Posamezne številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ulica it« 4, I. nndstr. UPRAVA «e nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno- Telefon št. 24. — SHS postpočekovni račun štev* 11 >787.
Na naročila brez denarja »e nt ozira. — Rokopisi se ne vračajo*
Poštnina Lacana if goSovin? Cena današnje štev. Din -’75
TABOR
Posamezne številke: K avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1’—.
• TABOR** izhaja vsakdan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*—, za inozemstvo L) 18*--, dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10' — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.'
Nasiov
Tit.
KllJiZni ca lj Ljublj
Uzunovščeva apologija
Sedanja vlada je stabilna — pravi ministrski predsednik.
Beograd, 22. septembra, n7„!n°či je podal ministrski predsednik v0 .°iV- z.astopiiikorn tiska daljšo izja-
Sjkn?.la. n‘ti najmanjši povod ____________________
1 1.z?5.ernembo sedanjega režima. — delujeta v najboljšem raz-razu-
je
v kateri je nicd drugim izjavil, da n
za kakršno
nh^“‘ .“Trtnemoo ’	'
Obe vladni stranki
§irjanfe™1ladZift0Je ,tudi neP°trebl"> meti — ie	icije-	Težko	Je	±a“u-
mu nekateri kr .zunovič nadalje — če-razne komh;,-,/'^1 tako trdovratno širijo veleva, d-i ™ Clje’ ^asiravno sedanja ura združiti nri nnvse Politične sile Hunovi,< ’Vn6m clebl za državo, kaj aluzij »n J<pVv.s.v°j' izdavi napravil ne govi vladi asicevo akcijo proti koalicijski d Je, rekel, da se bosta op( upanje obph	ozirali zg0!j na r,cza
Maribor, četrtek 23. septembra 1926.
Leto: VII. — Številka: 215.
C 6 V Angliji je bilo včeraj veliko neurje, 9tiXja povzročilo v nekaterih krajih visoko škodo.
*
Defenzivna pogodba med Jugoslavijo in Francijo, ki se je sklenila v času, ko so odnosi med Francijo in Italijo precej skaljeni, je vzbudila v Italiji vznemirjenje. Listi prinašajo obširne komentarje.
CURIH, (Avala)22. septembra. (Izv.) Beograd 9.145, Pariš 14.225, London 25.115, Newy.0.rk 517.50, Milan 18.925, Praga 15.33, Dunaj 73.95, Budapest 0.725 Berlin 123.30, Briissel 13.45.
kronika
neza
«Pania j ustavnih činiteloev ne i«mn«* UK,h Postranskih činiteljev pa ščini i rcsno- Sicer pa se bo v skup-Rarii' za*°’ kako se bosta Pašič in
'vaaic vf.ni« _________i,	...j___n
Jugoslavija in avstrijski problem
Odmev Radičevih izjav o priključitvi Avstrije Nemčiji.
V „ m .. Magreb, 22. septembra, tek prvega 'd?!1 dl}el1 'Pričakujejo povra-d°v Stjenan? PK r? °ruStvu naro-kakor se račmf }.a'	bi	moral
Ženevo in se vrniti h - s°bc>to zapustiti Markovič odnofn , Clni bosta Ninčič in fajavil Solr„SV? “ ' P«™- ie nev«, da je	- ,ta »Jqurnal de Ge-
Se« glede nrikr u »Neue Freie Pres-Povedal s-imri'Uc,vc Avstrije k Nemčiji
K,° Preprečevati' v se.trajno n? !?° mo'
S® 'more	nobenem	slučaju na
Presse« uv'enitl casus belli. »Neue Fr. Pripisali’	-tudi :>Pcstcr Lloyd« sta
'denoo LnjeK°vim izjavam neko ten dič Pa stvarno, ni utemeljena. Ra nato ,Zjavil nekemu uredniku »Jonih in l“T‘tsedeže: Mnogo politič-5”?P.0darskih vzrokov je, ki govo-
Urnal f ’ ? 'ZJ;lvl1 nekemu uredniku »Jo ni h jn^febats« sledeče: Mnogo poli re za n3,L?-°varsklh vzrokov je, ki go VsekiiP Jucitev Avstrije k Nemčiii. b0 v ^°r Pa Je veliko vprašanje, če se <loprin?'i-U’ sta Franciia in Nemčija Dravi; 1 c'°kazc odkritosrčnosti, raz-t° Zaailov9 tetn problemu, če bi Nemčiia bo]j	^i	Jugoslavija grešila še
beiij -p° bi ta korak smatrala za casus mnenj'0 n'. zgolj moje mnenje, temveč vodilnih politikov Jugoslavije.
