Leto VII V> Celju, dne SI. oktobra 1912. St. U. i ■■ ■ - - ■ • '• j j ■ i _<_ r\ rrr _ Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^Harodnl List" v Celju. — Reklamacije »o poštnine »roste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta S K, za četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna itevllka slane 10 vin. Oglati te računajo po 16 vinarjev ena petit vrita. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine ca oglase je plačevati po pošti na naslov: „N aro d ni List" v Celjn. Izvrševalni odbor narodne stranke in celjsko gimnazijsko vprašanje. Izvrševalni odbor uarodne stranke se je bavii v svoji seji 30. okt. med drugim tudi s celjskim gimnazijskim vprašanjem in sklenil na predlog dež. poslanca dr. V. Kukovca sledečo rezolu-cijo : Kakor že glavni zbor narodne stranke dne 6. okt., povdarja strankin izvrševalni odbor znova opravičeno kulturno zahtevo spodnještajerskih Slovencev po samostojni višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Celju. Sedanje stanje slovenskih gimnazijskih razredov v Celju je nevzdrž-ljivo in z ozirom na učni red za srednje šole v 1 ' naravnost nepostavno. Štajerski državni poslanci so naprošeni, naj ne pripuste nobene enostranske rešitve celjskega gimnazijskega vprašanja in naj prisilijo vlado z vsemi parlamentarnimi sredstvi, da ustreže ob času, ko hoče staviti poslopje za nemško višjo gimnazijo v Celju, tudi označenim slovenskim željam. jz političnega sVcta. Državni zbor. V seji 23 okt. so nastali veliki kravaii, katere je povzročilo dejstvo, da je dunajski mestni urad zopet dal zapreti češko šolo na Dunaju. — V seji due 24. okt. je poslanec dr. Ravnihar vložil interpelacijo zaradi odklanjanja slovenskih pravnih praktikantov od državne službe na korist nemškim kurzovcem. — V tej seji ie govoril tudi ministerski predsednik grof Stiirgkh, pa tako nesrečno, da so se ga celo najbolj prijatelji sramovali. — V seji dne 28. okt. je vlada predložila krošnjarski zakon. Nadaljevala se je razprava o proračunu za 1. 1913. Hrvaško. V poučenih političnih krogih vlada prepričanje, da bo komisar Čuvaj v kratkem moral iti. Kreto je Grška anektirala, t. j. priklopila svoji državi. Za generalnega guvernerja je imenovan bivši grški ministerski predsednik Dra^umis. Velikanske protičeške demonstracije na Duaaju. i ne 27. oktobra so se vršile v III. okraju, kjer je češka šola, velikanske protičeške demonstracije. Nemške tolpe so 38 Čehov nevarno ranile. Policija je aretirala.jelo veliko nemških razgrajačev. Med dunajskimi Čehi je radi nemškega nasilstva velikansko vznemirjenje. Od južno-vzhodne meje naše države nam piše tam službujoči štajerski rojak: Pri prebivalcih naše države ob meji Črne Gore vlada zelo živahno razpoloženje. Ljudje brez ozira na njih sloj z veliko pozornostjo zasledujejo dnevne dogodke v vojski. Znamenite zmage balkanskih armad nad Turki ustvarjajo velikansko navdušenje. Videti je trume ljudi, ki govore o hrabrosti balkanskih Slovanov. To pa ni prav nekaterim nemškim, Slovanom nasprotnim poročevalcem listov, in že so začeli vpiti o jugoslovanskem pan^lavizmu, katerega so baje vcepili našim obmejnim državljanom onostranski sosedje. Nesmisel! Pri volitvah v okrajni šolski svet veli-kovški dne 22. okt. so Slovenci z^pet propadli. Dobili so 14 glasov, nasprotniki 16. K volitvi ni bilo župana iz Bele, dješki župan je pa uskočil v naspiotni rabor. Balkanska vojska. Za »Rdeči križ balkanskih narodov". — Svet strmi nad junaštvom Balkancev. — Črnogorci obkolili Skader. — Sandžak Novi pazar v srbskih in črnogorskih rokah. — Severna črnogorska armada Vukotiča in srbska armada Živkoviča se zdiu-žita. — Strašna bitka pri Kumanovu. — Srbi zasedejo Kumaiiovo, Skoplje in Veles. Srbi na pohodu proti Solunu. — Tudi grška armada je že blizu. Soluna. — Velikanska zmaga Bolgarov. Padec turške trdnjave Kirkilise (Lozengrada). Drinopolje obkoljeno. Turki beže na celi črti. Bolgari prodirajo proti Carigradu. Za^Bdejf^ križ balkanskih držav". V Ljubljani se je sestavil poseben odbor za nabiranje darov za „Rdeči križ balkanskih držav" pod predsedstvom ljubljanskega župana g. ur. Ivana Tavčarja in gospe Vere dr. Šln jmerjeve. Odbor je izdal sledeči poziv: Slovenci in Slovenke! T" Na Balkanu grme svojo strašno pesem topovi in slovanska kri se lije v potokih. Neizrecno trpljenje krščanske raje, za katero ni imela srca kulturna Evropa, je potisnilo balkanskim državam orožje v roke, da osvobode rajo pestoletnega robstva ter napravijo konec turškemu tiranstvo. Vojna, ki je izbruhnila na Balkanu, je vojna za svobodo, za civilizacijo. Nobena vojna še ni izvirala iz take plemenitih, tako vzvišenih in obenem tako pravičnih motivov kakcr ta. Črnogorec in Grk, Bolgar in Srb, vsi so dvignili bojno kopje in zavihteli meč, da svojim v neznosnem robstvu zdihujočim in mročim rojakom izvojujejo najpri-mitivnejše človeške pravice. In ta vojna, ki bo morda najstrašnejša, kar jih poina zgodovina, bo zahtevala ogromnih žrtev zlasti na slovanski strani, saj so zapletene v njo tri države, ki so meso našega mesa, kri naše krvi, tri jugoslovanske države Črna gora, Srbija in Bolgarska. Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v Stari Srbiji in Makedoniji bo dalo svoje življenje na tisoče in tisoče jugoslovanskih junakov, na polju slave pa bo obležala hekatomba ranjenih boriteljev „za krst častni i slobodu zlatou'. In usodo teh ublažiti, jim olajšati trpljenje, je naloga vsakega človekoljuba, je sveta dolžnost tistih, ki jih spajajo z žrtvami osvobodilne vojne vezi krvi in jezika. Slovenci in Slovenke! Na trakijskih, makedonskih in albanskih bojiščih mro za svobodo kot junaki tisoči in tisoči. Ti so si pridobili venec slave, tem ni treba več pomoči! Nujno pa so potrebni izdatne pomoči oni legijoni ranjencev, ki pokrivajo bojna polja ob Skaderskem jezeru, pod Durmitorjem, na Kosovem in pod Sarom, pod Rilom in sivim Balkanom. Bratje naši so to in bratski smo jih vsikdar ljubili v dnevih sreče. Nesreča je sedaj njih družica, beda njih tovarišica. Čas je sedaj, da jim dejansko pokažemo svojo bratsko ljubav in da pomagamo otirati bratske solze. Zato pozivamo vse Slovence, ki so dobre volje, brez razlike stanu in prepričanja, naj polože svoj oboi na oltar bratske ljubezni in človekoljubja. Siromaki smo Slovenci in tudi naše trpljenje je veliko; zato pa bije v nas gorko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot kdo drugi bratsko bol in bratsko gorje. Zato bomo Slovenci, dasi siro- maki, darovali z odprto roko v plemenito svrho. Saj se gre za sveto in vzvišeno stvar otirati solze onim, ki so tvegali kri in življenje za svobodo trpečih bratov naših! Mladina slovenska, spominjaj se, da se bore bratje na Balkanu tudi za tvoje ideale, Slovenka, zamisli se v položaj svojih sestra na Balkanu, ki so poslale svoje može in brate v krvavo borbo brez nade, da se vrnejo še kedaj — ter pojdi in stori, kar ti veleva čustvo in kar ti govori zlato srce slovensko! Osnovali smo odbor za nabiranje darov za „Rdeči križ balkanskih držav" in prosimo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter pb svojih močeh žrtvujejo na oltar bratstva in človekoljubja. Odbor je razposlal po vsem Slovenskem nabiralne pole. Pozivamo štajerske narodnjake, da se častno odzovejo pozivu. Kamor bi ne prišla nobena nabiralna pola, pa naj pošljejo