ri^rnmC DioCOnO ▼ Leto XXL, št. 173 Lpravnistvo: i_juDijana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, S125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova uL — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Ljubljana, sobota 27« julija I940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Posvet z Rumuni končan Gigurtu in Manoilescu sta se včeraj najprej posvetovala z Ribbentropom, nakar se je popoldne nadaljevala konferenca v Berchtesgadenu pri vodji Hitlerju, že zvečer pa sta nato rumunska državnika odpotovala v Rim Gospodarski vojni problemi Pisali smo že o vojaških, diplomatskih, političnih in ideoloških osnovah sedanje vojne. Prav je, ako čitatelje vsaj v grobih obrisih opozorimo tudi na njeno gospodarsko ozadje, ki stopa tem bolj v ospredje, kolikor bolj se vojna zaostruje. Razen tega nas k razmišljanju o tej važni plati oboroženega konflikta napeljuje tudi sam razvoj na evropskem kontinentu, ki ga želi Nemčija že med samim razpletom vojne tudi gospodarsko organizirati v skladu s svojimi vojnimi potrebami, kakor nam to med drugim napoveduje najnovejša izjava nemškega gospodarskega ministra dr. Funka. V tej zasnovi pa je obenem tudi že zamisel velike gospodarske in politične ureditve Evrope sploh. Ako hočemo razumeti sedanjo fazo vojne z gospodarskega vidika, moramo v naglih skokih premeriti njen dosedanji razvoj na tem področju, pri čemer se seveda moramo omejiti le na kratek oris sprememb v medsebojnem razmerju gospodarskih sil, ne da bi se spuščali v nekatere važne podrobnosti, ki tvorijo poglavja zase v gospodarskem ozadju sedanje vojne. Tudi ne smemo misliti, da je dosedanji gospodarski razvoj za kulisami oboroženega konflikta že dosegel svoj višek ali ustaljenost, ki bi nam mogla biti merilo za kakršnekoli zaključke. Obe vojni stranki sta gospodarskemu činitelju v sedanji vojni pripisovali že od vsega začetka največji pomen. Po dosedanjih rezultatih sodeč bi lahko domnevali, da je bila gospodarska zasnova vojne pri velesilah osi Rim-Berlin enostavnejša, a drznejša in temelji-tejša od zasnove zapadnih zaveznic. Zlasti se zdi, da sta Nemčija in Italija svoje vojaško vojno vodstvo prikrojili vodnogospodarskim dejstvom, vojno gospodarstvo pa usmerili v smislu neposrednih vojaških zahtev. Iz vsega njunega postopanja je namreč razvidno spoznanje medsebojne odvisnosti zgolj vojaške in gospodarsike pripravljenosti, kar je imelo za posledico tudi odgovarjajoče praktično postopanje. Diplomacija, gospodarska in vojaška veda so ves čas tesno med seboj sodelovale v zasledovanju skupnega cilja. Izhajajoč vojaško iz teorije o »bliskoviti vojni«, sta svoji gospodarstvi že v mirnem času prilagodili vojnim potrebam. Tudi politično-diplomatski problemi nevtralnosti in vojnih zvez je bil od njiju vodnogospodarsko vsestransko izkoriščen v pravilnem spoznanju, da velesila, ki gre brez materialno močnih zaveznikov v vojno in ki ne razpolaga niti z vojaškimi niti z gospodarskimi možnostmi, da bi si nevtralne države zagotovila kot svoje dobavitelje, nima nobenih izgledov na uspeh v sodobni materialni vojni Tako se nam sedaj v vsem svojem pomenu odpira prevažna vloga, ki jo je Italija igrala v okviru osi Rim-Berlin kot »gospodarska pljuča« Nemčije. To nalogo je mogla Italija kot »ujetnik v Sredozemlju« samo toliko časa uspešno vršiti, dokler so ji bila vrata na široke oceane odprta. Za vstop v vojno se je šele, ko je bila Francija kot glavni kontinentalni nasprotnik obeh velesil osi Rim-Berlin tik pred zlomom. Ko se je zato v dogovoru v Nemčijo odločila namreč kontinentalna faza vojne bližala svojemu koncu, so bile za Italijo in Nemčijo vojnogospodarske prednosti italijanskega nevojskovanja manjšega pomena od oborožene intervencije. Gospodarsko ozadje sedanje vojne nam tako točno nakazuje potrebe, ki so Italiji narekovale prehode iz mirnega stanja v nevojskovanje, predvojskovanje in končno v vojskovanje. Prav tako v naprej preračunana je bila pri obeh velesilah osi Rim-Berlin tudi izločitev Balkana iz vojne. Balkanski prostor je bil kot gospodarsko izredno važen prostor po zaslugi Italije politično nevtraliziran, gospodarsko pa vključen v vojnogospodarski sistem obeh velesil Končno je Nemčija tudi s Sovjetsko Rusijo sklenila gospodarski dogovor, ki je bil za Nemčijo tem pomembnejši, ker ima Rusija v svojih rokah kopno pot na Daljnji vzhod in k Tihemu oceanu. Z vključitvijo Avstrije, Češkomoravskega protektorata in razdelitvijo Poljske se je gospodarski prostor Nemčije že poprej znatno razširil. Z vstopom Italije v vojno se je čez noč poslabšal gospodarski položaj Švice, ki je navezana sedaj na mobilizacijo svojih poslednjih gospodarskih rezerv, kar to državo seveda tudi vojaško močno omejuje. Še pred italijanskim vstopom v vojno je Nemčija s svojim sunkom na sever naglo vključila v svoj gospodarski prostor Dansko in Norveško, obenem pa prisilila Švedsko k radikalni spremembi svoje trgovinske politike. Že ob tem nemškem sunku so se na evropski celini kazali prvi obrisi tako zvane celinske zapore proti Angliji. Po zasedbi Nizozemske, Belgije in Lu-ksemburške ter podpisu premirja s Solnograd, 26. jul. br. (Štefani). Danes dopoldne sta prispela v Solnograd rumunski ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu s svojim spremstvom. Malo pred prihodom posebnega vlaka z rumunskimi državniki se je na peronu železniške postaje pojavil nemški zunanji minister v. Ribbentrop v spremstvu državnega podtajnika Gaussa, šefa protokola. v Dernberga in nekaterimi drugimi osebnostmi. Na peronu je bilo zbranih že veliko število zastopnikov državnih, strankinih in vojaških oblasti. Točno ob 11.35 je pripeljal posebni vlak na postajo. Nemški poslanik v Bukarešti dr. Fabricius, ki je spremljal rumunska gosta v posebnem vlaku, je obvestil zunanjega ministra v. Ribbentropa o njunem prihodu. V. Ribbentrop je nato stopil k vlaku in najprisrčnejše pozdravil rumunskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. - Na trgu pred železniško postajo, kjer Je bilo vse v rumunskih in nemških zastavah, se je zbrala velika množica ljudstva, ki je prisrčno pozdravila rumunska državnika. Manifestacije so se ponovile pred hotelom »Oestereicher Hof«, kamor sta odšla rumunska ministra. Opoldne sta se Gigurtu in Manoilescu odpeljala na Ribbentropovo posestvo v Fu-schlu, kjer ju je nemški državnik takoj sprejel. Po prvem razgovoru, ki je trajal dobro uro, je Ribbentrop priredil rumun-skima državnikoma intimen obed. Razgovori so se popoldne nadaljevali. Popoldne ob 16 bo sprejel predsednika rumunske vlade Gigurta in rumunskega zunanjega ministra Manoilesca vodja rajha Hitler. Rumunska ministra, ki sta bila opoldne gosta nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v Fusslu, so pospremili v Berghof pri Berchtesgadenu nemški poslanik v Bukarešti dr. Fabricius, šef protokola v. Dernberg in poslanik Schmidt. Pri vhodu jih je pozdravil zunanji minister v. Ribbentrop. častna straža jima je izkazala vojaške časti. Voditelj rajha in državni kancelar Hitler je sprejel rumunska državnika v veliki dvorani Berghofa, kjer so se takoj nato začeli razgovori. Pri razgovorih so bili navzočni nemški zunanji minister v. Ribbentrop, rumunski poslanik v Berlinu in nemški poslanik v Bukarešti. Berlin, 26. jul. p. V zvezi s solnograškimi in berchtesgadenskimi razgovori zatrjujejo dobro poučeni politični krogi v Berlinu, da od teh sestankov ni pričakovati nikakih • senzacij. Pri tem naglašajo, da bo ostal položaj v jugovzhodni Evropi za enkrat še neizpremenjen. Nemčija nima namena ne na lastno pobudo, ne na pobudo drugih držav omogočiti, da bi se napravilo karkoli, kar bi moglo oslabiti moč in položaj držav v Podunavju in v južnovzhodni Evropi. Predvsem Nemčija nima namena vsiliti tem državam svojo voljo. Vse države bodo imele popolnoma svobodne roke, da se same med seboj sporazumejo o vseh teritorialnih in manjšinskih problemih. Izvedelo se je, da je rumunska delegacija nemškemu zunanjemu ministru Rib-bentropu v Solnogradu predložila poseben načrt, po katerm naj bi se med vsemi prizadetimi državami pričela neposredna pogajanja za ureditev vseh problemov. Nem- Francijo, ki postavlja vso zapadno francosko obalo pod nemško nadzorstvo, se je zaporna veriga podaljšala do Iber-skega polotoka, kjer skuša sedaj Španija prevzeti vlogo Italije kot nevoj-skujoče se države. Prav te dni čitamo o prvih konfliktih zaradi uvoza nekaterih ameriških surovin v to državo, ki tvori nova četudi skromnejša »gospodarska pljuča« za obe velesili osi in s tem za Anglijo zelo neprijetno »luknjo v blokadi«. Tako je na vsej zapadni obali evropskega kontinenta preostala kot oporišče za Anglijo samo še Portugalska, ki pa je obdana s Fran-covo Španijo in brez prave svobode akcij. Razen tega je Anglija izgubila dragoceno sodelovanje s francoskim imperijem, tako da so se baze njene preskrbe povsod zelo oddaljile. Obenem s preusmerjanjem njene trgovine na prekomorska področja pa se spet oživlja tudi podmorniška vojna. Tu je Anglija v toliko zavarovana, ker razpolaga razen s svojo trgovinsko mornarico tudi z večino trgovskega brodovja od Nemčije zasedenih držav, tako da je njeno trgovinsko brodovje navzlic delovanju podmornic stvarno znatno večje kakor pred vojno. Na drugi strani pa seveda ne smemo prezreti, da je evropski kontinent — Razgovor pri kancelarju Hitlerju je trajal dve in pol ure. Kakor naglaša kratek uradni komunike, je potekel v duhu prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Rumunijo. Rumunski ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta takoj nato zapustila Berchtesgaden ter se skupno z Ribbentroppom vrnila v Solnograd, od koder sta že zvečer odpotovala v Rim. Na poti v Rim Rim, 26. julija. AA. (DNB). Italijansko nocojšnjo časopisje poroča, da bosta rumunski predsednik vlade Gigurtu in zunanji minister Manoilescu prispela v italijansko prestolico v soboto ob 11.40. Rumunski poslanik pri Kvirinalu bo sprejel rumunska državnika na italijanski meji in prav tako italijanski poslanik v Bukarešti. Kakor poroča »Giornale d' Italia«, bo rumunska gosta na rimski postaji sprejel in pozdravil italijanski zunanji minister grof Ciano. Rumunska državnika bosta obiskala takoj po svojem prihodu v Rim zunanjega ministra grofa Ciana v palači Chigi, kjer bodo prvi razgovori. Zatem bo grof Ciano priredil kosilo, ki se ga bo udeležilo veliko število italijanskih in rumunskih osebnosti. Popoldne bosta rumunska državnika položila venec na grobnico v Panteonu. pred spomenik Neznanega vojaka in pred spomenik padlim fašistom. Spored bivanja rumunskih državnikov se bo končal s lavnostnim banketom na rumunskem poslaništvu in se ga bo udeležilo razen zunanjega ministra grofa Ciana tudi večje število italijanskih in rumunskih osebnosti. Gigurtu in Manoilescu bosta v soboto zvečer odpotovala v Bukarešto. v načelu že dosežen Basel, 26. jul. z. Rimski dopisnik »Ba-sler Nachrichten« poroča, da je po posredovanju Nemčije in Italije v načelu že dosežen sporazum med Rumunijo in Madžarsko ter Rumunijo in Bolgarijo. Rumunija bo odstopila Madžarski del Transilvanije, Bolarariji pa Dobrudžo. Med Rumunijo, Madžarsko in Bolgarijo bo sklenjen pakt o medsebojni oomoči, obenem pa bosta Nemčija in Italija jamčili za nove rumunske meje. čija naj bi pri tem zavzela samo konsul-tativno vlogo in naj bi s svojim vplivom olajšala pogajanja, v vsakem primeru pa i preprečila njihovo prekinitev. Pogajanja naj bi se pričela že takoj po povratku rumunskih državnikov v Bukarešto. Berlin, 26. jul. z. V zvezi z nedavnim de-mantijem agencije Tass o diferencah med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, naglaša