KUPUJTE BO,NDE! Najstarejši Bui^ slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem lisiu so uspešni EXITED •TATit ar IVDS ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxvm.__LETo xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ HwyfAR Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 218 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 19, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 218 Kardelj predložil konferenci zahteve glede Primorske Ponovni apel v prid Primorja (Iz Slovenskega ameriškega narodnega sveta) Ob " te kolone še ne vemo, kako bo rešeno vpra-^^venskega Primorja, Gorice in Trsta. Pravična ^ ^ Slovenije in Jugoslavije ne bo vitalnega centr^,^ za Slovenijo in Jugoslavijo, marveč za vso Evropo in Podonavje. Za Italijo Trst ne pomeni ga ^ ' ^^jtij kot pristanišče ne more služiti Italiji; večje-sl(o ji je tržaško zaledje, ki pa je izključno sloven-Qi ^ vseh božjih in človeških postavah moralo spa- ^loveniji. Ijitui imperialisti, med (i, si in progresiv- morejo zamiš- "ega 2aiert^- in posred- Wi /i^siravno so že ne- to svoje zahteve po ji %aii'r Da bi Itall- "Prijeij n ^ in Gorico, so se ® kater?"ove nakane, !®^iške vplivati na za- Senator Burton je postal član najvišje sodnije Italija bo dobila armado? 'Velesile, 'tleh, v Hv '*=1 da se to vpra-smislu principov . Italija, ki je celil svoj imperiali-našimi Primorci "Hge 1941 polastila se zatirane in pre-avenije z ognjem in ^^kračii ^ opira na "de-^iroJ? pravičnost!" Kak- ||l X 1 o 5® dobro zavedajo in 'Italijani, da bo pri-% Ig ^""^^anje pravično re-"Vzame vse sporno " % t" K d' ve- V ^snegj. ^®ko. Trst, Gorico h '°ter^ eno in isto pq] in ista rešitev. Iz-Nnov V primorskih Jugo-, ^Soslaviji nikakor ne '((itev ^ bi - to diplomati raču-Slavji"' ^^ipravljeni so izro-T jugoslovanskega J Pa bi 4. ^"goslaviji, ostali manjšino v h„ ^^Jti če prešteje- their mother country together with the lands they are occupying for the past 1,000 years. These Yugoslavs—our first and bravest Allies—cannot be left under the domination of the Italian minority which inhumanly persecuted them and contrary to the principles of democracy and justice denied them the right to use their Own language, own schools and the privileges of a free people. America never subscribed to the unjust Treaty of Versailles, nor to the London Pact. She cannot subscribe to it now. The territory east of Socha River should be ceded to Yugoslavia as a unit, to its liberators—the Yugoslavs —eight thousand of whom layed down their lives to free this part of their homeland from the German and Italian invaders. (Dalje na 2. strani) to predstavljalo problema. Am- Q število Ha, presteje govoreče Tržača-in primerjamo z zavednimi Slo-JU trikota Trst-Gr-^^j bodo številke C-" % T ^^pvenci v manj-ih' ta " "demokratič-I'ft ^^®čina" odloči, kam triij Gorica in Tržič. italijanski oprijeti, zavezni- Naši fantje-vojaki nasesti. koluzija, L in j . ^^^oristi demo-^ itaZijan-L' ^0 ^ , ^wia in imperializ- de%a%rJ*°T**i%*M;6 <2 jlf- Posme&o- \ štiri/i svohod- Vse!? ruicifašiz- ^k. *ei ^ ^vezmki, ki bi ,š& in Miissoli- je v imenu or-državnemu 'i(^ v London sle- \vk ^^erisl^ ^^teri se ape- ^ittv Lev primorskega no ♦ » *«%Lf**0e8 13' MkU). Si ® ^^^2? (^^used to the \ ^ ISit;^ by the London ^ly ^>000 ,^^®t be undone. ^Ugt > ^Soslavs under ® reunited with .^Hbs ce, Mrs. Helen Kalan, E. 61 St., je prejela pismo od svojega soproga Stanleya, v katerem ji sporoča, da je bil povišan v korpo-rala (T/5), ter se nahaja na Filipinih. Pozdravlja vse znance in prijatelje, posebno pa članstvo društva Kranj, pri katerem je bil pred svojim odhodom k vojakom, zapisnikar. Piše, da upa, da se kmalu zopet povrne domov! # # # ■Po 27 mesecih se je povrnil Frank Gerchar, ki je služil pri peti armadi v Italiji. Sždaj se nahaja na bivših prostorih na 1132 E. 71 St., kjer bo zopet otvoril mesnico in postregel svojim odjemalcem kot je, predno je bil vpoklican v službo domovine. Priporoča se za obisk. * # * Na • 30-dnevnem dopustu se nahaja major John S. Lekson, sin Mr. in Mrs. John Lekson, 1209 E. 173 St. Major Lekson se je nahajal pri parašutarjih 82. airborne divizije, ter se je udeležil vseh glavnih bitk v Siciliji, Afriki, Franciji, Nemčiji in Belgiji. Bil je med prvo skupino, ki je šla preko morja. Tekom borbe v Siciliji je bil ranjen, ,za kar je prejel odlikovanje višnjevega srca, zdaj pa je bil odlikovan z medaljo bronaste zvezde za hrabrost. Poleg majorja Leksona ima družina Lekson še tri druge sinove v službi domovine: S 3/c Edward se nahaja pri Seabees nekje na Filipinih; F. M. P. Jjud-vick se z mornarico nahaja v Avstraliji pri zračnemu transportnemu poveljstvu ter prevaža tranporte domov. Z bratom Edwardom se nista videla že tri leta, pa sta se slučajno srečala na Filipinih. Lt. Max Lekson je pa dodeljen zračni sili v Lincoln, Nebraska. WASHINGTON, 18. sept.— Danes popoldne je predsednik Truman naznanil, da je imenoval republikanskega senatorja Harolda H. Burtona iz države Ohio za člana najvišjega sodišča Zedinjenih držav. Novo imenovani sodnik je 57 let star in je bil pred izvolitvijo v senat Zedinjenih držav skozi pet let župan mesta Clevelanda. Poprej je bil skozi več let deve-landski mestni pravdnik. Burton bo zavzel mesto, ki je bilo izpraznjeno, ko je odstopil sodnik Owen J. Roberts iz Penn-sylvanije, ki je bil poleg predsednika sodišča Harlana Stone-a edini republikanski član vrhovnega sodišča. V Washingtonu je Burtonovo imenovanje tolmačeno kot znamenje, da predsednik Truman želi ustvariti politično ravnotežje pri najvišjem sodišču. Burton in Truman sta postala dobra prijatelja tekom let, ko sta bila oba člana senata. V ohijskih republikanskih krogih je bil Burton često tarča napadov od strani konservativnega krila in novi vrhovni sodnik je smatran za republikanca bolj liberalnega kova. Burton je dobro poznan med Slovenci v Clevelandu. Ko je bil župan, je govoril na številnih prireditvah v slovenskih dvoranah in ima mnogo prijateljev med Slovenci, ki sicer glasujejo pri volitvah skoro 100-procent-no demokratično. CASERTA, Italija, 18. septembra. — Feldmaršal Sir Harold Alexander je izjavil nocoj, da je dal skupnemu zavezniškemu štabu priporočilo, da se Italiji dovoli imeti majhno, visoko izvežbano armado, ki bo sposobna varovati "narodni prestiž." Rekel je, da bi taka armada morala biti sposobna braniti italijanske meje, ampak da bi ne smela biti "mednarodna opasnost". * Vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju je podal izjavo v razgovoru, tekom katerega je odkril, da se bodo takoj po rešitvi vprašanja Julijske krajine vse zavezniške čete umaknile z Italije. Vsa gradbena kontrola ukinjena s 15. oktobrom TO JE BILA BRESKVA! Na farmi poznanega Antona Maha v Madison, O., je bilo letos obilo debelih breskev. Preteklo nedeljo je prinesel Frank Cola-rič eno od teh na Godčevo farmo, ki pa je bila bolj podobna, po velikosti, mali buči kakor pa breskvi. Tam je bilo več Cleve-landčanov, ki so jo z največjo natančnostjo pregledali in zva-gali ter ugotovili, da meri v obsegu 12 inčev in pol, a v preiezu štiri inče iii pol ter da tehta več kot celi funt. Da podpro svojo uradno ugotovitev, so jo tudi slikali od vseh strani, ter so slike na razpolago vsem, ki bi dvomili o resničnosti teh podatkov. WASHINGTON, 18. sept.