*ratk
& ^ ^agvarorszag«' potrjuje vest, da “atjjL Sklenjena med Jugoslavijo in
u
o — najnovejše
Jsko arbitražna
pogodba. 'l'o je
P.rva
j^Plomatska pogodba, ki jo je skle-
r&vni ad'žarska s kako na trianonski irii-Pogodbi zainteresirano državo.
,ba se l,1]a češkoslovaška uradniška via-ricakn, ^ .bližnjih dneh preosnovaia.
je, da bo stopjlo vanjo več Cntarcev.
pa v
torc Pn, °Vo službeno glasilo »Osserva-l‘rani ^o. je objavilo veliko komeu-Jikt ineH'Jf ’ v katerem trdi, da je kon-‘reba. državo in cerkvijo naravna po-
jo ,Y.Zv«zl
vesti ~n' s katastrofo v Floridi prihaia-Jfidec ,i>i?„n jVil' smrtnih žrtvah. Neki oči-izruvn.I j vihar tako silovit, da VaJ]a dreW-Jn lpfi'l:i nrv 71-.1I,,,
pestom apa. ‘frevesa letela po zraku nad >r°drla iP,ri. Velikem Okehobee je voda Tko- Utoniu" razlila na dolgo in ši-t Poruš?h ?nJe oscb’ V Pensagoli se narod!,10, nadstropna palača Ameri-rtvih frtoC kanke. Ceni se, 'd'a število r žrtev, presega 2000.	-
— Radičevo navdušence za jezike. Na
nekem esperantskem zborovanju v Ženevi je govoril tudi g. Stjepan Radič, če ga kdo povabi, je — to mu moramo priznati — nasproti gostu zelo ljubezniv in rad govori v superlativih. Tako je tudi topot izredno povzdigoval esperanto in dejal, da bo ta jezik v bodoče nadomestil v mednarodnem svetu francoščino in angleščino. Vse to je lepo, vsak bi si želel, da bi postal esperanto mednarodni •iezik za praktično sporazumevanje med narodi, ali na besede g. Radiča ne damo veliko. Ko je prvič govoril v Mariboru in sicer kot prosvetni minister, je obljubil; da bo upeljal ruščino v vse šole. Tega seve ni storil, če bo še enkrat prosvetni minister, nam bo sigurno obetal esperanto. Pod pogojem, kaipa. da bo takrat še navdušen esperantist. Nam pa se zdi da je to tako malo verjetno kakor ono prvo, da bo namreč še kedaj prosvetni minister.
— Dijaške ustanove trgovca Antona Kolenca za dijake srednjih šol za zimski tečaj 1926-27 so razpisane. Prednost imajo pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim A. Kolencem v sorodu ali sva-štvu,_ dalje domačini iz gornjegrajskega okraja, potem pa Slovenci sploh. Ustanove so za dijake gimnazij, trgovskih šol meščanske ali drugih srednjih šol v. Celju, za sorodnike A. Kolenca na tudi na srednjih šolah izven Celja. Prošnje je treba poslati do 30. septembra 1926 na kuratorij ustanov trgovca Ant..Kolenca v roke adv. d'r. E. Kalana v Cel.iu. Priložiti zadnje spričevalo, event. potrdilo o sorodstvu ali svaštvu, ali da je prosilec doma iz gornjegraškega okraia (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.), ubožno spričevalo.
— 710 novih gojencev je sprejetih letos v Vojno akademijo v Beograd.
— Sv. Duh na Ostrem vrhu. Od Sv.
Duha na Ostrem vrhu nam poročajo, da je odšel z doma posestniški sin Jožef Kerbler, priden in varčen delavec. Ker ni o njem nikakega sledu, se domneva, da .ie storil samomor —- baje radi nesrečne ljubezni. I rupla doslej še niso našli in ni izključeno, da je še pri življenju in da je samo pobegnil, ker .ie bilo na njeni večkrat opaziti znake slaboumnosti. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj sporoči krajevni organizaciji SDS pri Sv. Duhu na Ostrem vrinit — Pred dnevi je ustrelil Vasilij Serpbrianski, ruski dne viličar pri oddelku finančne kontrole vSv..Križu Gašperja Krebsa, ki .ie prekoračil mejo pri Recki grabi. Ko ga je dnevničar ustavil, je Krebs iz strahu pred finančnimi organi lvotel pobegnit}, kljub temu, da ni imel ničesar pri sebi. Serebrjanski je u-strelil za njim in ga zadel v desno stran prsi. Kroglja 11111 ie predrla pliuča in -ie kmalu po zadobljeni rani umrl.
— Petdesetletnico slavi letos Jugo-sloveusko šumarsko udruženjc. Proslava se izvrši povodom letne skupščine 10., 11. in 12. okt. v Zagrebu.
