Stev. 11. X. tečaj. M) M, Mkik List za šolo in dom. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., i.a pol leta 1 gld. 60 kr. — Potianiezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: lteiserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. Učiteljstva slovenskega težnje itd. — Prvo zborovanje „Zaveze" itd. — Marka Pabija Kvintilijana govorniški pouk. — Iz „zaveze slov. uč. društev." — Dopisi. — Razne stvari. — — Natečaji. Učiteljstva slovenskega težnje o preosnovi osnovnošolskega zakona. (Dopis od beneške meje.) Že mnogo dragih mi tovarišev naprosilo me je pismeno, naj bi jim do-poslal v doslovnem prepisu vse one moje nasvete, katere je bil vsprejel prvi občni zbor naše ,,Zaveze". Mnogim p. n. tovarišem sem tudi vstregel s takim prepisom, no bolje je, da priobčim vse svoje nasvete v zaveznem glasilu, da z manjšim trudom postrežem vsem svojim slovenskim tovarišem. Vsprejeti nasveti se glase: 1. Osnovnošolski zakon naj skrbi za veči ugled učiteljskega stanu, da bode potem tudi šola vspešneje delovala na polju vzgoje in pouka. To se pa zgodi: a) ako že osnovnošolski zakon ne izreče le načela, da naj bodo učiteljski dohodki toliki, da stanu dostojno preživlja sebe in družino, ampak da tudi natančno določi minimum učiteljske plače, izpod katere ne smejo segati učiteljske plače v nobeni pokrajini cislitvijski. Ta minimum je po korenitih študijah so-eijologov že določen ter znaša 500 gld.; b) ako zakon zagotovi večo nezavisnost učiteljskega osebja, da učiteljstvu ime in položenje državnih uradnikov ter omogoči boljši vspeh učiteljskega delovanja s tem, da bodo krajni šolski predsedniki pod kaznijo zavezani vršiti svojo dolžnost. (Zajedno se priporoča v pretresovanje, da li bi ne bilo za šolo, avtoriteto učiteljskega stami in točno poslovanje krajnih šolskih svetov najbolje, ako bi bil za prvosednika vedno voditelj šole? — Ta odstavek sem bil sam pri drugem branju izpustil, ker se mu je močno, da-si neopravičeno ugovarjalo). 2. V občnem osnovnošolskem zakonu naj se za vse eislitvijske pokrajine izreče načelo, da se učiteljstvo vpokojuje in odmerja pokojnina po službenih letih in ne po osminah. Pokojnina ljudskega učitelja je že itak majhna, no po dosedanjem načelu zamore učitelj zgubiti za pokojnino celo — do blizu petih službenih let. 3. Službena doba za popo^^p^jnino naJ traja 35 let. 4. Osnovnošolski zakon-- naj liRteljskim vdovam in sirotam zagotovi bolj humanno preskrbovanje, ,.|ru> zgodilo do zdaj, kar je silno na kvar učiteljskemu imenu, vplivu |(^vtdrueti- sploh. Ker so taki slučaji bolj redki, '- Damlijjij Ji?t ima '/t pole priloge. "90 11 ki pa vendar na daleč okoli slabo vplivajo, zato bi se toliko lože in brez velikih stroškov odstranile take slabe pojave. Za vdove in sirote naj bi znašala pokojnina: a) do 10 službenih let učitelja 150 gld.; b) do 15 služb, let 200 gld.; c) do 20 služb, let 250 gld.; d) do 25 služb, let 300 gld.; e) od 25 do 35 služb, let učitelja pa polovica zadnje učiteljeve plače. — f) Ako število otrok šteje pet ali več glav — še primerna odgojniua; y) ako pa tudi mati več ne živi, dobe otroci to, kar bi dobila mati — vdova. 5. Osnovnošolski zakon naj vstanovi tudi zakonite norme pri pomikanju v više plačilno razrede in pri oddajanju učiteljskih služeb. A. Norma pri pomikanju v više plačilne razrede: merodajna so službena leta. — Izjema: a) ako je razmerje med službenim časom (dveh konkurentov) le malenkostno — a kvalifikacija vsposobljenja različna; b) ako so je kakemu učitelju po zakonito izvršeni disciplinarni preiskavi y kazen določilo, da mu je za določeno število let pravica do pomikanja v više plačilne razrede — odvzeta. B. Norme pri oddajanju učiteljskih služeb: a) službena leta: b) pri enakomernem službovanju dveh prosilcev določuje: 1. službovanje na isti šoli v niži vrsti, 2. kvalifikacija vsposobljenja; c) pri manjšem razločku službenega časa odločuje kvalifikacija vsposobljenja. G. Ponoviti je treba znano peticijo za dvomesečne počitnice. Te moje nasvete je občni zbor vsprejel, da-si sem vsled ugovora vladnega zastopnika popolnoma opustil vsako vtemeljevanje; raje sem se odrekel nadaljni besedi, kakor da sem govoril o naših težnjah o preosnovi »našega področja" le toliko, kolikor so nam dopuščale žalostne okolnosti, — ker bi pač prav slabo vtemeljeval z veliko preozkega »dovoljenega" stališča. Da učitelji nismo smeli izreči svojega mnenja po lastni skušnji, ko se nam spreminja področje ter sklepa zakon, na katerega bi morali proti svojemu najboljšemu prepričanju prisegati, — to je žalostno znamenje za Slovenije ne kaj veselo središče. Upajmo, da tudi nam prisije solnce boljše sreče in da bomo smeli povedati vsaj toliko, kolikor najpriprostejši rokodelci! — Pri tej priložnosti naj povem, da sem ves svoj govor ob onem oddelku »Sola ne sme žaliti narodnostnega čuta mladine" izročil dobremu mi prijatelju Andreju Osipovič-u, ki ga je še popolnil ter priobčil v 108. in 109. št. »Slov. Naroda" pod za-glavjem: Slovenci o preosnovi začetne šole. Prosim p. n. tovariše, naj dobro in pazno čitajo oni članek, ki hoče narodom zagotoviti narodne šole na tak način, da bi bila izključena za vse čase vsaka tuja sila in nadoblast. Le načelo narodne samouprave v smislu čl. 19. ustavnega zakona daje narodom zadostno gotovost za obstanek narodnostni — še več: narodne svojstve-nosti »li individualnosti. Vsako drugo načelo bode še nadalje netilo narodnostne strasti, ki so pa zlasti v osnovni šoli pogubne, kajti narodna strast ne deluje za vzvišeni cilj šole: za vzgojo in pouk, ampak zlorabi šolo za svoje narodno-politiške namene, — kar pa mi nikoli ne bomo odobravali. Prosim, lepo prosim, da p. n. gg. tovariši vedno govore, delujejo in pišejo le v onem zmislu. Nadalje naj opozarjam, da sem še pred čitanjem svojih nasvetov izjavil, da izročam svoje zasebne nasvete in želje občnemu zboru v prijateljsko posvetovanje ter da naj odbor potem sam določi, kam se je potreba obrniti, ali na državno zbornico ali na posamične pokrajinske. Zato so me vedno jako neljubo zadevale opazke in ugovori nekega gospoda tovariša, ki je vedno ugovarjal: to spada v deželne zbore, — tako da je vse to došlo celo v zapisnik. Kes da je imel gospod tovariš pri obstoječih razmerah nekoliko prav, toda večinoma ne, ker marsikaj spada celo danes v