— Vojno mobilizacijski direktor John W. Snyder je danes naznanil, da se bodo vse vladine re-strikcije glede gradnje domov, javnih del in trgovske konstrukcije ukinile s 15. oktobrom. Snyder je podal naznanilo z objavo programa za poživljenje gradbene industrije, v katerem je med drugim rečeno, da bo vlada pospešila gradnjo z dovoljenjem višjih cen in mezd in nastopila proti zadrževanju gradbenega materiala ter tudi podprla novo gradnjo z zvezno financo. Vlada bo sklicala posebno konferenco gradbene industrije, na kateri se bo izdelal načrt za poživljenje javne in privatne gradnje. NA OPERACIJI Mrs. Frances Gregorič, 19003 Cherokee Ave., je v ponedeljek popoldne nagloma zbolela in bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer je bila takoj operirana pa slepiču. Obiski niso dovoljeni za par dni. Želimo ji čim-prejše okrevanje! Vesti iz življenja ameriških Slovencev Presto, Pa. — V bolnišnico v Pittsburgh se je podala Helena Robich. Nahaja se v bolnišnici Mercy, 3. nadstropje, soba 305 Theodore Andrica poroča iz Trsta! Stališče Sovjetske Rusije še ni popolnoma jasno; izjava Molotova glede kolonij LONDON, 18. sept. — Rusija je danes odprto izrazila svoje zanimanje v italijanske kolonije in dala razumeti, da utegne zahtevati, da dobi zastopstvo v upravi vsaj ene ali dveh kolonij. "Jaz ne skušam prikrivati dejstva, da se sovjetska vlada zanima za Eritrejo," je rekel zunanji komisar Molotov v razgovoru s časnikarji. Potem pa je dostavil, da je "zrno resnice" v poročilih, da Sovjetska "unija skuša dobiti nekakšno kontrolo v Tripolisu. Konferenca zunanjih ministrov velike petorice — Zed. držav, Velike Britanije, Rusije, Francije in Kitajske — je danes zaslišala jugoslovanskega podpremierja Edvarda Kardelja, ki je v imenu svoje vlade predložil zahtevo za večji kos italijanskega teritorija. Kardelju je sledil italijanski zunanji minister Alcide de Gaspari, ki je podal stališče italijanske vlade. Nocoj je svet velike petorice obdržaval svojo prvo večerno sejo. Molotov je v svoji izjavi pred časnikarji ustvaril vtis, da bo Rusija podprla zahteve Jugoslavije z nekaterimi pridržki. Rekel je, da se bi morala Slovencem in Hrvatom izročiti zemlja, ki jim pripada, zemljo, ki je italijanska, pa naj obdrži Italija. Diplomatski krogi so Molotovo izjavo tolmačili na ta način, da je Rusija pripravljena sprejeti kompromis, ki bi pustil Trst v italijanskih rokah in morda pod mednarodno kontrolo, kakor so predlagali Angleži in Amerikanci. Molotov je na konferenci s časnikarji zagovarjal obstoječe režime v Romuniji, Bolgarski in Ogrski. Rekel je: "Vlad v Romuniji, Bolgariji in Ogrski se ne mora ničesar dplžiti. Te vlade so demokratične in uživajo zaupanje pretežne večine ljudstva." Kakor znano, Anglija in Amerika še danes nista priznali vlad omenjenih dežel, medtem ko sta priznali vlado v Grčiji, glede katere je Molotov dejal, da "čim preje se tam upostavi demokratična vlada, tem bolje bo za Grčijo samo, kakor tudi za zaveznike." Včeraj je "Cleveland Press" priobčil prvo poročilo iz Trsta, ki ga je poslal od tam njegov štabni poročevalec, med cleveland-skimi Slovenci splošno poznani Theodore Andrica, ki se nahaja na potovanju za omenjeni list po južni in centralni Evropi. Za to poročilo mora biti vsak Slovenec in Slovenka hvaležen Mr. Andricu, kajti to je eno poročilo v ameriški javnosti, ki podaja resnično ih simpatično sliko položaja, v katerem se danes nahajajo naši Primorci. Mr. Andrica piše sledeče: ^ Možje so trdo na delu z rušenjem bunkerjev iz cementa in kamenja, ki so jih zgradili v Trstu Nemci in fašisti. Ljudstva "Primorske," kakor Slovenci imenujejo ta del Evrope, umsko in duševno še niso mogli zrušiti. Za popolno razumevanje tega stanja je treba poklicati v spomin polno zgodbo Trsta in Primorske izza dni prve svetovne vojne. Za Slovence v Trstu in na Primorskem je bila druga svetovna vojna samo okrutno nadaljevanje 24-letne dobe italijanskega zatiranja. Spomin teh 24 let je tako živ in grenak, da se povprečnega Slovenca loti panika že ob sami misli, da velike sile ne bodo združile Trsta in Primorske s slovenskim delom Jugoslavije. Ta strah in negotovost sta večji del odgovorna za napetost, ki vlada danes v Trstu in na Primorskem. Angležem in Amerikancem se zdi, da se Titovi vladi vse preveč mudi in da se mora usoda Trsta in Primorske rešiti počasi in po paragrafih. (Nadaljevanje na 2. stranU PATTERSON POSTANE NOVI VOJNI TAJNIK WASHINGTON, 18. sept. -Predsednik Truman je danes naznanil, da bo vojni podtajniki Robert P. Patterson imenovan za vojnega tajnika. Vojni tajnik Stimson, ki bo v petek spolnil 78. leto, je naznanil namero, da položi resignacijo. Pričakuje se, da bo Stimsono-vemu odstopu sledilo več drugih sprememb v vojnem depart-mentu. Novi grobovi v CALIFORNIJJ Pred dvema tednoma so se podali v Californijo na obisk Mr. in Mrs. Charles in Mary Lusin, 150 E. 191 St., z otroci, ter Mrs. Jean Sitter, 271 E. 210 St., s svojima dvema sinčkoma. Tam se nahajajo pri družini John in Frances Marco, v Anaheim, Cal. Mrs. Marco je sestra Mrs. Sitter in Mrs. Lusin. Tamkaj so se slučajno srečali z Mr. in Mrs. Emil Kobal, ki sta se pred kratkim preselila iz CoUinwooda v Californijo, in se baš sedaj nahajata pri družini Rupert; ter pozdravljajo svoje znance in prijatelje v Clevelandu ih Barbertonu. NA POČITNICAH Poznana Mrs. Mary Somrak, 994 E. 74 St., se je podala z Mrs. Mary škerjanc, sestro odvetnika Leo Kushlana, z Nottingham Rd., na počitnice na Kushlanove farme v Genevo, O., blizu Košu-tovih. Želimo jima obilo zabave in razvedrila. JOHN KRIŽAJ V needljo ob 4. uri zjutraj je umrl v St. Elizabeth bolnišnici v Youngstownu, O., John Križaj, star 54 let, bivajoč v Girardu, Ohio. Rojen je bil 16. maja 1891, v Dolnjem Logatcu na Notranjskem, odkoder je prišel teta 1909 v Little Falls, N. Y., odkoder se je preselil v Girard, O., dišča. leta 1917. Bil je član SNPJ in' bivše SSPZ ter je delal pri Ohio Leather Co. V Girardu zapušča sestro Margaret Preveč, v Little Falls, N. Y., sestro Anno Troha, in brata v Waukeganu, 111., v) starem kraju pa mater in sestri Johano in Marijo, ako so še živi. * * * LAWRENCE BARACH Po dolgi in mučni bolezni je preminil v St. Alexis bolnišnici Lawrence Barach, star 54 let, stanujoč na 1208 E. 176 St. Doma je bil iz vasi Grižane na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj se je nahajal 37 let, in zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojeno Oresko-vec, sina S 2/c Edwarda, sestro Lucy Turek v Paw Paw, Mich., in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. GOV. LAUSCHE BO IMENOVAL COXA NA BURTONOVO MESTO? Snoči se je iz Columbusa poročalo, da bo governor Lausche najbrže imenoval nekdanjega ohijskega govemerja James M. Coxa, da zavzame sedež v senatu Zedinjenih držav, ki je postal prazen z imenovanjem senatorja Burtona za člana najvišjega so- Kakor se poroča, je governor Lausche prepričan, da je povra-tek Coxa, ki je bil leta 1920 demokratski predsedniški kandidat, v aktivno politično življenje v interesu narodne in demokratske politike v tem času, zlasti z ozirom na dejstvo, da je bil Cox slej ko prej vnet zagovornik mednarodnega sodelovanja in Lige narodov. Cox je 75 let star, in ako bi imenovanja ne hotel sprejeti, obstoji dolga lista aspirantov, izmed katerega bo izbran naslednik Burtona, ki bo sedel v senatu do prihodnjih narodnih volitev, ki se bodo vršile v jeseni prihodnjega leta. Matowitz bo suspendiran? Včeraj se je razširila govorica, da bo župan Burke danes odstavil policijskega načelnika Matowitza. V takem slučaju se bo boj zanesel pred mestno civil service komisijo, ki bo odločila, ali je odstavljenje zakonito. Svilene nogavice! Iz Washingtona se poroča, da bo okrog 1. decembra uresničena najbolj vroča želja ameriškega ženstva, namreč do takrat se upa, da bodo zopet na prodaj nogavice iz "nylona," to je umetne svile. Uradno se zagotavlja, da bo do dotičnega dneva na razpolago 36 milijonov parov svilenih nylon nogavic. StRAJt^ 2 ENAKOPRAVNOST 19. septembra, 10 ENAKOPRAVNOST 99 I Owned luad Published by ^MmCAH JCGOSLAV PEINXINO AND FTOLISHINO CO. ^ #331 ST. OLAIR AVBNXJX — HENDKRSON 6311-11 Issued Every Day Except Sundays and Holidays - BUBSORIPTrON RATES-#OENB NAEOCNINI) By OaiTler In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu y Cleveland In po poitl Izven mesta): For One Year — (Za cdo leto) ______________________________ for Half Year — (Za pol 1st*)_______ For 3 Months — (Za I mesece)___ *0^0 3.