— Dežela uradniških idil ni morda kaka nemška monarhija v prvi polovici 19. stoletja ali kaka današnja azijska ali afriška državica, marveč je to naša mila Jugoslavija. Uradniške idile pa so še o-hranjene — v času Taylorevih sistemov itd. — v prestolici, v Beogradu, kjer se davkoplačevalcem nalagajo davki s silno kratkimi, a vloge rešujejo s silno dolgimi roki. Minister dr. Krajač je namreč naračunal, da stane uživanje kave in čaja po državnih uradih najmanj 45 rni-lij<H}qv Din. &jto ac to idilo izza
starih očetovskih časov odpraviti. O tipkaricah in drugih uradnicah v beograjskih uradih pa je dejal trgovinski minister, da porabijo vsaj tretjino svojega delovnega časa za pudranje in barvanje ustnic. V miznicah imajo namesto aktov razne gkatljice pudra, barvil, par-femskih steklenic itd. — To, kar je povedal minister dr. Krajač, lahko potrdi vsak, kdor je imel kaj vpogleda v »delo« prestoliških uradov in ki mu take idile niso všeč. Najsi je Krajač radičevec ali karkoli, dobro je, da je pahnil tudi v to gnilo mesto centralne administracije. — Taki turški ostanki morajo izginiti. V uradih naj se dela in ženskam naj se za-brani, da se na državne stroške lepoti-čijo. Beograd hoče vso upravo osredotočiti okoli sebe, zato pa morajo biti centralni uradi res prave delavnice. Danes se v vsakem neznatnem uradu v Sloveniji več in bolj vestno dela nego v večini beograjskih centralnih uradov, od katerih zavisi, kakšen uspeh ima cela naša uprava. Zato se razsodni ljudje ne morejo pridružiti onim, ki se norčujejo iz Krajačevih reform. Ne gre za to, kdo jih je sprožil, marveč za to, ali so potrebne ali ne. In da razne razvade, nedostatki in neresnosti te vrste stanejo državo milijone, to je živa resnica!
— Celibatu učiteljic nasproti. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim nalaga učiteljicam dolžnost, da si pred možitvijo pridobe dovoljenje prosvetnega ministrstva. Tako se bodo skušale omejiti možitve učiteljic.
— Naš članek »Vidovičev pokret« je ponatisnil sarajevski »Novi čovjek« v slovenskem izvirniku, v prihodnji številki pa obeta prinesti srbohrvatski prevod.
— Strahotna lahkomiselnost raznih »diktatorjev«. Odstavljeni grški diktator Pangalos je te dni priznal, da je hotel prav tiste dni, ko so ga strmoglavili, napovedati novo vojno Turčiji in zasesti vzhodno Tracijo. Sigurno je, da bi radi tega nastali na Balkanu težki zapletl.iaji, ki bi utegnili razmotati klopčič mednarodnih nasprotij in nas vse skupaj vreči v nov kaos. Značilna je lahkomiselnost, s katero se tak-le diktator igra s vprašanji vojne in miru. Diktator bi kar izrabil svojo državno oblast, da izvrši kak imperialističen načrt in se proslavi, ne glede na vse posledice. Ali doba napole-onijad je minila in danes zahtevamo vsi, da o vprašanju vojne odločuje ljudstvo samo. Parlamenti morajo biti soodgovorni za vojno; le tako se lahko prepreči zloraba takih skrajnih sredstev. Diktatorji, ki se ne dajo nadzirati od zastopnikov ljudstva, pa imajo z vojno tako veselje kakor otroci z novimi igračkami.
Zopet zastrtipljenje radi sprijenega mesa. V Sodingenu v Nemčiji je zbolelo tekom dveh dni 54 oseb, ker so uživale sprijeno^ meso iz neke trgovine.
~ Higijensko-vzgojno delo v Mežiški dolini. Poročajo nam. da bo priredil krajevni odbor društva Rdeči križ v Gušta-nju kino-nredsfavo »Higijena v zakonu« in sicer dne 2. oktobra v Črni, dne 3. okt pa na Prevaljah.
~ Marenberg. Dne 12. 1.111. je priredi-.tukajšnje društvo »Kolo., jug. sester« veliko vrtno veselico, katera je prav do-'bro uspela. Pozdravili so nas tudi nam vedno zvesti obiskovalci naših prireditev, pevci Jadrana iz Maribora, za kar jim izrekamo iskreno hvalo. Ogromni u-speh veselice je v prvi vrsti zasluga gospe notarjeve Zinke Kolšekove. katera se je neumorno žrtvovala za čim lepši uspeh, čistega dobička, ki je namenjen za božičnico revni deoi, je nad 6000 Din. Vidimo, da »Kolo jug. sester« napreduje in je edinstveno v skupnem delovanju. Hvalevredno je, da so sc tudi vsi marcn-berški tržani brez izjeme polnoštevilno udeležili prireditve.