rodoljubni Slovenci svoje zneske na uredništvo „Narodnega Lista" v Čelju. — V Ljubljani so nabrali doslej že nad 6000 K. Tudi v Celju se že nabira. Nabirajo pa tudi po drugih slovanskih deželah in državah. Tako so darovala že večja slovanska mesta, kakor Split, Zader, Petrograd itd. velike zneske (Mostar 50.000 K, deželni odbor dalmatinski 5000 K, Petrograd 100.000 rubljev). Tudi na Italjanskem pobirajo za slovanske balkanske države. Na pomoč pa šli in še gredo balkanskim bojevnikom tudi zdravniki iz vseh slovan kih dežel, Rusi, Čehi in tudi Slovenci. Iz Ljubljane so šli Slovenci dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen in dr. Otmar Krajec, iz Litije dr. Premrou. Dne 28. oktobra zvečer so prišli v Belgrad, kjer so jih Srbi navdušeno sprejeli. Dr. Subotič je v nagovoru izrazil svoje veselje, da tudi Slovenci z dejanji hočejo dokazati svoje simpatije junakom, ki so prelili kri za svobodo. Nato so odpotovali v Niš, kjer jih rabijo pri ranjencih. Zmagonosno prodiranje balkanskih armad. — Evropa se čudi. Dogodki v balkanski vojski nas skoro prehitevajo. Niti misliti si skoro ne moremo naglice, s katero prodirajo balkanske armade v srce Turčije, proti Carigradu. Po komaj pardnevni, strašni bitki so Bolgari zavzeli turško trdnjavo Kirkilise (z bolgarskim imenom Lozengrad), katero so smatrali strokovnjaki za nepremagljivo. Drinopolje so Bolgari že čisto obkolili in morda je v trenutku, ko to pišemo, že padlo. Srbi na drugi strani prodirajo s silno naglico proti Solunu. V velikanski bitki pri Kumanovem je srbska glavna mm Podružnica LJUBLJANSKE CELJE sprejema vl$££ge na vložne knjižice in jili obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — ResitfiS d ss ir e k pl ačuj e ban ka iz svoj ega. 28 52-43 2 0 0 \s Posojilnica v Celju s v lastni hiši NARODNI DOM s obrestuje hranilne vloge počenši s prvim septembrom 1912 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 4V 514 20-12 armada pobila turško armado Zekki paše, ki je v strašnem neredu zbežala. Nato so brez velikega napora zavzeli Skoplje in tudi že Veles (Kfiprulii). Druga srbska armada je med tem zavzela Mitro-vico in Ferizovič. Črnogorska severna armada pod Vukotičem je zasedla Rožaj in se bliža Peči; združila se je s srbsko armado generala Živkovi'a. Južni črnogorski pa sta obkolili Skader. General Martinovič je že zavzel utrdbe Taraboša in z vseh strani se vršijo divji naskoki na dobro utrjeui Skader. Morda je med tem že padel. Tudi Grki zmagovito prodirajo. Po zavzetju Elasone so šli proti severu, zasedli Kožani in Serfidže. Ea del grške armade zmagovito prodira skozi dolino Bistrice proti Solunu, drugi pa namerava prodirati proti Bitolju in se tam združiti s srbsko in črnogorsko armado. Evropa strmi! Kakor blisk iz jasnega pada udarec za udarcem na Turčijo. Nemški prijatelji Turčije se prijemljejo za glavo. Kako je to mogoče ? Nemci so vendar bili učitelji turške armade, nemški general von Goltz je postavil temelje današnji turški vojski, in trdilo se je dozdaj neprestano, da je turški vojak najboljši na svetu. In sedaj to razočaranje. Mlade in male balkanske države so dvignile svojo pest in kakor železo je padla na turški kolos. In ta kolos se je zrušil v prah in nič, zakaj ves gnil je bil in ves votel na znotraj. Danes govore poročila le še o tem, kako zna turški vojak bežati. Na vsej črti, na vseh koncih in krajih samo umikanje. Še pred dobrim tednim so pisali nemški listi o tedanjih zmagah balkanskih držav kot o brezpomembnih praskah. Pri Drinopolju, so djali, bo turška armada uničila Bolgare, na Kosovem polju Srbe. Toda kar se je doigralo tekom zadnjega tedna, je vzelo tudi največjim turškim prijateljem vsak up, da bi Turčiji sreča še postala mila. Še nedavno mogočna Turčija je poražena in oslabljena in stoji pred razsulom. Že je skoro pozabljena dozdajna zahteva evropskih velesil, da se Turčije ne sme deliti, danes se že ugiba na vse strani, kako si bodo balkanske države Turčijo razdelile. Evropski diplomatje so napram topovom, puškam in bajonetom balkanskih Slovanov in Grkov brez moči, in danes samo še razpravljajo o tem, kaka bode razdelitev Turčije. Da bi se balkanske armade prostovoljno umaknile iz krajev, ki so si jih s krvjo priborile je izključeno. Rusko časopisje slavi zmage balkanskih držav kot zmage Slovanov, zmage narodne. „Ga-zette de Petersbourg" objavlja članek pod naslovom „Razpadanje Turčije". Proglaša, da so se turški častniki odlikovali le v revoluciji. Turška politika je bila naravnost korumpirana, ker so jo vodili častniki. Turčija je mrtvec. Turki sicer še eksistirajo, ne pa turški narod. Vojna ne užiga med narodom niti patrijotizma, niti čuta dolžnosti in zavednosti. Bajoneti balkanskih držav že pišejo Turčiji menetekel - nfarsin. To edino je usoda in bodočnost Turčije. Tndi vsi drugi ruski listi proglašajo, da je status quo na Balkanu po poslednjih zmagah bolgarske in srbske vojske popolnoma nemogoč. Ruski car sam je poslal srbskemu kralju Petru brzojavno čestitko k veliki zmagi pri Ku-manovu. Veliki dnevi so za nami. Skoro neverjetni dogodki so se godili pred našimi očmi. Mogočno stopa na svetovno pozorišče zaničevani Jugoslovan. Po zmagah naših bratov dobivamo tudi mi Slovenci nove moči. Na Balkanu zmaguje pravica, pravica mora priti tudi nam. Osvobojena bo makedonska raja, osvoboditev mora priti tudi nam. S padcem Kirkilise (Lozengrada) je prerezana evropski Turčiji srčna žila. Odteklo ji je toliko krvi, da nima več mnogo življenja v Evropi. Vprašanje je samo še: Kako dolgo bo trajal smrtni boj. Ves kulturni svet stoji danes na strani balkanskih držav. Izpreobračajo se celo sovražniki Slovanov. Od vseh strani hite narodi balkanskim Slovanom z denarjem na pomoč za njihove ranjene junake. Svet se čudi ujih junaštvu, z navdušenjem čita o njih zmagah. Le nemški „Edelvolk" (in ž njim seveda ptujska cunjica „Štajerc") se postavlja na stran Turčije. Zakaj, je jasno iz naših uvodnih besed. Na balkanskih bojiščih je poleg turškega vojaka pobita nemška vojna umetnost, nemška vojna taktika. Pa brez pomena je danes, kar govori nemška zavist in nemško sovraštvo do Slovanov, ki mu je ljubše turško azijatsko barbarstvo nego mlada slovanska kultura; danes govori slovansko orožje svojo božansko, zmago-nosno pesem — za kulturo in civilizacijo. Kaj bo v očigled vsemu temu storila naša Avstrija? Najbližji sosedi smo balkanskim državam in milijoni Jugoslovanov, bratov balkanskih Slovanov po srcu in krvi, prebivajo v tej državi. Ali bo naša zunanja in notranja politika tudi še vnaprej tako zaslepljeno sovražna Jugoslovanom, ali pa bo odslej krenila na pota razuma in prijateljstva s slovarskimi državami na jugu ter z južnimi Slovani v državi sami? Slednje bo pač edino pametno in pravilno, toda se ne bo uveljavilo, dokler bodo imeli na našo vladno politiko nemški prenapetneži enako velik npliv kakor doslej. — Bližnja bodočnost že pokaže, ali so vodilni krogi Avstrije že premostili svoje dozdajno oskosrčno stališče. Naš ugled na Balkanu in pri njegovih narodih, ki si z orožjem v roki sami pišejo svojo pravico, zahteva, da stopi naša država z balkanskimi državami v najožje prijateljstvo, v tesne stike, pa tudi, da končno z odločno roko uredi jugoslovansko vprašanje v lastni državi. Naj bi s suženstvom balkanskih Slovanov padlo tudi suženstvo avstrijskih