področje državnega zbora, kakor u. pr. o vpokojevanju učiteljstva itd. Jaz sem sploh prepuščal pot naših peticij zaveznemu odboru. — Tudi so me kaj neprijetno zadevali glasovi: „saj mi vse to že imamo" ter da sem moral večkrat prositi: „Dobro — pa pomagajte s svojim glasom tistim, ki še nimajo! O marsikaki točki bi bilo morebiti komu kaj nejasno, ali glede na I o-kalne razmere nepotrebno. Prosim, da p. n. gg. tovariši premišljujejo vse moje nasvete z višega stališča. Zlasti pa sem jaz vnet za to, da bi osnovnošolski zakon imel tudi jasne norme pri pomikanju učiteljev v više razrede in pri oddajanju uč. služeb, da bi vsaj večjidel preprečili ono sramotno protekcijo, ki razdira kolegijalnost in ljubezen ter rodi klečeplastvo, neznačajnost, lizun-stvo in žalibog — še kaj več. Do zdaj nimamo nobene poti odprte, če nas — prezirajo ter nevredne postavljajo za dobro obložene mize. Jaz sem podal nekaj toček, da bi se lehko upirali takim nerodnostim: toda to je treba še veliko premišljevati. — Kako pa naj bi se vse to izvršilo, o tem naj mnogo misli vsak sloveuski učitelj! Andrej Gabršček. -- Prvo zborovanje »Zaveze" slov. učiteljskih društev v Ljubljani, (lile 22. in 23. aprila 1889. (Konec.) Potem poroča gospod Gabršček „o reformi osnovne šole". Referat jo bil jako obširen, večkrat je bil pa, ko se je zasukal na politično s tran in hotel kritikovati našo dosedanjo ljudsko šolsko postavo, po vladnem zastopniku potom predsednika vstavljen. Kolikor je bilo torej po vladnem zastopniku dovoljeno govoriti, posnamemo po svojih beležkah vtemeljevanja raznih predlogov, katere je stavil govornik. Rekel je, da prvo občno zborovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" vrši se baš ob 20-letnici, ko se je poklical v življenje nov šolski zakon. S tem pa, da so se slovenski učitelji zbrali v toli obilnem številu k zboru „Zaveze", najdostojneje praznujejo to dvajsetletnico. Nova šola delovala jo gotovo vspešno v občni napredek in da je ni bilo, gotovo bi slovenski učitelji ne zborovali danes v tako mnogobrojnem številu, in tudi družba sv. Mohora ne imela bi toliko prijateljev in čitateljev. Priznati se mora sicer, da sedanji šolski zakon ni tako popoln, da bi mu ne trebalo poprav in prenaredeb. V 20 letih pokazalo se je, da je marsikaj neizvršljivo, da se v teoriji sliši jako lepo, kar pa pri današnjih okolnostih ni mogoče izvršiti. V zadnjih 20 letih se je tudi ves ostali svet korenito spremenil. Se le po mnogoletni skušnji more se temeljito izpoznati na- U* pake ter nas ve to vati potrebne izpremembe. Le na tak način bode tudi šolskemu zakouodajstvu možno doseči vrhunec popolnosti. Trije novi načrti šolskega zakona so že predloženi, četrti se baje izdeluje. Z ozirom na bodočo spremembo šolskega zakona treba pa je, da tudi učiteljstvo slovensko ne ostane hladnokrvno in gotovo je jodna glavnih nalog denašnjega zbora zaveze, da v imenu celokupnega slovenskega učiteljstva odda svoj glas v korist slovenski šoli in učiteljskemu stanu. Ko je knez Liechtenstein predložil svoj načrt, protestovalo je proti temu načrtu vse zavedno učiteljstvo. .Nekateri listi so hoteli paralizovati te proteste z jako laskavimi izjavami in trditvami, da učiteljstva protesti sploh nimajo prave veljave, ker se ti potezajo le za svojo stanovske koristi. Kadar se izdelujejo pravni zakoni, imajo pri tem prvo besedo pravniki in sami pravniki, v zdravniških zadevali odločujejo zdravniki, v vojaških vojaki, v cerkvenih duhovniki, — le v osnovnošolskih zadevah naj ponižno molče izvršujoči organi. Govoriti naj bi no smelo učiteljstvo, ko se mu hoče izdatno spremeniti težavno področje, ko se hoče izdatno spremeniti pravno razmerje učiteljskega osobja, ko se izdeluje zakon, na katerega bo moralo prisegati, ter morebiti proti lastnemu prepričanju točno vršiti težavno nalogo pod najugodnejšimi razmerami. Proti takim napadom na učiteljsko svobodo mora se svečano protestovati. Učitelji so izvršujoči faktor šolskega zakonodajstva, pa so tudi avstrijski državljani, kot taki pri postavodajstvu posredno sodelujejo iri v teh ustavnih pravicah ne bodo dali kratiti se od nikogar, dokler velja sedanja ustava. Govornik preide potem na vse one točke, katere bi moral obsegati novi šolski zakon, da ne bo trpela ne slovenska šola ne slovensko učiteljstvo. — „Šola ne sme žaliti verskega čustva mladine !" To je prava temeljna točka, na kateri mora sloneti ves šolski zakon, ako hoče šola doseči svoj namen. In tej resnici pridružuje se soglasno vse slovensko učiteljstvo. To je pa tista slavnoznana točka, ki dandanes vzbuja toliko nasprotstev in strankarskih strastnih bojev, da pač zaslužuje, da učiteljstvo slovensko jasno in natančno določi svoje stališče, da se morebiti pomirijo razburjeni črnogledi duhovi ter zjedinijo z učiteljstvom v složno delovanje v prospeh slovenske šole in naroda, ter učiteljskega stanu. Ze prvi in temeljni člen zloglasnega, „brezverskega" zakona z dne 14. maja 1869. zapoveda, da se mora mladina tako vzgajati, da bode nravna in pobožna. Nravnost in pobožnost je torej temeljna tirjatev, je načelo brez-verskega zakona. Da so vse šole na Slovenskem uravnane po tem načelu, da se slovenska mladina zares tako poučuje, da bi postala nravna in pobožna, če bi vsi vzgojni faktorji storili svojo dolžnost, to morajo priznati najstrastnejši Liechtenstein-ovci. V slovenski šoli učitelji niso ovrgli nobene verske navade, ki je bila že v stari šoli vdomačena, pač pa gledajo, da se iste vrše redneje in z večjo razumnostjo. Kako nevtemeljen, kako tendencijozen je na Slovenskem boj proti sedanji šoli, ki je neki iz šole izobčila celo: Ceščeno Marijo, kar si nekateri gospodje iz drugih dežel izposojujejo ter tako begajo preprosto ljudstvo. Naše šolske knjige niso še baš popolne, a mnogo boljše, kakor so bilo v stari šoli. No iz teh knjig je „Bog" izključen, govore in lažejo neprijatelji naše šole. S tem pa kažejo, kako slabo poznajo naše knjige, ter brez prepričanja trosijo mej ljudstvo nezaupnost in mržnjo, ter razdirajo tako blagodejno zvezo mej šolo in domačo hišo. Ako konservativcem niso po volji, zakaj se ne oglase ter razkrijejo na vplivnem mestu njih napake? Učiteljstvo jim bode hvaležno, kajti v mogočem bode treba res popravka našim učnim knjigam. Da bi bile pa brez Boga, temu oporekati ni potreba, saj knjige