— Iz Rusije. V sovjetski Rusiji se vrši danes avtomobilski promet na 1S2 linijah, kojih dolžina znaša nad 7000 km.
— Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da se vojnim invalidom zvišajo penzije.
— V Nijogoradu nameravajo zgraditi naj-silnejšo radiopostajo, ki bi imela sile 1000 K\v. gradn-ia bo trajala dve leti. — 230 solnih jezer je odkrila nedavno ekspedicija petrogradskega geološkega odbora v Kazakstanu. Jezera vsebujejo krog ene milijarde ton soli (100 milijonov vagonov).
Opomin oh pravem času
(Iz tajništva J. M.).
Dasi so bili državni nameščenci že ponovno opozorjeni na to, da je vsak izmed nas dolžan sodelovati pri narodnoobrambnem delu, sc dogajajo še vedno slučaji, da mnogi izstopajo iz Jugoslo-venske Matice, drugi pa odpravijo društvenega inkasanta z motivacijo, da bodo poravnali članarino takrat, ko jim država povrne odtegljaje za poplavljence. Kakor da bi bila vsemu temu kriva Ju-goslovenska Matica, oziroma, kakor da bi bila J. M. kak vladen organ, nad katerim lahko stresa svojo nevoljo vsak, ki je togoten. Ravnotako bi se lahko izgovarjali vsi drugi, kadar jim ne gre vse po sreči. Obrtniki in trgovci bi našli izgovor v odjemalcih, kadar bi se le-ti pokazali nepopustljivi napram njihovim zahtevam. Vsega naj bi bila kriva Jugosl. Matica. Tako postopanje dokazuje, da mnogi ne pojmujejo velikega pomena J. M. in da so se ji pridružili le slučajno.— Žalostno je, da se najdejo taki ljudje zlasti med inteligenco. Vodstvo J. M. bo vodilo točen pregled nad svojim članstvom, izjavlja pa že sedaj, da mu je ljubše odkrit izstop iz društva kakor pa da se spravlja plačevanje članarine v zvezo z dvomljivim povračilom odtegljajev državnim nameščencem.
Kakor smo zadnjič ožigosali naše pridobitne kroge, ker so nekateri obrtniki in trgovci izstopili, tako smo bili sedaj primorani povedati svoje mnenje k napačnemu pojmovanju J. M. od strani nekaterih drž. nameščencev. Kdor ne ljubi svojih bratov v robstvu, ta tudi ne ljubi svoje domovine! Kdor zasleduje sedanje dogodke v Italiji, ta ne more biti hladen napram J. M. Tudi mali Srbiji ni bilo vse na ražcah postlano in vendar ni nikdar pozabila svojih bratov v robstvu. Nas pa je mnogo več in mi naj se izneverimo svojim idealom, četudi nam nudi minula svetovna vojna dokaz na dlani, da Ie vztrajni zmagujejo. Narod, ki jame dvomiti in obupavati, nima bodočnosti. Naprej! V Jugoslovensko Matico! Ne odklanjajte inkasanta! Kdor še ni, naj se včlani! Bliža se obletnica Rapalla! Bliža se obletnica koroškega plebiscita!
&3tasfr©fla m®. Floridi
O strahoviti prirodni katastrofi, ki je zadela ameriški polotok Florido, prihajajo poročila, ki pričajo, da je to ena največjih katastrof zadnjega časa na ameriških tleh. Po dosedanjem štetju so morski valovi pogoltnili li 15 oseb, ranjenih in brez strehe pa je več tisoč ljudi. V sami Miami je bilo ranjenih okrog 800 oseb, brez strehe pa jih je ostalo 28.000. — V Holbywoodu je bilo ubitih 250 ljudi in ranjenih preko 1000. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih krajev, Floridske obale.
O sami katastrofi pravijo ameriška poročila:	Orkan	je pridrvel na polotok
Florido s hitrostjo 150 km in je gnal s sabo ogromne morske valove. Hkrati so se tned strahotnim bliskom in gromom pretrgali oblaki. Nastopile so grozepolne ure. Lepi kraji ob obali so bili čez malo časa v vodi. V Miani je stala voda meter visoko po ulicah. Umazani valovi so vdrli v banke, tiskarne in trgovine in vše poplavili. Ob obali se je porušilo stotine hiš; prebivalce so deloma odnesli valovi v morje, deloma pa so ostali ranjeni vi razdrtih hišah. Nekatere kraje ob obali so valovi popolnoma zbrisali z zemeljske površine. Odnesli so prebivalce s hišami vred. Tam, kjer so stala lepa obsežna se-lišča, se nahajajo seda.j pusta, od vode izdrta tla.