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ,, , , For Half Year — (Za pol leta) j.,,,... „ — For » Months — (Za I mececs)_ ^7.60 . too _ MB For Europe, Boutb America mnd Other Foreign Countriee: (Za Evropo. Južno Ameriko in druga InoMhuke dišav#): Por One Year — (Za celo leto)____W OO For Half Year — (Za pol leta)------------------4JiO Catered u Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congreu of March Srd, 1S78. Theodore Andrica poroča iz Trsta! (Nadaljevanje s 1. strani) Slovenci na drugi strani pa čutijo, da jim narodnostni značaj Primorske, skupno s trpko in krvavo vojno, katero so vodili Slovenci proti Nemcem in fašistom tekom minulih pet let, daje pravico, da se brez* odlašanj a združijo z Jugoslavijo. To je vzrok, zakaj danes v Trstu in na Primorskem vlada tolikšna napetost. Pred drugo svetovno vojno Mussolini jeva vlada ljudem od zunaj enostavno ni dala dovoljenja, da bi obiskali Primorsko. Mussolini ni maral, da bi tujci videli na svoje lastne oči, kako se Slovence poitalijančuje. To je bil vzrok, zakaj tekom svojih prejšnjih obiskov v Evropi nisem mogel obiskati te province. Jugoslovani, zlasti Slovenci, niso nikdar nehali protestirati proti vključitvi 600,000 Slovencev pod italijansko vlado, kakor je sklenila mirovna konferenca 1. 1918. Trdili so, da Italijani s primorskimi Slovenci postopajo nadvse okrutno. Toda svet se je malo brigal za trpljenje primorskih Slovencev. "Angleži so nas smatrali le za neko nadaljno balkansko pleme, Amerika pa je bila predaleč," mi je rekel neki tržaški Slovenec. Po enotedenskem bivanju v Trstu in zlasti po obisku njegove okolice, nimam niti najmanjšega dvoma, daje Primorska pretežno slovenska. Italijani se nahajajo v večjem številu samo y večjih mestnih centrih, kakor v Trstu in Gorici. Kako so prišli Italijani v mesta, ni težko razumeti. Pod italijansko vlado ni noben Slovenec, ki se je smatral za Slovenca in je hotel ostati Slovenec, mogel dobiti dela v Trstu in po drugih večjih mestnih središčih na Primorskem. Posledica tega je bila, da je italijansko prebivalstvo v Trstu in Gorici rastlo, medtem ko so bili Slovenci prisiljeni iti na deželo. Našel sem čisto slovenske vasi samo dve milji od Trsta. Cim dalj greste od Trsta, tem bolj razumljiv vam po staja slovenski značaj Primorske. Odkril sem nešteto primerov "kulturnega poitalijan čevanja," ki so ga vodili Mussolini j evi pajdaši. Slovenski "Jožeti" so postali "Guiseppe," Ribnikarji so postali "Pescatore." Italijani so nasilno spremenili na tisoče slovenskih rodbinskih in prvih imen, in obstojati ni smela nobena slovenska šola niti v krajih, kjer ni bilo niti ene same italijanske družine. Lahko je torej razumeti, zakaj so šli primorski Slo-ven9i z veliko gorečnostjo in požrtvovalnostjo v boj proti fašistom in Nemcem. Na Primorskem ni skoro slovenske družine, ki bi ne bila izgubila enega ali več moških, ki so padli v borbi proti Nemcem in fašistom. Na tisoče primorskih Slovencev je bilo odgnanih v nemška koncentracijska taborišča in se še niso vrnili iz njih. Ena vas za drugo je bila porušena in Nemci in fašisti so pokradli ali pobili skoro vso živino. Življenje primorskih Slovencev je bilo težko celo v mirnem času, sedaj pa je njihova stiska skoro neverjetna. Na tisoče se jih je izselilo v Zedinjene države in tam so postali med najbolj spoštovanimi narodnostnimi skupinami po raznih mestih. Danes je k njihovemu ekonomskemu stanju, ki ni bilo nikdar dobro, dodana še. duševna in umska negotovost glede bodočnosti. Ta negotovost se da simbolično opisati z eno besedo: Trst. ati dovolile povratek. Zastopniki jugoslovanskih odborov za repatriacijo so sporočili zaveznikom, da bi poskrbeli za vrnitev naših ljudi na lastne stroške in z našimi prevoznimi sredstvi in da ne uvidijo nikakih ovir za takojšen povratek naših internirancev in vojnih ujetnikov v domovino. Medtem so zavezniške oblasti pričele odvažati naše internirance in vojne ujetnike proti južni Italiji in našim odborom za repatriacijo odgovorile, da njihovim prošnjam ne morejo ugoditi in da pred dvemi meseci sploh ni misliti na kake transporte domov. Vse Jugoslovane pošiljajo znova v koncentracijska taborišča, kjer se ravna z njimi precej sla-30 in dobijo le nezadostno hrano. Naši ljudje se pritožujejo, da stradajo, medtem ko vemo, da dobivajo nemški ujetniki to-iko, da ne morejo niti vsega pojesti. Zaradi negotovosti svoje usode, in ker imajo taborišča po več letih koncentracije že dovolj, bežijo mnogi iz taborišč in prihajajo k jugoslovanskim odborom za repatriacijo po zaščito in pomoč. Posamezniki se skušajo prebiti do naše meje, vendar to le redkim uspe. Druge, ki jih dobe zavezniški vojaki, pošiljajo v taborišča v Veroni in Videm. V Vidmu je stalno okrog ti soč naših ljudi, ki prihajajo iz Nemčije in ki žele po tolikih letih trpljenja domov. Zavezniki pošiljajo tiste, ki zahtevajo, da se vrnejo domov, ločeno v Treviso, druge pa posebej v MestrA, taborišče kralja Petra Posamezni povratniki, ki prihajajo peš iz Vidma, pravijo da zlasti Italijani širijo med našimi interniranci in ujetniki ogabno propagando proti naši novi domovini in jih skušajo odvrniti od misli na povratek. Jugoslovanski urad za repatriacijo je pri pristojnih zavezniških oblasteh stavil sledeča vprašanja in zahteve: da naših ljudi ne pošiljajo v Mestre in Treviso, ampak naravnost domov, da "naj ne bi zavezniki sploh spraševali, kdo hoče v Jugoslavijo, kdo ne, ampak" naj bi kratkomalo vsem omogočili povratek v domovino. Naslednja zahteva je bila, da dovolijo našim zastopnikom takojšen obisk naših ljudi v taboriščih. Tamkašnje zavezniške oblasti so odgovorile, da se bodo glede tega obrnile na svojo nadrejeno oblast, da pa bodo vse one, ki se ne žele vrniti v Jugoslavijo zaslišali in vse vojne zločince izročili našim oblastem. Za obisk taborišč, kjer se nahajajo naši internicanci in vojni ujetniki, pa morajo dobiti predstavniki jugoslovanskega urada za repatriacijo predhodno dovoljenje od zavezniških oblasti v Rimu. Takšno je stanje naših ljudi v Italiji. Česa so krivi ti naši ljudje katerih edina krivda je, da se želijo vrniti domov, da jih odpeljejo daleč proč od domovine, da morajo osvobojeni izpod fašističnega suženjstva, zopet živeti v omreženih taboriščih in v istem pomanjkanju kot pod fašisti? Je morda to pot, ki vodi do svobode in miru v Evropi? ("Ljudska pravica"). Ponovni apel v prid Primorja (Nadaljevanje s 1. strani) Our great President Roosevelt promised all freedom-loving peoples through the Atlantic Charter their right to liberty, self-determination, and the four freedoms. America cannot at this late hour retract these promises to Yugoslavs under Italy without ignoring the great cause for which our President died. In behalf of one quarter of a million of the Slovenian Americans we fervently request that the justice be upheld and that the unfortunate victims of the Fascist imperialism be granted their right to join their motherland Yugoslavia. One million seven hundred thousand Yugoslavs perished in their struggle for freedom. No greater tragedy could occur than if their sacrifice were in vain. Italy violated all the laws of humanity by its inhuman treatment of the Yugoslav ma- Vracanje izgnancev Ljubljana, 16. junija 1945, — Od mnogih strani smo dobili