same najbolj dokazujejo začenši s prvim berilom, kako so vsi etični spisi napolnjeni s kerščansko moralo. V neslovenskih pokrajinah pa se je dozdaj opazovalo tudi nekaj takih šol, ki so nekaka izjema v našem šolstvu, ker se v njih ni poučevalo v zmislu I. člena osnovnega šolskega zakona, da bi mladina postala nravna in pobožna. V jedno in isto šolo prihajajo namreč otroci raznovrstnih veroizpovedanj in učitelj mora svoj pouk tako uravnati, da ne žali nobenega verskega čustva. To je sicer prav in lepo, toda če ga ne žali, ga tudi ne budi, ne krepi in ne vodi in vzgojni cilj je deloma nedosežen. In ker so v Avstriji tudi židje jednakopravni avstrijski državljani in je šola javna naprava, znali so se v avstrijske šole vrivati celo židovski učitelji. Temu hoče opomoči Liechtenstein-ov načrt, kar se mora odobravati, samo da je knez Liechtenstein zgrešil pravo pot k svojemu namenu. Da je mladina razdeljena po verskih skupinah, katere poučuje isto verski učitelj, to je že logična posledica iz I. člena osnovošolskega zakona, sicer kako naj se mladina v šoli vzgaja tako, da postane nravna in pobožna. Ako se učitelj no sme dotikati resnic n. pr. katoliške vere, da ne bi žalil par drugovernikov, tako šola greši proti I. členu sedanjega zakona. Ako je pa v katoliški šoli za učitelja drugovernik, recimo žid, tako je tu dvojno mogoče. Prvič, da ne govori ničesar, kar je proti njegovi veri, da ne moli z mladino pred šolo in po šoli, je ne spremlja k šolski maši itd., kar je vse proti zdaj veljavnemu zakonu in posebnim naredbam. Ako pa žid vse to opravlja, da zadostuje zakonu in potrebam mladine, tedaj je to mladini najčistejši vzor verskega hinavstva ali pa indifereutizma — zopet proti šolskemu zakonu in namenu osnovne šole. čuditi se moramo torej, kako je bilo dozdaj mogoče, da se je v Avstrji grešilo proti tako jasnemu zakonu. In kjer se je pripetila taka obžalovanja vredna izjema, zakaj niso stariši storili potrebnih korakov? Tudi po sedanjem zakonu bilo bi možno upirati se takim slučajem ter jedenkrat za vselej onemogočiti take izjeme. Konečno govornik nasvetuje sledečo resolucijo: »Slovensko učiteljsko soglaša se s konservativnim šolskim načrtom v dveh točkah, da se namreč jasno izreče: 1. Mladina bodi vedno razdelena po verskih skupinah in 2. Učitelj mora biti iste vere z mladino. Ta resolucija se jednoglasno vsprejme. Poročevalec učitelj g. Gabršček hoče sedaj preiti v kritiko sedanje šolske postave, a podpredsednik g. Raz in g er ga na zahtevo vladnega komisarja opomni, da ne sme kritikovati postave. Poročevalec Gabršček odvrne, da ako ne sme govoriti, bode to opustil. Učitelj Ivan Kraj ni k opomni, da se po časnikih vendar razpravlja šolska postava, zakaj bi se tu pri zboru ne smela? Učitelj Krašovec izjavi v imenu goriškega učiteljskega društva, da se ne bode vdeležilo o tem oddelku razprave, ne debate, ne glasovanja. (Klici: „Vsaj o pravnih razmerah učiteljev poročajte!") Poročevalec Gabršček: „Ne bom!" Podpredsednik gosp. Razinger na zahtevo vladnega komisarja zopet opomni, da se o političnih stvareh ne sme govoriti: Klici: „Pa vsaj predloge, naj poročevalec prečita!") Poročevalec Gabršček: „Ne morem!" _ Vsled tega odpade poročanje o tem oddelku in poročevalec g. G abršček poroča o ostalih nepolitičnih predlogih in nasvetuje: Osnovnošolski zakon naj skrbi za večji ugled učiteljskega stanu, da bode potem tudi šola krepkeje delovala na polju vzgoje in pouka. To pa se zgodi: Ako se osnovnošolski zakon ne izreče samo za načela, da naj bodo učiteljski dohodki toliki, da učitelj stanu dostojno preživijo sebe in družino, ampak da tudi natančno določi minimum učiteljske plače, izpod katere ne smejo segati najmanjše učiteljske plače v nobeni pokrajini cislitavski. Ta minimum pa je po korenitih študijah socijalogov že določen ter znaša 500 gld. — Predlog se vsprejme. Dalje nasvetuje, da se skrbi zato, da bodo krajni šolski predsedniki storili svojo dolžnost, kakor isto izvršujejo učitelji, ki na primer izkažejo vsakih 15 dnij otroke, ki ne dohajajo redno v šolo, a načelniki trajnih šolskih svetov ne store ničesar. Najumestneje bi bilo, da bi bil načelnik krajnega šolskega sveta vodja dotične šole. Učitelj Strelec (Ptuj) podpira ta predlog. Nadučitelj Fran Praprotnik (Štajersko) pa se mu proti vi, češ, da se pri takih določilih, kakor kdo da bode načelnik krajnemu šolskemu svetu, ne gre ozirati na lokalne razmere, kajti kar se je obneslo v Istri, ni za Štajersko. Sploh pa je današnji čas demokratičen in pri zastopih, ki se izvolijo, ne gre odkazovati, baš ta mora biti načelnik. — Predlog se ne vsprejme v zadnjem odstavku. Poročevalec G abršček nasvetuje, naj bi bili učitelji državni uradniki, a proti temu nasvetu se opomni, da imajo dežele določevati podrobneje o pravnih razmerah učiteljev tako tudi plače, torej tudi ne gre določiti minimum plače vsestransko na 500 gld., ker so v raznih deželah življenske razmere različne. Učitelj Bogateč (Bicmanje) priporoča, naj bi se vsaj 500 gld. kot minimum plače določil. Poročevalec Gabršček opomni, da so finančni stražniki bolje plačani, nego učitelji, poleg tega imajo še prosto stanovanje v vojašnici in nikakih drugih izdatkov, dočim ima učitelj stroške za časnike, knjige in mora biti dostojno oblečen. In vendar, da si plača financerjev ni slaba, predložil se je, ni tega mesec dnij, predlog, da se jim še zboljša. Sklene se, da odbor „Zaveze" to stvar razpravlja z raznimi deželnimi odbori. Poročevalec Gabršček poroča potem o pokojninah in nasvetuje, naj bi se o tej zadevi napravilo boljše merilo ko doslej, 35 let službovanja določilo pa za popolno pokojnino. Šolski nadzornik g. Ž u m e r nasvetuje, naj bi se tudi o tej zadevi pooblastil zavezni odbor, da razpravlja z raznimi deželnimi odbori. Nadučitelj Čenči č (Kamnik) želi, da bi se službena leta štela od tedaj, ko učitelj stopi v službo. Ugovarja se proti temu nasvetu, da ko bi obveljalo to načelo, bi velika večina učiteljev ne napravila sposobnostne izkušnje. Učitelju Grebencu (Štajersko) zdi se sposobnostmi izkušnja odveč, kajti ako je učitelj dostal prvo skušnjo, je gotovo sposoben. Praprotnik (Štajersko) naglaša, da morajo učitelji sami skrbeti za ugled, torej marljivo delati in učiti se. Proti temu, da bi se opustila pre- skušnja zmožnosti, mora se on odločno