današnji »Angriff«, da je treba izjavo kancelarja Hitlerja na zadnji seji državnega zbora o razmejitvi interesnih področij med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo razumeti tako, da se nanaša ta razmejitev tudi na južnovzhodno Evropo. Nemčija in Rusija sta tako točno razmejili svoje interese, da sta danes vsaka zase gospodar v svoji hiši in da zato tudi dogodki v južnovzhodni Evropi ne predstavljajo ničesar, kar bi prihajalo preko okvira tega dogovora. Rim, 26. julija. AA. (Štefani) »Messag-gero« objavlja članek pod naslovom »Bal- zlasti po izločitvi Francije iz borbe — skoro v celoti gospodarsko navezan samo nase. Odprta mu je samo še kopna pot na Daljni vzhod, ki pa je pod nadzorstvom Rusije, medtem ko le s težavo še vzdržuje promet z Bližnjim vzhodom preko Turčije. Kolikor večja pa bo spričo tega za evropsko celino nevarnost gospodarske blokade od zunaj, tem bolj bo Nemčija načela svoje državne avtarkije skušala prenesti na ves evropski kontinent, kakor nam to v ostalem že napoveduje nemški gospodarski minister dr. Funk. Vojnogospodarska organizacija evropskih držav v službi velesil osi Rim-Berlin ter temu odgovarjajoča kontinentalna razdelitev delovnih sil stopata kot dva posebno pereča problema iz gospodarskega ozadja sedanjega razvoja vojne. Vojna nam tudi z gospodarskega vidika kaže prej težnje po njenem razširjenju v veliko medkontinentalno borbo kakor pa po njeni omejitvi na neposredne vojaške cilje. Ta dejstva moramo tudi mi imeti pred očmi, ko se pripravljamo na bolj sistematično ureditev in vodstvo svojega gospodarstva. V času, ko se vse okrog nas omejuje, racionalizira in kontingentira, tudi mi ne bomo ostali »na otoku blaženih«. kanski red«, v katerem ugotavlja, da bo rumunsko-nemškemu sestanku v Solnogradu sledil italijansko-rumunski sestanek v Rimu. Posebna važnost ter razgovorov izvira odtod, ker niso rezultat poslabšanja evropskega položaja, temveč nasprotno rezultat pomirjenja razmer na Balkanu, ki je nastalo zaradi udejstvovanja držav osi. Ne gre torej za potrebo kake nujne rešitve vprašanj, ki so mogoče prispela v kritično fazo, temveč gre za to, da se potom novih razgovorov prispeva k okrepitvi miru in reda v tem delikatnem sektorju Evrope. Tudi balkanske države morajo spoznati koristi pravice in načel sodelovanja, na katerih sloni revizionistična politika, ki sta jo pokrenili velesili osi Rim— Berlin. Ta politika se bo izvedla v samem interesu trajnega miru. Gre za revizijo velike vrednosti, ki se bo vsem zdela dobra, ter bo imela za posledico osvoboditev balkanskih držav od škodljivih vplivov in vmešavanja plutokracije v balkanske zadeve. škodljive posledice vmešavanja plutokracije so spremenile Balkan v središče konspiracij in intrig ob sodelovanju politikov, ki so se vdajali popolnoma fatalnim pojmom versajskega miru. »Messaggero« končuje članek z ugotovitvijo, da bodo sedanji sestanki v Nemčiji in Italiji imeli za cilj proučevanje organizacije jugovzhodne Evrope tudi z gospodarskega stališča. »Giornale d' Italia« piše, da spadajo razgovori, ki so se začeli v Solnogradu in se bodo nadaljevali v Rimu med zastopniki rumunske in bolgarske vlade ter zastopniki držav osi, v okvir politike reda proti neredu in to na podlagi razuma in pravice. Izključno zasluga držav osi je, da je Balkan ostal izven vojne kljub intrigam in manevrom imperialističnih demokratičnih držav. Sestanki v Solnogradu in Rimu imajo namen okrepiti mir in red ob sodelovanju prizadetih držav. Bnrlin, 26. jul. p. V zvezi z vabilom, ki ga so prejeli tudi slovaški državniki, da pridejo v Berlin, je bila danes tu objavljena polslužbena izjava, ki pravi, da obisku slo-vaškkih državnikov ni pripisati nikakega posebnega značaja, marveč spada v okvir občih tendenc nemške politike nasproti Slovaški. Izjava pravi, da danes v Solnogradu ni bilo nikakih razgovorov, ki bi se nanašali na teritorialna vprašanja, kolikor bi prišla Nova finsko-ruska pogodba Moskva, 26. julija. AA. (DNB) O najnovejšem sporazumu, ki je bil sklenjen med Sovjetsko Rusijo in Finsko, se je s poučene strani izvedlo sledeče: Te dni sta podpisala komisar za zunanje zadeve Molotov in tukajšnji finski poslanik Paasikivi sporazum, ki obsega dve vprašanji. Kar se tiče Alandskih otokov, je bilo sklenjeno, da ostanejo demilitarizirani, porušene pa bodo utrdbe, ki so jih začeli graditi med finsko-rusko vojno. Finska je Petrolejske družbe pod nadzorstvom Bukarešta, 26. julija, br. (Štefani). Ves rumunski tisk objavlja danes na vidnem mestu uradni komunike notranjega ministrstva, ki se nanaša na izgon skupine francoskih petrolejskih strokovnjakov iz Rumunije. Komunike pravi, da so organi notranjega ministrstva včeraj izsledili 12 ljudi, ki jih navajajo pred kratkim objavljeni nemški dokumenti in so sodelovali pri pripravah za sabotažne akcije v rumunskih rafinerijah. Vseh 12 je bilo aretiranih. Osem izmed njih je bilo takoj izgnanih iz Rumunije, med njimi tudi direktor francoske petrolejske družbe »Columbia« Coulon Trije so bivali v Bukarešti, ostali v Ploestiju, Dva izmed njih sta bila višja funkcionarja francoske družbe Stea-na Romena. Danes so bili izgnani še osta^-li štirje aretirani Francozi. Pri angleški petrolejski družbi Astra Romana, katere uprava je prešla pod državno nadzorstvo, pa je bil danes imenovan komisar, ki ima vsa pooblastila za upravo velikega podjetja. Rumunija ne bo prekinila odnosov z Anglijo London, 26. julija. AA. (Reuter). V rumunskem poslaništvu so snoči izjavili, da odpoklic poslanika Tilee nikakor ni treba smatrati kot namen Rumunije, da prekine diplomatske zveze z Anglijo. Francoski poslanik v Bukarešti odpoklican London, 26. julija. AA (DNB). Po vesteh iz Vichvja ie bil veleposlanik v Bukarešti Thierry odpoklican. vpoštev za Slovaško. Edino, kar bi moglo priti vpoštev, je, da bi se načelo vprašanje preselitve prebivalstva in njegova izmenjava med Madžarsko in Slovaško, da bi se na ta način uredila vsa slovaško-madžarska sporna vprašanja. Nadalje se je izvedelo, da bi se mogli razgovori nemških in slovaških državnikov nanašati na ojačenje nemškega protektorata za Slovaško. dala zagotovilo, da Alandskih otokov ne bo odstopila nobeni tretji državi. Razen tega dobi Sovjetska Rusija pravico, da se po svojem pooblaščencu stalno lahko prepriča o stanju na tem otočju. Drugo vprašanje ruskofinskega sporazuma se nanaša na svoboden transport omejenega števila sovjetskih čet in vojaškega materiala, kakor tudi preskrbovanje čet v sovjetskem oporišču Hango, katere bo Sovjetska zveza pošiljala po kopnem čez Finsko v imenovane baze. To zahtevo je Sovjetska Rusija predložila zaradi tega, ker je Finski zaliv pozimi zamrznjen in je zaradi tega pomorska zveza med sovjetskim ozemljem in Hangojem pozimi nemogoča. Nemci ln Italijani o solnograških sestankih Balkanske države naj se z neposrednimi pogajanji medsebojno sporazumejo o ureditvi vseh spornih vprašanj Prihod Filova in Popova Na potu v Solnograd sta se predsednik bolgarske vlade in zunanji minister ustavila v Beogradu in Budimpešti Sofija, 26. julija, br. (Štefani) Bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov sta z letalom odpotovala v Solnograd. Na letališču so ju pozdravili jugoslovenski. italijanski in madžarski poslanik ter zastopniki bolgarske vlade in vojske. Ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov se bosta jutri dopoldne sestala z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. V nedeljo zvečer se bosta spet vrnila v Sofijo. Sprejem v Beogradu Beograd, 26. julija, p. Na svojem potovanju iz Sofije v Nemčijo, sta se davi s posebnim letalom pripeljala v Beograd bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov s spremstvom. Bolgari so imeli na razpolago letalo nemške družbe Lufthanse, ki jim ga je poslala v Sofijo nemška vlada. V spremstvu obeh bolgarskih državnikov so generalni tajnik ministrskega predsedstva Serafimov, generalni tajnik zunanjega ministrstva šišma-nov, prvi tajnik zunanjega ministrstva Hristov in drugi tajnik Balan. Z Bolgari je prisnel v Beograd tudi nemški poslanik v Sofiji Richthofen. Na letališču so Bolgare pričakovali prvi pomočnik zunanjega ministrstva Smiljanič, ki je pozdravil Filova in Popova v imenu našega zunanjega ministra ter opravičil njegovo odsotnost. Bolgarska državnika sta se s pomočnikom zunanjega ministra delj časa razgovarjala. Dr. Filov in Popov sta se kratko sestala tudi z novinarji, vendar jim nista hotela dati nikake vezane izjave. Bolgari so se mudili na beograjskem letališču pičle pol ure. Po prisrčnem slovesu so nadaljevali svoje potovanje v Solnograd. Budimpešta, 26. julija, br. (SDA) Na poti v Solnograd sta danes dopoldne prispela v Budimpešto bolgarski ministrski predsednik dr. Filov in bolgarski zunanji minister Popov. Na letališču so ju pozdravili madžarski zunanji minister grof Csaky ter nemški, italijanski in jugoslovenski poslanik. Bolgarska državnika sta se zadržala v Budimpešti nad eno uro ter sta imela ob tej priliki razgovore z madžarskim zunanjim ministrom, nakar sta nadaljevala a letalom pot v Solnograd. Sofija, 26. julija. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov sta v spremstvu generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu ter drugih osebnosti, ki so odpotovale z njima, prispela davi z letalom v Solnograd. Anglija in bolgarske težnje po Dobrudži Sofija, 26. jul. p. V dobro poučenih bolgarskih političnih krogih se zatrjuje, da je prejela bolgarska vlada od angleške vlade po diplomatski poti zatrdilo, da se angleška vlada povsem strinja z bolgarskim načrtom o prijateljski ureditvi vprašanja južne Dolbrudže. To nikakor ne bi pomenilo izpremembe britanskih mednarodnih političnih načel. Splošno sodijo, da je angleška vlada zavzela tako stališče zaradi tega, ker se je Rumunija docela naslonila na osni velesili in se odrekla angleškim garancijam. Razpust masonskih lož na Bolgarskem Sofija, 26. jul. AA. (DNB) Generalni kongres bolgarske velike prostozidarske lože je sklenil razpust vse prostozidarske lože v Bolgariji. Jutri sestanek s Slovaki Vojna v Sredozemlju Uspešni italijanski napadi na pomorsko oporišče Gibraltar in petrolejske naprave v Haifi Rim, 26. jul. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes opoldne 61. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Skupina naših bombnikov je po dolgem nočnem poletu dosegla in uspešno napadla angleško pomorsko oporišče Gibraltar. Vsa letala so se vrnila v svoie oporišče. V Severni Afriki so sovražna lovska letala napadla Demo. Bilo ie nekai človeških žrtev in gmotne škode. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo tipa »Gloster«. Škoda, ki je bila prizadejana o priliki našega letalskega napada na petroleiske naprave v Haifi. je po sovražnikovem lastnem priznanju velika. Nastale požare je bilo mogoče omejiti šele v nekaj urah. Tanger, 26. jul. j. (Štefani). V ncči od četrtka na petek ie prebivalstvo Tangerja približno ob pol dveh ponoči zbudilo silno grmenje topov in bombnih eksplozij. Nekaj minut kasneje ie prebivalstvo opazilo. kako se je v smeri proti Gibraltarju pordečilo nebo od velikanskih požarov, ki so tamkaj izbruhnili. Italiiansko letalstvo je ponovno obiskalo angleško pomorsko bazo. Kakor običajno, ie tudi to pot ob napadu angleška mornarica zapustila gi-braltarsko luko ter se zatekla na odprto morje. Begunci, ki so prispeli danes zjutraj v Ceuto. pripovedujejo, da ie italiianski napad povzročil silno paniko ne samo med redkim civilnim prebivalstvom, ki ie še ostalo v Gibraltarju, marveč tudi med posadko gibraltarskih utrdb. Več angleških vojakov ie bilo ubitih. Na raznih delih mesta in trdnjave so izbruhnili veliki požari. Gorelo je tudi v arzenalu. Italijanske bombe so zadele tudi več ladii v gibraltar-ski luki. Natančni podatki o škodi in žrtvah nočneea napada italijanskega letalstva zaenkrat še niso znani. Gibraltar, 26. jul. j. (Reuter). Angleška admiraliteta cfoiavlja. da ie bil danes zgodaj zjutrai Gibraltar ponovno bombardiran od italijanskih letal. Italijanske bombe so padle na raznih točkah gibraltarske pečine. Celotni napad ie trajal 30 minut in po doslej zbranih podatkih ni zahteval človeških žrtev. Italijanske bombe so povzročile le neznatno materialno škodo. Kdo je gospodar zraka v Sredozemlju Rim, 26. julija, j. (Štefani) Posebni dopisnik italijanske službene agencije, dodeljen italijanskemu letalstvu, razpravlja v daljšem poročilu o premoči italijanskega letalstva v Sredozemskem morju in pravi med drugim: Italijansko letalstvo je s ponovnim bombardiranjem Malte že popolnoma nevtraliziralo steber celotnega anglekega obrambnega sistema v Sredozemskem morju. Poskus Angležev, da bi z uporabo letalskih matičnih ladij premostili velike razdalje med posameznimi trdnimi letalskimi oporišči, se je skoraj popolnoma izjalovil. Udejstvovanje letal z matičnih ladij se je izkazalo kot zelo omejeno in je doseglo malenkosten uspeh edino le v okviru sodelovanja z angleško mornarico. Italijansko letalstvo je v zadnjih dneh osredotočilo svoje akcije v prvi vrsti proti angleškim vojaškim ciljem v Gibraltarju, Aleksandriji in Haifi. Bombardirane so bile pristaniške naprave in petrolejska skladišča v Haifi. Izbruhnili so velikanski požari v petrolejskih zalogah. Verjetno je bila v Haifi zadeta tudi petrolejska rafinerija. Pri zračnem napadu na angleško pomorsko oporišče v Aleksandriji so bili ponovno napadeni vsi v pristanišču zasidrani angleški parniki. Mnoge med njimi so italijanske bombe pogodile in težko poškodovale. Bombardiranja tudi zelo oddaljenih sovražnhi oporišč dokazujejo, da ima italijansko letalstvo pod svojo kontrolo zelo pomembna nasprotnikova preskrbovali-šča, za katere je Anglija smatrala, da so povsem sigurna pred italijanskimi letali. Angleške letalske sile, raztrosene po raznih delih Sredozemske kotline, lahko operirajo samo na meji med Egiptom in Libijo, dočim operira italijansko letalstvo dnevno proti vsem sovražnikovim pozicijam. od dne do dne bolj srditi Naval nemških strmoglavcev na angleški konvoj v Roka v skem prelivu — Po nemških vesteh je bilo 11 ladij potopljenih Berlin, 26. julija. AA. (DNB) Nemška letala so dosegla včeraj popoldne in zvečer ponovno pomemben uspeh v Rokav-skem. prelivu. Po doslej prispelih vesteh je bil napaden angleški konvoj 23 trgovinskih ladij, ki je bil zelo zavarovan s pomorskimi in zračnimi silami. Za časa napada je bilo potopljenih 11 trgovinskih ladij s skupno 34.000 tonami, tri trgovinske ladje s skupno 12.000 tonami pa so bile zažgane ali pa tako hudo poškodovane, da se lahko računa, da so popolnoma izgubljene. Razen tega je bil zažgan en nov angleški rušilec, eden pa je bil težko poškodovan. London, 26. jul. j. (Reuter) Admiraliteta objavlja danes popoldne naslednje pojasnilo k včerajšnjim nemškim akcijam proti angleškim ladjam: Včerajšnji nemški ko-ko poškodovala tri ladje z 12.000 tonami v la 11 ladij s skupno tonažo 43.000 ter težko poškodovale tri ladje z 12.000 tonami v nekem angleškem konvoju, ki je potoval skozi Kanal, je zelo pretiran. Dejstvo je, da je potovalo v angleškem konvoju 21 majhnih obalnih parnikov v spremstvu oboroženih angleških spremnih ladij. Na ta konvoj so nemška letala izvedla napad v več zaporednih valovih, v katerih je sodelovalo približno 30 nemških letal. Potopljenih je bilo 5 majhnih parnikov s skupno tonažo 5104 tone, 5 majhnih ladij s skupno tonažo 5133 ton ter neka obalna ladja s 554 tonami pa so bile toliko poškodovane, da so se morale zateči do obale. Kratko po teh nemških bombnih napadih je bilo opaženih 9 sovražnikovih motornih torpednih čolnov, ki so pričeli napad na konvoj. Dva naša rušilca in dva motorna torpedna čolna so se nemudoma vrgli proti nasprotniku ter ga pričeli zasledovati. Nasprotnikovi torpedni čolni so se takoj skrili za oblake umetnega dima, čim so opazili angleške vojne ladje. Naše ladje so sovražnika preganjale, ter ga zapletle v približno 15 minut trajajočo borbo. škode,ki je bila pri tem prizadejana sovražniku, ni bilo mogoče opazovati zaradi dima. Ko so se naše ladje vračale od preganjanja sovražnika, so bile dvakrat silovito napadene od nemških letal — strmoglavcev. Oba rušilca sta bila nekoliko poškodovana. Na rušilcu »Boreas« pod poveljstvom kapitana Tomynsona je nemški f napad zahteval tudi nekaj človeških žrtev. Londtin, 26. jul. j. (Reuter.) Danes v zgodnjih jutranjih urah je neko mesto na jugovzhodni angleški obali ponovno doživelo nemški letalski napad. Nemške bombe so porušile nekaj hiš, nekaj poslopij pa je bilo poškodovanih. Po službenem komunikeju ministrstva za obrambo je bila povzročena le neznatna škoda. Ubita je bila samo ena oseba. Vojno poročilo nemškega poveljstva Berlin, 26. julija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Kakor je bilo že sporočeno, so nemške letalske sile izvedle kljub slabemu vremenu napade na britanska letališča v srednji Angliji, radiotelegrafske naprave v Dove-ru in na sovražne pomorske sile na Kanalu. Iz nekega konvoja, ki so ga ščitile pomorske in letalske sile, je bilo potopljenih od skupnega števila 23 ladij, kolikor jih je imel konvoj, 11 ladij v skupni tonaži 43.000 ton. Druge tri trgovske ladje s skupno tonažo 12.000 ton so bile tudi težko poškodovane in je treba računati z njihovim popolnim uničenjem. Razen tega je izbruhnil požar na enem rušilcu, drugi rušilec pa je bil tudi težko poškodovan. Južno od otoka Wight je bila potopljena neka 8000 tonska trgovska ladja. Po tem takem je bilo potopljenih samo pri letalskih napadih na sovražno brodov.je za skupno 63.000 ton ladij. Pri napadu na sovražne ladje je prišlo večkrat do srditih spopadov v zraku. Nad Kanalom je napadla močnejša sovražna lovska eskadrila naše bombnike in pri tem izgubila osem letal tipa Spitfire in eno letalo vrste Hurrican, med tem ko sta bili od nemških letal sestreljeni samo dve. Britanski bombniki so izvedli tudi preteklo noč svoje napade na severnozapadno in srednjo Nemčijo, škode na vojaških objektih ni bilo, na nevojaških napravah pa je zelo majhna. Ponoči je protiletalsko topništvo sestrelilo štiri sovražna letala, eno sovražno letalo pa so zbili na tla naši lovci. Sovražnik je včeraj izgubil skupno 23 letal, od teh 19 pri spopadih v zraku, ostale pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Izginilo je devet nemških letal. . ske odnoSaje potom klirinških ustanov. S j tem v zvezi bo odstranjena tudi večina sedanjih težav deviznega prometa. Avtarkični sistem ob odpravljen Funk je nato govoril o uodočem gospodarskem prostoru Evrope ter dodal, da iz Velike Nemčije nikakor ne bo ustvarjena avtarkija, ki bi predstavljala sistem, ki bi sam sebi zadostoval. Vsi nemški proizvodi bodo na razpolago v zadostnih količinah vsem. Gospodarska svoboda evropskega prostora bo slonela na taki gospodarski doktrini, ki bo popolnoma odgovarjala vsem političnim in življenjskim zahtevam izvoza. Rusija bo postala dobavitelj surovin, istočasno pa bo klient Nemčije za izdelke. Kar se tiče gospodarskih zvez z Zedinjenimi državami, zavisi to od samih Amerikancev. Amerikanci bodo morali opustiti svoje umetne metode in s tem željo, da bi bili istočasno največja nacija za kredite in največja izvozniška država na svetu. Zlato ne bo več valutna osnova V bodoče zlato ne bo imelo več pomena valutne osnove v Evropi, ker valutna vrednost ne odvisi od zlatega pokritja, temveč od vrednosti, ki jo denarju daje država. Trgovina z Južno Ameriko in z Daljnim vzhodom, t. j. s prostoroma, s katerima je Nemčija ohranila najboljše zveze, se bo še naprej ugodno razvijala, posebno, ko se napravi konec angleškemu piratstvu. Gospodarske težave na svetu so nastale zaradi metod Versaillesa ter na osnovi dejstva, da je stala Rusija s svojimi tržišči popolnoma ob strani. V trenutku, ko bosta mir in red obnovljena na Kitajskem in Daljnem Vzhodu, bo mogoče najti tržišča, ki bodo prevzela vse izvozno blago. Ne verujem, da bi napori za ustvaritev avtarkije ameriških tržišč imeli uspeh, ker so gospodarske razmere tam take, da ne dovoljujejo, da bi se Amerika v gospodarskem smislu izolirala od ostalega sveta. Zedinjene države morajo opustiti idejo vsiljevanja svojih gospodarskih pogojev Nemčiji ter Evropi. Z izvedbo stabilnosti tečajev se bo zagotovilo, da bo način plačevanja funkcioniral na zadovoljiv način, in da bo tekla izmenjava blaga med posameznimi državami normalno. Gospodarska solidarnost bo najboljše zastopala gospodarske interese Evrope v odnošaiih z drugimi gospodarskimi skupinami sveta. Združeni Evropi ne bo treba več sprejemati političnih in gospodarskih pogojev katerekoli druge skupine. f Nemški načrt za nov gospodarski red v Evropi Minister dr. Funk o gospodarski obnovi Nemčije in sploh cele Evrope po vojni Berlin, 26. julija. AA. (DNB) Nemška marka bo vodilni denar Evrope, je izjavil včeraj minister za gospodarstvo Funk, ki je dobil od državnega maršala Goringa nalogo, da pripravi načrt za gospodarsko obnovo Evrope po vojni. Novi evropski gospodarski red, je dejal Funk, bo zgrajen na naravnih dejstvih. Brez dvoma bo imela vojna občutne posledice za vse svetovno gospodarstvo. Nemčija bo najožje sodelovala z Italijo. Združile se bodo gospodarske sile obeh držav pri obnovi Evrope. Po zmagi se bodo uporabile metode, ki so Nemčiji zagotovile velike gospodarske uspehe pred vojno ter za časa vojne. Prirodno je, da ne obstoja namen, uvesti ponovno režim svobode konkurence. Valutno vprašanje se bo uredilo v okviru pametne delitve dela, pri čemur se bo gledalo na gospodarstva vseh evropskih narodov. Nemška marka bo vsekakor glavna valuta Evrope. Ogromno zvišanje moči Nemčije bo imelo za posledico ogromno okrepitev nemškega denarja. Odstranjene bodo vse razlike, ki so odslej obstojale glede posameznih vrst mark. V nobenem primeru ne bo ponovno uvedena absolutna svoboda tečajev in tudi ne monetarna unija Evvrope, katere posledica bi bila carinska unija. Valutna vprašanja bodo urejena na osnovi kompenzacije same bilance. Sedanji klirinški sistem bo služil kot osnova za eventualno zboljšanje valutnih razmer. Zaradi posledic sedanjih metod pri dvostranskih gospodarskih izmenjavah in plačilnih načinih se bo delalo na tem, da se izvede večstranska izmenjava gospodarskih dobrin ter kompenzacija salda raznih držav, tako da bodo razne države lahko imele med seboj normalne gospodar- Vseamerfška konferenca Havana, 26. jul. br. (SDA). Odbori vse-ameriške konference so včeraj in danes nadaljevali svoja posvetovanja. Na zasedanju gospodarskega odbora so včeraj razpravljali o organizaciji medameriške trgovinske mornarice, ki bi razpolagala s svojim lastnim velikim brodovjem. Nadalje je bil v razpravi tudi predlog o med-ameriških bančnih kreditnih operacijah. Havana, 26. julija. AA. (DNB) Vseame-riški konferenci je bilo predloženo okoli 30 raznih predlogov, ki so bili odkazani posameznim komisijam. Smatra se, da bo razprava o posameznih vprašanjih trajala precej dolgo in da bodo nastale gotove tehnične težave. Tako n. pr. vprašanja carinskega sistema ni mogoče hitro urediti ter se pričakuje, da bo zavzelo precejšen del razprave. Glede gotovih vprašanj je videti razliko v pojmovanju med južnoameriškimi državami ter Zedinjenimi državami. Ta razlika se nanaša v prvi vrsti na gospodarska vprašanja. Havana, 26. julija. A A. (Reuter) V toku