Strahovito je zadel uragon mesto Mia-mo, ki je najbolj luksuziozno kopališče na svetu, katero prekaša celo Lido pri Benetkah.
Kako 'brez moči so ljudje kljub svoji tehniki nasproti razdivjanim prirodniin silam, priča to, da so bile vse radiotele-fonske in brzojavne kakor tudi prometne zveze prekinjene. Nič se ni dalo.storiti* Na mestu, kjer je civilizacija pognala krasne cvetove, je gospodovala neomejeno divja priroda in uničila vse, kar je bolela.
Sfran 2.
»T A B O It C.
V Mariboru, 23. septeir.SraV,
Neki ameriški novinar, ki se je z o-gromnhni težkočami rešil \v. Miamc, .ie objavil v »United Press« obsežno poročilo, v katerem opisuje floridsko katastrofo med drugim tako-le: Orkan je uda ril na mesto kot ogromno kladivo. Prebivalci, ki so nič hudega sluteč mirno spali, so skočili prestrašeno po koncu. Ko so spoznali, da so izročeni strahovladi elementov, so na pol oblečeni pobegnili iz hiš, ki so se majale kakor klasje v vetru in katerih nekatere so se že rušile. Počasi so se začele vse podirati. Niti železne in betonske konstrukcije niso vzdr Žale. Celo oblakodcre je podirala urago-nova moč, kakor hiše iz karte. Ladje in jahte na reki Miami so se razbile in utonile. Potopljenih .ic kakih 250 ladij.
Ameriški listi izdajajo neprestano posebne izdaje, v katerih prinašajo nove podrobnosti o strahotni katastrofi. Najlepša ameriška kopališča, kjer si je družabna elita dajala sestanka, so uničena do nespoznan.ia. »Prst božji« je na tem mestu strašno pritisnil ju spomnil ljudi, da so z vso svojo tehniko in učenostjo le igračka prirode.
Mariborske vesti
Maribor. 22. septembra, m Češki klub je prevzel tudi letos organizacijo dopolnilne češke šole, ki se je ta teden pričela pod vodstvom učiteljice gdč. Švecove na meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Ob priliki otvoritvej c Češki klub priredil v nedeljo oficijeini društveni izlet k Sv. Urbanu, katerega sta sc udeležila za JČ ligo tudi podpredsed nik dr. Reisman in tajnik ing. Leben. — Češki klub je bil zelo številno zastopan, okrog 60 os.eb, s predsednikom gosp. Fr. Burešom in starino 70-letnim svetnikom Iv. Knopom. S seboj so imeli tudi del svojega orkestra, ki je vrh Urbana ne umorno igral češke in naše pesmi. To soboto pa imajo Cehi v Narodnem domu svoje »posviceni s huso>u«.
m Skupščina Društva kmetijskih stro kovnjakov se je vršila minulo soboto in nedeljo v prostorih vinarske in sadjarske šole pod vodstvom dosedanjega predsednika g. direktorja Žmavca in v nav zočnosti poljedelskega ministra g. Puce 1 j a in drugih odličnih predstavit 1-iev. Zborovanja se je udeležilo lepo število kmetijskih strokovnjakov iz raznih krajev Slovenije. Na sporedu niso bile samo stanovske in društvene zadeve, ampak tudi lepi referati o raznih pano gah našega kmetijskega življenja, ki so jih podali naši odlični strokovnjaki. • Zborovanje je bilo dobro organizirano in je poteklo v splošno zadovoljstvo u-dcležencev. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu predseduje kmetijski referent velikega župana mariborske oblasti g. inž. Z i-danšek. O sklepih in resolucijah zborovanja bomo še Pisali. Prihodnje leto bo zborovanje v Celju.
m Glas. Matica — korak naprej. Prebeli smo: Mnogo sijajnih, a neizvežbanih »glasov zamre neporabnih v svežih grlih naše mladine. So to naravni pevci, ki bi jih vsak pevski zbor zelo rad pozdravil v svoji sredini. Oni sami bi pa tudi radi peli, a kaj, ko pa not ne poznajo. Nepo-■ znanje not je tista težka coklia, ki zadržuje marsikoga, da če ni član nobenega zbora, zbore same pa polaga na bolniško posteljo, k.ier jih polagoma zaduši sušica. Temu želi priti G. Matica na ta način v okorn, da bo njen ravn. g. Hladek posebej in sicer vsako n e d e 1 j o od \ 0. do 11. ure poučeval vse tiste, ki še ne poznajo not in bi radi postali njeni člani. Kdor ima toraj veselje do petja, ženska in moški, naj sc prijavi za poduk .v petju g. rav. Hladeku. Pouk je zastonj.
m Opereto »Potepuhi« ponovi Sokolsko društvo v Studencih v nedeljo dne 26. septembra v Narodnem gledališču v Mariboru.