izjaviti, kajti ravno omika pri učitelju mnogo stori, da ga tudi nasprotniki často. Nadučitelj Burni k (Kamnik) meni, da naj bi pokojnina štela od onega časa, ko učitelj v službo stopi in ne dvomi, da se bode vsak učitelj požuril, da napravi skušnjo žo zaradi starinske doklade. Nadučitelj in okr. šol. nadz. Letnar (Moravče) misli, naj bi se določilo da se mora napraviti skušnja v d veli letih, kolikor let pozneje jo kdo napravi, toliko let naj zgubi. Učitelj Gradišnik (Hrastnik) pravi, da je gotovo vsak učitelj zato brižen, da napravi preskušnjo, a marsikaj pride vmes, da je v dveh letih napraviti ne more, tako vojaška dolžnost in drugo. — Pri glasovanju sprejme se nasvet poročevalca g. Gabrščeka da bi se pokojnina imela določiti po 35-letnem službovanju. Poročevalec g. Gabršček potem nasvetuje, naj bi se preskrbovanje učiteljskih žen in sirot boljše uredilo, da bi isti ne bili takorekoč na milost in nemilost ljudem. Po 10-letnem službovanju naj bi dobilo vdove in njih deca ali pa sirote vsaj 150 gld., po 20 letih 300 gld. in po 35 letih polovico zadnje plače učiteljeve. (Primeri današnji uvodni članek. Uredn.) Gospod Zumer opomni, da določitev v tej zadevi spada v deželno zakono dajstvo. — Potem se vsprejme nasvet poročevalca. Tudi predlog, naj osnovnošolski zakon ustanovi zakonite norme pri pomikanju v više plačilne razrede in pri oddajanju učiteljskih služeb — se vsprejme. Nasvetuje se potem še, da naj se upeljejo zopet V o mesečne počitnice, na predlog učitelja Ive n de pa, da se uvedo zopet stara spM^a, kar se vsprejme. Nadučiielj Ribnik ar (Logatec) misli, naj bi se izvoljenemu odboru ne naložilo precej prvi hip preveč dela, čemur g. Žumer pritrjuje ter opaža, da je bil tudi sklep o glasilu zaveze prenagljen in bi se po nasvetu g. Praprot-nik-a (Štajersko) imel odložiti za prihodnje letno zborovanje. Učitelj Strelec (Ptuj) naglaša, kako izvrstne so knjige, katere izdaje družba sv. Cirila in Metoda za šolsko mladino. Želeti bi bilo, da ker je gradiva že baje za daljnih pet zvezkov dovolj, da bi ne gnili doslej izdani zvezki po omarah, nego bi se hitro razpečali mej ljudstvo. Potom poverjenikov bi se knjižice ložje in hitreje razpečale. Nasvetuje torej, naj bi se odbor „Zaveze" obrnil o tej zadevi na družbo sv. Cirila in Metoda. — Obvelja. S tem je dnevni red zborovanja končan, na kar podpredsednik g. Raz in ger z „Zivio" in „Slava"-klici na presvitlega cesarja sklene zborovanje, učitelji pa zapojo stoje cesarsko pesen. Podpredsednik naznani, da bode naprosil vis. c. kr. deželno predsedništvo, da ta znak vdanosti blagovoli naznaniti na najvišjem mestu. Ob koncu zborovanja naznanil je predsednik, da izvoljeni predsednik „Zaveze", g. Stegnar, zaradi bolezni predsedništva ne more prevzeti. „Zavezo" bode do prihodnega občnega zbora vodil podpredsednik g. Razinger. Po zborovanju bil je banket v čitalnični restavraciji, ker se je napivalo presvitlemu cesarju, slovenskemu učiteljskemu društvu, „Zayezi" in nje prospehu, mestnemu županu itd. — Potem so učitelji od 4. do 7. ure si ogledali zbirke „Rudoltinuma", o katerih bogastvu in izrednosti bili so presenečni. — --- Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. (Dalje in konec.) S tem Simonidovira dogodkom se je menda na to namignilo, da se spomin pospešuje, ako se predstavam sedeži v duši odkažejo, in to zna vsak na sebi izkusiti. Kajti če se čez nekaj časa v kak kraj vrnemo, ne vzpoznamo zopet le kraja samega, ampak se vzpomnimo tudi činov in oseb, ki so bile prisotne, včasih se celo misli vrnejo, katere smo ondi na tihem gojili. Tedaj je nastala umetnost, kakor ponajvečkrat v drugih stvareh, tudi tukaj iz izkušnje. Predstavljajo si namreč v duhu prav razsežen in mnogovrsten prostor, recimo veliko poslopje z mnogimi sobamiKar je v njem znamenitega, si natančno zapomnijo, da morejo brez premisleka in prenehanja vse njegove dele z duhom preleteti. Posebno se je treba tega varovati, da ne obtičimo, kedar si to podobo pred-očimo. Kajti spomin, ki naj bi kateremu drugemu na pomoč prišel, mora posebno zanesljiv biti. Potem zaznamujejo to, kar so napisali ali premišljevali, s kakim znamenjem, ki jih nanj spominja; in to je posneto ali po stvari sami, kakor po jadranju, vojaštvu ali po kaki besedi. Kajti če jim tudi stvar izpade, jim vendar se spominom ene besede zopet na pamet pride. Kot znamenje jadranja naj bo n. pr. sidro, vojaštva kako orožje. Ta znamenja pa tako-le razredijo. Prvo misel odkažejo tako rekoč veži, drugo dvorani, potem grejo po mostovžu in ne dajajo dotične misli le sobam in dvoranam, ampak tudi kipom in jednakim stvarem zaporedoma. Kedar je potem treba se teh mislij spomniti, začenjajo od kraja ta mesta preiskavati in nazaj zahtevati, kar so kateremu izročili, da se ž njihovo pomočjo onih spominjajo. Naj si bodo stvari, katere si je treba zapomniti, še tako mnogobrojne, so vendar vse kakor po kakem jermenu napeljane, in oni se ne zmotijo sledeče s prejšnim družeči, ako se jih na izust nauče. Kar sem o hiši povedal, se da izvršiti tudi na javnih zgradbah, na dolgem potu, na obsegu mest in na slikah. Take stvari si smemo tudi izmisliti. Tedaj je treba mest, katera si ali izmislimo ali v resnici vzamemo, slik ali podob, katere si je pa vsekako treba izmisliti. Te podobe so znamenja, ki nas na to spominjajo, kar je treba pamtiti, da rabimo, kakor Cicero 2) pravi, mesta kot vosek, podobe kot črke. Prav koristno bode tudi sledeče njegove besede navesti: »Rabijo naj se mnogi, znani in prostorni kraji, ki so po majhnih mejutkih ločeni, in pa podobe, ki so mične, ') Impluvium je bil štirikotni, nepokrit prostor v sredi dvorišča (oavaedium), kjer se je deževnica iz strehe v zato pripravljen proster stekala in poleg je bil vodomet. Okoli vodometa pa so bile v okras dvorišča grede in ledinice. a) Cic. de orat II, 86. — Mnemonika se imenuje umetnost, na poseben način moč pamčenja povekšati. Kako da so v ta namen v starem veku mnemoniki postopali, nam kaže mimo Kvintilijana tudi Cicero na navedenem mestu. Izbrali so si kak omejen prostor n. pr. sobo in so si zapomnili 50 ali 100 ali še več stvarij na določenih mestih v tem prostoru; s temi mesti so spojili posamezne podobe stvarij, katere so si hoteli po gotovi vrsti zapomniti. Te metode spojenja so se mnemoniki večinoma do današnjega dno dižali. Leta 1840. je Danec Kari Otto, imenovan Reventlov, metodo mnemonike nekoliko zboljšal. On se drži v knjigi Lehrbuch der Mnemonik (Stuttg. 