vprašanja, kako je z našimi interniranci in vojnimi ujetniki v Italiji, kdaj se bodo vrnili in kje so. Na vprašanja dajemo tozadevno pojasnilo in odgovor: Mnogi naši interniranci in vojni ujetniki se še nahajajo po taboriščih v severni Italiji in mnogi se iz južne Nemčije in zahodne Avstrije vračajo na svoji poti v domovino preko Furlanije, kjer jih zavezniške oblasti pošiljajo znova v taborišča. Jugoslovanski odbori za repatriacijo so takoj zaprosili zaveznike, da omogočijo našim ljudem povratek v domovino, kar so jim tudi obljubili. Vendar se položaj naših priporni-kov po osvoboditvi ni nič izboljšal in tudi nikakih izgledov ni bilo, da bi jim zavezniške obla- Urednikova pošta Progresivne Slovenke, krožek št. 2 Vabljene ste vse članice, da se gotovo udeležite naše seje, ki se vrši nocoj, 19. septembra v navadnih prostorih. Ker smo zadnji mesec praznovale V-J dan, ali zmagp nad Japonci, nismo imele seje, in zato pričakujemo, da bo večja udeležba ta mesec. Prosi se vas, da ste gotovo navzoče ob osmi uri, ker bomo imele govornika v osebi Mr. Ferdinanda Jirsa, ki bo govoril v prid War Chest fonda. Mr. Jirsa je odvetnik in član češkega konzulata ter je zelo poznan in čislan med* češkim narodom. Pridite vse! Goyor se prične ob 8. uri ter bo kratek in zanimiv. Poleg tega se bomo pa tudi pomenile glede programa na naših sejah za prihodnjo sezono. V poročilo za našo pokojno članico Agnes Lunder se je vrinila neljuba pomota in iz zahvale je bilo izpuščeno ime daroval-ke Anne Ažman, ki je v spomin umrle članice darovala za takojšnjo pomoč. Mrs. Ažman je ena izmed naših najbolj • aktivnih članic, zlasti ko se gre za pomoč naši rojstni domovini, pa najsi-bo s pobiranjem prispevkov ali pri šivanju oblek. Tudi je ni seje, da ne bi bila^ navzoča, in nas vedno vzpodbuja z dobrimi idejami. Za krožek št. 2: Cecilia Šubelj. Naloga članstva SDZ Cleveland, O. — Prišel je čas, da dajo vsi člani in članice svoj glas na volilni poli z ozirom na "Glas," ki je glasilo naše SDZ., ter njemu v dobrobit. Nekateri naši glavni uradniki so prišli do zaključka, da nimajo denarja na razpolago v upravnemu skladu, da bi pa vzeli denar iz bolniškega sklada pa ne gre, ker ta sklad jeza bolne člane, ne pa za druge stroške. Iz računov sem razvidel, da so dali našim pogorelcem $5,000, nisem pa še nikjer čital nobene ■zahvale koliko je prejel eden ali drugi prizadetih. Društvo št. 14 se je poslužilo pravice, da izda inicijativo, glede katere naj bi vse članstvo glasovalo v prid članstva in zve ze. Konvencije so več kot pa društvene seje, ali nekateri delegat je so taki, da gledajo bolj na svojo čast kot pa na to, da bi delovali v prid članstva. Tem se gre za slavo, da gredo na konvencijo, nfe vedo pa, kaj se glasuje na dnevnemu redu niti o pomenu glasovanja. Tako je prišlo na zadnji konvenciji, da niso znali računati na stroške na glavnemu uradu in na glasilu Ni dolgo tega, ko sem čital zapisnik seje glavnega odbora, ko je brat gl. odbornik Surtz izjavil, da niti polovico članstva sploh ne čita glasila, pa je tudi dosti društvenih tajnikov in tajnic, ki ne čita j o glasila. Kar se rhene tiče, jaz ga čitam in sem z našim urednikom zadovoljen, ali kar se tiče splošnega članstva je pa drugače! Naši glavni, uradniki sp zaprisegli vršiti svoje delo za njih plače, ali ga izpolnjujejo? Ni vse krivo naše glasilo. Vse te stroške mora kriti upravni sklad, ki pa je sedaj suh in treba je izposoditi denar drugje. Jemati ga iz drugih skladov ne gre, boste morali vprašati za posojilo morda na banki. Torej razsodnost, člani in članice v glasovanju! Bratr 'ski pozdrav J. M. Član društva št. 14 SDZ. jority in Venetia Giulia and Tri-est. She lost the war and must pay the price of the vanquished. Therefore Venetia Giulia, Triest and the territory east of Socha River must be returned, where it rightly belong—to Yugoslavia. This is the wish of the democratic forces in the territory involved and this is the wish of the Americans of Yugoslav descent. America must uphold the principle of justice and democracy, and remain the champion of the four freedoms. Slovenian American National Council, Mirko G. Kuhel, Secretary. * v v Bolj obširno spomenico je SANS predložil državnemu de-partmentu ter zunanjim mini-sterstvom Sovjetske Zveze, Britanije, Francije in Kitajske že avgusta meseca. Isto spomenico si je osvojilo tudi Narodno vječe ameriških Hrvatov in poslalo na pristojna mesta, kakor tudi Združeni o dh or Amerikancev južnoslovajiskega porekla. Združeni odbor je obenem posvetil obsežni del tekoče številke svojega h il j e t ina tržaškemu vprašanju ter v 30,000 izvodih natisnil brošurico z naslovom TRIESTE, katero je spisal velik slovenski prijatelj profesor A. J. P. Taylor, docent angleške univerze v Oxfordu. SANSov predsednik je poskrbel, da so člani ameriške delegacije prejeli iztise te brošure še pred začetkom konference zunanjih ministrov. Ta brošurica se izčrpno peča z vsemi panogami primorskega vprašanja in prepričevalno dokazuje, da leži srečna bodočnost Trsta v faktorju, če bo pripadal Jugoslaviji. Podobne brzojave so poslale našemu državnemu tajniku v London tudi druge organizacije, med njimi še obširnejši telegram Slovenska narodna podporna jednota. Razume se, da je vložila pri zunanjih ministerstvih omenjenih velesil svojo spomenico tudi jugoslovanska vlada ter obenem odposlala v London posebno komisijo, kateri načeljuje general Vladimir Velebit, jugoslovanski podminister za zunanjt zadeve in bivši načelnik Titove vojaške misije v Londonu. (Kot razvidno iz poznejših vesti, delegacijo vodi prvi podpredsednik Edvard Kardelj.—Op. ured.) Ta delegacija je neuradnega značaja in ne bo prisostvovala na sejah zunanjih ministrov. Vsekakor pa se pričakuje, da bo Jugoslavija uradno pozvana na posvetova-' nje glede jugoslbvansko-itali-janskih mej, kot je predvideno v potsdamski deklaraciji. Propaganda v prid Italije v Ameriki Medtem pa se razvija v ameriških listih in po radiju dobro zamišljena * propaganda, ki je vsmerjena, da prikaže Italijo pred ameriško javnostjo kot "ubogo revo," ki je toliko pretrpela pod diktaturo fašizma in ki se je "tako hrabro" borila v prvi svetovni vojni, pri zeleni mizi pa je bila "ogoljufana." V tem pravcu zliva potoke solza namazani H. V. Kaltenborn, ki je pred nekaj dnevi dejal, da sta Francija in Anglija obljubili Italiji tudi nekaj nemških kolonij v Afriki, po končani vojni pa sta vse sami pograbili in pustili ubogo Italijo na cedilu. To "krivico" je baje treba popraviti sedaj. Tale Kaltenborn ima posebno piko na Titovo Jugoslavijo ter Sovjetsko zvezo. Bil je prvi, ki je Tita obtožil, da ne izpolnuje zaključke jaltske kcmference in kasnejšega sporazuma med jugoslovansko londonsko in terensko vlado. To je bila politična propaganda kolu-zije in sofizma, za katero se je skrival načrt svetovne reakcije, da med zavezniki diskreditira ostvoritev programa narodnoosvobodilne fronte in mu nadene "komunistični značaj." Taka hudobna propaganda se bo-nadaljevala, dokler obstaja le iskrica upanja med ubeglo reakcijo, da je morda še mogoče preprečiti prerod Nove Jugoslavije in Nove Evrope. Najlažji način za diskreditiranje Titove vlade med polovičarji in drugimi dvomljivimi Tomaži pa bi bil, če bi njegova vlada ne dobila Trsta in Slovenskega Primorja. Druga važna oseba, ki vliva strup v zdravila naših Primorcev, je bivši državni podtajnik Sumner Welles, ki ponovno raztresava svojo nevednost in se opira na italijansko statistiko, ko propagira, da mora zapadni del Primorske spadati Italiji, Trst pa naj bi postal "prosta lu-ka" pod italijansko zastavo. Ogreva se za "Morganovo ali plavo črto." Vse Primorje naziva "istrski polotok" ter pravi: "The greater part of the peninsula, however, is inhabited by Italianate peoples and should remain Italian." Primorci, ali se strinjate, da je večina doma "poitalijančena" in mora vsled tega spadati pod Italijo? Ni nam znano, kaj je uradno stališče Amerike glede tega vprašanja. Najbrž je le deloma naklonjeno Jugoslaviji. Sreča pa je vseeno, da Amerike na tej konferenci ne zastopa g. Welles, sicer bi Jugoslavija vlekla se Dolj ta kratko. Mirko G. Kuhel, tajnik. SKRAT U i r«« M« at»C 4 I' Itf *0 m "Moje sredstvo ustvarja vratnost proti kajenju ■ • • čem vam, takoj boste pren® kaditi, čim ga vzamete. "Toda oprostite, saj vi ^ sami zelo kadite . . ' . ,rPSt8- "To je res, ampak vi ne ^ ^ kako mi je kajenje pn vratno." tem' "Kako so te privedli sefli- t" "Vlomil sem v banko Kaj si pa zakrivil ti?" "Jaz sem ustanovil katero si ti vlomil." "Pomisli vendar, rekel da sem star idiot!" "Ne vznemirjaj se, saj komaj 40 let!" "Vaša srečka št. 13 j® glavni dobitek!" "Bog ne daj! Ta števili vendar nesrečna!" ^ zal ci kh ti A t»pi % 'Osi 'Osi & 4.