razprave o gotovih gospodarskih vprašanjih na vseameriški konferenci je bilo pokrenjeno tudi vprašanje ustanovitve medameriške trgovinske mornarice. Razen tega so razpravljali o predlogu Bolivije, naj se zgradi transameriška železnica. Vložen je bil predlog, naj bo prihodnja vseameriška konferenca v Riu de Janeiru Vznemirjenje na Japonskem Tokio, 26. jul. j. (Domej). Odločitev ame. riške vlade o kontroli nad izvozom petroleja in kovin iz Zedinjenih držav ter o ra-cioniranju tega izvoza glede na potrebe posameznih držav je vzbudila v japonskih krogih veliko nezadovolistvo. Po izjavah v krogih, ki so blizu japonskemu zunanjemu ministrstvu, bo ta ukrep ameriške vlade verjetno sprožil na Japonskem še veliko reakcijo. Japonska čuti. da je v tem ameriškem ukrepu tudi ost, ki ni naperjena samo proti nekaterim evropskim državam, marveč tudi neposredno proti Japonski. Motiviranje tega ukrepa, češ da Zedinjene države potrebujejo ta material za svoio vojno industrijo, je neutemeljen. Zedinjene države so tako bogate na premogu, petroleju in železu, da ameriška vojna industrija ne bi prišla niti v nai-manjše težkoče. ako bi te surovine še nadalje izvažala in lahko celo v še večji meri, kakor doslej. Cili ameriške vlade je povsem prozoren, namreč povzročati s tem neprilike in postavliati ovire tistim državam, ki teh surovin same nimaio in so nujno navezane na uvoz. Zadovoljstvo na Kitajskem Čungking, 26. jul. j. (Reuter). Roosevel-tov sklep o kontroli izvoza petroleja in železa iz Zedinjenih držav so me roda i ni kitajski krogi z veseljem pozdravili. Po njihovem mnenju Rooseveltova odločitev ne pomeni samo občutne ovire za japonske operacije proti Kitajski, marveč ie hkrati tudi očiten znak. da so Zediniene države odločene zavzeti na Daljnem vzhodu boli pozitivno stališče, kakor doslej. Značilna napoved Washington, 26. jul. br. (Ass. Press). James Year. ameriški veleposlanik v Berlinu za časa zadnje svetovne voine. ie imel snoči govor, ki ga je prenašalo več ameriških radijskih postaj. V svojem govoru ie med drugim napovedal, da ne bo poteklo niti šest mescev, ko se bodo Zedinjene države zapletle v vojno, pa nai se zgodi to na kakršenkoli način in kierkoli. Njegovo izjavo so danes objavili domala vsi ameriški listi. Zbudila je razumljivo veliko pozornost. Slopšek — dosmrtna robija Veliki senat okrožnega sodišča je izrekel sodbo za roparski umor invalida Antona Hribernika Ljubljana. 26. julija. Davi ob 8.30. se je pred senatom okrožnega sodišča začel proces proti bivšemu podnaredniku Ivanu Slopšku iz Stožic. morilcu invalida in tihotapca Aniona Hribernika. Z njim sede na zatožni klopi — trije bratje Rotarji, Martin. Peter in Ivan, zaradi zločina napelievania in pomoči pri tatvinah, zaradi katerih je obtožen Slopšek. Kazenski senat sestavljajo pod predsedstvom s. o. s. Ivana Kralja, predsedniki dr. Pompe, dr. Štrukelj, Fischinger in Ko-kalj. obtožnico zastopa državni tožilsc Lendovšek. obtožence pa zagovarjata po službeni dolžnosti odvetnika dr. Muc in dr. Zdenko Švigeli. Morilec, vlomilec, ponarejalec in rovar Dvorana ie bila kljub vročini in sopari-ci pasjih dni polna občinstva. Naiprei je skorai poldrugo uro bral državni tožilec obširno obtožnico, ki cčita: I. Ivanu Slopšku. rojenemu 27. marca 1916 v Clevelan-du USA. samskemu, odpuščenemu podnaredniku. že kaznovanemu, da je 3. januarja 1940 okrog 18. nezgodnega invalida Antona Hribernika pod pretvezo, da ima zanj pripravljenih 2 do 3 ka saharina na prodaj, zvabil iz Liubliane na samoten kraj v Kleče pri Ježici. Tam ie Hribernika napadel, ga z več udarci po glavi s topim predmetom podrl na tla ter mu prizadejal smrtne poškodbe. Potlei ie ubitemu odvzel 4.800 din gotovine v papirju ter denarnico z vsebino 70 do 80 din drobiža. dalie moško kolo ter samokres ne-ugotovljene vrednosti. Hribernikovo truplo ie nato zavlekel v bližnio iamo. kjer ga je pokril z gnoiem. Tako skrito truplo so našli šele 21. marca t. 1. Usmrtil ie to-rei pokojnika po zrelem preudarku iz ko-ristoliubia. Drugi delikt. ki mu ga očita obtožnica, ie ta. da ie v letu 1933 neugotovlienega dne s oonareienimi ključi in vitrihom odprl zaklenjeni vojni magazin. na isti način vdrl v zaklenjene zaboie ter pokradel iz njih večie število revolveriev. odei. sveč. brisač, rjuh. raznega zdravniškega orodja in instrumentov ter raznovrstnih drugih reči. Tretii zločin ie napravil ko ie leta 1939. napravil lažno vojaško listino, v katero ie vpisal oceno v svoio korist ter ponaredil podpis komandirja in neupravičeno uporabil 2 voiaška pečata bateriie svojega polka. In še četrti delikt mu ie naprtila obtožnica: da ie v preiskovalnem zaporu v nekem zaplenjenem pismu poizkušal širiti prevratniško propagando ter se torei pregrešil po zakonu o zaščiti države. Triie bratie Rotarii so cfotoženi. da so nagovorili obc*olž?nega SVrškn na tatvino voiaskih predmetov. m 100 din. čeprav ie dobro vedel, da ie to kolo ukradeno. Slopšek priznal, ampak po svoje Hribernikovo truplo so našli dne 21. marca zakopano na njivi nekega posestnika iz Savelj. Za Hribernika so že takrat vsi vedeli, da se pogosto druži s tihotapci saharina, kokaina in eksportnih cigaret pri čemer igra v prvi vrsti vlogo posredovalca in razpečevalca tihotapskega blaga. Sodna obdukcija trupla ie ugotovila da je bil pokojnik zverinsko umorien. sai je imel zadai lobanio vso prebito s topim predmetom. Po mneniu zdravnikov — izvedencev je nastopila smrt zelo hitro zaradi otrpnenia možganov, ki so ga povzročile zmečkanine in krvni izlivi pri možganih. — Sum ie prav kmalu padel na obdolženca Ivan Slopška. ki se ie kot odpuščen podnarednik že dali časa brez dela klatil po liubljanski ckolici. Zadnie čase pred umorom se ie naivečkrat zadrževal v hiši Katarine Satlerjeve v Stožicah. katere 15-letna hči Terezija ie bila celo njegova zaročenka. Slopšek se je tudi večkrat družil s pokojnikom, kar ie sum še povečalo. Obdolženec je v preiskavi po večkratnem menjanju svoiih izpovedb priznal. da ie Hribernika usmrtil. Ob začetku zasliševania ie državni tožilec predlagal, nai se zasliši obtoženec sam. brez bratov Rotarjev. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, ie odgovoril. da se pač zaveda krivde, da pa ie bil Hribernik le po nesrečnem naključju ubit iz lastnega revolveria. ko sta se ruvala. Potlei ie Slopšek gladko, kakor na izust, s piska i očim glasom čisto mirno podal svoi zagovor, ki se v glavnem strinia s starim zagovorom v preiskavi. Prav tako hladnokrvno pripoveduje potankosti umora v svoji verziii. Slišal je, kako je tekla kri »Bil sem jezen na Hribernika. ker mi je kolo ukradel in ga ni hotel plačati. Potlej sem mu prodal radioaoarat. ki ga ie nekdo ukradel in meni prepustil v prodajo. Dal mi je zani namesto dogovorienih 1.800 din samo 200. Ko sem ga terjal, mi je zatrjeval, da mu ie aparat policiia zaplenila. Hotel mi ie nazadnje odnesti še trenčkot in se je pri svojih trikih posluževal svojega prijatelia Pleškota. Bil sem ie-zen nani in sem se hotel maščevati. 2e dan pred božičem sva se sešla in se domenila. da pride 3. januaria k meni. Napravil sem tale načrt. Ker sem vedel, da ima zveze s tihotapci, sem ga zvabil na samoten kra j k mestnemu vodovodu v Kleče. češ. da imam zani pripravljen paket saharina, ki mu ga bom izročil zastonj, če mi da 500 din nagrade. V paketu pa ni bilo saharina, ampak samo zemlia. Ko sva prišla na mesto, sem mu izročil paket in zahteval dogovorjenih 500 din. Hribernik je imel s seboi kolo in se delaL kakor da bi se hotel nenadoma s kolesom odpeljati s paketom v rokah. Nastal je prepir, med katerim sem mu očital kolo in trenčkot. nakar sva se spopadla. Med ruvanjem ie Hribernik izvlekel iz žepa revolver, za katerega sem zgrabil tudi iaz. nakar se ie med suvanjem revolver izprožil. da ie počilo in sva oba padla. Hribernik pa ni več vstal, pa tudi glasu ni dal več od sebe. Razločno sem slišal, kako mu ie tekla kri z rane na glavi. Zbežal sem domov in sem šele drugo jutro okrog 5 šel spet pogledat, kako ie ž njim. Videl sem. da ie mrtev. Potem sem mu vzel revolver, denarnico z drobižem listnieo s 4.800 din in kolo. tru- plo pa sem zavlekel do iame. kjer je bila zakopana pesa. ga pokril z gnoiem in odšel. Revolver sem prodal neznancu za 150 din. kolo je kupil od mene Ivan Rotar za 450 din. ki mi jih pa ni plačal. Denar sem si sam pridržal. listnico sem pa vrgel v Savo.« Mož s kladivom v rokavu Med preiskavo je bilo še ugotovljeno, da je prišel Slopšek dan po umoru ves zatopljen, kljub hudemu mrazu brez površnika in klobuka domov ter na vprašanje gospodinje . Katarine Satlerjeve. kaj se je zgodilo, odvrnil: »Hudič me je prišel poklicat, pa sem ga peljal v Črnuče, kjer ga je Rotar mahnil z železno štango«. ObdoUžencc je namreč prvotno obremenjeval brate Rotarje, da so oni ubili Hribernika, pozneje pa je tc preklical. Pri Katarini Satlerjevi se je po Hribernikovi smrti našlo tudi kladivo, s katerim sta tolkli gramoz in ki je imele odrezan ročaj, tako da ga je človek lahko skril pod suknjič. To kladivo leži zdaj na mizi pred obtožencem kot corpus delicti in je državni tožilec mnenja, da je Slopšek vprav s tem kladivom Hribernika usmrtil. NTa predsednikovo vprašanje, zakaj ni takoj prijavil nesrečnega dogodka, pri katerem se je Hribernik med ruvanjem sam ustrelil, je obtoženec odgovoril: »Zato nisem prijavil, ker sem se bal, da me bodo zaprli, češ, da sem ga jaz izvabil na polje.« Pri tem se je pričel zapletati v protislovja. Razvila se je daljša debata med sodniki, tožilcem in cbtožcncem o dejstvu, da umorjeni Hribernik sploh ni bil ustreljen, ampak da so poškodbe bile prizadejanc s topim predmetom kakor sta pri obdukciji ugotovila zdravniška izvedenca. Obtoženec: To sta pa temeljito zmotila. Še nikoli se nista tako zmotila kakor pri Hriberniku. Kako se je Slopšek pripravljal na komunistični prevrat Zasliševanje se je nadaljevalo do dveh, tako tudi zaradi ostalih treh deliktov, ki jih obtoženec deloma priznava, deloma pa prav nerodno zanika, neprestano v protislovjih. Med zasliševanjem je državni tožilec razširil obtožbo zaradi radio-aparata, ki ga je obtoženec pokojnemu Hriberniku prodal in za katerega sam pravi, da je izviral iz neke tatvine, a je bila njemu poverjena samo naloga, da ga prrxla. Slopšek pa noče izdati ime tistega, k' ie radio-aparat ukradel. Za očitek, da je poizkušal v zaporu netiti komunistično propagando, se zagovarja, češ, da so vsi arestantje govorili, da bo v naši državi zavladal komunizem in bodo vsi iz zaporov izpu:čeni. Hotel se je na ta načm samo pripraviti na čas, kj prihaja. Zasliševanje obtoženca in bratov Rotarjev, ki so prišli okrog poldneva tudi že na vrsto, poteka med grobno tišino poslušujočega občinstva Dosmrtna robija Proces se je po dveurnem premoru ob 4. nadaljeval Zaslišanih je bilo nekaj prič, ki so po večini obtežilno izpovedale za Slopšeka. Državni tožilec je predlagal ponovno ekshumacijo Hnbernikovega trupla, da sc ovrže toženčeva trditev o rani od strela. Isti predlog je stavil tudi tožencev zagovornik, a sodišče je oba kot neutemeljena zavrnilo. Sledili so kratki govori državnega tožilca in obeh zagovornikov, nakar se je senat umaknil k skoraj enour-nemu posvetovanju. Ob 8.15 je predsednik razglasil sodbo: Ivan Slopšek je kriv in se obsoja zaradi roparskega umora po preudarku in iz kori-stoljubja, zaradi tatvin, zaradi napravlja-nja lažnih listin in zaradi naknadne obtožbe o prodaji ukradenega predmeta na dosmrtno robijo in na trajno izgubo častnih pravic. Oprosti pa se zaradi obtožbe po zakonu o zaščiti države. Bratje Rotarji se obsojajo: Martin in Peter na 3600 din denarne kazni, v primeru neiztirljivcsti na 60 dni zapora, Ivan na 420 din denarne kazni ali na 7 dni zapora. Vsi trije so obsojeni tudi na povračilo kazenskih stroškov. Seja vlade Beograd, 26. julija, p. Danes dopoldne se je pripeljalo v Beograd večje število ministrov, ki so bili zadnje dni izven prestolnice. Med njimi je bil tudi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Dopoldne ob 10. se je sestala vlada. Seja je trajala do 14.30. Udeležili so se je vsi ministri razen trgovinskega ministra dr. Andresa in zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča, ki je še zmerom bolan. Na seji ministrskega sveta je finančni minister dr. šutej podal daljše poročilo o uredbi in proračunu osmih dvanajstin. Proračun in uredba naj bi se uveljavila s 1. avgustom. Ministrski svet je po obširni razpravi sprejel uredbo in načrt o proračunu dvanajstin. Sovjetski poslanik pri dr. Mačku Beograd, 26. julija, p. Sovjetski poslanik na našem dvoru Viktor Andrejevič Plotnikov je danes popoldne obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka. Razgovor je potekel v prisrčnem duhu in je trajal dolgo časa. Zagoneten zločin Zagreb, 26. jul. o. Na progi Banjaluka-Koetajnica je bil v pretekli noči izvršen zagoneten zločin. Na progi so našli vsega okrvavljenega in poškodovanega nameščenca Društva hrvatskih privatnih nameščencev Ječmeniča. Policijskim organom je izjavil, da sta ga vrgla iz vlaka dva njegova tovariša. Dejal je, da pripada neki tajni organizaciji in da je imel skupno z obema tovarišema nalog, da ubije dva znana politika v Banjaluki. Ker ju tam niso našli, so se zvečer vrnili proti Zagrebu. Tedaj pa so se sprli zaradi denarja in Ječmeniča sta njegova tovariša vrgla iz vlaka. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Zemunska; Postopno pooblačenie od se-verozapada Na vzhodni polovici države po večini iasno in toplo vreme. V gorskih predelih utegnejo biti krajevne nevihte. Maši kraji in ljudje Dve hudi nesreči Na železniški progi pri Lazah je pod vlak padel Janez Potrpiai iz št. Jurja pod Kumom in se ubil Laze, 26. julija Z opoldanskim vlakom, ki dospe okrog pol 14. v Ljubljano, se je vozil tudi 351etni Janez Potrpin iz Št. Jurija pod Kumom. ki se je z dopusta vračal v Ljubljano. Zaradi silne vročine je sedel kar na stopnice vagona. Eden izmed sopotnikov ga je celo posvaril in ga povabil s seboj v vagon, Janez pa je vztrajal na svojem prostoru. Ko je zapustil vlak jevniško postajo, je menda Potrpina prijel zaspanec ali kali. Nekaj minut kasneje je dospel vlak do Slap-nice na meji litijskega in ljubljanskega okraja in prav na tem ovinku je prihrumela iz ljubljanske smeri popoldanska rezerva. Na stopnicah dremajočega Potrpina je nenaden šum, ki ga je izzval prihajajoči vlak tako omoti!, da ga je potegnilo s stopnic drvečega vlaka. Vlakovodja rezerve je opazil, kako je padel in se zakotalil pod kolesne njegovega vlaka. Ko se je vlak ustavil na tukajšnji postaji, so o nesrečnem dogodku obvestili službujočega prometnika. Ta je poslal pro-govne delavce v Slapnico, na kraj nesreče, kjer so našli nesrečnega popotnika vsega v krvi. Bil je nezavesten in pokrit z ranami, nogo mu je pa je v kolku domala odbilo. Na glavi mv tudi zija globoka rana in tudi po vsem telesu je poln ran in podplutb. Nesrečnika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico in ni skoraj upanja, da bi ponesrečenec okreval. Kakor so nam pred večerom sporočili iz bolnišnice, je Janez Potrpin kljub skrbnemu prizadevanju zdravnikov na kirurškem oddelku podlegel poškodbam. Spet nesreča na Veliki Planini Kamnik, 26. julija V četrtek se je v Kamniških planinah spet pripetila nesreča, ki po srečnem naključju ni terjala smrtn2 žrtve. Prav čez isto skalo na Veliki Planini, kjer se je pred nekaj dnevi mrtno ponesrečil mladi Hrovatin, je v četrtek ob 5. popoldne izpodrsnil 181etni Sergej čeplak, dijak VII. razreda tretje državne realne gimnazije v Ljubljani, stanujoč za Bežigradom št. 7. Mladi Sergej je na skalo lezel za planikami, pa mu je na vlažnih tleh spodrsnilo, da je strmoglavil preko skale najmanj kakšnih 80 m globoko po strmem bregu planine Konjščice, kjer je obležal. Prihiteli so tovariši in planinci na pomoč. Neka zdravnica, ki je bila prisotna, je ponesrečenca za silo obvezala, da so ga lahko prenesli v kočo. Danes popoldne ob pol 3. so ponesrečenega Sergija prenesli v dolino ter odpeljali z avtotaksijem v splošno bolnišnico. Sergej se je občutno poškodoval po glavi in životu, vendar njegove poškodbe niso smrtno nevarne. To je v zadnjih dveh letih že tretja nesreča na tej skali. Lansko leto se je smrtno ponesrečil študent Knific. Regulacijska dela v Dol. Toplicah Dol. Toplice, 26. julija »Slovenski dom« z dne 23. t. m. je priobčil članek, v katerem hvali napredek Dol. Toplic in omenja dela, ki se še vrše, med drugim pa pravi, da edino še Sokolski dom kvari zunanje lice, ki stoji še ne-ometan in kaže svoja gola rdeča rebra. Dopisnik pa je pozabil povedati prave vzroke, da dom še ni obmetan. Uprava Sokolskega društva bi rada že davno to res potrebno delo dovršila, kar bi bilo društvu le v prid in zunanjemu licu zdravilišča v korist. Toda društvo, ki se težko bori za svoj obstoj, si je z velikimi žrtvami zgradilo dom, na katerem ima še precej dolga in v sedanjih časih nikakor ne zmore sredstev, da bi še nujno potrebna dela izvršilo. V te svrhe je na-prosilo že večkrat pri banski upravi za pomoč in podporo, tako je tudi ta čas vložena prošnja, v kateri so vsa ta dejstva navedena ,toda rešitve ni. Sokoisko društvo pasi vsako leto tudi za občinsko podporo, toda že od leta 1935. ni prejelo nikake podpore. Tudi letos je zaprosilo za podporo z izrecnim namenom, da bi obmetalo Sokolski dom, ker nekaj denarja že ima v ta namen, toda tudi ta prošnja je bila odbita. Ko so pred leti odstranili mogočno lipo, ki je bila stara že par sto let in bila v okras tako kopališkemu trgu, kakor tudi starinski cerkvi, ki se je poleg lipe slikovito odražala in delala nadvse prijeten vtis, je občina imela dovolj denarja, da je pokvarila lepo lice kopališkega trga. Odstranitev lipe je še danes predmet kritike med kopališkimi gosti. Ravno tako je bil tudi denar na razpolago za demoliranje drevoreda na poti v park, s čimer je uprava zdravilišču več škodila kot koristila. Le za Sokoisko društvo, ki vestno vrši svoje narodno vzgojno poslanstvo, ni denarja. Kakor hitro bo potrebni denar na razpolago, se bo delo izvršilo. Tudi glede kapelice, ki jo ima dopisnik v mislih, je stvar ista. KaKor hitro bo cestni odbor ustregel in postavil kapelico v tako stanje, kakor je bilo dogovorjeno, bo tudi lastnica od svoje strani potrebno ukrenila. Prav pa ima dopisnik zaradi ograje ob cesti. Skrajni čas bi že bil, da bi se spravila cesta v tako stanje, kakor se za zdraviliški kraj spodobi. Kakor hitro bo cestni odbor svojo dolžnost izvršil, bo tudi božja hišica urejena tako, da ne bo več zgražanja od strani kopaliških gostov. Maši gozdovniki v Martuljku Tudi letos so si prižgali svoj taborni ogenj in imajo celo svojo kolonijo Od svojih prijateljev, ki so poslali svoje hčere in sinove, na taborjenje, sem izvedel, da naši vrli gozdovniki spet tabore pod divnimi Martuljkovimi gorami. Ker smo si vrsto let dobri prijatelji, sem jih sklenil posetiti v njihovih »\vigwamih.« Ko sem stopil iz vlaka, sem bi! v gruči . sebi enakih »bledoličnikov«. ki so hiteli v tabor obiskat svoje malčke ali pa tudi večje otroke. Pri lično izdelanem vhodu nas je sprejela budna straža in nas povedla k ta-borovodji Belemu lisjaku, ki nam je ljubeznivo razkazal tabor. Tabor sestoji iz dveh skupin šotorov. V prvj tabore goz-dovniki, v drugi pa nečlani in gostje. Ta drugi tabor nazivajo svojo kolonijo. Za veliko družino taborečih je potrebna seveda primerna kuhinja, ki so si jo naši gozdovniki sami zgradili iz opeke, kamenja in betona. Ko sem malo povprašal taboreče, kako je kaj z menažo, so vsem v zadovoljstvu zasijale oči in so mi v zboru odgovorili s svojim posebnim vzklikom »sssiii jajno!« Življenje v taboru ;n koloniji poteka v strogem redu. Po jutrni budnici je najprej telovadba kjer stoje vsi v krogu na ros- nem travniku, obsijani od čudovitega ju-trnega sonca, ki budi že navsezgodaj taborno prebivalstvo. Po telovadbi hite vsi k Savi, se umijejo. nekateri celo skopljejo in nato že trobi rog k zajtrku. V vrsti gredo v kuhinjo, iz katere prihajajo s skodelami, ki drže po cel liter tečnega kakava. Poleg tega dobe za zajtrk še pol štruce kruha. Po jedi morajo vse pospraviti v šotorih in nato se začne gozdna šola. Ker sem se je udeležil, lahko trdim, da je to eno izmed najzanimivejših točk gozdovniške vzgoje. V tej šoli, ki ni utesnjena med zidove in plesnive malomeščanske predsodke, poučujejo stari gozdovniki taborišče v onih panogah, ki jih druge šole zanemarjajo. Tu spozna mladina živalstvo in rastlinstvo praktično, ne iz suhoparnih knjig Z bližnjih vrhov se uči zemljepisa, uči se uporabljati orodje, spoznavati prirodne pojave in sploh vse. kar je važno za ljudi, živeče v prirodi. V gozdni šoli se nauče mladi ljudje vseh spretnosti in vsega znanja, ki je potrebno ne le za življenje v taboru I in gozdovih, temveč tudi za vsakdanje živ- j ljenje, ki zahteva od vsakogar da se znajde v vseh okoliščinah, da zna pomagati ne ie sebi, ampak tudi drugim, ki so njegove pomoči potrebni. Po opoldanski menaži je obvezen dvorni molk, ki ga izrabijo nekateri za spanje, drugi za čitanje Nato sledijo kopanje, igre, streljanje z lokom in drugi primerni športi. Po večerji se zbero vsi taboreči pri ognju, ki gori noč in dan v krogu sredi tabora in predstavlja središčno točko taborišča in taborjenja. Pri tem ognju je namreč najprijetnejši del tabornega življenja. Vsak večer ob njem pojejo in se šalijo. Ko se dodobra znoči. pohite vsi v svoje šotore in le straža sveto čuva zaupan ji tabor ter prilaga na ogenj. Bilo mi je neizmerno žali. da sem moral oditi, ne da bi bil deležen sreče, ki jo nudi taborjenje vsem, ki imajo priložnost prebiti počitnice pod šotori sredi gozdov, ob deročih gorskih rekah in v okrilju strmih gora. X. Tet čatrovi v spomin Spet stojimo skrušenih src pred svežim grobom ... Kdo izmed nas, draga Tea, je mogel še pred nedavnim le slutiti, da bo tako nenadno ugasnilo tvoje mlado, upa polno življenje? Vedno vesela in razigrana, si nasmejanih lic zrla v to življenje, ki v njem nisi videla zaprek in težav. Neusmiljena usoda te je iztrgala kakor odlomi jen cvet iz naročja tvojih ljubljenih staršev in dragega bratca. Življenja našega je usoda kruta — razdvaja danes, jutri bitja draga, ne ozira se na vez, ki mnoge veže bolj čvrsto ko verige spona spono... Mnogo prerano, v cvetju svoje mladosti, si morala dati slovo svojemu življenju, ki si ga tako zelo ljubila. Ni ti bilo sojeno, dočakati izpolnitve svojih življenjskih ci- ljev. Roka usode z njenim večnim dogajanjem je bila trša in volja Vsemogočnega močnejša. Ko dehteča roža v najlepšem razvoju si morala oveneii, na tvojo dušo pa je legel večni mrak ... Vse v tem življenju se da premagati, le dvoje ne: čas in smrt. Proti njima so tudi največje zemeljske sile kot zrna v prahu nasproti večnemu soncu — le nihalo in kosa sta njiju nezlomljivi orožji — in neovirano brzita nerazdvojna tovariša svojo jekleno pot skozi trnjevo dolino, za sabo pa zapuščata le tugo in bol... Tea, zakaj si nas tako rano zapustila? Ob tvojem grobu tugujemo mi: ki smo s tabo delili radostno razpoloženje ob toliko prilikah. Bila si nam dober in iskren tovariš — zdaj te pogrešamo v svoji sredi Kako bomo izpolnili to vrzel v naših dušah? Kako more zamreti tvoja priljubljenost, ki si si jo znala pridobiti med vsemi, ki smo bih tolikokrat zbrani okrog tebe? Nisi