m Mariborski gledališki abonma. Rok za prijave sc podaljša do nedelje 26. septembra. V interesu občinstva naprošamo, da sc sleherni abonira čimpreje, najkasneje pa do 26. t. m., ker bo pozneje abonma podražen.
m Stroga kazen za prestopek cestno policijskega reda. Včeraj je tukajšnji policijski komisarijat eksemplarično kaznoval šoferja Rudolfa V. ki ic tudi lastnik avtomobilov, radi prestopka cestno policijskega reda, s trimesečno zabrano vožnje in s pretn.io popolnega odvzetja šoferske legitimacije, ako bi se taki slučaji ponavljali. Upati je, da bodo tako dra-Konski ukrepi vendar nekaj zalegli.
m Drzna tatvina. Dr. Stefanoviču, ki se že mesec dni nahaja na orožnih vajah, je bilo vlomljeno v zaklenjeno stanovanjc, kar je prvi opazil njegov brat in zadevo takoj prijavil policiji, ki je brž uvedla preiskavo. Osumljen je bil Ivan P. ki je večkrat v sobi pospravljal. Takoj -po aretaciji je dejanje priznal in izpovedal, da je obleke, čevlje, klobike. perilo in vse pokradeno, deloma raipc-čal raznim strankam, deloma prodal Starinarjem, ostalo pa je zastavil v zastavljalnici.
m Kolesarska neprevidnost. Na Dvor-žakovi cesti je A. M. radi neprevidnosti tako močno zadel s kolesom v nekega pasanta, da ga je podrl na tla. Pri padcu jc prevrgel tudi svojega 6-letnega sina, ki je dobil nad sencem močno oteklino. Kolesar bo radi nepazljivosti prejel zasluženo kazen.
m Izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem. Od 15.—21. t. m. je nalezljivo obolelo pet oseb: 1 za škrlatinko, 1 za šenom in 1 za tifuzom. Umrl ni nihče, ozdravele pa so štiri osebe 1 od šena in tri od škrlatinkc. Nalezljivo bolnih je ostalo 6 oseb.
m Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 17. t. m. se je pripeljalo 334 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 50—100, 7—9 tednov stari 125—150, 3—4 mesece stari 250—300, 5—7 mesecev stari 525—550, 8—10 mesecev stari 525—550. 1 leto sta-ri 1000—1100, 1 kg žive teže 9.25—10, 1 kg mrtve teže 15—17. Prodalo se je 179 svinj.
m Graiska klet. Danes, v sredo, družinski večer s plesom pri podaljšani policijski uri.	2006
m Velika kavarna. V sredo in petek se bosta vršila eksperimentalna večeia znanega psihologa in telepata 3venga!iia v Veliki kavarni s sodelovanjem elitne Kaplanekove Charlson — glasbe.
200 i
/'akoisfivo
o Telovadba članstva sc vrši odslej ob pondeljkih in petkih od 8. do 10. ure kot običajno v realčni telovadnici. Ob sredah je prosta telovadba, katere poset je neobvezen. Telovadba starejših članov sc vrši v sredah in petkih od 6.30 do 7.30 v gimn. telovadnici. Članice telovadijo v pondeljkih od 7. do 8. v gimn. telov.", v sredah in petkih pa od 7.30 do 8.30 isto-tam. — Načelnik.
/poirS
Ocenjevalna motorna vožnja
krog Pohorja
_ Motoklub Maribor bo priredil v nedeljo -dne 26. t. m. pri vsakršnem vremenu o-ccnjevalno vožnjo krog Pohorja. Minimalni čas je predpisan, vendar mora sleherni vozač prijaviti na startu povprečno brzino in .io tudi med vožnjo doseči.
Ker je to prva prireditev te vrste, jc pričakovati številne udeležbe, predvsem ker je omogočeno startanje tudi začetnikom.
Preizkušnja strojev in razdelitev startnih številk se bo izvršila v soboto 25. t. m. na Trgu Svobode med 16. in 18. uro. Vsakdo* ki se hoče udeležiti vožnje, mora priti tudi k preizkušnji. — Start ie ob 8. uri zjutraj na Glavnem trgu.
Radi razgovora slede nedeljske prireditve in radi določitve prireditev za leto 1927. se bo vršil v netek 24. t. m. ob 21. uri pri »Zamorcu« članski sestanek, katerega se lahko udeleže tudi po članih v-pcljaili gostje.
Proga bo vodila iz Maribora v Celje, kicr jc 40 minutni počitek, nato preko Velenja v Slovenjigradcc, kjer sc ho po-čivalo 90 minut, nakar se bo absolviralo zadnji in najprijetnejši del proge do Maribora. Prvi bodo prispeli na cilj okrog 15. ure.