\j % -Ki) Partizan Matteotti maščeval smrt svojega očeta Kot poroča Mecklin, je smrtni strel na Mussolinija oddal Mafio Matteotti, 26 let stari sin Ciacama Mattegttija, soci-jalističnega voditelja, ki so ga fašisti ubili leta 1924. Matteotti je kot socialistični poslanec v italijanski poslanski zbornici neusmiljeno obsojal Mussolinijevo vlado, dokler Mussolini ni zatrl vsake opozicije. Mussolini se je hotel izr^e-biti svojega nasprotnika in na njegovo izrecno povelje je bil Matteotti ugrabljen in ustreljen 10. junija 1924. Ta umor je bil največji politični škandal svojega časa. Italijanski partizani so Mussolinija in njegovo prijateljico Claretto Petacci prijeli 27. aprila ob jezeru Como. Dovoljeno jima je bilo, da sta čez noč bila skupaj, naslednjega dne ob 5. popoldne pa so prišli po nju partizani. Mussolihiju so z belim robcem zavezali oči in ga odpeljali v avtomobilu, v katerem je bil Matteottijev sin Ma Claretta je opazila, da solini zavezane oči in J®.. V histerično jokati. Musso i ^ bila obveza odvzeta, mnogo zmenil za solz® prijateljice. ^ Tedaj pa se je dvign" j( plavolasi sin moza kazal un Matteotti Mussolini ukazal mo rekel: ni se je zdrznil, toda vladal. Claretti se jc so ukazali avtomobila in je za ^»r-postala poleg Mussoli»']^^ sta oba počasi korakala^P^^^ ji zi iz vasi v hrib do ce stoji na pobočju. % S i'iiiti K s 3 Za njima sta hodila ti z repetirko,* Clerici vadno puško. . Šli so komaj 20 jeknejo v gorski zraK Dvoje človeških bitij 3® nilo in padlo na hrbet ^ Valerio je potegnil ')( in vsakega enkrat ustr® vo, da je bil gotov, da va. Trupli so pokrili z rio, Luigi Clerici, sin nekega Ponoči so ju odpeljal' drugega fašističnega nasprot- s trukom in na javne^i drugega fašističnega nasprotnika, ki je bil umorjen v pri-četku Mussolinijevega dikta-stva in tretji partizan, znan pod imenom "polkovnik Valero" jiiji ... ju obesili za pete m 'ti mogli prihajati in Mladi Matteotti se JP ' itf Mussolini ni vedel, da sta v j žil partizanom, ko j® 1^, avtomobilu Matteotti in Clerici, j ja z Nemčijo v vojno . Claretto Petacci so posadili v Sedaj služi p r i Ma drug avtomobil s tremi partiza- brigadi, ki je bila g f ni, ki so znani samo pod imeni, njegovem očetu. jjil ki so si jih nadeli tekom Nemške okupacije — Renzon, Bili in Pedro. Avtomobila sta počasi vozila skozi gore proti jugu ob bregu jezera. Nikdo ni govoril. V mraku sta avtomobila dospela v vas j Termezzina in sta se ustavila. | " 1 % bi prešel k partizanom* jak na vseučiUšču v ^ jj, po Oglašajte ^' J Enakoprav^ * t 1 M-300 (be "nothing wrong-we'i^e just keeping ourselves from rushing out to buy everything in sight' 1 S k- 't ra, 1945 ENAKOPRAVNOST 'ocensiti ameriški narodni svet BTEUkB S 3935 W. 26th Street. Chicago 23, BI. vršila 2. in 3. sept. 1944 odbomilci in člani šir- tad Street, Chicago 23, ' konvenciji SANS, ki se je vi k* odi)j^ ("iU Izvoljeni sledeči uradniki, gl. ČASTNI ČLANI: LOUIS ADAMIČ, MUford, N, J. lica: MABIE BRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, • "«• F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. CLANI EKSEKUTIVE: KEISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. JANKO N. ROGELJ, 6208 Sohade Ave., Cleveland 3, O. A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, G KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, HI. /fCAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, III 4-NI(J?^0VEc, 1840 W. 22nd PL, Chicago 8, HI. 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. " ®*JSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2301 So< Lawndale Ave., Chicago 23, HU NADZORNI ODBOR: AR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. K. 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Nik, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. j. SIRSl ODBOR: 5^2NIK. H Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. PR 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio., np^'^^EC, 527 No. Chicago St, Joliet, lU. 334 Erie Ave., W. Aliqnippa, Pa. 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. 0 Erie Ave., W. Aliqnlpp jtp > Route No. 4, Princeton, Hi. J 46:6 Washington St., Denver, Colo, C? KLlmp 223-57th St., Pittsburgh KCSAto St., N. W., Chisholm, Minn. 'Oftv Rn 1^^6 So. Kenilworth Ave., Berwyn, HI. iW 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. 411 Station St., BridgevUle, Fa. ^465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. ^ Menahan St., Brooklyn, N. Y. s&p^CICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio, '^v a?®' 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. iW ^ STf^xTv 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. 1634 Cedar St., Pueblo, Colo, '"S^ Ave., Johnstown, Pa, U, Bldg., Ely, Minn. 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI »»■ ^Usica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunlher Poslovenil Boris Rihteršič ' Rožo- Ho; > je rekel skoraj ^ v •^•' veselja ni" oiogei nikoli na- '%i t> i »u veselje, ki in Jnogo, VSod^' j® vselej .r^^' da g; Kaj mo- t' ..L^ hnt. ^®čja? Harro, ne kjer ni tolažbe več sveta.' Potem se obrne motiv o Kristovem vrtu nazaj v motiv Henrika in Gi-zele . . . Samotna piščalka toži ■neprestano v čisto preprostih glasovih . . . Nato pride svečani zbor. Novo nebo bo in nova zemlja. In bog bo zbrisal vse solze z njegovih oči. . . Jeruzalem, visoko mesto, kako si daleč, daleč ti! Srce te kliče moje zvesto in samo k tebi si želi . . ." / ^ 0!»' dj«,; jti "■ 4 ;#■ ottif Ui! k "'bati K.'"a. ® se preveč " ste nazadnje - Zf prepričani. '" s® in na veselo razgibane množice Cv to 1 ljudi, ki so vrele vanj od vseh ^bi kakor j gtrani, z vsemi mogočimi vozili, ae?. i2pQ^j ^^gba. Dvainpetdesto poglavje Oratorij Tisti jesenski dan je sijalo prijazno sonce na staro mestece Da fnj . *■ ~ ------I '% Se . Iztegnila, se 1, ^ ^hbiiT^'^tizmenoj?" lil i = Pa h, Roža." rok- t poslušala Sti^Hor držala in Wa^f^stih • otroka, ki Nco ^ gledata sko- % ^ 2nn storila. S ^Q§u ^ zahvaljevati, i % v. 