mogla, draga Tea, nemoteno uživati svojih življenjskih radosti Usoda je presekala tvoje poti in vezi z nami usmerila je tvojo dušo v svet brezskrbnosti... Tvoje mlado telo zdaj mirno počiva v tvoji dragi domači zenu jici, zelena ruša in cvetje z naših poljan bo kitito tvoj prera-ni grob. Tvoja vedno vedra narava in tvoj mladostni elan. ki še danes v duhu izžareva s tvojih lic sončni smeh. pa bosto dalje živela v naših spominih — bodrila nas bosta v naših težavah, dokler se tudi mi ne preselimo tja, kjer m več nasprotij, ni borb ... M Šubic. Po stan t in ostani član Vodnikove družbe! G. Boris Pilato V Ljubljani se mudi g. Boris Pilato, ugleden, mlad slovenski umetnik iz Maribora, ki je za prihodnjo sezono kot prvi soloplesalec angažiran za opero v Diissel-dorfu. G. Pilato je pred 7 leti debitiral v ljubljanski onereti, nato pa ie napravil precej Zdravje Je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben človek ni zdrav. zanimivo umetniško pot po Evropi. Eno sezono je bil angažiran v Beogradu, nato pa kot baletni solist v graški operi, mimogrede je nastopil v mariborskem gledališču in zagrebškem Narodnem kazalištu. O priliki svetovne razstave je bil povabljen v Pariz, kjer je nastopil na mednarodnem večeru z našimi narodnimi plesi. Takrat se mu je ponudila prilika za angažman v gledališču Magador, kjer je nastopala slavna Mistinguette. V Parizu je prvikrat nastopil v filmu, v »Rdeči plesalki«, od tam pa je s svojim gledališčem napravil turnejo v Monte Carlo, Nizzo, London, Bruxelles, Antverpen in Ostende. Iz Francije se je napotil v Nemčijo, kjer je bil dva mesca angažiran v berlinski Skali in je skupno nastopal s Paulom Horbigerjem. Lansko sezono je bil prvi soloplesalec državne opere v Gdansku, kjer je z lepim uspehom nastopal zlasti v baletu kot don Juan. Letos je bil povabljen k sodelovanju za nemški film »Vrnitev«, kjer mu je bila poverjena tudi ena najvidnejših igralskih vlog. Film bc prihodnji mesec končan in pride gete v- tudi v Jugoslavijo. Najbrž bo mladi umetnik, ki je dosegel toliko uspehov onkraj meja, v času bivanja v domov r ^ctrni1 r>r j t le le. Potresni sunki na Hvaru j Jelša, konec julija Jelša, to tujcem tako priljubljeno letovišče na Hvaru, je zadnje dni z okolico vred torišče precej hudega lokalnega potresa, ki sicer ni zahteval smrtnih žrtev niti prav velike materialne škode, a je povzročil precej razburjenja med domačini in letoviščarji. Najbolj ga je bilo čutiti v Jelši, Pitvah, Vrbanji, Vrisniku in Svira-ču. V Pitvah se je porušila staja in zasula mlado Anico Dubokovič, ki po čudnem naključju ni bila mnogo poškodovana, in mezga, ki je tudi ostal živ in zdrav. 2e leta 1937, na 20. julija, so opazili prve potresne sunke, ki so se ponavljali skozi tri leta, da so se ljudje že navadili nanje. Toda 19. julija t. L je bil sunek tako močan, da so se celo domačini prestrašili, tako da so spali pod milim nebom. Pred leti se je mudil tu strokovnjak pok. g. Girometta iz Splita, ki pa ni mogel ugotoviti vzroka potresa. Ljudstvo ima o nastanku tega različno mnenje. Nekateri pravijo, da so pod Hvarom velike podzemne jame, po katerih tečejo vode in izpodjedajo skale, da se rušijo in povzročajo s tem tresenje. Vendar je poleg te razlage še mnogo drugih. Ker se ljudstvo in tudi tujci boje. da bi se nekega dne otok potopil v morje, in ker tako mnenje škoduje tujskemu prometu teh krajev, bi bilo umestno podati ljudstvu stvarno in obenem pomirjevalno razlago tega pojava. J. M. ljudski šoli in g. dr Ozvald o izbiranju izredno nadarjenih učencev. Prijave za tečaj, ki naj sku^a poglobiti delo našega učiteljstva. sprejema Pedagoško društvo v Ljubljani, učiteljišče. Pred pedagoškim tednom v Ljubljani Ljubljana. 26. julija Naše učiteljstvo tudi v počitnicah ne miruje. Prav ta čas, ko to poročamo, se vrši v Beogradu pedagoški tečaj, kjer sodelujejo učitelji iz vseh banovin. Iz naše banovine je bilo sprejetih več slušateljev. Zdaj pripravlja poseben pedagoški tečaj tudi ljubljansko Pedagoško društvo, ki je na poslednji seji določilo program Interesenti 'lahko že vlože prijave za tečaj. Prijavnina znaša komaj 20 din; njena svrha je le kritje stroškov. Spored tečaja bo tale: 18 avgusta otvoritev in predavanje dr. Gogale o sodobnem pedagoškem prizadevanju, popoldne pa bosta predavala dr Zvitter o državljanski vzgoji in narodni zavesti 'n g čopič o učiteljih — sodelavcih 20 avgusta bo predaval dopoldne g Kontler o pouku v elementarnem razredu, popoldne pa g. Jurančič o učitelju na vasi. 21. avgusta bo obravnaval g. Lcdinek strnjeni in predmetni pouk in popoldne istega d-ie bo skupna- poučna ekskurzija. 22. avgusta dopoldne bosta govorila g Mencej c spoznavarju šolskega razreda in ga. Voletova o učitelju kot socialnemu delavcu. Popoldne bo razpravljal pedagoški vodja ljubljanske poizkusne šole g. Rudolf Kobilica o šoli in starših. 23. avgusta dopoldne bosta govorila g. dr. Schmidt o poklicni vzgoji in ga. Anica Čcrnejeva o občem kultiviranju učitelja, popoldne pa g. Zor o modernih učitih v Zlikovec Ručman je prihajal tudi v Litijo Litija, 26. julija Domžalski orožniki so pod vodstvom komandirja aretirali že daije časa iskanega vlomilca in roparja Avgusta Ručmana. V začetku poletja se je klatil Ručman tudi po Zasavju in je imel pri nas cclo svojo ljubico. V Litijo je prišel večkrat in je bival v neki tukajšni gostilni. Ker je imel že takrat slabo vest. se je seveda izdajal pod tujim imenom. Naši orožniki so takrat izvedeli, da bi moral Ručman na orožne vaje. vOrožniška patrulja je zasumila v litijskem gostu sumljivega tujca in so ga vzeli na piko. Ko so ugotovili, da se skriva pred vojaško suknjo, so ga aretirali in izročili vojaškim oblastvom. Ručman pa se ie zgo-varjal, da zaradi nesta'nega bivališča ni mogel dobiti poziva v roke. Ker se je izdajal pod tujim imenom, je bil povabljen za nekaj dni na ričet. Zvitorepec je prav s svojim uglajenim nastopom premotil neko tukajšnjo mladenko in se ji ponudil za ženina. Dekle mu je verjelo, ker je mislilo, da ima opravka s poštenim moškim. Čez čas pa se je le razvedelo, da ima Ručman polno bisago grehov. Dekle ga je zdaj seveda nustilo. Aretirali so nevarnega klativiteza Ručmana v nekem gozdnem skrivališču v Šum-berku. V dobro mu štejemo Litijani, da ob času, ko je zahajal ra kavalirske obiske v Litijo in se skrival pod tujini imenom, ni napravil nikakega vlcma in ne tatvine v naši okolici. Bolezni v bistrih potokih Če smo v vročih dneh na izletu in pridemo mimo bistrega potoka, nas nedvom-o zamiče. da bi segli vani in si omočili z njegovo vodo vsai ustnice, ki so postale od vročine suhe. Najsi ie potočna voda videti še tako čista, je v okolici mest in naselij vendarle lahko okužena z nevidnimi povzročitelji bolezni. Potoke okrog človeških bivališč je skorai nemogoče zavarovati pred takšno nevarnostjo, zato nam veleva zdrava pamet, da bi iz njih pili ali se v njih kopali. Z neprevidno rabo prosto tekoče vode si lahko nakop.iemo nevarne želodčne in črevesne, pogostoma tudi kožne bolezni. Pazljivost ie torej zelo umestna. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35 mt Kranjčeva »Povest o dobrih ljudeh« V svojih epičnih delih o panonsko slovenskem človeku in njegovi krajini se Miško Kranjec zvesto oklepa nekaterih potez, ki se pleto bolj ali manj očitno skozi vse njegove spise. Že od »Težakov« dalje je Kranjec pripovednik prekmurske vaške si-romaščine, ljudske plasti, ki je tu najobil-nejša in po svojih osebnih usodah najraz-novrstnejša. saj se nje socialna dinamika sprošča v izseljenstvu, v sezonskih delavcih, v izvozu dekel in hlapcev. v nezakore-nmjenem proletaratu in prav na dnu v po-tepuštvu in beraštvu Ljudje iz te plasti so Kranjcu najbližji ir literarne drobnorisbe iz njihovega sveta mu vtčidel bolj uspeva jo nego opisi oseb in ž;vljenja vaških in mestnih mogotcev ter razn;h oblastnikov, ki ponekod samo ilustrirajo pisateljevo socialno tendenco. Svet Kranjčevih siromakov označujeta predvsem dva tipa ki se ponavljata v mnogih variantah. tip neloikšnegi kmečkega »filozofa«, ki neugnano ir čisto po svoje ugiblje in modruje o življenju in tip potepuha ali lepe ženske, ki sanjarita o daljnem svetu -n podlegala njegovim vabam, ali pa otopita v razočaranju nad svojim hrepenenjem in gineta v otožni odpovedi v sivini vsakdanjega življenja. Napeti kontrast med domovino in svetom ki sodi med skrite motorične sile Kranjčeve epike .ne ustreza sam^ psih: ravninskega človeka, kateremu se svet izgublja v megleni nedoglednosti enoličnih tal, marveč tu- di socia^i dinamiki stisnjenih ljudsk:h pla-sti; to čustvo se sprošča v selitvenem nagibu 'n v hrepenenju po širokem, svobodnem in pestrem življenjskem prostoru Krajinska podoba Kranjčevega Prekmurja je že tako izdelana, da se pisatelj večkrat vdaja maniri in se nekoliko ponavlja v svojem krajinskem lirizmu Tudi »Povest o dobrih ljudeh'«, ki jo je v knjigi na 316 straneh izdala med letoš njimi rednim- knjigami Slovenska matica je zgrajena vsaj delno na ornenjenih dveh tipih. Alodrojo i starec, kakor ga poznamo iz »Treh novel« in iz drugih knjig, je dobi! svojo zanimivo varianto v Jožefu Koštr-ci: potepuški tip predstavlja zagonetni Peter Koštrca v svojih dveh osebnih likih, medtem ko je žensko hrepenenje po svetu, ki je zaživelo zlasti v »Pesm: s ceste« tu poosebljene v podobi krasne delavčeve žene Magde k1' je »pomenila lepoto, tisto čudovito lepoto, ki se tako redko« (str. 235). Vzlic nekaterim žt znanim Kranjčevim ali po Kranjču do maega tipiziranim potezam panonskega človeka in prekmurske krajine, je v »Povest o dobrih ljudeh« razveseljive nova in sveža Kranjčeva stvaritev. Povest ni v strogem pomenu besede realistična. Kakor Cankarjeve daljše proze, je tudi Kranjčeva povest prepletena z nečim, kar je po svoj' bistveni znač'!nosti bližje romantičnemu navdihu kakor pa opazovanju resničnosti. »Povest o dobrih lju- deh« je v jedru pesnit-", ne zarad mnogih liričnih mest in čustver.tga ti na. ki ji daje pod'ago, marve<" zarad celcrmoa ozračja, ki drhti nad nit -n se odra/.: tudi na nastopajočih osebah t v ljubezni m motiv hrepenenja, ki tečt ra kake 'opel podtalni tok skozi v«e dodajanje sta tu tista višja resničnost, kateri sf podre'njo vse ostale stvar m pojav' stvarnega življenja. Zato se povest pr-jv na koncu zasuče v pravljico in ta n'ei' iccnTQ»1ANUFAKTURE N E BO T I Č N I K * Vprašanje podpor rodbinam ponesrečenih ameriških izseljencev. Rodbine naših delavcev, ki so se smrtno ponesrečili v Ameriki, so doslej redno dobivale mesečne podpore, čeprav žive v JugoslavijL Lani pa so nekatere države Severne Amerike sklenile, da se te podpore v bodoče izplačujejo samo onim rodbinam, ki bivajo v Ameriki. Nekatere rodbine v Jugoslaviji, katerih očetje so padli kot žrtve dela v Ameriki, so na ta način prikrajšane za odškodnino, ki jim po najprimitivnejšem 30 KOLONJSK3H VOD — odlično parfumiranih — toči PARFUMERIJA »VENI) S«, Tyrševa c. 9 * Turistična sezona v Sloveniji. V zadnjem času se turizem po skraja slabi sezoni tudi v Sloveniji bolje razvija. Skoro vsa letovišča poročajo, da se zdaj popravlja prvotno slabi obisk, nekatera poročajo o dobri ali celo o prav dobri zasedbi. Vsekakor je na slab začetek sezone v veliki meri vplivalo neugodno vreme. Nasproti prejšnjim letom je obisk slabši edino v krajih, ki so bili v izdatni meri navezani na goste iz inozemstva, v drugih krajih je pa kar zadovoljiv. Zlasti kopališča javljajo, da se je v njih že razvilo prijetno družabno življenje, ki je potrebno tudi gostom v zdraviliščih Bled, ki je bil kopališče velikega mednarodnega merila, se mora letos zadovoljiti z domačimi gosti. Zdaj se letoviško življenje na Bledu že prav lepo razvija. odprti so že lokali, kakor kavarna Toplice, ki se otvarjajo le ob večjem obisku. 