: Hazena MO (službeno). Za dne 26.
t. m. izžrebana prvenstvena tekma med SK Mura in SK Ptuj se preloži, ker slednji glasom dopisa LHP še do danes ni zadostil članskim obveznostim napram savezu. Takisto se sporazumno preloži prvenstvena tekma med ISSK Maribor in SD Rapid na 24. okt. 1.1.
Uporabljale člsfl©-gojene kvasne glivice v kletarstvu
Bliža se čas trgatve, zato je umestno, da se pripravljamo vinogradniki nanjo. Če hočemo imeti dobro prevreti vinski mošt, je sedaj ravno pravi čas, da naročimo čistogojenc vinske drože pri kakem zavodu, ki jih goji in razpečava. — Na pr.: jih lahko naročijo vinogradniki v mariborski oblasti pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. Posamezne cevke stanejo 2 Din, navodilo glede uporabe 1 Din, ki pa je potrebno le onim, ki jih še niso nikdar naročevali, treba jc le zaprositi s 5 Din kolekovano vlogo.
Večletna izkušnja nas uči, da oni, ki pravilno uporabljajo čistogojenc vinske drože, so ž njimi zelo zadovoljni in jih vsako leto naročajo. Istočasno se lahko rabijo tudi pri napravi sadjevca, ki postane ž njimi prevret, stanoviten in ima več alkohola, kakor oni sadjevec, ki je prevrel sam od sebe. Ena cevka zadostuje za prevrenje 3 polovnjakov, če se pravočasno in pravilno pripravi kipelni mošt. Na morebitna prepozna naročila se ne bo oziralo.
To se daje na znanje zanimancem. ki že sedai po njih povprašujejo, kje in ke-daj se dobijo.
P©sr©ta© sodili®
Ciganska podjetnost onstran me;e
Včerajšnja porotna razprava proti tatinskim tovarišem Antonu Baranji, Mihi Cenar.iu, Štefanu Kokašu, Karlu Kuzmiču in Štefanu Baranji, se je končala šele proti večeru. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašani radi vloma pri Pai-schlerju. Porotniki so vsa vprašanja potrdili z 8:4 nakar so bili obsojeni: Miha Cenar na 3 in	pol leta	težke	ječe,	Štefan
Kokaš na 3 in	pol leta	težke	ječe,	Anton
Baranja na 3 leta, Karl Kuzmič na 2 leti in Štefan Baranja na eno leto in pol.
Nekatere obtožence ie zagovarjal dr. Reisman, ostale pa dr. Veble.
V sporu za plug
.Dne 10. junija 1.1. sta se sprla Franc Zel in Franc Jurša iz Ciglane nri Mariboru radi tega, ker ic Franc Zel hotel posoditi posestniku Grušovniku usipalni plug, česar pa	Jurša ni	privolil. Sorodnika Zel in Jurša sta se	nekaj	časa	trgala
za plug, konečno pa je Zel spustil plug, zgrabil kolo usipalnega pluga in ga z vso silo vrgel .Jurši v glavo. Jurša sc je zgrudil na tla in pričel močno krvaveti. Kljub temu na sc ni nihče ziflenll zanj.
Ko se jc Jurša zavedel, je odšel sam k županu, ki ga ie spravil v bolnico.
Po izvidu in mnenju sodnih zdravnikovi jc Zel prelomil Jurši lobanjsko kost. Prišlo je do krvavljcnja v notranjosti možganov, kar bi lahko Jurši vzelo govorico in povzročilo epilepsijo, neozdravljivo bolezen in poškodovanje duševnin funkcij brez izglcda na ozdravljenje.
Na podlagi teh ugotovitev sklepa državni pravdnik, da je Zel zakrivil hudodelstvo težke telesne poškodbe.
Porotnikom sta bili stavljeni vprašanji glede težke telesne poškodbe de pregreška, da ni predvidel posiedi svojega ravnanja. Glavno vprašanje so ztnikali z 9 glasovi in s 3 potrdili, drugo vprašanje pa so potrdili s 7 glasovi,^ torej z enim glasom premalo, da bi se <an-ko izrekla zaporna kazen. Radi tega 1 bil Zel oproščen.
Umoril je svojo ženo
Tragedija prekmurskega zakon#.
V septembru 1. 1925 se je poročila Rozalija Tot v Pincah pri Dolnji Lendav, svojim daljnim sorodnikom LadisiaY ... Totom. Njeni stariši so se sicer pro«..j. tej poroki, vendar pa so morali Prl^r.> ’ ker ie dekle že imelo razmerje z Laaw
Zakon ni bil dolgo srečen. poroki je soprog pričel mrziti zono, si .ic vtepel v glavo, da ni oče otro -bi se imel roditi. Kljub dokazom. *■	_
jih je žena doprinesla, je ni nehal s£esar žiti in jo je ponovno pretepal, radi . je čestokrat pobegnila k svojim ‘ uer šem. kjer je ostala po nekaj dni, u obdolženec ni prišel po njo.