Jugoslovanov. * * * In sedaj še nekaj poročil z balkanskih bojišč. Pred Skadrom se vršijo že delj časa ljuti boji za to trdnjavo, ki je močno utrjena in ima močno turško posadko. Korak za korakom si morajo s krvjo priboriti Črnogorci. Utrdbo Taraboš, ki tvori nekako ključ do Skadra, je general Martinovič po ljutem boju zavzel. Skader je sedaj obkoljen od vseh strani od Črnogorcev. Od severa pritiska s svojo armado prestonaslednik Danilo, od juga general Martinovič. Kralj Nikola osebno prisostvuje boju. Črnogorski kraljeviči se bojujejo vedno v prvih vrstah. Težki topovi črnogorski strašno grmijo in mečejo svoje uničujoče pozdrave v mesto. Kralj Nikola je že parkrat pozval turško posadko, naj se uda, ker je njen odpor brez pomena in more trajati le kratko časa. Morda se je med tem, ko to pišemo, to že tudi zgodilo. Črnogorski general Vukotič, ki prodira skozi Sandžak, je zavzel sedaj tudi trdnjavo Rožaj, ki tvori ključ do mesta Peč (Ipek). Združil se je s srbsko armado generala Živkoviča pri Sjenici. Nepopisni prizori bratoljubja so se zgodili pri združenju. Generala Vukotič in Živ-kovič sta se poljubila, nato tudi vojaki. Skupno prodirajo sedaj proti Peči. Armada srbskega generala Jankoviča je zavzela Ferizovič, Vučitrn, Varoš, Giljan in Mitrovico. Glavna srbska armada pod poveljstvom prestolonaslednika Alekssndra je po strašnem boju s turško armado Zekki-paše zavzela Kumanovo. 0 tej bitki, ki je bila ena najstrašnejših nele v sedanji vojski, pravijo poročila: Bil je boj za življenje in smrt. Srbi so se morali vsled hudega streljanja turške artilerije dvakrat umakniti, a drveli so vedno znova neprestano naprej in po nepopisnem klanju zavzeli utrdbo za utrdbo. Srbska artilerija je docela uničila tri turške baterije. Bajonetni naskok, katerega so napravili Srbi v odločilnem trenotku, je bil tako silen in divji, da so Turki pustili vse in v največjem neredu zbežali proti Skoplju. Trije turški eskadroni konjenice so bili do zadnjega moža uničeni, še na begu je peginilo več sto Turkov. Uradno se poroča, da znašajo turške izgube v bitki pri Kumanovu nad 8000 mrtvih in ranjenih. Okolica Kumanova je bila popolnoma posuta s trupli padlih vojakov. Srbske izgube znašajo okolu 2500 mrtvih in ranjenih. Prestolonaslednik Aleksander, ki je vodil bitko, se je izkazal nenavadno hrabro in je bil parkrat v smrtni nevarnosti, tako, da so mu svetovali, naj že nikar preveč ne izpostavlja turškim krogljam. Poraz turške armade pri Kumanovu je bil strašen in popoln. Turki so bili na begu tako zbegani, da so pometali vse od sebe. Srbi so napravili ogromen plen. Zajeli so 25 topov in okolu 20 vozov polnih municije in več tisoč pušk. Vjeli so tudi okolu 2000 Turkov. Pri Kumanovem se je združil s prestolona-slednikovo armado tndi oni del bolgarske armade, ki je prodiral v Makedonijo od Kjistendila čez Egro Palanko pod poveljstvom generala Stepa-noviča. Po zavzetju Kumanova so Srbi in Bolgari z največjo naglico zasledovali bežeče Turke proti Skoplju. Skoplje leži na slavnoznanem Kosovem polju, o katerem poje nešteto srbskih narodnih pesmi. Na tem polju so Turki pred 550 leti uničili mogočno srbsko carstvo Lazarjevo. Stoletja in stoletja so Srbi nosili v svojih srcih želo bridkosti narodne izgube. Sedaj je prišel dan maščevanja. „Na svidenje na Kosovem polju!"' tako so si klicali srbski junaki, ko so odhajali vsak s svojim oddelkom v vojsko. In danes, po preteku par tednov, so Srbi gospodarji Kosovega polja. Misliio se je, da pride pri Skoplju do velike bitke, Toda brez boja je Skoplje padlo v srbske roke. Skoplje je središče Kosova in Macedonije. Zekki - paša je s svojo armado zbežal iz mesta. Na čelu srbske armade je korakal srbski prestolonaslednik Aleksander v mesto. Skoplje šteje 30000 prebivalcev, od teh je nad 10000 Srbov. Pohod srbske armade v Skoplje je bil silno sijajen. Na čelu zmagovite armade je korakal prestolonaslednik Aleksander, katerega so pričakovali vsi evropski konzuli in ga prosili, naj prevzame mesto v varstvo. Prestolonaslednik Aleksander je odgovoril, da je prinesel s seboj tudi mir in red. Prebivalci so srbske rešitelje sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Metali so nanje cvetlice in jih obdarovali z vsemi mogočimi darili. — V Skoplju so Srbi takoj nastavili srbske oblasti. Ko je došla v Belgrad vest, da so Srbi zavzeli staroslavno Skoplje, je bilo v trenotku vse mesto pokonci. Ljudje so divjali po ulicah in od ust do ust se je razlegal glas: „Skoplje naše! Živela Srbija! Živeli srbski junaki!" Mesto je bilo v zastavah. Širom Srbije so oznanjali slovesno zmago zvonovi. Navdušenje je bilo nepopisno. Toda srbska armada se niti za hip ni ustavila, ampak je takoj zasledovala turško armado. In minil je en dan, in že so brzojavi oznanjali novo srbsko zmago: tudi mesto Veles (KOpriilii) južno od Skoplja je padlo Srbom v roke. Pot v Solun jim je odprta, in ne bo minilo mnogo časa, ko se bodo zmagoviti Bolgari iu Srbi združili tam z zmagovitimi Grki ter šli na pohod proti Carigradu. Kajti tudi grška armada zmagonosno prodira od juga. Kakor smo že zadnjič poročali, je zavzela mesto Elasouo, sedaj pa tudi Serfidže in Kožani. V Kožani se nahaja sedaj glavni grški tabor. A že prodirajo Grki naprej, na eni strani po dolini Bistrice proti Solunu, na drugi proti Bitolju. Pri Kožani je bila bitka huda, a Turki so bili popolnoma poraženi in so zbežali v največjem nereda. En del grške armade pa prodira čez Janino, kjer se pričakuje velika bitka. Veliko, skoro bi rekli glavno, in silno težavno nalogo pa rešuje glavna bolgarska armada, ki prodira čez Drinopolje naravnost proti Carigradu. Tej bolgarski armadi stoji nasproti glavna turška armada, ki šteje ba;e že danes nad 200 tisoč mož, a prihajajo vedno nove trume iz Male Azije. Tam imajo Turki svoje največje utrdbe, Drinopolje in Kirkiliso (Lozengrad). Tukaj so mislili Turki zadati balkanskim državam smrtni udarec. Z velikansko silo bi se navalili na Bolgare, jih porazili, nato pa udarili proti Srbom in Grkom. In brez dvoma: lahko delo bi imela pol-miljonska turška armada ustaviti prodiranje Srbov in Grkov, jih morda celo vreči nazaj čez meje, da ji ni na poti junaška bolgarska armada. Lozengrad padel. Toda Bolgari so se izkazali junake, da se jim svet čudi. Trdnjavo Lozengrad, katero so smatrali, kakor že omenjeno, vojaški strokovnjaki (p . QMW1/: &H ba y 2806,1:111 /G Tovarniška znamka. za nepremagljivo, so Bolgari po strašni tri dni trajajoči neprestani bitki z naskokom vzeli. Poročila o bojih pred trdnjavo so naravnost grozna in pričajo o velikanski sili bolgarskega narodnega navdušenja, ki je v tem boju zmagalo. Turška, armada je v divjem begu pustila Bolgarom velikanski plen. Kakor se poroča, so zaplenili Bolgari 7 brzostrelnih baterij z municijo vred, velikansko množino patron, 18 poljskih in 12 oblegovalnih topov, skupaj 58 topov. Turki so izgubili v tej bitki krog 20.000 mož. Seveda so bile tudi bolgarske izgube velike, vendar niti oddaleč ne dosezajo turških. Turški vjetniki poročajo, da je vladal med turško armado pri Kirkilisi velik nered. Nenadni napad Bolgarov je zbegal poveljništvo, ki ni bilo pripravljeno ter še ni izvršilo svoje razporedbe. Vsled tega se je posrečilo Bolgarom tako hitro prodreti skozi prve utrdbe proti Kirkilisi. Večinoma so bile zavzete te utrdbe z bajonetnim napadom, pri čemer so