1843) tega načela, da se nazorne predstavo lože pamčijo nego abstraktni pojmi. In ta navod posebno vgaja, ako je treba si celo vrsto številk naglo in dobro zapomniti n. pr. v kronologiji. ganljive, znamenite, ki se lahko prikažejo in naglo v dušo sežejo"1). Zatorej se tem bolj čudim, kako je Metrodor2) v lŽterih zamenjih, skozi katere gre solnce, 360 mest našel. Bila je gotovo ničemurna baharija moža, ki se je v oziru spomina bolj se svojo umetnostjo ponašal nego prirodnostjo. Jaz priznavam, da taka sredstva v nekem oziru koristijo, n. pr. ako je treba zaporedoma našteti imena stvarij, katera so slišali. Kajti tiste stvari polagajo v one znane prostore: mizo, da se tako izrazim, v predvežo, oder v dvorano in tako druge stvari, in potem, kedar jih zopet iščejo, jih najdejo, kamor so jih položili. Morda je to sredstvo onim pomagalo, ki so po dovršeni razprodaji ravno tako natančno vse našteti znali, kar so komu prodali, kakor zapiski meničarjev; Hortenzij3) se je baje v tem odlikoval. Manj koristilo bode pa to, ako je treba nepretrgan govor na izust učiti se, kajti misli nimajo taistega znamenja, kakor stvari; treba bi bilo drugo izmisliti. Vendar spominja kraj nekoliko na te; kako pa bi se dal pamtiti s taisto umetnostjo ves sestavek držanega govora? Jaz se ne oziram na to, da se nekatere besede z nobenimi znamenji ne dajo zaznamovati n. pr. vezniki. Naj si namreč zares imamo kakor oni, ki se znamenji4) pišejo, gotove podobe za vse stvari in neizmerno veliko prostorov, po katerih bi razložili vse besede, ki se nahajajo v peterih knjigah drugega govora zoper Vera, da bi se vseli, kakor shranjenih spominjali: ali so ne bi neizogibno moral tek govora ovirati z dvojno skrbjo spominjanja? Kajti kako bi mogle besede skup drže se teči, ako bo treba paziti na znamenja, ki so besedam pridejana? Zatoraj naj Harmada 5) in vže omenjeni Metrodor Scep-ski svojo umetnost za se obdržita, o katfvih Cicero pripoveduje, da sta se s takimi vajami urila; jaz bom loža sredstvaN;sčil. Ako bode treba daljši govor v spominu obdržati, bode koristilo posameznih delov se na pamet učiti, da se spomin ne preobloži; pa ti deli ne smejo premajhni biti, drugače bodo zopet mnogi in bodo sestavek razdelili in razkosali. Pa tudi gotove mere jaz ne bi propisaval, ampak oddelek naj se po glavni misli napravi, ako ni morda ta tako obširna, da je tudi njo treba razdeliti. Določiti je gotove meje, da si zvezo besedij, ki je najtežja, zapomnimo s pogostnim premišljevanjem, potem naj se posamezni deli ponovijo in zaporedoma zvežejo. Prav koristno pa je besedam, ki se težje zapomnijo, gotova znamenja pridejati, ki nas na nje spominjajo in spomin tako rekoč vzbujajo. Menda ni nihče tako pozabljiv, da ne bi vedel, za katero stvar je kako znamenje določil, da bi moral biti na to opominjan, kar rabi kot sredstvo. Saj je pri pamčenju vrlo važno, da baš znamenja opozarjajo na pozabljene misli: sidro, kakor sem prej omenil, na ladjo; pušica na boj, ako je treba o njih govoriti, kajti zna-monja store mnogo in iz enega pomnjenja sledi drugo, tako kakor nas spominja premeščen ali privezan prstan na to, zaradi česar smo to storili. Tega sredstva se oni še bolje oklepajo, ki spomin od podobnega predmeta prenesejo ') Prim. Cic, de orat. II, 87. 2) Plim. X, 6. 3) Prim. Cic. Brut, 88; Seneca Controv. I. praof. 4) Stonografi ali naglopisci, katere imenuje Kvintilijan (VII, 2 24) notarii. 6) Harmada je bil akademski modrec, učenec Karneadov in učitelj modroslovja in govorništva v Atenah. Cicero hvali njegovo zgovornost in izvrsten spomin (do orat. II, 88.) ** na onega, katerega si je treba zapamtiti; n. pr. pri imenih, ako je treba ime Fiibij v spominu obdržati, se spomnimo na znanega Kunktatorja, katerega ni mogoče pozabiti, ali na kakega prijatelja, ki se tako imenuje. Še lože so to zgodi pri imenih, kakor Aper,') Ursus, Naso, Krispus, da si to vpametimo, kar imena pomenjajo. Včasih stori tudi povod izvodov, da si jih zapomnimo kakor pri Ciceronu, Veriju in Avreliju. Pa to so slabi pomočki. Vsakemu bode lahko na pamet tega, kar je napisal, naučiti se. Kajti on zasleduje nekako svoj spomin in tako rekoč z očmi gleda ne le strani, ampak skoro vsako vrsto; in to potem prednaša, kakor bi čital. Ce pa je kaj prečrtano ali pridejano ali izpremenjeno, je to znamenje, na katero pazeči se ne moremo zmotiti. Drugo sredstvo, ki je sicer preje omenjenemu podobno, je vendar, če se smem na svoje izkustvo sklicavati, koristnejše in izdatnejše. Tiho učiti se, — kajti tudi to se je zahtevalo — bilo bi najboljše, ako se ne bi navadno pritihotapile druge misli v tako rekoč brezposleno dušo; zatorej jo je treba vzbujati z glasom, da se spomin z dvojim delom govorjenja in poslušanja pospešuje. Pa to govorjenje naj bo mirno in bolj mrmranje. Kdor pa se na izust uči, med tem ko drug čita, je deloma oviran, ker je vid ostrejši nego sluh; deloma mu zna to koristiti, ker sme, ko je enkrat ali dvakrat slišal, takoj svoj spomin poskusiti in s čitateljem tekmovati. Sploh pa je treba tudi na to najbolj gledati, da se večkrat skusimo, ker zbog neprestanega čitanja jednako preziramo, kar smo si zapomnili in česar ne. Pri izpraševanju, ali smo si kako stvar zapomnili, je napor veči ter navadno ne potratimo nič nepotrebnega časa v ponavljanje tega, kar pomnimo. Torej se le pozabljeno ponavlja, da se z večkratnim opetovanjem utrdi, da-si navadno največkrat v tem obtičimo, kar je izpalo. Učenju na izust in pisanju je to vkupno, da obema najbolj vgaja dobro zdravje, dovršeno prebavljenje in duh, ki je prost drugih mislij. Pa mnogo pomagata pri učenju spisov in pamčenju tega, kar premišljujemo (izvzemši vajo, ki je najizdatnejša) razdelba in skladnja. Kajti, kdor je misli prav razdelil, se v njihovem sporedu ne bode mogel zmotiti. Saj mora ne le pri razvrščenju, ampak tudi pri razpravljanju toček, ako le prav govorimo, nekaj zavzemati prvo, drugo itd. mesto; in zveza mislij je tako nerazdružna, da se ne da nič odvzeti in nič vriniti, kar se ne bi takoj zapazilo. Ko je Scevola pri igri dvanajsterih črt2) prvi potegnil kamen in zmagan bil, je med potovanjem na deželo vršitev cele igre ponovil in zapazivši, kje da je napačno potegnil, se k igralcu vrnil, in ta je priznal, da se je tako zgodilo. Bode-li red v govoru manj veljal, posebno, ker celega svojevoljno sestavimo, dočim je tam red od- ') Aper = merjasec, Ursus = medved, Naso = nosač, Crispus = kodrolas; Cicero se izvaja iz cicer = grah in Verrius iz verres = merjasec. V oziru imena Aurelius pravi Paul. Epit. 23: Rodbina Avrelija, ki je na Sabinskem doma, je baj& imenovana bila po solnč-nem bogu (a Sole), ker je rimsko ljudstvo njej odločilo kraj, na katerem naj bi Avrelei solnčnemu božanstvu žrtvovali, ki so bili vsled tega Auseli imenovani. Drugi izvajajo ime Aurelius iz aurum = zlato. 