'n h. , Jima bova S 'S- i" .o ' C'^ stara cerkev z visoko obokanim gotskim korom in rezljani- mi sedeži, nekdanjih prelatov je bila hitro polna do poslednjega kotička. Žal ni bilo mogoče upati, da bi kdo videl princeso. Vsi so vedeli, da bo prišla prav zadnja. Med zbranimi ljudmi je vladala tista pričakovanja polna tišina, ki je tako značilna za poslednji trenutek čakanja. Pravkar se je začelo tiho dr-dranje koles in luč v stari loži se je prižgala. In potem so vendar vsi videli princeso, belo in \iitko. Tam je stala in gledala s prijaznim nasmeškom proti orglam in mladi pevki. Kakor bi ji bila morala vliti obilo poguma, tako se je smehljala. Potem je izginila in prvi glasovi ^o zadoneli po častitljivi ladji božje hiše. "Vriskajte gospodu vseh svetov, pridite z veseljem pred njegov obraz!" V ladji cerkve, ki jo je osvetljevalo mehko večerno zlato, se je močno mračilo. Zgoraj pa se je še iskrilo sonce na mladostno svežih laseh pevke. Kakor z nekega drugega sveta so prihajali glasovi v svojih preprostih, težkih ritmih, v mehkobi flavt in razigranosti pastirskih piščalk, ki so dvigale tu svoje glasove gospodu v hvalo. In kakor jasen glas mlade ptice je pjaval pevkin sopran nad drugimi glasovi. Ali je bil kdo tu, ki te glasbe ne bi bil mogel razumeti? Preprostemu možu je bila kakor pastirska pesem iz njegove mladosti, glasbeno izobraženi pa so občutili rezko sladko izrazno moč starih pesmi. Orgle so se le rahlo oglašale vmes. Ivan Friderik je še zadrževal svojo polno dušo. Dela ni smel prezgodaj dvigniti v višave s svojo prekipevajočo glasbeno strastjo. Princesa je ležala pokojno in mirno v svojem stolu in komaj da je bila na njenem obrazu rahla slutnja rdečice. Zdelo se je, kakor bi jo bila poplava glasov dvignila na svoja krila, kakor bi od njih vrela moč, in pokoj v njene prsi. Harro v strah se je umaknil tihemu veselju. Zdaj je dvignil bariton svoj glas, v preprostih kadencah je pel pesem o Kristovem vrtu. To so poznali vsi, ki so bili "neizobraženi," obraženci je pa niso poznali. Kako je vrisk^ala srnica v glasu pevca, kako hrepeneče je zvenel klic slavca skozi mehko pomladno noč. Kakor bi bili šumeli stari gozdovi tam zunaj, kakor bi že drugič v tem letu vzcvetevale trate. In potem se dvigne plašno in, bila že doma v svojih blaženih ljubko spet pevkin glas v višavo: "Da dohro bom drevo, ki tvoja moč mu rast bo dala.. "Tebe ko prstan pritisnil na prsi bom svoje," je zavriskal bariton v blaženem veselju. Ljubezen, prva, mlada, ki vre iz čistega mladeniškega srca, poje zmagoslavno iz pevčevih prvi. Princesa se smehlja, saj ne pozna tega, te viharne ljubezenske sreče. Ljubezen je prišla k njej s prvimi vijolicami. "Ti si, prelepa roža Saron-ska . . In Harro se nasmehne svoji bledi Roži, da ji zalije val krvi ves obraz. Prvega dela je bilo konec. Skupnost duš je zagrabila te ljudi. Ali ni imelo vsako srce med njimi svoje pomladi, ali ni vsaj upalo vanjo? Tako tiho, tako praznično je bilo. Nikjer niso šumeli programi, ker jih ni bilo. Ivan Friderik je videl tudi v tem svoje najljubše sanje uresničene. Potem se je začel drugi del. Dvignili so se oblaki—predigra orkestra, ki se je zdaj že razgibal v obilnejšem obsegu. Dih trpljenja, otožnosti je šinil skozi srca. Začel se je sladko koprneči adagio, gosli in harfe so zazve-nele v mehkih akordih. Domo-tožje je zagrabilo srca poslušal- vrtovih. Tedaj je sopran dvignil glas, —ali je bila to res svetlolasa pevka? Nehote so se obrnili vsi pogledi proti njej. Globok, mehak alt. Tožba, boleča tožba. "Tu na tej dolgi poti viharji so strašili in blisk in grom, in veter, dež, so grozo mi budili. A le po njem jaz hrepenim in k njemu rad bi šel. Ves svet prehodil sem, utrujen sem, uvel, čim dalje tu prebivam, tem manj poznam veselja. Trpljenje me ubija in k tebi žene želja." Stara Gerhardtova pesem, ki je bila trdnim, poštenim kmetom in njihovim ženam dragocen biser. Vsa občina je potem .zapela: "Tako se bom potikal po svetu žive dni . . a vendar tu ostati usojeno mi ni. Tja daleč proti domu ubral bom svojo pot, kjer me na pragu daljnem že čaka moj gospod . . Še celo Harro je pel, seveda pridušeno, toda molčati le ni mogel. Potem se je začul sopran v ga je samo. piščal, ki je plavala okoli besed kakor tolažeč glas. "In zdaj sem se predal veseljv/ in trpljenju." Mir je' omahnil na srca teh ljudi, ki so bili tako redko srečni, da so se v čisti pobožnosti dvignili na močnih krilih glasbe k hobu. Tedaj pa se je začul jasno in ljubko, prav z vrha, od on-dod, kjer se .je še lesketal soj luči, odmev deških glasov, tega najglobljega in najpopolnejšega instrumenta, ki more bolj kakor katerikoli drug človeški glas izvabiti iz duše najnežnejše občutke. Ali so res še otroci, ali pa pojejo blaženi angeli. "Pomorja šumenju in vetra besnenju zasvetil se sonca je zlati obraz; vse rajski veselje in zlata tišina. V nebeških vrtovih te čakal bom jas, Tja žene mi misli vse sila spomina . . Dobro je, da Harro ne pogleda Rože . . . Tedaj je začel spet orkester, najprej harfe, potem piščali in gosli, nato orgle. Predigra, ganljivo preprosta. Bila je po me- s Starved Yanks cev. Le nje ne. Zakaj?—Saj je mehki srednji legi. Spremljala AMERICAN HEpoeS by WOODY COWAN -f- Regains Court Title A S- ■ ■ • Otro- hi- -'u bosta na {^^Ika - kvišku. Sa- r Qj o- tebe le bom ■'() %!' duše kro- tii u potem veliki ^ t ki ste 0(1 ^okrepčal moj ja- : .^^^čite, kajti Wj," ^^sli tnir za »i Ž.,. n^iru—slišal' SEEING his two squads of infantry pinned down by enemy machine- gun fire, Lt. Beryl R. Newman, Fargo, N. D., boldly advanced, wounding two with his Tommy gun and chasing two others into a house. When the latter two attempted to retake a gun, he killed them. Then he kicked in the door of the house and forced eleven armed enemy gunners to surrender. He was awarded the Medal of Honor. Victory Bond investments TOfport men in all services who made this drive for final victory. U. S. Treasury Dei^artmcnt This , starved; emaciated POW from Aomori, near Yokohama, shows effects of malnutrition at hands of Japs, as he was rescued by U. S. mercy squadrons. In addition to human torches, other inhuman and barbaric brutal acts w«r« practiced. lodiji stare pesmi: "Kdor bogu se povsod ukloni. . In posegli so vmes iznova otroški glasovi, ženski: in moški zbori, da je skozi cerkev odmevala čedalje glasneje ... "Kako ga čudežno sprejel bo, njegovo žalost in trpljenje .. " O, kako nežno se je spuščal nebeški mir z višav. In tedaj,r—ali ni to pesem duše starega štrasburškega meniha, ki je prišla iz tesnobe njegovih samostanskih zidov in je vendar tako brezčasna kakor umiranje človeške usode? "Želela biti bi doma,. kjer* ni tolažbe več sveta , . " Pevka jo je ubrala čisto globoko, v tistem globokem, mehkem altu, ki je moral vsakogar presenetiti. Petje je spremljala samo harfa visoko na koru, tako da se je zdelo, kakor bi bili glasovi prihajali z neba. Ko je končala, je plavala povsod tišina, v kateri se je skrivala pobož-nost mnogih ganjenih duš. Zdaj je prišel na vrsto veliki odmor in stol Rožemarije so postavili v prostorno predsobje, kjer so bila okna na stežaj odprta. Knez se ji je najprej približal. Ves vesel je bil, kajti zdela se mu je tako pomirjena, tako srečna. Samo spogledala sta se, in kneza je šinila vesela rdečica čez obraz. Harro je bil vesfil, da je oratorij' že tako daleč. Še nikoli ga ni glasba tako globoko prijela. Zdelo se mu je, kakor bi bila vrela naravnost iz njegovega srca. Zunaj so se že spet pripravljali. Harro je vedel, da se šele pred koncem delo razvije do svoje popolne višine, toda upal je, da se bo vse dobro končalo, saj je Rg?a tudi doslej vse srečno prebila. Če je prvi del spremljal ljudi od njihovega veselja do živali in gozda k blaženosti ljubezni,, in kazal drugi dušo, ki je bila za zmerom potolažena, na poti skozi svet, je prinesel tretji zmagoslavno pesem osvobojene duše, psalm veselja vriskajočega srca. Orkester je začel tisto čudno prisrčno melodijo, ki še danes živi s pesmijo: 'Jeruzalem, visoko, mesto (Dalje prihodnjič) RAZPIS SLUŽBE Gospodarski odbor Slov. nar doma razpisuje službo za oskrbnika in oskrbnico za Slov. nar. dom na St. Clair Ave. Kdor se zanima za to pozicijo in za stalno službo, naj se zglasi v uradu SND, kjer bo dobil od odbora vsa pojasnila glede dolžnosti in plače. Stanovanje, elektrika in kurjava je prosto. Zglasite seje