Bolgari imeli seveda mnogo izgub. Bolgarski ministrski predsednik Gešov se je izjavil, da so bile v Lozengradu zbrane najboljše turške čete in najboljši generali. Soditi pa je z vso gotovostjo, da bo velikanska zmaga Bolgarov pri Lozengradu vplivala na turško armado demo-ralizujoče, ter da ne bo našla potrebnega odpora, da vzdrži svoje pozicije pred Carigradom. Cilj bolgarske armade je bil, z zavzetjem Lozengrada na eni strani odrezati drinopoljsko turško armado od Carigrada ter Drinopolje od vseh strani obkoliti, na drugi strani pa prodirati takoj proti Carigradu, še predno bi mogla Turčija iz Male Azije spraviti stotisoče vojaštva na evropska tla. V kolikor se ji bo to posrečilo, danes ne moremo presoditi. A posrečilo se ji je, Drinopolje odrezati od Carigrada in ga obkoliti. Drinopolje je največja turška trdnjava pred Carigradom. Če pade ta, so Bolgari v kratkem v Carigradu samem. Sedaj se vršijo že krog drino-poljskih trdnjav ljuti boji. Že vedo nekatera poročila poročila povedati, da jo Drinopolje padlo. Med tem pa se pomičejo oddelki bolgarske armade ob Črnem morju vedno bliže Carigradu. Poroča se, da so oddelki bolgarske armade odrezali turški armadi pot v Carigrad, zakaj pretrgali so železniško progo med Carigradom in Lile-Bur-gasom. Razdejali so železniški most pri Čorlu, kamor so Turki nedavno preložili svoj glavni tabor iz Babe Eski, katero so Bolgari zavzeli. Turkom je sedaj dana edina možnost, da se spustijo ob reki Ergeni v bitko z Bolgari. Če bodo v tej premagani, je Bolgarom pot v Carigrad odprta. Vsak čas je pričakovati te velike bitke. Ob bolgarskem obrežju vlada mir. Turki so sicer nekaj obrežja blokirali, so skusili tudi izkrcati v Varni in Burgasu vojaštvo, a se jim je ponesrečilo. Med tem so pa Bolgari svoje obrežne trdnjave še bolj utrdili, tako da je izključen vsak turški napad na Bolgarsko z morske strani. Car Ferdinand pa je izdal v glavnem taborišču manifest na prebivalstvo krajev, katere je zavzela bolgarska armada. Manifest zagotavlja popolno versko svobodo, pravičnost in enakopravnost prebivalcem zavzetih krajev. Turki se zanašajo zdaj še samo na vojaške mase, ki jih prevažajo v Evropo iz Male Azije. Toda zdi se, da bodo Bolgari prej v Carigradu, nego bodo Turki dobili zadosti ojačenj. Morda prej nego si mislimo, bo konec vojske in Turčije. Danes po tolikem zmagoslavju jugoslovanskega orožja šele z iskrenostjo čutimo toplino besed, ki jih je spregovoril v delegaciji dr. Čingrija: „Blagoslovljeno bodi vaše orožje, kakor je sveta in božja vaša pravica." Razpoloženje v Carigradu med turškim prebivalstvom je od dne do dne bolj malodušno. Prebivalstvo je razburjeno ter ne upa več na zmago. Grozi celo izbruhniti revolucija, zakaj pristaši bivšega sultana Abdula Hamida pripisujejo novemu režimu krivdo za sedajne dogodke ter se trudijo Abdulu Hamidu zopet pomagati do prestola. In Evropa? Diplomatični krogi vseh držav so se že sprijaznili z razdelitvo Turčije. Z Dunaja se celo poroča, da se Avstrija že pogaja s Srbijo in da se že ne protivi več zvečanju srbskega ozemlja. Posredovalec med Avstrijo in Srbijo je ruski poslanik v Belgradu Hartwig, ki se mudi na Dunaju. »Francoski vplivni list Gau-lois" piše: „Če bodo balkanske države še nadalje tako zmagovale, tedaj bodo morale vele-vlasti računati z novim in zelo odločnim činiteljem t. j. z glasom zmagovalca, ki se oglasi tudi pri diplo-matičnem pogajanju. Najvažnejše je, da bi se ve-levlasti zdaj kar najhitrejše dogovorile in povzročile premirje. Pogajati se bo mogoče šele potem. Če bodo velevlasti zdaj zopet premišljevale, tedaj se morda srečajo s kraljem Ferdinandom pred zi-dovjem carigradskim in potem bo problem neizmerno kompliciran." Mala slika divj&štva turških Arnavtov. Iz Belgrada poročajo 28. oktobra: Tu so pokopali ob velikanski udeležbi prebivalstva vseh slojev znanega belgrajskega zdravnika dr. Milana Štefanoviča. Dr. Štefanovič je bil dodeljen povodom vojne sanitetnemu koru. Ko je obvezoval nekega ranjenega Arnavta, je ranjenec potegnil izpod o-deje bodalo in zabodel zdravnika v prsi. Zadal mu je smrtno rano, vsled katere je dr. Štefanovič v par dnevih umrl. Ta dogodek, ki jasno spričuje skrajno po-besnelost mohamedansko, je povzročil v vseh krogih srbskih in drugih prebivalcev grozovito ogorčenje, ki se osredotočuje v klicih: „Smrt in pogin onim, ki plačujejo na ta način dobrote, ki jim jih izkazujejo dobrosrčni ljudje. Sploh je povzročil ta dogodek velikansko mržnjo do Turkov, posebno ko se je raznesla ta vest tudi v Nišu in v vseh glavnih taboriščih srbske, grške, bolgarske in čruogoske armade. Bolgarska kraljica streže ranjencem. Iz Stare Zagore poročajo 28. oktobra: Bolgarska kraljica Eleonora je prišla že pred več dnevi v Plovdiv, kjer se je nastanila v bolnišnici in streže ranjencem, kar vzbuja med prebivalstvom navdušenje in ljubezen do plemenite vladarke. BekžKe. Iz sodne službe. Dr. Anton Štuhec je imenovan za sodnika v Ptuju. Za okrajnega sodnega predstojnika v Rogatcu je imenovan dr. Jož. Oswa-titsch iz Maribora. Za sodnika v okrožju graškega nadsodišča sta imenovana avskultanta Alojz Nendl in Janez Kralj. Za sodnika v Šoštanju je imenovan Gottfried Jaklitsch. Pozop cenj. naročniki I Na ovojnicah današnje številke smo obljubili vsakomur napisati, koliko še ima do konca I. 1912. na naročnini plačati. Ker pa je delo veliko, ni moglo biti do danes skončano. Pač pa opozarjamo vsakterega, naj dobro pogleda na ovojnico prih. številke 45. Tam bo našel zabeležen svoj dolg. Tudi položnice priložimo prihodnji številki. Upravništvo. V proračunu za leto 1913 je določenih 1 miljon 137.065 K za razne spodnještajerske zadeve. Slovencem v korist pride od tega le malo, največ 200.000 K. In še tega niso pridobili naši klerikalni poslanci. Smo radovedni na njihovo junaštvo v proračunski razpravi. Ptujski „Štajerc" in balkanska vojna. Po poročilih, ki jih o balkanski vojni priobčujeta šnopsarski „Štajerc" in vsenemška „Marb. Zeit.", bi morali biti Turki že. zdavnaj v Sofiji, Belgradu in Cetinju. Vsako „zmagovalno" poročilo, ki ga priobčujejo carigrajski listi, pocatiskuje „Marb. Zeit.". in z« njim »Štajerc". „Štajerc" podlo psuje hrabre jugoslovanske vojake; rene-gatske duše, ki pljujejo za nemški denar na svoje krvne brate, to vedno delajo. Če čitatelji »Štajerca" odobravajo to pisavo in psovanje lista, je očividno potrdilo, da ne morejo biti drugega kot — spodnještajerski renegatje in šnopsarji najogavnejše sorte. Škoda samo, da Turki nimajo od „Štajerčevih" psovk nikake koristi. Kaj ko bi urednik Linhart oborožil svoje somišljenike in bi jih za „Sudmarkin" denar peljal Turkom na pomoč? Potem bi bila Turkom zmaga gotova, Spodnji Štajer pa bi bil — očiščen. Od porotnih sodišč. Za četrto porotno zasedanje v Mariboru je imenovan za predsednika Ludvik Perdo, za namestnike pa dr. Fr. Voušek, dr. Jož. Faidl in Anton Morocutti; v Celju pa za predsednika dr. M. Bouvier, za namestnike dr. Ad. Roschanz. Gvidon Visconti in Ludvik Venedikter. III. slovenski protialkoholni kongres, obenem desetletnica protialkoholnega gibanja na Slovenskem, bo v nedeljo 17. novembra v Ljubljani. Kongres priredita vzajemno »Protialkoholna zveza Sveta vojska" in „Društvo zdravnikov na Kranjskem" s pomočjo drugih strokovnjakov in veščakov. Današnji številki našega lista je priložen prospekt o praktičnem