2) Ludus duodecim scriptorum je bila igra podobna dandanašnjemu šahu, katero so Rimljani na deskah igrali. Deska (ahaeus) je bila z dvanajsterimi črtami v 25 prostorov razdeljena, po katerih so kamenčke potezaii. Ako je prišel kamenček med dva kamenčka nasprotnega igralca, bil je izgubljen. Torej je bilo treba pri vsaki potezi paziti in natančno premisliti. Kajti ena sama napačna poteza je dostikrat igro odločila. visen od dveh igralcev? Tudi dobra skladnja vodi spomin se svojim redom. Kajti kolikor lože se verzov na pamet učimo nego proze, toliko lože umerjene proze, kakor neumerjene. Tako se posreči govor, katerega smo nepripravljeni govorili, od besede do besede ponoviti. In to se je tudi mojemu srednjemu spominu poneslo, ako je kedaj pristop oseb, katerim je taka čast šla, me prisilil del predavanja ponoviti. To je pa gola resnica, saj še oni žive, ki so bili prisotni. Ako me pa kdo praša za edino zanesljivo umetnost spominjanja, navedem mu vajo in marljivost. Mnogo učiti se na izust, mnogo premišljevati in sicer če je mogoče vsak dan, to je najbolj koristno. Nič se ne da jednako zboljšati z marljivostjo, nič tako spriditi po nemarnosti, kakor spomin. Zatorej naj se dečki, kakor sem propisaltakoj kar je moči veliko na izust uče in vsaka doba, ki hoče s trudom spomin pospešiti, naj iz prva zatre nevoljo zoper večkratno ponavljanje spisane in prečitane tvarine in tako rekoč prežvekanje taiste jedi. To se pa tem lože zgodi, če začnemo izprva malo stvarij in le tega na pamet učiti se, česar nam se ne gnjusi, in potem vsak dan nekoliko vrst pri-denemo, ki prilaščanje dela očividno ne povzročijo; tako se pride do neomejene dovršenosti. Najprej naj pride na vrsto pesniška tvarina, potem govorniška, nazadnje tudi precej svobodno sestavljena in od govorniškega zloga se razlikujoča, kakoršni so spisi pravoučenjakov. Kajti to, s čimer se urimo, mora biti precej težko, da nam bode to tem lože, za kar se urimo; tako n. pr. privadijo atleti svoje roke svinčenim utežem, katere rabijo v borbah prazne in neoblo-žene. Tudi tega ne morem zamolčati, kar nam vsakdanja izkušnja kaže, da imajo precej počasni talenti slab spomin za n^vo tvarino. Čudovito je in ne da se lahko tolmačiti, kako zelo ena noč spomin ojači, bodi-si, da se oni trud V v poleže, ki je spomin oviral, bodi-si, da se spo%enljivost, ki je njegov najvažnejši del, izdela in dozori; tako se to, česar nismo mogli takoj ponoviti, drugi dan zaporedoma pove, in taisti čas, ki navadno pozabljivost povzroči, ojači spomin. Prenagel spomin pa brzo zgine in se tako rekoč odpuščen umakne, kakor da ne bi po kratki službi nič več dolgoval. Tudi temu se ni čuditi, da se to bolj pameti, kar se je precej dolgo v glavo vbijalo. Iz te različnosti nadarjenostij je nastalo prašanje, naj li se govoriti hoteči predavanja od besede do besede nauče ali če zadostuje, zapomniti si glavne misli in njihov spored. O tem se ne da nikakor občno pravilo propisati. Kajti ako nas spomin podpira in ako je časa dovolj:" naj mi nobeden zlog ne uide; drugače bi tudi pisanje nepotrebno bilo. Osobito dečki morajo se tega držati in spomin z vežbanjem tej navadi podvreči, da se nauče ne prizanašati sebi. Zatorej je kvarljivo, ako si damo med predavanjem praviti ali pa v spis gledamo, ker to lenobo pospešuje, in marsikateri misli, da to dobro pamti, česar se ne boji, da bi pozabil. Na tak način se pretrgava sila predavanja in govor postane prenehajoč in neprijeten; kdor pa govori, kakor bi se še na pamet učil, ta zapravi tudi vso pohvalo spisa baš s tem, da prizna, da si je bil tvarino napisal. Spomin pa pripravlja tudi slavo vedno pripravljenega talenta, tako da ljudje mislijo, da predavane tvarine nismo iz doma sebo prinesli, ampak takoj na mestu izmislili; in to je tudi za govornika in za stvar samo jako važno. Kajti sodnik bolj občuduje in se manj boji tega, o čemur je preverjen, *) Prim. II, i. da ni zoper njega pripravljeno. Torej je v predavanjih posebno treba na to gledati, da nekatere stvari, celo take, katere smo vrlo sestavili, kakor nepripravljene predavamo in semtertje podobni premišljujočim in dvoječim na videz to iščemo, kar smo iz doma prinesli. Iz tega tedaj vsak previdi, kaj daje najboljše. Ako je pa spomin po prirodnosti prepočasen, ali ako časa pomanjkuje: bo celo škodilo se natančno držati vseh besedij, ker pozaba ene izmed njih povzroči ali neprijetno prenehanje ali celo obmolčanje; varnejše je tvarino si v duhu predočiti, za izraze si pa prostost pustiti. Kajti nikdo ne izgubi rad one besede, katero si je bil izbral, pa tudi druge ne najde lahko, med tem ko ono išče, katero si je bil zapisal. Toda slabemu spominu tudi to nič ne pomaga izvzemši one, ki so si pridobili spretnost iz mesta govoriti. Ako bi pa komu oboje manjkalo, temu bi jaz svetoval govorniški posel celo opusti in se raje pisateljevanju posvetiti, ako ima za to sposobnost. Toda tako slabo nadarjen človek se redkokedaj najde. Kolik vpliv da imata na spomin prirodnost in marljivost, spričuje Temi-stoklej, ki je, kakor je znano, v enem letu se prav dobro naučil Perzijski govoriti l), ali Mitridat2), ki je baje znal dva in dvajset jezikov onih narodov, katerim je vladal; ali znani bogatin Kras3), ki je kot predstojnik provincije Azij e pet razrečij grškega jezika tako pamtil, da je vsak v taistem jeziku pravico dobil, v katerem jo je pri njem zahteval; ali pa Cir*), ki je, kakor pravijo, imena vseh svojih vojakov vedel. Teodekt5) je baje celo le jedenkrat slišane mnogobrojne verze takoj recitoval. Pravilo se je, da še zdaj ljudje žive, ki to delajo, pa meni se ni nikdar posrečilo prisotnemu biti; vendar je treba stvar verjeti vže zaradi tega, da