do 1. okt. — Gospodarski odbor SND. tudi ne boš \ Najlepši "1% K •"■■ Jia \^e r^u—Tako ^Ifeu da zač-O biti After three years of inaction, Sarah Palfrey Cooke came back to regain the National Amateur Women's Tennis title from defending champion, Pauline Betz, 3-6, 8-6, 6-4. The tournament held at Forest Hills, New York, was the first postwar event. "This little book presents a few facts and figures on what the Nazis did to the Slav peoples, and what they intended CO do. It also presents a few hints of the Slav peoples' epic struggle against the Nazi enslavers, which contributed so much towards saving the world from Hitlerism. . . . "Only if we are sharply aware of these facts can we fully understand why the Slav peoples are so dewrmincd Rci to permit this to happen again. Only so can we in Aiseti^a strive with due resolve to have America undtrwrite fully all steps necessary to assure that it shall never happen again...." LOUIS ADAMIG in bU Prefati bi doma, Ks,#B'E & ULLE and heating co. road KENMORE 7248 ^<5 h? 5*6Jio cevi in sčislimo odvodne kanale. Dajte va-^•»ber paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi %. - in grelni materij al ier istega tudi inšlalira- " ■ _ — al ulle—iv 1788 skebe—kb 4614 per copy Orders.. 5/ per copy by yfl.~cr.-caH Slav Congress ,r I I I I I I I I I I I I I AMERICAN SLAV CONGRESS 205 E«(t 42nd Str««* New York (7. N. Y. T2AR OFF ANP.MAIL TO: - - - - - - — — — Pi«««* x«nd .copi«i of "SLAV PEOPLES' VOW , NEYza AC.'.::::" :.t u my ch«ck (money ordtr] for It «l1cl0Md« A4dr«ts City... ...Zon* No... Organization Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vase-nnu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 19. septeitt^^ Slike iz osvobodilne borbe v Sloveniji Partizanske tiskarne v Sloveniji Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije Sredi leta 1941. Narod ob Soči, gornji Savi, srednji Dravi in Muri preživlja najtežje dni svoje zgodovine. Primorci in Istrani so obupani. Jugoslavija, ki so jo nosili v svojih srcih kot veliko upanje, je preteklo pomlad klavrno propadla. Italijanski fašisti sede v Ljubljani. Tega slovenski Primorci in Istrani ne morejo razumeti. Na Gorenjskem je vse narobe. Lepe gorenjske cerkve in šole so prazne in zaprte. Hotler je pregnal duhovnike in učitelje. Ponosnim Gorenjcem merijo naduti tujci lobanje in preiskujejo, kakšne rase so. Vsak teden jih na novo popišejo, tudi zadnja kura je že v nemških spiskih. Na slovenskem Koroškem samo Drava še živi svoje staro življenje. Na slovenskem Štajerskem je še huje. Tam se že izpolnjuje Hitlerjeva zapoved: Napravite mi Štajersko nemško! V grmadah gore slovenske knjige, dolgi vlaki in kolone avtobusov drve po lepih stajerskih cestah. V teh vlakih in avtobusih sede štajerski možje, žene, fantje in dekleta in otroci. Strgali so jih s svojih domov, z majhnimi cu-licami gredo v svet — izgnanci. Deset tisoči. Dan in noč. Po Dolenjski, se plazi italijanski okupator in že snema svoje rokavice. Tudi njegov načrt je isti kot Hitlerjev: opraviti s tem ljudstvom, zbrisati to packo slovenske krvi med nemškim in italijanskim imperijalizmom. Ta južni krvnik govori medene besede, zato, je še bolj odvraten. Postopek prvega in drugega okupatorja posnema tretji okupator Madžar: v slovenskem Prekmurju je velikodušen in obeša. Nikoli ni bilo na Slovenskem toliko solza in obupa kot v črnem poletju leta 1941. Trije) rabi ji mrcvarijo razkosano slovensko telo. Vsi mislijo, da so zmagovalci. Vsi mislijo, da ne bodo nikoli odgovarjali za svoje zločine. Zato so divji in nepremišljeni. To prav za prav niso ljudje. Turki pred stoletji so bili v primeri z njimi svetniki. Slovenski narod je obsojen na smrt. * Majhna sekira podere tudi največje drevo. Na dober milijon Slovencev pa je navalila teža milijonskih narodov s severa, juga in vzhoda, Nemci, Italijani in Madžari so imeli samo izučenih rabljev za uničevanje narodov velikokrat večje število kot je bilo vseh Slovencev skupaj. Majhna sekira podere tudi največje drevo, ker se ne more braniti. V zdravem narodu je pa veliko sil, brezprimerno veliko sil, ki se lahko branijo. Te sile je treba zbuditi, jih organizirati, jih nasloniti na tiste sile v svetu, ki so ti naklonjene, in takrat lahko dvigneš svojo trudno glavo in se začneš boriti z neupogljivo vero. * Takrat se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Na Krško polje so pripeljali gdhtapovci tri avtomobile slovenskih otrok, jih zmetali na kup, polili z bencinom in zažgali. Sedaj so bile stvari popolnoma jasne. Sekiro, ki je nastavljena na slovenski narod, je treba izgpd-biti! Upor! Slovenski narod se bo branil. Slovenski narod ge bo branil, ker je napaden, ker je njegov boj pravičen, ker je obramba njegova dolžnost. Zbral bo vse narodne sile, jih organiziral in jih naslonil na .tiste sile v svetu, ki so mu naklonjene. Sile odpora bo budil, organiziral in usmerjeval slovenski narodno - osvobodilni tisk. Nova beseda je v rokah "slovenskih ljudi. Na zidu je prilepljen letak, ki ti v jedrnatih besedah pripoveduje, da je zavihtel nad teboj krvavo sekiro kruti okupator. Tak letak najdeš na cesti, na hodniku svoje hiše, v pisemskem nabiralniku. Upor! V slovenskih hribih že pokajo partizanske puške. Borci se zbirajo v hribih nad Zagorjem, na gorenjski Jelovici, v gorah okrog Savinjske doline. Upor! Zedinimo se! Če bomo vsi skupaj, bomo postali močni, močnejši kot okupator. Tri glavne politične skupine; komunistična Partija Slovenije, krščanski socialisti in demokratični del Sokolov, so se zedinile v enotno Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Kulturni delavci so se takoj pridružili, še štirinajst drugih političnih skupin in raznih krožkov se je priključilo. Program je kratek in jasen: upor! Le boj je naša rešitev! Boj je pot v svobodo! V tem boju nismo sami. Sovjetska zveza na vzhodu, Anglija in Amerika na zahodu so naši zavezniki. Toda vsi ti so še zelo daleč, za enkrat je boj na naših ramah. Letaki, spomenice in brošure bude, združujejo in kažejo pot. Napisani so z roko, s pisalnim strojem,, razmnoženi na, šapiro-gravski koži, na ciklostilu, vedno več pa je že tiskanih. Na slovenskem ni tiskarne, ki je v okupatorjevih seznamih, in ki bi mogla te stvari tiskati Okupator je buden, pazi in kontrolira. V zahodnem delu Ljubljane pa dela dan in noč tiskarna, kakršne slovenska tiskarska zgodovina ne pozna. Globoko pod zemljo teče majhen tiskarski stroj, ki tiska besedo, ki jo okupator divje preganja. Dekle, ki je neslo novo besedo, so v zaporu neusmiljeno mučili in nato odpeljali v internacijo. Delavca, ki je med dve- ma deskama nesel "Slovenskega poročevalca", so na mestu ustrelili. Toda ilegalni tisk se vkljub temu razširja na vse strani. Tiskarna v zahodnem delu Ljubljane je prva partizanska tiskarna v Sloveniji in ji je ime "Podmornica". Ljudje, ki delajo v njej, z ljubeznijo izgovarjajo njeno ime. Velikokrat udre voda v podzemski prostor. Seže do gležnjev in treba je poiskati vedra in jo iznašati, sicer bi zalila tudi stroj. Stroj pa teče dan in noč, voda za partizansko tiskarno ni taka ovira, da bi delo zastalo. Okrog tiskarne, v Ljubljani in v Sloveniji, je polno fašistov in nacistov, ki delajo silo slovenskemu narodu. Proti tej sili je treba postaviti drugo, močnejšo, vztrajnejšo! Mokra, majhna in stisnjena "Podmornica" ni mogla zadostiti vsem p,otrebam. Nasilje pa je bilo vsak dan večje in upor je bilo treba stopnjevati, treba je bilo veliko borcev, veliko tiska. Delo "Podmornice" je podprlo sto in tisoč rok. Ni bilo tiskarskih strojev, toda bilo je dovolj dobre volje in poguma, takrat je sto in sto mastnih črnih valjarjev zdrselo po belih polah papirja, takrat se je tisoč in