Dne 22. avgusta 1.1. sta bila v Len vi pri maši. od koder sta se vrnila w mo v. Po obedu sta sc sprla in zopet r
šla.
Na večer se jc prva vrnila d°m10^, v, zalija, opravila je svoj posel in leg . .. postelj. Kmalu nato je prišel c^IT10'Lrijr. soprog, nakar sc je zopet vnel P1' Zena mu jc očitala da sta'on in .HJ1e? ofl mati kriva večnih prepirov, dociffl.J trdil, da sta neprestanih sporov.
kriva
iNcnauoma pa ga je ncKa.i * T lii sto-grabil je nož in ga porinil pri P°steru£jjla ječi ženi v vrat. Rozalija sc je zJLrj|eC na tla in ostala na mestu mrtva. JV1°
ona in n.iena mati.	...	£a-
Nenadoma pa ga je nekaj Pru? f:: sto-
udila
sc je opieKci m ocišel z materjo ? jc niško postajo, kjer jc izpovedal, zaklal v prepiru svojo ženo.	^ je
Sodna izvedenca sta ugotovi^3’ eZ. pokojnica dobila nič manj kakor	^ je
nin. Imela je razmesarjeno licc’ hrbtu 'bil prerezan okrog in okrog, a n ,.topila je bil tudi globok urez. Smrt je radi izkrvavetja.	{0,
Obdolženec sc zagovarja Prct^inčiovi to, češ da jc storil ta zverinski z10 duševni zmedenosti.	j]3)
Sodna izvedenca sta tudi 11 ■c'0^deda je obdolženec začel svojo žrtev ,e|0 lovati najpreje v postelji in da jj eIn-potem, ko jo jc na licu in vratu sC,°' krat ranil, prerezal vrat. Rana Je dolga 23 cm in je zevala tri prste si Strašna krvoločnost Ladislava j0 dokazuje, da se je hotel žene, o kal1	^
domneval, da ga jc goljufala, rešiti se je v ta namen tudi napil. _ ^ Oobsodbo prinesemo v jutrišnji vilki.	—-
: Z. N. S. nodsekcija Maribor (službeno). Delegirajo se k tekmam 26. septem-bra sledeči sodniki: ob 10. uri prven-stvena tekma Maribor: Svoboda g. Nemec; stranska sodnika gg. Kokol. Turina. Ob 16. uri prijat. IIirija:Rapid gosp. Radolic: stranska sodnika: gc. Fischcr,
Imenšek. Predtekmo sodi g. Turina. _________
Prvenstvena Mura:Ptuj v M. Soboti g. Oberlindncr. — Tajnik.
&K!B5lji?n slanr>v»nj-
ste zaSHt sjsss
stanovanjce, organizira posebni »rndheni oddelek .Marslan*. Hotovski trp 4.	2008
Enovprežen relček
s streho se nsfodno proda. VpraSa se Trlaška cesta 98;
______________2003
Kupi se vrtalni strol
na rofni pogon. Naslov t ur> avi.	2004
m
Sveža
irski rili;
se dnevno peče samo v že dobro znani
Prvi dalmatinski kleti
Mesarska ulica štev. 5 Povodnik.
Tapalnlškeaa učen«
sprejme takoj tapetnik j Sok, Grajska ulica «qq1 (Grajski kino^.	JLr*
Okusne SrtfSl
ceni M. JAPELJ. Aleksandrova c. 25, * ® j565
dom.
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi naše Iskreno ljubljene soproge, mamice, sestre, tete, gospe
Marije Koroša
izrekamo tem potom iskreno zahvalo za izkazan® sožalje čč.duhovščini, glasbenemu društvu .Drava > vsem korporacijam, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji po11' MARIBOR, dne 22. septembra 1926.
2009	Žalujoče	rodbine
Koroia, Železnik, LeSnik, Gašper
VELIKA KAVARNA
Sreda
Petek
22.
24.
Sreda
SVENGALI
Sobota
25.
1Petek r IZ I. i : F* ATIJA — £•> u O i : S I I J a 500 IVedolja 26.
• -r~Z: -U ^^SggggggggggggggggPaPaaaaoaaoaDaDoaanaaaoaoaaoaDaDaDDaajaDaaDODaDaaconnnDnnnnnnDDDapaaDaaaaaoggggg55^
• * o Tiskan-nac r Maiilborn. nredstavtitkr Stanko Detpln. rn-mMi Tfrodnrv ^777777 T? n r V n novinar Tr^nin+oH- TTn^nrc*!