oni, ki to veruje, stvar za dosegljivo zmatra. -- Iz »zaveze slovenskih učiteljskih društev" Direk torij razposlal je v zavezi stoječim društvom oziroma društv. predsednikom nastopno okrožnico: ^tev- lx- V ele cenjen i gospod ! V seji direktorija »Zaveze, dne 6. maja t. 1. sklepalo se je o vsprejetih predlogih v zborovanju „Zaveze". Vsi predlogi odposlali so se vže na dotična slavna društva, razun predlogov g. Gabršček-a. Ker je ta zadeva posebne važnosti in so se ti predlogi pri glavnem zborovanju morebiti še premalo temeljito razpravljali, pa tudi ker jih je bilo večina „en bloc" vsprejetih, pošiljajo seVam vsi ti predlogi v prilogi*) s prošnjo, da se o njih razgovarjate v sejah Vašega učit. društva. Ko bi pa ne bilo to moči, prosiva Vas, da nam vsaj svoje lastno mnenje o tej zadevi prilično blagovolite naznaniti. Kadar se skliče seja upravnega odbora, imel bode ta priliko, da na ta način mnenje več učiteljskih društev in častitih odbornikov upravnega odbora pri konečnem ukrepu teh predlogov uvažuje. Priporočata seVam v imenu „Zaveze": V Ljubljani, dne 24. maja 1889. A. E a z i n g e r, prods. namest. Jos. Maier, tajnik. ') Thukydides I, 138; Corn. Nopos II, 10, 1. — '') Plin. n. b. VII, 24 in XXV, 3. — 3) Valer. Max. VIII, 7, 16. — 4) Prim. I, 4. — 5) Priui 3. opomnja na 20. strani. *) Ker te predloge itak vže v današnjem uvodnem članku podamo, zato ponatis priloge tukaj opuščamo. Uredn. — 188 -Dopisi. Iz Ljubljane. Pri sposobnostnem učiteljskem izpitu v 6. dan m. m. so se za pismeni izpit stavila ta-le vprašanja: za ljudske šole: pedagogika (in slovenščina): „Pouk kot vzgojilo". Po nemški: Wie soli der Ver-kehr zwischen der Schule und den Eltern beschaffen sein, und in vvelcher Weise kann der Lehrer dazu beitragen, dass zwisehen der Schule und den Eltern ein freundschaftliches Verhaltnis berrsche. Računstvo: 1. 109% pšenice ima v sebi 83 4% redilnih tvarin, a 100% krompirja jih ima 16'7%; 1 hI pšenice tehta 76%, 1 hI krompirja 84%. Kateri teh pridelkov je glede redilnosti dražji, ako stane 1 lil pšenice 9 gld. 20 kr., a 1 hI krompirja 3 gld. 50 kr. ? Jednakostraničen cilinder ima 269,255cž?n:5 prostornine. Kolika je prostornina včrtane kvadratične prizme? 3. Površina kocke znaša 2456dm3 za koliko je njena telesnina večja od telesnine njej včrtane krogle? (Ravno to tudi po nemški.) Realije: 1. Es sind die Gewitter-Erscheinungen zu erkliiren. 2. Bučela (metodična obravnava). 3. Letni časi. Za meščanske šole: Iz pedagogike: Worin besteht der Unterschied zwischen der unmittelbaren und der mittelbaren Erziehung. und inwiefern wirkt der Unterricht erziehend ? — 2. Kurze Darstellung der Methode des physikalischen Unterrichtes und durch ein Beispiel illustriert. 3. Eintheilung der Schulen nach Eelbigers allgemeiner Schulordnung vom Jahre 1774. — Iz prirod opisa: 1. Die Bestandtheile und Gebilde der menschlichen Leibes-Haut sind eingehend darzulegen. Pflege der Haut. 2. Die Nadelholzer (Coniferae) sind mit besouderer Riicksichtsnahme auf ihre Blutenverhiiltnisse zu charakterisieren. 3. Der Gips; eine Abhandlung. — Iz nar a v oz n an s t v a: 1. Es ist der Verbrennungsprocess an den Vor-g&ngen in einer Kerzenflamme zu schildern. 2. Einige Erscheinungen, die auf der Brechung des Lichtes beruhen, sind zu erkliiren. — Iz računstva; 1. b x + 5 y = M; 3 x + 1 y = 21 x = ?, y =? 2. Welcb.es ist der __ ^ j 5 wahre Wert der Quotienten W— —- ' fiir x = 3. 3. Einem Gylinder 0C" — ±\J 304 L ist eine Kugel und ein Kegel eingeschrieben; wie verhalten sich ihre Raum-inhalte? 4. Bei einem rechtvvinkligen Dreiecke ist die kleinere Kathete 7, die grossere 24; man berechne daraus alle Bestandtheile des Dreiecks (Seiten und Winkel). 5 Welche sind die \vichtigsten Biicher eines Geschiiftsmannes, und \vie sind sie eingerichtet? K izpitu, ki je trajal od 6. do 11. dne maja se je oglasilo 8 učiteljev in 8 učiteljic. Izmej učiteljev jih je 6 dobilo spričevalo učiteljske pripravnosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom in 1 za mešč. šole z nemškim učnim jezikom. Izmej učiteljic so dobile 4 spričevalo pripravnosti s slovenskim iu nemškim učnim jezikom, 2 pa samo z nemškim uč. jezikom in 2 iz francoščine. Iz Gorice, 22. maja. Minoli teden smo imeli tukaj učiteljske izpite. Došlo je šest učiteljic, dve Slovenki in štiri Italijanke. Razen jedne Italijanke so prestale vse izpit in sicer za ljudske šole. Italijanke so vsposobljene za ljudske šole z ital. učnim jezikom, jedna Slovenka — gspdč. Cec. Matevec iz Tolmina — za slov. ljudske šole in druga — gospodična Mar. Nadi i še k od sv. Ivana pri Trstu — pa za slov. in ital. ljudske šole. — Vrhu tega je delala še jedna Italijanka izpit iz francoščine in jeden učitelj (Italijan) iz verstva. Z veseljem priznavam, da je b?. takrat na slov. strani nekoliko boljši vspeh nego na italijanski, kar v novejšem času ni navadno. Dal Bog, da bi postal ta vspeh posle še popolnejši! Pohvalno moram tudi priznati, da so naše Slovenko (kar se jih sploh tukaj oglaša) ne izogibljejo tako lehkomišljeno izpitu iz petja in telovad bo kakor Italijanke. Znana je izvest.no določba novega predpisa ob učiteljskih izpitih da se kandidatje in kandidatinje, ki uradno izpričajo, da niso imeli za časa svojega dosedanjega službovanja prilike poučevati teh dveh predmetov, iz njiju izpitajo le tedaj, ako sami želijo. Vsled te določbe postajajo izpiti iz telovadbe in petja vedno redkejši. Sedaj n. pr. je bila izpitana le jedna Slovenka iz obeh teh predmetov, in druga le iz petja, od Italijank pa niti jedna ni iz petja ni telovadbe. Kam pridemo na ta način? — Gg. okraj. šol. nadzorniki bi morali svoje ljudi-začetnike poučiti, da izkuša sicer ona pred-pisna določba olajšati posameznikom izpitno delo, a da jo v interesu posameznika samega, da se ne izogne izpitu iz teh predmetov; kajti v izpričevali] se to neizpitanje natančno zabeleži. In ta opazka vtegne pripraviti dotičnika še v poznejšem času ob marsikako zaželjeno službo. Osobito se mu to prav lahko zgodi zastran petja, če vže ne telovadbe. Občno sedanje zahtevanje po inten-sivnejšej vzgoji naše šolske mladine mora dovesti do splošnega priznanja neobhodne potrebe, da se mladina temeljiteje uči onih predmetov, ki posebno dejstvujejo na človeško srce. In v tem pogledu ima mej vsemi uč. predmeti ljud. šole pač le petje najlepšo prihodnost. Izgovor: Kako morem biti praktično izpitan iz predmeta, kojega nisem praktično učil —- ima le navidezno veljavo. Učiteljski izpit se razteza tudi na realistične predmete. Vsak kandidat mora biti na to pripravljen. In vendar koliko jih je, da niso še imeli prilike realističnih predmetov praktično učiti, ker so poučevali (kar je pri začetnikih navadno) le otroke prvih šolskih let. Pred nekaj dnevi smo dobili primorski učitelji nove učne načrte v štirih jezikih: nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvaškem. Lična knjiga, v 8°, 286 str., jako okusno vezana, stoji le 70 kr. v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Ker je ta najnovejši prirastek na polju našega ljudskošolskega slovstva eminentne važnosti za nas, ljudske učitelje, pač zasluži, da nam prinese „Popotnik" o njem natančneje sporočilo.