tisoč belih pol ovilo črnega valjarja preprostega ciklo-stila. Ciklostilska tehnika tiska, s katero je včasih študent, razmnoževal predavanja, je postala koristno in uspešno orožje proti okupatorju. Vsa Ljubljana je bila v kratkem prepre-žena s ciklostilskimi tiskarnami. Delalo se je v sobah in kuhinjah. Od tod se je bilo treba umakniti v podstrešja in v kleti, od tod v zakrite prostore in v bunkerje. Ciklostilske tiskarne so delo Podmornice" močno podprle in jo tudi preživele. Tudi v najtežjih časih so delale. Ljubljana ni bila nikoli niti za teden brez partizanskega tiska. Te tiskarnice so razmnožile vsako številko "Slovenskega poročevalca", osrednjega glasila Osvobodilne fronte, v takem številu, da je naklada zadostovala za Ljubljano in deželo, "Podmornico" je v februarju 1942 leta zadela nepredvidena nesreča. Takrat je okupator obdal Ljubljano z žičnim blokom. Žica je šla tik mimo hiše, kjer je bila tiskarna. Zaradi prevelike kontrole ob bloku je bil ekspedit onemogočen in tiskarna je morala prenehati z delom, v Novo okupatorjevo nasilje, ki se je pokazalo v blokirjanju Ljubljane, je močno oviralo prehod iz mesta na deželo. Prehod je bil namreč možen samo s posebnimi okupatorjevimi dovolilnicami, ki jih marsikateri delavec Osvobodilne fronte ni mogel dobiti. V težavnem položaju si je bilo treba pomagati. Požrtvovalni tiskarji so nalogo hitro rešili. V Ljubljani so zgradili novo tiskarno, ki je bila boljša in bolje urejena kot "Podmornica", Bila je zidana in opremljena z elektriko. V prostor se je bilo treba splaziti po trebuhu. Težava je bila samo z zračenjem in štirje stalni prebivalci so si ponoči odpirali vhod, da so dobili svežega zraka. Ob vhodu v prostor je bila stavnica z dvema omarama črk, iia drugem koncu ročni tiskarniški stroj na nožni pogon tipa "Ti-gel", "Spalnica" je bila pod stropom, ker na tleh ni bilo prostora. Novi tiskarni so rekli "Tunel". V kratkem času je bilo za vse potrebe Osvobodilne fronte dovolj dokumentov, osebnih izkaznic in dovolilnic za prehod bloka. Bili so tako dobro napravljeni, da okupator ni odkril, da so ponarejeni. Poleg "uradnih" dokumentov je tiskarna tiskala "Slovenskega poročevalca" v nakladi 10,-000 izvodov in napravila vrsto brošur, v katerih je Osvobodilna fronta budila in organizirala slovenski narod v boju proti okupatorjem. V tej tiskarni je izšla prva zbirka partizanskih pesmi, zbirka Mateja Bora 2 naslovom "Previharimo viharje", Marsikdo, ki je zbirko bral ni vedel, v kako težkih razmerah je bila natiskana. Na zbirki sledov ilegalnega dela ni bilo opaziti. Tisk te tiskarne je bil opremljen tudi s slikami, za katere so v začetku izdelovale klišeje legalne cinkografije. Klišeji so bili nujno potrebni za izvršitev vrste dokumentov, ki jih je okupator stalno izpreminjal Ker legalne cinkografije vsega dela niso mogle izvršiti, je bilo treba naisliti na lastno cinko grafi jo. Ta je bila kmalu urejena neki vili. V prostor se je prišlo na ta način, da se je z električ nim stikalom premaknila cela stena. Prostor je bil štiri me tre dolg, tri metre visok in ves obložen s porcelanastimi plošči cami. To je bilo za delo s solitr-no kislino nujno potrebno. Fo-tofrafski aparat je bil montiran na tračnicah. V bunkerju je, 3ila elekrična napeljava in vodovod. Ta cinkografija je bila dragocena pridobitev, saj so iz nje prišli žigi, formularji nemških in italijanskih uradov, živilske karte, klišeji za letake in arošure. Delala je skoraj leto dni. Tiskarna "Tunel" je bila v stalni nevarnosti, da jo naraščajoče okupatorjevo nasilje odkrije. Tega so se tiskarji dobro zavedali. Vedeli so pa tudi, da osvobodilni tisk ne sme zastati niti za en dan. (Nadaljevanje) KADAR RABITE zobozdravniško oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad sq nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. v poslopju Norih American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST. Za delavce Išče se fan+e za PIN BOYS stare nad 16 let Stalno delo E. 98+h Recreation St. Clair Ave. in E. 98 St. Mali ogl)) B, J. RADIO 0 ŽENSKE za snažen je uradov v središču downtown nahajajočega Doslopja. Ob večerih. Polni čas ali delni čas. Dobra plača od ure. Stalno delo. Zgla-site se pri preddelavki v soji 360 HANNA( BLDG. 14th & Euclid Ave. ŽENSKA dobi delo za pranje in čiščenje 2 dni v tednu Stalno delo—dobra plača IV 2460 1363 E. 45 St. Prvovrstna popravila vrst radio *9*' George Toi^ Cement Cont*®^j Izdelujem ze (driveways)« in položim tla v 5338 St. Clair Imamo 39 let izkusW delu _ KATRINA vam bo preukrojila vaše stare klobuke ter izdelala nove klobuke iz kožuhovine 6026 ST. CLAIR AVE. 4 opremljene sobe s kopalnico se odda v najem. Sprejme se tudi dvojico z enim otrokom. Vpraša se na 1057 E. 72 St. Gregg % Andy's ! Blossom Restaurant 7826 S+. Clair Ave. JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM FINA JEDILA ODPRTO NOČ IN DAN Poskusite naše nedeljske obede EX 2673 PRODAJATE POSESTVA naprimer hiše, zemljišča, trgovino ali farmo, se vedno obrnite na zanesljivo, pošteno postrežbo, in to dobite vedno v vaše popolno zadovoljstvo pri nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam in za avtomobile, itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo. EDWARD KOVAČ FRANK PREVEČ NETTIE PRINC Kovač Realty 960 E. 185 Si. KE 5030 Japs Surrender on USS Missouri, in Tokyo Bay Photograph shows General MacArthur and his Allied staff looking on as Gen. Hsu Yungchang _ surrender document aboard the USS Missouri, laying off Tokyo bay. The signature# of all A!lie4 eateries were added to those of the Japanese. Ma«Arthur signed for the Cntted States. The terms of the swgen-der are already being put into fffeet, although it is admitted by miUtary authorities that it will take owths before a working government is set up in Janam. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. M. Blasko se pripor"'-® popravljanje vrstnih^ Cena zmerna in d®'" ^ M. Blask^l 5801 St. Clai* he 2882 northemTf^! Forneze inštalir^^j, pravimo vsakovrs z novimi ali . 1172E.79^jj HE 4146 EKSPERTNA NA PRALNI# 5 )l 6902 ST. CL^ EN Odprto od 11- zj- Behind' Your Bondš Lies the Might of America COAL IN IOWA Ranking second to agriculture in Iowa's resources, coal has been mined for 95 years. Twenty-two counties produce it. From 3% million tons in 1880, it increased to 9 million in the peak year of 1917. In 1910, 297 mines employed 18,000 men. Recently the output has dropped to 3 million tons but with peace there is a good indication that this quantity will increase. The state's industries need this fuel and its mining operations will contribute to the Nation's wealth behind War Bonds. V, S. Treasury DtfarttntHt LIVARJI IZBORNA PRILIKA PRI National Malleable y Steel Casting Co. !!^obenih težav vsled preosnove Civilna produkcija v polnem razmahu Smo 77 let na uslugo transpor-tacijskim industrijam THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO. 10590 Quincy Ave. Pridite in % našo zalogo novih Išče se ŽENSKE ZA SNAŽENJE V ŠOLAH Dobra plača. Pokličite CH 6991 PROSPECT WINDOW CLEANING CO. 1107 BOLIVAR RD. Išče se ZIDARJE IN TE2AKE Dobra plača Kdor se zanima, naj se oglasi na 960 E. 185 St. Operatorica za likanje moških hlač Mi imamo na razpolago službo za več žensk, ki so izurjene pri popravljanju moške obleke. Polni čas in stalno delo Tedenska, plača The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. A/xiui * A': 7110 Odprto OP * > sčistit Ba bolj^ nez ^ pt cuuio^-$4 do . National H«?, Postrežba FAirnaount <6^ Zakrajsek Home* ^ 6016 ST. 31 Tel: Anglesko-S* berilo (English je pripravno gleščine all Se prlporo6^y te vsak Čafl» noči. Delo tra postrežU- {f vstm zaupaw starega znaD''^ 0*1 John tf g)