gnojenju travnikov, ki za služi polno pozornost. CeljslEi Kraj. Za,Rdeči križ balkanskih držav' se tudi v Celju pridno nabira. Gospa Diehlova je že odposlala v Ljubljano 578 K, nabirata pa tudi gospa Rebekova in g. dr. Šandor Hrašovec. Poživljamo cenj. somišljenike po deželi, naj tudi pridno nabirajo. Zbirke sprejema naše uredništvo, ki jih bo takoj sproti nakazovalo glavnemu odboru v Ljubljano. „Naša kri". To izvirno slovensko dramo pisatelja Finžgarja smo minulo nedeljo videli na našem slovenskem odiu v Celju. Dejanje se vrši v časih francoske, Nopoleonove vlade v naših slovenskih krajih, in sicer že ob koncu Napoleonove slave. Igralci so svojo nalogo prav dobro rešili. Čujemo, da se nam za začetek novembra obeta že druga predstava. Iz Celja. Kdor hodi zdaj ob večerih mimo študentenhajma, najde tam vedno po 5 in več parov zaljubljenih študentenhajmovskih kuharic in dekel s člani tukajšnje »oborožene sile". Privoščimo mladim ljudem ljubezenske užitke, a javno na cesti, ki je določena za pasante, bi po našem mnenju to pač ne smeio biti, osobito ker hodijo tudi otroci mimo. Zgodili pa so se zadnji čas celo slučaji, da so vojaki s psovkami in celo z bajoneti napadli mimoidoče ljudi. Imamo za to več prič. Poživljamo mestno policijo, vodstvo študentenhajma in poveljstvo celjske garnizije, da tem škandalom napravi nemudoma konec. Iz Celja. V naše mesto pride domobransko dopolnilno poveljstvo. V zadnji seji mestnega obč. sveta se je sklenilo dati dovoljenje za potrebne adaptacije pri domobranski vojašnici. Celje. Pri Diehlovi hiši na Dolgem polju so v nedeljo 17. okt. zjutraj našli v potoku truplo 27 mescev stare Štefike Zupane, ki je bila v reji pri svoji stari materi Terezi Zupane. Pogrešali in iskali so jo že v soboto zvečer. Dekletce je utonilo v narasli vodi. Preselitev pisarne. G. dr. V. Kukovec, odvetnik v Celju, se je preselil s svojo odvetniško pisarno iz Kolodvorske ulice št. 8, v Rotovško ulico št. 3, v Ferjenovi hiši, kjer je prej stanoval g. dr. Al. Brenčič. (2—l) Vaditeljski zbor »Celjskega Sokola" naznanja vsem bratom telovadcem sledečo premeno telovadnih ur: Člani telovadijo: ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 9. do pol 10. ure zvečer; Članice telovadijo kakor dosedaj ob torkih in petkih od 6.—7. ure zvečer. Trgovsko-obrtni naraščaj: ob petkih od pol 8.-9. ure zvečer in ob nedeljah od pol 2.-3. ure popoldne. — Šolski naraščaj: ob sredah in sobotah od pol 2.—3. ure popoldne. Po tem redu se prične telovaditi prihodnji teden in je prva telovadna ura članov v torek, 8. novembra. — Obenem opozarjamo tudi slav. narodna društva v Celju, da se blagovolijo ozirati pri svojih vajah in prireditvah na to premeno. Na zdar! Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 31. oktobra v gostilni gospe Je-zernik p. d. Grenadir na Polulah. Celje. Naznanjava, da s 1. novembrom t. 1. prevzameva gostilno Krušič na Ljubljanski cesti. Vabiva cenjeno občinstvo k obinemu obisku. — Postregla bova vedno z dobro pijačo in kuhinjo. Janez in Marija Mimik. Schulvereinsko podružnico za celjsko okolico so Nemci nedavno ustanovili pri Bobnarju na Spod. Hudinji. Glavno besedo sta imela celjski dr. Ambroschiitz in rudniški komisar Bauer. Predrznost, da ta tudi od na? plačani uradnik izziva v slovenski okolici! V odboru je seveda tudi trgovec Petschuch, dalje pa tudi agentova soproga Kati Walzer. Čez sedem let vse prav pride, pravijo. T Rečici ob Savinji je bil 25. t. m. za župana izvoljen Fr. Goličnik p. d. Rogelc. Nesreča. Rudar Vinko Uratoner v Trbovljah se je 22. oktobra hotel umakniti polnonalo-ženemu premogovemu vozu. Pri tem pa je prišel z levo roko med dva druga taka voza, ki sta mu roko zmečkala. Št. Peter na Medv. selu. Naša poštna na-biralnica za kraje Št. Peter, Kačji dol, Orlice, Kristanvrh s Palenco in Hajnsko z Mezilovcem se je izločila iz poštnega okrožja Pristova in spada od 28. t. m. pod poštni urad Podplat. Na Tinskem je za župana izvoljen M. Fajs, glasom »Straže" „zvest pristaš S. K. Z.". V Žalcu so klerikalci ustanovili nasproti blagodejno delujoči Savinjski posojilnici konkurenčno posojilnico. Stvar je sicer brezpomembna, ker je stara posojilnica močen in soliden zavod in se ga bodo tudi klerikalci še v naprej ravno tako posluževali ko doslej. Razvidi se iz te ustanovitve le, koliko se sme dati na klerikalno besedičenje o konsolidaciji slovenskega zadružništva. Nesreča. Dne 12. t. m. je 50-letni dninar Jožef Knez v Št. Rupertu pri Laškem vozil domov krmo. Nakrat se mu je spodrsnilo, padel je pod voz, ki je šel čezenj. Knez je dobil težke poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. ?tnj$l[i okraj. Požar, je dne 20. t. m. v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju uničil hišo posestniku Matevžu Černevšku. Zažgal je trileten otrok. Zgorel je tudi ves živež, orodje itd.. Škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino. V Frankovcih pri Ormožu je umrl posestnik Juri Praprotnik. Svetinje. (Zahvala). Podpisano šolsko vodstvo se zahvaljuje trgovcu g. Lovro Petovarju v Ivanjkovcih za brezplačno podarjeno črnilo sve-tinjski šoli v pretečenem letu. — Šolsko vodstvo Svetinje, 26. okt. 1912. L. Šljanec, nadučitelj. Jeruzalem. Pri vožnji mošta z jeruzalemskega brega sta se ponesrečila brata Vinko in Anton Novak. Zavozila sta malo preveč v breg, na kar se je voz prevrnil in so se polovnjaki, na katerih sta baje sedela, prek njiju kotali v grabo, kjer sta se dva razbila; mošt je seveda iztekel. Anton je vsled dobljenih notranjih poškodb v bolnišnici v Ormožu umrl, Vincenc pa leži doma in težko, da bi še kedaj popolnoma ozdravel. Mihalovci. Volitve v občinski odbor miha-lovsko - ivanjkovski so razveljavljene v vseh treh razredih. Klerikalci so upali samo na tretjega, da bi se morebiti na ta način iznebili njim najbolj neljubih odbornikov. Sreča pa jim ni bila mila, in že to nas veseli. Pri Sv. Bolfenku nad Središčem se vrši v nedeljo 17. nov. javni ljudski shod. Govoril ho dež. pota. dr. V. Kukovec. Več prihodnjič. T Središču se vrši v nedeljo 17- novembra popoldni! javni ljudski shod, na katerem poroča dež. poslanec dr. V. Kukovec. — Zvečer se vrši istotam veselica za narodni sklad. Podrobnosti slede. Sv. Lovrenc v Sflov. Gor. Diae 33. oktobra sta se sprla zakonska Pučko tako daleč, da je prišlo do pretepa. Naj p opre j udari srdita žena 'moža s sekiro po roki; a ta si tega ne dopusti dopasti, vzame sekiro, ter mahne parkrat po lju-beznjivi Ženi; ta je dobila težke poškodbe, da naj-brže ne bode okrevala. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. Bogateč. Južna železnica je imenovala dr. Schusterja za železniškega zdravnika za progo Grobelno-Rogatec. &v. Bolfenk .pri Središču. Blagoslavljanje brizgalne naše požarne brambe se vrši v nedeljo 10. tm. Istega dne ima naša gospodarska zadruga občni zbor. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. (Cvet Marijine družbe iu sad kerikalne mla-deniške zveze.) Dne 19. t. m. krog 9. nre zvečer je ustre.il Franc Čuš iz Breznice na Franca Roškarja iz Gajovc pri oknu A. Fistravca v Oslušovcih, da se je Roškar na mestu mrtev zgrudil. Vzrok je bila tekma v ljubezni. Marija Fistravec, sestra imenovanega posestnika, je goreča članica Marijine družbe, je samo Marijine pesmi pela, pa dva fanta za ljubčka imela. Orožniki so že drugi dan dva obdolženca zaprli, Čuša in nekega Podpiatnika p. d. Temaševega. Slednji je baje Čašu puško popravil. Čuš je že vse priznal. Čuden je res ta žalostni dogodek v Oslušovcih, kjer so z malo izjemo sami klerikalci. Dečki vprizarjajo v lenarčki šoli klerikalne igre, sicer pa se obnašajo kakor neotesani burši kake nemške visoke šole. Sedaj bo menda konec tiste ošabnosti in oholosti, katero ste kazali dečki S. L. S., oboroženi s palcami, noži in dragim prepovedanim orožjem, na dan, ko so kranjski klerikalci poslali Gostinčarja v Podgorce agitirat za Ozmeca in Meška. mm 0«raj. Mater obkradel. Jožef Pec, delomržen pijanec v konjiški okolici, je svoji materi vedno kradel denar, če ga je le izvohal. Nedavno je pa našel v neki omari njeuu hranilno knjižico na 1200 K. Ukradel jo je, dvignil v Konjicah 500 K, nato pa brez sledu izginil. Iz Konjic beremo v »Slov. Gospodarju« sledečo notico: »Trgovec Pavel Ogorevc je bil v Celju izvoljen za odbornika liberalne stranke. Vprašamo ga, če bo po programu liberalne stranke vodil boj proti klerikalcem do skrajnosti tudi v trgovini ali pa odložil dvomljivo čast odbornika liberalne stranke. Po njegovi odločitvi, katero pričakujemo v kratkem, bomo uravnali svoje nadaljne korake.« Tako hujskajo »slovenski« gg. duhovniki proti slovenskemu trgovcu. Ali je še priobčil kedaj »Slovenski Gospodar« enako notico proti kakemu nemškemu, magari protestantskemu, ali židovskemu trgovcu? Nikoli! Poročil se je 28. okt. v Zrečah pri Konjicah g. Kari Mravljak, učitelj, z učiteljico gdčno Amalijo Tribnik. Bilo srečno! MOf A STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tnb h po 70 vin. 13S 40-38 jtfiariborsHi olraj. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 30. novembra ob pol 8. uri zvečer se bo v našem gledališču prvikrat predstavljala Meškova izvirna slovenska drama v treh dejanjih ,.Mat:i". Sodeluje orkester ,.Glasbenega društva"'. Pravico javnosti je podelilo naučno mini-sterstvo dne 12. t. m. šulferajnski (Rosegerjevi) šoli na Pragerskem ia sicer že s tekočim šolskim letom. Poročil se je 19. t. m. v Brezju pri Mariboru g. Vekoslav From, učitelj v Št. Lenartu v Slov. Goricah z gdčno Liziko Zemljič, učiteljico istotam. Bilo srečno! V Mariboru je umrl, zadet od srčne kapi, dne 28. t. m. lastnik pivovarne Anton Gt>tz, star 54 let. Iz Selnice ob Dravi. Trgovec Jagritsch je imel Vaš članek o njegovih komijih in o kruhu, ki so ga podgane obgrizle, v taki časti, da ga je izrezal, ga pribil na svoj „pudel" in ga celi teden prebiral svojim štajerčijanskim analfabetom, češ tiki so ljudje, da nič „špojsa" ne razumejo. Zraven pa je tudi zapisal ime onega, ki so mu komi ji podgansko nesnago podtaknili, ter ga tako še bol j osmešil. Mi pa Si dovolimo vprašati zdravstvene oblasti, če je dovoljeno vlačiti po štacuni nesnago, ki so jo podgane zapustile in ki spada na gnoj, tet še povrh tega vtikati tako svinjarijo ljudem med jestvine?! Tak „špojs" bi se gabil celo svinjam, nemškutarjem se pa ne. Jagritsch naj iz-reže zdaj tudi ta članek iz „Narodnega Lista" in ga naj prebira svojim štajerčijanskim zaslep-ljencem. Samo ne laže naj, kakor zadnjič, da mu ga je nekdo po pošti poslal. Geršak. V Črnišinah onstran Ceršaka ob Muri so v nedeljo, dne 22. oktobra, nemški pre-napetneži osnovali podružnico šulvereina. Ustanovitelj je vaški krčmar Konrad, ki pri svoji kupčiji prav rad pride dobička iskat tudi v našo župnijo, posebno v Ceršak. Ta mož je pravil zborovalcem o divjaštvu Slovencev in o sili, v kateri se baje nahajajo Nemci v Št. Ilju, Cer-šaku, Selnici itd. 8t. Ilj v Slov. Gor. V Cirknici je 28. okt. umrl zadet od kapi g. Ivan Princ, posestnik, kovaški mojster in občinski odbornik, star 64 let. Pretresla je šentiljske Slovence ta novica, saj je bil rajni eden redkih stebrov obmejnega slovenstva. Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. poročajo: V neki gostilni blizu našega trga je sedel sredi med kmečkimi pivci znani politikujoči kaplan B. Pilo se je veliko in tako proti polnočni uri se je začelo tudi politizirati. Najglasnejši je bil kaplan, ki je začel živahno agitirati za zmago svoje stranke v eni bližnjih občin, kjer so se imele v kratkem vršiti volitve starešinstva. Eden izmed navzočih kmečkih pivcev je kaplanu ugovarjal. Kaplan ga je zavrnil, beseda je dala besedo in končno se je izrazil kmet, da bi se pač za duhovnika bolj spodobilo biti zvečer ob 9. doma, ko tako pozno v noč po gostilnah posedati. Kaplan je nato pokazal, kaj znajo člani bojujoče se cerkve in je pretepel kmeta tako, da ga zasleduje sedaj mariborsko okrožno sodišče zaradi težke telesne poškodbe. O izidu bodemo poročali. Iz Ruš poročajo: Posestnik Mlekuš je nastavil v svojem gozdu past za lisico, ki mu je zadnje tedne pokradla več ducatov kokoši. Ko gre Mlekuš nekega jntra pogledat k pasti, sliši že od daleč javkanje. Mož se je nekoliko vstrašil; blizu prišedši vidi pri pasti čepeti 16-letno sosedovo hčer, ki je že v pondeljek prišla nevede na past in prebila celo noč pod milim nebom. Železo je dekleta zgrabilo in strla si je levo uogo. V Mariboru je umrl dne 24. oktobra Ernst Rathausky, bivši veleindustrijalec in deželni poslanec skupine Lonč - Voitsberg, star 63 let. Bil je svoj čas lastnik papirnice v Lonču in Frauen-talu, rudnika v Kalchgrubu itd. Pred nekaj časom je prišel v konkurz. Od takrat je živel pri svoji hčerki, omoženi Otto v Mariboru. V deželnem zboru je bil nasprotnik železnice Maribor-Zeleni Travnik, vsled če^ar 'e večkrat hudo trčil skupaj z zastoprrki Maribora. V Šmartnem ob Paki slavi tamošnji župan M. Pirtovšek dne 7. nov. sedemdeseti, tnico rojstva in obenem petdesetletnico poroke. Redko slavja! Skale. Dne 23. oktobra se je v rudniku ponesrečil rudar Fr. Miklavžina. Večja množina premoga mu je padla na desno nogo in mu jo zdrobila. Bmlšlfi oHraj. Na Zdolah je umrl trgovec in posestnik Kari Prešiček. Iz Kapel pri Brežicah nam piše naročnik: Poročilo v Vašem listu o vinski letini pri nas ne odgovarja popolnoma resnici. Trgatev res ni b Ia najboljša, pa vendar še zmiraj boljša ko pri sosedih Hrvatih, ki še niso nikdar imeli take kapljice ko mi. Naše vino ima letos ceno 50—60 vin. a ne 36 vin kakor je vaš dopisnik poročal. Ta menda letos še ni videl naših goric. Sevnica. Za deželnega živinozdravnika v Sevnici je deželni odbor imenoval gosp. Maksa Leskovarja. prušfVetrc in druge prireditve. s Za Martinov večer požarne brambe v Ga-berju je veliko zanimanja. Danes ne bodemo še vsega naštevali, a odbor se trudi in nam za-sigura 10. novembra najlepši užitek. Torej Celjani in okoličani ta dan vsi v „.Sokolski dom",, ter s tem omogočimo obstanek prepotrebni požarni hrambi za okolico. Izkaz posredovalnice obCeslov. obrtnega društva v Celju. Iščejo se : 3 učenci za mizarsko obrt, 1 za kleparsko, 5 za pekovsko, 1 za kolarsko in 3 učenci za kovaško obrt. Nadalje išče: 1 učenec mehanikarskega mojstra, 2 pa ključavničarskega mojstra. Naša posredovalnica je sicer že marsikateremu učencu preskrbela mojstra, vendar pa bi bili njeni uspehi lahko veliko večji, ako bi našla dovolj podpore pri različnih slojih. Dolžnost vsakega Slovenca je, da obvaruje naše šoli odrasle dečke, ki imajo veselje do kake obrti, na ta način pred potujčenjem, da nam naznani njih naslove ter navede obrt, katere se želijo priučiti. Kajti vsak ve pač predobro, da je ravno obrtniški naraščaj najbolj izpostavljen potujčevanju, kar nam dovolj dokazujejo popolnoma slovenska.. -imena najzagrizenejših obrtnikov po naših mestih in trgih. Bizeljsko. Prostovoljni požarni brambi na Bizeljskem so darovali sledeči gospodje, oziroma dame: Ivan Gregi 1 K, Vinko Drnikovič 1 K, Anton Skalovnik 1 K, Mihael Sevnik 2 K, Neža Lipej ;2 K, .Franc Balon 2 K, Anton Skubec 2 X Ivan Posavec 2 K, Anton Strahovriik 2 K, Franc Balon ml. 4 K,,Frane Balon st. 4,K, Anton Škof 5 K, Franc Pečnik 5 K, Josip Vrečko 5 K, Josip Pečnik 6 K, Marija Drnškovič 10 K, Andrej Kovačič 10 K, Daniel HOnigsfeld 10 "K, Andrej Frece 10 K, Andrej Kos 10 K, dr. Anton Vili-mek 10 K, Josip Janežič 10 K, Josip Balon 20 K, Olga Balon 20 K, Martin Frece 20 K, Rudolf Raktelj 20 K in Ivan Malus 20 K, — skupaj 214 K. Vsem darovateljem in ljubiteljem slovenskega poveljstva — srčna hvala! Prostovoljna požarna bramba na Bizeljskem. Franc Premelč, t. č. tajnik, Franc Blažinčič, t. č. načelnik. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradeu naznanja, da ima svoj I. redni občni zbor zimskega tečaja 1912/13 dne 2. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Garten-gasse 18). Spored običajen. Slovanski gostje dobrodošli! Slovensko akad. tehn. društvo „Adrija" v Pragi priredi v soboto, dne 2. listopada prvo-letniški večer s prvim rednim občnim zborom v restavraciji pri Grafu ,.U divadle" na Vinogradih. Gostje dobrodošli! ^Jugoslavija", društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju, je izbralo na občnem zboru dne 12. oktobra 1912 za zimski tečaj sledeči upravni odbor: Predsednik: Milan Panišič, stud. com., podpredsednik: Miroslav Pogorele, stud. com., tajnik I.: Petar Tafra, stud. com., blagajnik: Dragotin pi. Bašič, stud. com., tajnik: Ivan Ogorelc, stud. com., knjižničar; Marin Ferič, stud. com. Naslov društva ..Jugoslavija, eksportna akademija Dunaj IX. Berggasse 16. jtaja narodna obramba. Vodstvo Ciril-Metodove družbe nam je poslalo sledeči poziv: Podružnice na Štajerskem vljudno prosimo, naj poberejo in dopošljejo članarino glavni družbi. Dosedaj še 18 podružnic sploh ni za letos poslalo nič prispevkov. Večina podružnic tudi ni naznanila odborov in števila članov, tako da bo Štajerska v letošnjem koledarju izkazovala ogromno nazadovanje v članstvu. Zd Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v vinogradu gospe M. Paheraik na Laznici pri Mariboru pri trgatvi 7 K 60 vin. Za Ciril -Metodov obrambni sklad se je prijavilo doslej 1078 kamnov. Pozor! Družba sv. Cirila in Metoda sprejema slovenske knjige, katere razpošilja potem obmejnim Slovencem. Darov te vrste prihaja družbi v zadnjem času manj, zato se za knjige družba ponovno priporoča. Mogel bi pa družbi znatno koristiti marsikdo, ne da bi s svojim darom sebi prizadel kako škodo. Po mnogih hišah se nahaja med staro šaro, najraje pod streho, tudi dragoceno blago: stare slike, morda tudi umetniško dragocene in zelo stare slovenske knjige, ki imajo literarno vrednost. Kolikokrat se je že zgodilo, da so se s takimi predmeti otroci igrali, jih raztrgali in razbili. Marsikaj bi se dalo še rešiti in to naj se zgodi družbi v korist. Poglejte družbini prijatelji, po raznih skritih kotih doma in pri svojih znancih, tu utegnete najti starinskega blaga, ki bi prišel po družbi v varne roke, naši šolski družbi pa bi vrgel primernih prispevkov. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Piokop Skorkovsky in sin v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako smerne cene Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-38 popisi. Ceije. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj je imelo dne 20. oktobra svoj redni občni zbor, katerega je otvorii društveni predsednik g. dr. Schwnb s pozdravom na navzoče. Tajnik, g. učitelj Janko Kramer je poročal, da je imel odbor v preteklem poslovnem letu 15 sej. Rešil je 18 slučajev, v jednem najnujnejšem je oddal siroto v deško vzgajališče v Waltendorf, spravil na nogah popolnoma pohabljenega dečka na kliniko v Gradec, kjer je čisto ozdravel. — Društvo je nadalje prevzelo v popolno oskrbo siroto; podpiralo otroke z obleko ia obuvalom iu jim preskrbelo poštene službe. — O gmotnem stanju društva je poročal blagajnik g. profesor Bračko. Koncem tretjega poslovnega leta je bila v blagajni 788 K 45 vin. Dohodkov v preteklem letu je bilo 333 K 62 vin., stroškov 211 K 48 vin. tedaj je v gotavini 910 K 59 vin. — Po občnem zboiU se je vršila tombola, ki se je prav dobro obntesla. Da je temu tako, so največ, in v prvi vrsti pripomogli č. g. vikar Gorišek, c. kr. deželno-sodni svetnik Erhatič in njegovi hčerki gospodični Milena in Marija, ki so se z vso vnemo in res veliko požrtvovalnostjo zavzeli zo to mladinoljubno prireditev. Najiskrenejša jim zahvala! Dosegel se e lep uspeh, ki bo društvu omogočil, da marsikje poseže ymeg, v korist bedne mladine. Tndi celjski p. t h V gostilni Sokolski dom v Gaberjih se dobijo v petek, soboto in v nedeljo ftveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd. CO < co ff 4B) J&jfinejse vseh zmunk Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči. ===== !! 500 kron !! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic .Ria-masilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Ka3chau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-11 Prve vrste življenska zavarovalnica nudi vestnim in prizadevnim gospodom, ki zasigurajo uspeš i o akvizi-toričao sodelovanje, priliko, doseči dobro plačano mesto. Obširne ponudbe samo od resnih zanesljivih rellek-tantov pod „Ausserst Kon-kurrenzfahige Einrichtun-gen" na anončnoekspedicijo Ed. Braun, Wien I. Roten-turmstr. 9. 644 5-1 Jožefa Karba, gostilničarka „pri divjem možu" (bolje rečeno pri Samaritanki) v Gaberjih pri Celju, priredi t nedeljo 3. oktobra veselico v prid „RdeCega križa" in se priporoča za obilen dobrodelen obisk. 654-i Proda se zavoljo preselitve nekaj centov sladke krme, hudi pes, dober strižar ; šivalni stroj za črevljarja (Cilinder patent Elastig, za 60 K) 646 pri Jošt, Zagradom št. 46. Celje. Dobro izurjen krojaški pomočnik se sprejme takoj pri Ivanu Dogša, krojaški mojster v Ormožu. 653—2 _______ ________.-, .. « Na hrano in stanovanje se sprejme gospod ali dijak pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove upravništvo „Narodnega Lista". 2-1 Trgovski učenec iz dobre hiše in z dobrim šolskim spričevalom, ter vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovini z mešanim blagom. Mihael ŠernCj trgovec, Ruše Štajersko. 626 3-3 Da omilite in utišite kašelj in hripavost otrok in odraslih, je po poročilih stotin zdravnikov dragoceno in uspešno, prijetno tečno sredstvo Thymomel Sciliae dragocen in dobro učinkujoč pridelek Besedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdrav tika. Izdelovatelj in glavni založnik | B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik Praga III., št. 203. ^6^0 13-2 Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in var-| stveno znamko. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljersega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima poibelega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnoftelega, puljevega H K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega. Snega 10 K, najfinejši prsni puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko, 50-16 21gofcovljene postelj© Is goatoniteg« rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 sglavnikema, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, iako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 E: zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, K 5"20, K 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12'80, K 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773. Gaško, Bogato ilustrirani ceniki zastofr i,! f... j™ Šolske potrebščine kakor zvezke, svinčnike, peresnike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji ===== izberi na zalogi tvrdka = Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin «a urade. — Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-44 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. PG ■ HJ [».JELiLJ- ZVEZNA TISKARNA V CELJU. K* i i" m m Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečirane v- koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna Knjigoveznica IsO ' £ S? Sv e a bi ANTON KOCUVA Ring štev. 2 ^ CELJE Ring štev, 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo jn dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. SiskprST Ant. Kocuvan, trgovec, Celje, c , I Tfe^m***^ stavbeni lis umetni Ključavničar, I, | £ Vali JKCDGK* vodovodni instalater (Poljska se priporoča za napravo železnih ograj, vral, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brncken-wageu). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. ui. i«) Vse po dnevnih cenah. 105 48-30 Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN ser so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-27 Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojimi Najstarejša narodno manufahturna trgovina Karol Hanič Celje, Harcssiimi dom« Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! Aelika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih ; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti I Vedno na novo: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih ce?iah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popust! 1 pegistroirana kreditna i rt stavbena zadruga omejeno zavezo v GABERJU pri CE1JU z po pet od sto 5% j [Ot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. I sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovale prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. xxx Slefai Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. Prva največja zaloga in priporoča svoio veliko množino modernejših zimskih čevljev in otroke. Dalje pristne lovske iz plutovine, gamaše in galoše. izbira klobučinskega blaga. delavnica čevljev najfinejših in naj-za gospode, gospe čevlje s podplati — Tndi ogromna 649 2-1 Najlepša ugodnost je sedaj za resno misleče reflektante z nekaj premoženjem ali pa z garancijo. Dobi se takoj glavna' trgovina s filijalko ali skupaj ali posamezno; prometa prek 100.000 K; stroka mešana trgovina, v najlepšem kraju na deželi in lepi legi; vzrok oddaje je, ker se je prevzelo veliko podjetje najnovejše vrste, — Ponudbe s premoženjskimi podatki itd., itd. in čas prevzetja pod nUgodnost" 1913 na upravništvo tega lista. 651 3-1 Suhe gobe v vsaki množini kupi izvozna hiša Sam. Le-derer, Neumafk feei Taus (Šumava). — Samo ponudbe z vzorci z napovedjo množine zaloge se bodo upoštevale. Plačilo takoj po pravzetju. 648 3-1 33 parnikov! 33 parnikov! i Avstro-Amerikam, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Grško, Italijo, Sev. Afriko in Špansko. V Nju-Jork in Trst z novimi brzoparniki Avstro-Amerikane ,,Cesar Franc Jožef I." in „Marta Washington". Prevoz iz Gibraltarja v Njujork traja 7 — 8 dni. Predidočih 6 dni zastcnjska zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morju, ker je cena za celo potovanje enako visoka ko za navadni prevoz. Vsako soboto gre 1 bitri parnik v Njujork. Vsako 2. soboto gre 1 brzoparnik v Južno Ameriko. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi morskimi parniki posebne cene. Podrobna pojasnila dajejo : ravnateljstvo v Trstu. Via Molin piccolo 2 in Kari Kiffmanna iiasl.. Maribor, Grajski trg 3. 643 4-2 i Franc Strni Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih del! 5i-44 50 Na debelo! Na drobno! m 605 20-5 Pozor! | Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice, ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice „Rastlinsltega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin. 6 ji n 24 „ ,, „ ,, „ 8 „ 80 „ 9 ii n 36 „ „ „ „ „ 121,80 „ Prvi modni salon Matilda Pick Celje, Kolodvorska ul. 6. Za sezono priporočam svojo bogato zalogo elegantnih in priprostih klobukov za gospe, dekleta in otroke. Moderniziranje se izvrši hitro in poceni. — Največja zaloga najmodernejših modrcev. — Prevzamejo se tudi popravila in snažen je. Rastlinska destilacija „RA EC!(r ^ v van Cater v Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-34 Špeeljalitete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropi novec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. los. Čretnik stavbenik valjčnih mlinov ln žag za vodno ln parno silo St. Jur ob J. žel. Izdelujem tudi prenašalne mline (Transportable Mahlmiihlen) za vodno in parno silo, kakor tudi za obrat na gepelj in roko; mlini so opremljeni s presejalniki in si lahko vsaki napravi povoljno moke. Cene: mlin z 24 eol velikimi kamni 316 K ,. „ 19 „ „ 280 ,. ,. ,. „ 16 „ „ „ 250 „ Za večje mline cene po dogovoru. 624 6-4 za ženske in sukuo za moške obleke radnje m« de razpošilja najceneje Jugosio v aitska razpošiljal na R. Stermacki v Celju. Vzorci in cenik čez tisoč strari s slikami poštnine prosto. prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevo, Celje 90 Graška cesta št. 8. 49-28 Eden najvažnejših organov našega telesa je želodec. Njegovo delo se mora podpirati. * Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mal& stran& 203, vogel Nerudove ulice. BV Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice KI.—. Po poŠti, če se pošlje naprej K 1'50, se pošlje mala steklenica, za K 2-80 se pošlje velika steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8"— Štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsko monarhije. Zaloga v Kkarnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. ar. V. BUKOVEC, odvetnik v Celju se je preselil s svojo odvetniško pisarno iz Kolodvorske ulice štev. 8 v Rotovško ulico št. 3 ^ v Ferjenovi hiši, kjer je prej stanoval g. dr. A. Brenčič. $ ■RIliaBBEBBBI ■ S B ■ Svoji k svojim I Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, ■ s srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, S brilanti in drugimi kamni. 68 51-43 j Za ženine in nevestice poro5r fat?pistane X ženitr s mm »" vanjska danla po najnižjih cenah, s ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov ite. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! i R. Salmič, Celje, Narodni dom vedno le najboljšo In najcenejšo praliko z imenom ----- M BI9 10-11 Založna tvrdka: 9CLEINM A YR & BAMBERG V LJUBLJANI. * *Mt CMi a^t« malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 554 52-8 Emil Brandeis s komisijska trgovina s hmeljem = Norimberk Mestna hmelj arna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba. 513 20-12 Kulantni pogoji. promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna ztsmmmm® viimmimimin ■T' Š t Edino prlalno ■ to 189 44-36 varstveno znamko