*) d. Svetinje, 19. den maja 1888.**) Vsled ukrepa od 4. dne aprila t. 1. iz-letelo je ormoško učiteljsko društvo letos v 2. den maja na bližnji prijazni Ilolm. Obetali smo si kaj izbornih vspehov in istina Bog, tudi vreme bilo nam je toli ugodno, da se je bilo čudom čuditi, kako da izredno krasen dan ni izvabil tudi nekojih debelokožnih zaspancev iz njihovega pozimnega sna. Prijazen Holni, raz kojega vživaš najdivnejši razgled preko širnega varaždinskega polja ob bregovih, kakor velikanska kača se vijoče Drave; veselo pokanje možnarjev ter poznata vljudnost Holmljanov morala bi sicer prizvati tudi najoddaljenejše naše sodruge, toda žalibog, vsi ti činitelji bili so preslabi ter ostali so le glasovi vpijočega v pustinji. Brez zamere, prijatelji! Pa pero se mi vstavlja, ko mi je poročati o našem društvenem življenju, a mesto, da pišem le laskavo pohvalo, treba mi je z nevsmiljenim srcem bičati nekojih društvenikov nedoumno malomarnost in mlitavost. Za Boga, kaj pa hočemo doseči, ako nain ni prav nič do tega, da z združenimi silami težimo za jednim smotrom? — Ali morda ni že skrajni čas, da pokažemo svetu, osobito pa zagrizenim našim sodrugom; da smo nerazdruživa celota ; da smo krepka, čila masa, ob kojo se zateka brez-vspešno vsak sovražni naval; da smo si svesti svojega poklica, svojega stanovskega ugleda in svojih pravic, ne morda kot sužnji samovoljno vladajočih strank, nego kot izgojevatelji bodočih državljanov, koji imajo biti zaslomba bodoče Avstrije in kot taki tedaj slobodni državljani slobodne, velike Avstrije. (Jemu nam je društvo, ako ne zahajamo k njegovim zborovanjem, ako nain ni do koristi, kojo bi imeli crpiti iz nja?! „Od zdrava se drieva hoče Ili cvetje ili vode". poje Hrvat Vid Došen. In od zdravega, čilega, živahnega društva?? — — Sigurno mi ni treba, temu vprašanju odgovarjati! *) To nam jo vže neki drugi gosp. tovariš obljubil. **) Za slednjo štev. prepozno došlo. Uredil. Uredn. No in pa še baš sedaj, l »'« stv 502 Podučiteljski mesti in sicer: aj pri sv. Andražu v Leskovcu, b) pri sv. Andražu v slov. goricah, ej v Dornavi, d) v Novicerkvi (popred sv. Trojica v Halozah), e) pri sv. Lovrencu na Dravskem polju se umeščajo po IV. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci naj svoje prošnje do 10. julija t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu vložijo. O k r. šolski svet- v Ptuju, dne Iti. maja 1889. 2—3 Predsednik: Jtlnrvh s. »', štv 1% Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Jederti nad Laškim trgom se umešča podučiteljsko mesto z dohodki po 111. plačilnem razredu in prostim stanovanjem stalno ali tudi začasno. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okrajnega šolskega sveta do 15. dne meseca julija 1889 pri krajnem šolskem svetu pri sv. Jederti nad Laškim trgom. O k r. šolski svet v Laškem trgu, dne 20. maja 1889. Predsednik: Ur. tVagner n. »'. ŠLY-m- Učiteljsko in podučeljsko mesto. Na četverorazredni ljudski šoli (z dvema paralelkama) v Trbovlje-Vodah so umeščati eno učiteljsko in eno podučiteljsko mesto z dohodki po HI. plač. razredu in prostim stanovanjem in sicer prvo definitivno ali tudi provizorično, drugo pa le provizorično. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okrajn. šolsk. sveta do 15. dne meseca julija 1889 pri krajn šolsk. svetu v Trbovljah. O k r. šolski svet v Laškem trgu, dne 20. maja 1889. Predsednik: Mir. Wag»ter g. »•• žtv- -44' Učiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli v Čadramu se umešča učiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu definitivno ali tudi provizorično. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okrajnega šolskega sveta do 15. dne meseca julija 1889 pri krajnem šolskem svetu v Čadramu, pošta Oplotnica. O k r. šolski s v 6 t v Konjicah, dne 23. maja 1889. Predsednik : li«'. It tif/nrr g. »•. Stv 3,i9 Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Lenartu nad Laškim trgom se umešča novo vsta-novljeno podučiteljsko mesto z dohodki po 111. plač. razr. definitivno ali tudi provizorično. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okrajnega šolskega sveta do 15. dne meseca julija 1889 pri krajnem šolskem svetu pri sv. Lenartu nad Laškim trgom. O k r. šolski svet v'L a š k e m trgu, dne 22. maja 1889. Predsednik: Itr. tta/fin'r g. r. štv< 10- Nadučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli v Mozirju se umešča definitivno nadučiteijsko mesto z dohodki po III. plačilnem razredu. Prosilci naj vložijo svoje redno Obložene prošnje z dokazom, da so sposobni sub-sidarično poučevati v katoliškem veronauku, do 15. dne meseca julija 1889 potom predpostavljenega okr. šolskega sveta pri krajnem šolskem svetu v Mozirju. Orglanja vešči imajo prednost. — Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. šolski svet G o r n j i g r a d, dne 10. maja 1889. 1—2 Predsednik: Mtv. Itiif/m-r g. »•. štv-400 Mesto učiteljice ženskih ročnih del skupno za ljudski šoli v Pišecah in Globokem, z letno nagrado 160 gld. in dolžnostjo, poučevati 5 ur, toraj skupaj 10 ur na teden v 10 mesecev v letu se s tem razpisuje. Prosilke za to službo naj svoje redno obložene prošnje z dokazom formalne sposobnosti vložijo predpis, potom do 15. julija 1889 pri krajn. šolsk. svetu v Pišecah, pošta Brežice. Okr. šolski svet Brežice, dne 1. junija 1889. Predsednik: JU.ntiA'oir*A'j/ g. r. Izdajatelj in urednik M. Nerat. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.