1000. Razveseljivo je, da se tudi manjša letovišča polnijo, tako da niso imeli manjša letovišča polnijo, tako da niso imeli prav niti pesimistični preroki, še manj pa oni omahljivci, ki so hoteli prebiti letošnje počitnice doma. F©T0 AMATER JI! Sveži filmi — kopije in povečave v nedosegljivi kvaliteti — v edini specijalni foto- trgovini JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa cesta 20. * Cestni promet v okolici Brda pri Kranju. Zaporo cestnega prometa na banovin-ski cesti Kokrica—Naklo, ki je bila odrejena 10. junija, je sresko načelstvo v Kranju ukinilo in je zdaj ta cesta odprta, dne 24. julija pa je odredilo zaporo banovinske ce- j ste od Kranja do Kokrice za ves promet j do preklica. Promet naj se za težke vozove usmeri po državni cesti Kranj—Naklo in banovinski cesti Naklo—Kokrica, za lahek promet pa po občinski cesti skozi Ru-po. Odprt je tudi promet po državni cesti Kranj—Jezersko. Tschamba Fii se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker ga koža že v najkrajšem času popije. Drogerija Gregorič, Prešernova ul. 5. * Domoljubna vzgoja litijske mladine. Iz Litije nam pišejo: Sokol je nedavno priredil uspel tečaj za fante, ki so bili potrjeni k vojakom. Tečaj so obiskovali člani litijskega Sokola in bližnih bratskih društev. Moška mladina ie mnogo pridobila v tečaju, ki so ga vodili rezervni oficirji — člani litijskega Sokola. Zdaj so začeli poseben vojaški tečaj tudi skavti e iz Stega kralja Matjaža. 2e prvi sestanek, ki je bil na predvečer sv. Ane ie 1-po uspel. Navzočni so bili vsi predavatelji in tečajniki. Predavatelji so iz vrst litijskih rezervnih oficirjev, sodelujejo pa tudi vrli litijski orožniki. Predavanja. M bodo vse dneve v večernih urah in vsako nede- čutu pravice gre. Sklep teh ameriških drža od washingtonskega kongresa ni bil potrjen, prav tako pa je tudi v navzkrižju z mednarodnimi pogodbami. Naša oblastva si na vso moč prizadevajo, da se obnovi pravno stanje. * Polovična voznlna za obisk obrtniške razstave v št. Vidu. Za obisk obrtniške razstave v št. Vidu nad Ljubljano, ki bo otvorjena jutri, je prometno ministrstvo dovolilo polovično voznino na vseh progah državnih železnic in sicer za vožnjo v št. Vid od 26. t. m. do 4. avgusta, za povra-tek pa od 28. t. m. do 6. avgusta. Na od-hodni postaji kupi potnik cel vozni listek do št. Vida z obrazcem, ki velja s potrdilom o obisku razstave za brezplačni po-vratek. * Hrvatje bodo restavrirali Medved grad. Lani se je na Hrvatskem v vsej tišini pripravljala izredna kulturna akcija: restavracija zgodovinskega Medvedgrada. V ta namen je bilo odobrenih milijon dinarjev. Zaradi novih razmer, ki so nastale zaradi vojne v Evropi, pa so bila pripravljalna dela prekinjena. Vprašanje je, kdaj se bodo ta dela nadaljevala in kdaj bo spet stal stari Medvedgrad, najzanimivejši hrvatski grad, ki so mu bili položeni temelji leta 1249 in je v teku štirih stoletij imel 55 lastnikov, ki so igrali odločilno vlogo v hrvatski zgodovini. Vlacet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.— prodaja drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. * Zakaj je posadka zapustila »Loveen«. Nekajkrat smo že poročali o mezdnem sporu, ki je nastal med upravo Zetske plo-vidbe in posadko »Lovčena« v carigrajski luki. Zdaj poročajo zagrebški listi, da so oficirji in mornarji odpovedali službo na pamiku, ker jih je podjetje sililo, da odpeljejo večje število ameriških povratnikov iz Haife v New York, torej na progi, ki drži skozi vojna področja v Sredozemskem morju in na Oceanu. * 22 pesmi za moški, mešani in ženski zbor. V založbi Jpavčeve župe v Mariboru je izšla te dni pod tem naslovom prepo-trebna zbirka za naše pevske zbore. Zbirka ima 11 skladb za moški, 8 za mešani in 3 za ženski zbor. Skladbe so v glavnem lahko izvedljive in hvaležne, tudi one, ki na prvi pogled predstavljajo trši oreh. Večina skladb je na umetna besedila, osem pa je narodnih. Zbirko so uredili priznani glasbeniki Hinko Druzovič, Janko Gašpa-rič, Vasilij Mirk in Milan Pertot. Med skladatelji, ki so prispevali za to zbirko, srečamo mnogo dobrih znancev, kakor na primer neumornega Rista Savina, Karla Pihcrja, Cirila Preglja, a tudi nekaj novih, Id j:'li s to zbirko Ipavčeva župa kot prva predstavlja pevski javnosti: Ubalda Vrabca, Fif;nja Delaka in Rajka Vrečerja. V zbirki je tudi nekaj skladb iz glasbene zapuščine pokojnih skladateljev Oskarja Deva in Antona Schwaba. Interesenti, zlasti pevska drurtva, naj naročijo to zbirko naravnost pri Ipavčevi pevski župi v Mari- pomnijo niti najstarejši ljudje. Ponekod je razdejana železniška proga. Voda je ob progi dosegla višino enega metra. Veliko škode je na poljih, kjer je voda odnašala snopje žita, pšenice in ječmena. Močno so prizadeti vinogradi in sadovnjaki. * Za čas turistične sezone je uveden po posredovanju Tujskoprometne zveze v Ljubljani vsakodnevni redni vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 7.45 in prihaja v Stražo—Toplice ob 8.03. Tako je ustvarjena redna zveza z jutrnjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25 ter se ni treba voziti z drugim vlakom v dopoldanski vročini. Kot protivlak je uveden dnevno vlak iz Straže—Toplic ob 8.13 s prihodom v Novo mesto ob 8.31. Do 5. septembra sta ukinjena vlaka, ki sta vozila iz Novega mesta ob 6.35, iz Straže—Toplic pa ob 7.04. Te spremembe so bile uvedene na željo domačinov in gre zahvala direkciji državnih železnic v Ljubljani za razumevanje. KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU, UTRUJENOST* IN BOLEČEMU VNETJU NOG, TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM " OZEBLINAM. oiN3.-dr«l2r DROGERIJA LJUBLJANA MARIBOft * Ocetna kislina — najbolj priljubljeno sredstvo samomorilcev, v Zagrebu, kjer so samomori na dnevnem redu, so izračunali, da se tri petine samomorilcev poslužujejo ocetne kisline. V zadnjem času so začeli posegati po njej tudi moški in je tako prenehala biti izključno žensko sredstvo za slovo od življenja. * Odsekala si je vse prste na nogi. Dragica Marekovičeva, 161etno kmečko dekle iz Kustošije, je sekala drva. Naenkrat je tako nesrečno zamahnila s sekiro, da si je odsekala vseh pet prstov na nogi. V težkem stanju so jo prepeljali v bolnišnico. Iz Lfssbljane u— Jutri žegnanje v šentjakobski župniji. Dne 25. julija smo obhajali praznik sv. Jakoba. Ker javnih prireditev spričo današnjih zmedenih časov letos ni pričakovati, se bodo slovesnosti vršile temu dnevu primerno zgolj v župnijski cerkvi Sv. Jakoba. Pospešeno so bila izvršena zadnja dela pri obnovitvi cerkvene notranjščine. štiri mogočne slike v živahnih barvah se harmonično ujemajo z lepo bar-vanim obokom na rumenkastem polju kakor tudi z vsemi stranskimi stenami in stebrovji. Na novo očiščeni zlati okvirji in manjše slike napravljajo na gledalca učinkovit vtis. Tudi vseh osem stranskih oltarjev je temeljito prenovljenih s kapelico vred. Ko stopiš v ta hram božji, te oster, še sveži duh po apnu opozarja na pravkar dovršeno veliko obnovitveno delo narodnega župnika in šentjakobskega cerkvenega poglavarja g. Janka Barleta. Ta delavni župnik si je z obnovo najstarejše mestne cerkve od zunaj in znotraj stekel brez kake obremenitve faranov neminljive zasluge, zato zasluži vse priznanje in upravičeno zahvalo vseh svojih župljanov za veliki trud in skrb pri izvedbi te plemenite zamisli. u— Proslava župnega patrona sv. Jakoba v mestni župniji sv. Jakoba, Sv. maše se prično jutri ob 5. Ob 6. bo govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob pol 11. govor in slovesna sv. maša z orkestrom, ki bo izvajal: 1) Introitus sv. Jakoba, 2) Missa" (Moric Brosig), 3) Jubilate Deo (Wagner), boru in naj tako podpro njeno požrtvoval- | no in nesebično delo v teh čemernih časih. * Strahovita neurja so divjala v sredo i zvečer na Hrvatskem. Nad Podravino so se utrgali oblaki in so veliki predeli zemlje pod vodo. Ponekod je voda razdejala železniško progo. Veliko škode je napravila nevihta nad Medjimurjem in Prekmurjem. Padala je močna toča, zaradi preloma oblakov so bile vse čakovske ulice pod vodo. Toča je napravila veliko škode zlasti na koruzi in vinogradih. Vihar Je potrgal telefonske zveze in odnašal strehe s hiš. Huda ura je divjala ln pustošila tudi v Hrvatskem Zagorju, kjer so se pretrgali oblaki in je na progi Varaždin — Koprivnica divjalo neurje s takšno silo, kakršne ne Moderna verzija čudovitega romana »TRIJE MUŠKETIRJI« od slavnega pisatelja Aleksandra Dumasa st. v grandijoznem pustolovnem filmu: TDf ir T VrVIAMAD If kino sloga, tel. 27-30. InlJl LliulJUPIAnJl premiera danes: I. del tega filma ima sledeča poglavja: Ognjeni krog — Eden za vse, vsi za enega; Gospodar špijonov — Pustinjski gusarji — Upor strelcev — Maraton smrti. Nabavite si vstopnice v predprodaji! Predstave ob 16., 19. in 21. uri Film o zakoncih — ki sta šele po ločitvi spoznala, da spadata skupaj! Dan po ločitvi V glavnih vlogah: Luise Ullrich, Hans Sohnker, Johannes Riemann in drugi. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 POZOR! Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film!_ 4) Sancte Jacob (Dr. Ant. Chlondovvski), 5) Po sv. maši: sv. Jakob (Kimovec). — Popoldne ob 6. govor in litanije vseh svetnikov. — Ta dan bo tudi običajno darovanje za cerkvene potrebe, ki jih je veliko zaradi preobnove cerkve. Vabimo vse Ljubljančane, da pridejo počastit sv. Jakoba in občudoval prekrasno obnovljeno cerkev, ki je zdaj pravi biser med cerkvami. Vsa obnova je skoraj dokončana. Koliko lepote in umetnine je tu zbrano! Obnovljena cerkev pri sv. Florijanu in njeni novi zvonovi in zdaj še zunaj in znotraj tako krasno obnovljena cerkev sv. Jakoba s svojimi pozlačenimi lestenci pač glasno pričajo o tihem in skrbnem delu č. g. župnika. Bog mu bo plačnik in hvaležnost župljanov ga bo spremljevala. Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo se oglasite pri Foto Touristu Lojze šmneu Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni ln hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča: Foto Tourist — Lojze Šmuc LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8. n— Mestna počitniška kolonija iz št. Ru-perta pri Mokronogu se vrne v Ljubljano danes s popoldanskim vlakom ob 15. Starše otrok vabimo, da jih pričakajo na glavnem kolodvoru. n— Mestno zdravniško dežurno »lužtoo bo opravljal od sobote ob 20. do ponedeljka ob 8. mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova 18, telefon št. 36-24. u— Film »Trije mušketirji — Trije le-gionarji« v kinu Sloga. Izredno napeto in dramatski močno filmsko delo, zasnovano na zanimivih pustolovščinah najslavnejših herojev vseh časov, po romanu »Trije mušketirji«, v katerem legendarni pustolovci Atos, Portos in Aramis v družbi s svojim nerazdvojnim tovarišem D' Artagnanom doživljajo niz tajinstvenih zapletljajev in dramatičnih borb. To filmsko delo je moderna predelava po vsem svetu najbolj čitanega romana slavnega pisatelja Aleksandra Dumasa starejšega. Prežet je ta-jinstvene romantičnosti, smrtnih opasnosti in pretresljivih strahot torej vseh značilnih elementov, ki dajo filmu ono privlačnost, ki z neodoljivo silo premaga slehernega obiskovalca napetih filmov. V filmu nastopajo John Wayne, Ruth Hali, Jack Mull-hall in Raymond Hatton, režija pa je poverjena Armandu Schaefferju in Bertu Clarku, ki sta uporabila za ta film vse pridobitve moderne tehnike, ki jo nudi sodobna kinematografija. To ogromno filmsko delo, ki se predvaja v dveh delih, je od danes na sporedu v kinu Sloga. Pri-poiočime nabavo vstopnic že v predprodaji, da ne bo navala pri blagajni. (- u— Ljubljana - Bloke - Nova vas -Prezid - Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane dnevno ob 5.40 s Krekovega trga, prihod na Sušak ob 22.35. Odhod s Sušaka ob 13.00. prihod v Ljubljano ob 18.45. Autopodjetje Pečnikar, telefon štev. 49-28. (—) u— V nedeljo s Putnikom NEZNANO-KAM. (—) bi niti Marta z instinktom zaljubljene žene spoznala v popotniku Petru svojega nedavnega ljubimca. Posrečeno pa je orisana duševna podoba slepe Katice, ki s svojim Čudovitim petjem gane vsakega, še tako preprostega človeka. Medtem ko predstavlja Marta lik polnokrvne, erotično aktivne žene, je v Katici upodobljena spiritualna ženska, ki se po žalostni smrti v močvirju spremeni v zračno pesem, kakor se stari Ani oglaša iz učiteljevega radia. Martina ženska lepota in Katričina muzikalna lepota kontrastirata z dobroto in zvestobo obeh starcev, s pošteno delavnostjo Ivana, s skrivnostnim nemirom in neznano preteklostjo dvoličnega Petra. Kranjec je svojo »pravljico o malih, a dobrih ljudeh«, svojo skoraj bi dejal pastoralno idilo iz obmurskih gozdov, zgodbo s prekmurskima FiUemonom in Baucido, kom-poniral v obliki nekaterih muzikalnih stavkov, ki tvorijo simfonijo c preprostih srcih: »Povest o slepi deklici«, »Povest o razbojniku Petru Koštrci« in »Povest o pomladi« z epilogom »Pravljica o dobrih ljudeh«. Njegove ideje so se tu onemoglo predale čaru lepote, dobrote in hrepenenja. Na hipe se zdi, da je za idiličnim, z rahlo otožnostjo prežetim optimizmom skrita os ironije in malo bi manjkalo, pa bi iahko vzeli to idilo z druge strani, kakor n pr. daje sovjetsko gledališče Čehov« »Cešnjev vrt« ali »Strička Vanjo« v ko-mično-satirični interpretaciji. V ostalem pa tudi tej povesti ne bi škodovala večja zgoščenost, zakaj ponekod vprav moti Jože-fova prevelika in »premodra« zgovornost. V knjigi je pa. tolliko lepih in toplih mest in nad njo leži tako vabljivo ozračje, da občutimo po čitanju nostalgijo za mirom in skromnim zadovoljstvom v tistem človeško toplem svetu, ki se zares čedalje bolj Spreminja v pravljico... f,Umetnost" o ljubljanskem spomeniku kralja Aleksandra Pravkar je izšla v dvojnem zvezku zaključna številka četrtega letnika krasno opremljene revije »Umetnost«, ki jo izdaja v redakciji Mihe Maleša in v vzornem tisku Narodne tiskarne Bibliofil-ska založba v Ljubljani. Ta številka je v celoti posvečena velikemu dogodku v slovenski plastični umetnosti: postavitvi mogočnega Dolinarjevega spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Kongresnem trgu v Ljubljani Zvezek prinaša kot prilogo posnetek slike pokojnega vladarja: izdelal jo ie Ivan V a v p o t i č. Slika prikazuje našega vladarja v uniformi admirala, ki stoii na ladji, za njim pa se kaže nemirna morska gladina z obrisi obale in s podobami ladij v ozadju. Na uvodnem mestu so odlomki dveh izjav pokojnega kralja, nato pa sledita izjavi, ki sta ju dala za to številko ban dr. Natlačen in župan dr. Adlešič. Predsednik odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju dr. Josip Pipen-bacher je prispeval članek »Spominu Viteškega kralja Alekandra I. Zedinitelja«. Slikar Miha Maleš opisuje v posebnem članku, kako je nastal Dolinarjev spomenik. Inž. Herman Hus obravnava v nadaljnjem članku prostore za spomenik kralju Aleksandru v Ljubljani, Martin Bencina pa se s splošnega umetnostnega stališča, posebej še glede na Dolinarjevo delo, bavi s problemom monumentalnih spomenikov. Objavljen ie tudi proglas odbora za postavitev spomenika v Ljubljani iz leta 1934 z imeni pokroviteljev, častnega odbora, ožjih odborov in drugih odsekov, ki so pripravljali spomenik, čigar odkritje lahko pričakujemo prav v kratkem času. Ostali del te obsežne in lepo natisnjene številke tvorijo ilustracije. Slike nam kažejo razvoj Dolinarjevega monumentalne-ga dela od prvih posnetkov preko zapletenega procesa umetniške in tehnične izdelave tja do dokončno izdelanih in odli-tih detajlov te umetnine, ki obstoji iz mogočne figure kralja na konju in iz reliefov na podstavku spomenika. Tudi reliefi. ki tvorijo bistven sestavni del celotnega spomenika in ponazoruieio v pestri razgibanosti človeških teles voino in mir kot dve usodni gibalni sili socialnega življenja. so takisto reproducirani v raznih svojih detajlih. Nadalinie slike nam kažejo hišo in atelje v Beogradu, kier ie nastalo Dolinarjevo delo. dalje načrte za končno ureditev »Zvezde«, pa ing Hermana Husa arhitektonske osnutke o regulaciji vhoda v Tivoli, kjer nai bi po prvotnem načrtu stal spomenik kralja Zedinitelja. Reproducirani so tudi nekateri drugi osnutki spomenika, in sicer dela Tineta Kosa. Loiza Dolinaria. Petra Lobode. Borisa Kalina in drugih. S tem zvezkom, ki tvori sam zase zaključeno publikacijo in ki ie najlepši spomin na odkritje novega velikega snome-nika v prestolnici Slovenije, ie »Umetnost« zaključila četrti letnik. Z dosedanjimi letniki je ta revija za umetniško kulturo ne le odlično upravičila svoi obstoj, marveč tudi pripomogla k večji popularizaciji umetnosti in njenih zadev med širšimi vrstami slovenskega izobraženstva in meščanskih slojev. V pravkar zaključenem letniku ie objavila 35 člankov in drugega gradiva. 11 umetniških prilog. 247 podob 74 domačih in 88 podob 63 tujih avtorjev, poleg tega pa še 26 fotografskih posnetkov,, kar pomeni 372 ilustracij na 380 straneh. To je rekord, ki ga zares doslei še ni dosegla nobena slovenska kulturna revija. Za novi letnik, ki se bo za- čel s 1. septembrom t. 1.. obeta uredništvo revije obširen ilustriran pregled slovenske umetnostne zgodovine, članke iz ostale domače kulturne zgodovine, članke o slikarskih in grafičnih tehnikah, preglede smeri v umetnosti tujih, zlasti slovanskih kulturnih narodov itd. Zapiski R°man iz življenja pesnika preradovlč8. Vnukinja hrvatskega pesnika Petra Prera-doviča, nemška pesnica Paula von Prera-dovič, je spisala roman >Pave und Pero«, ki je izšel sočasno v nemškem izvirniku (Dunaj) in hrvatskem prevodu (Zagreb). Roman obravnava na podlagi intimnih pisem, ki jih je dobila v roke pesnikova vnukinja, tragično ljubezen Pave in Petra Preradoviča. Zanimanje za tujo poezijo v Italiji. Italijani so do zadnjega časa malo prevajali tuje pesnike. V novejšem času se opaža ved : no večje zanimanje za tuje pesnike, kakor j je sploh naraslo zanimanje za poezijo. Za- ] ložba Guanda je pravkar ustanovila novo j zbirko z naslovom >Fenice«, ki bo v redakciji Attilia Bertoluccija prinašala* prevode tujih pesnikov. Prvi trije zvezki vsebujejo izbor iz nemškega pesnika Štefana Geor-gea v odličnem prevodu Leona Traversa, pesmi v državljanski vojni padlega Španca Garcie Lorca in pesmi angleške pisateljice iz Nove Zelandije Katarine Mansfieldove. Brucknerjeve slavnosti v Lipskem. Lip-sko Brucknerjevo društvo bo skupno z organizacijo »Kraft durch Freude« in z nekaterimi drugimi društvi priredilo v dneh 10. do 13. oktobra drugi del slavnosti, posvečenih spominu skladatelja A. Bruckner-ja. Med drugim bodo izvajali v tistih dneh tri njegove simfonije in več godalnih skladb. Ob isten času bo prirejena razstava skladateljevih rokopisov. u— Stavbno gibanje zadnjih tednov. Gradbenik Miroslav Zupan je pričel z re-novacijo pročelja pri palači Trgovske zbornica za trgovino, obrt in Industrijo na vogalu Knafljeve in Beethovnove ulice. — Na Kralja Petra trgu št. 3 je postavljen visok stavbni oder, kjer se že več ko teden dni delo ne nadaljuje. — Pri večnadstropnih zgradbah Pokojninskega zavoda v Nunski in Muzejski ulici bosta še ta mesec dograjeni prvi dve hiši, ki jih zidata gradbenik A. Mavrič in Stavbna družba. Tod bodo že te dni pili likof. Tretja hiša bo dovršena v prvi tretjini avgusta, četrta pa šele čez dva meseca, ker so s to stavbo pričeli šele letos, dočim so pri ostalih izkopali temelje že lani. — Več novih, ličnih hišic je zraslo na periferiji mesta na Viču, v Kozarjah in proti Mestnemu logu. Lepa kolonija mičnih vil in hišic s praktično urejenimi vrtovi je nastala na Vrhovcih. Nekaj novih stavb je zgrajenih na Brdu, Cesti na Dobravo, za Dolgim mostom in ob Tržaški cesti. Tudi Nove Jarše, Tomačevo, Mala vas, Jezica in Dravlje zaznamujejo precej novih hišic. — Zalivanje drobnih kamnitih kock s katranom je končano po Karlovškem mostu in delu Karlovške ceste do Privoza. Katra,-niziranje Florijanske ulice od Amerikanca dalje čez Stari trg, Pod Trančo tik čevljarskega mostu, Mestnem trgu do magistrata je izvršilo podjetje Anton Res iz Zagreba. Sprameksiranje Erjavčeve ceste od Bleivveisove dalje proti železniškemu tiru je pravkar v delu. Tudi v Gajevi ulici so pričeli s pripravljalnimi deli za prekop cestišča, ki ga bodo primerno utrdili. u— Kup nesreč. Zidarski delavec Štefan Škerlj, ki je zaposlen pri tvrdki Tesna, je včeraj padel z zidarskega odra na stavbi ter se hudo poškodoval. Skoraj gotovo ima zlomljeno hrbtenico. — Kurjač državnih železnic Leopold Vidovič iz Ljubljane je doma hotel napolniti karbidno svetilko za kolo, pa je ravnal tako neprevidno, da mu je svetilka v rokah eksplodirala in se je Vidovič močno opekel po obrazu in rokah. — 291etni delavec Miha Jovanovič se je peljal včeraj s kolesom v šiško. Na Celovški cesti mu je pridrvel nasproti moto-ciklist ter ga podrl. Jovanovič se je močno poškodoval na glavi. — S kolesa je padla trgovka Ana Kocutarjeva in si zlomila desno roko. — Nikola Kostur je zaposlen kot delavec pri utrjevalnih delih nad Go-renjo vasjo. Na vrhu skale mu je izpodrsni-lo, da je padel več metrov globoko na skalnata tla ter si nevarno nalomil hrbtenico. — 691etni Jernej Okorn, ki se preživlja s sprosjačenjem, je priromal včeraj v Domžale ter na večer zlezel na senik, da bi tam prenočil. Ko pa je stopal po lestvi, mu je izpodrsnilo in je malo pod vrhom senika padel na tla ter obležal s polomljenimi rebri. — Na Cesti dveh cesarjev so se igrali otroci iz kolonij, pa je po nesreči za-vozila mednje neka ženska ln podrla 61et-nega delavčevega sinka Franca Ovna. Otrok je odnesel občutne poškodbe na glavi, po rokah in po nogah. Iz Litije i— Nove orgle pri Sv. Križu nad Litijo. Hribovska vas Sv. Križ nad Litijo je dobila nove orgle. Izdelal jih je šentviški mojster France Jenko in so svetokriške orgle že njegov 40. tovrstni izdelek. Za to priliko je bila vsa vas v zastavah in mlajih, blagoslov novih orgel pa je izvršil skladatelj in ljubljanski stodni dekan kanonik dr. Franc Kimovec. Za nove orgle je bila javna zbirka. Nabrali so 60.000 dinarjev. Iz Rogaške Slatine rg— Tradicionalna Anina zabava v Rogaški Slatini bo danes ob 21. v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma. (—) Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo ob 3. uri pop. ob vsakem vremenu) barvani velefilm »Osvajalci vsemirja«. Eden od največjih letalskih filmov. Med dodatki vojni tednik. Sledi »V imenu zakona«. Iz Novega mesta n— »Kino dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 18.30 in 20.30 1. Univerzum tednik. 2. Foxov najnovejši žurnal 3. Harry Piel v napetem in zanimivem filmu »Najtežji slučaj«. Pustolovščine v Maroku! Harry Piel v vlogi misterioznega pristaniškega delavca, ki razkrinka razbojnike in osvaja srce svoje izvoljenke. Zabavno! Zanimivo! Pridite! R D I Sobota, 27. julija Ljubljana 7: Jutrnii pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (vodi ga. Mileva Boltarjeva). — 17.30: Drobiž za drobiž (plošče). — 18: Klavirska harmonika (g Jože Povše). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Ob 20 letnici smrti dr. Draže Pavloviča. — 19.40: Objave. — 20: Zunanje politični pregled (dr. A Kuhar). — 20.30: Pisan večer radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Melodv iazz. Beograd 19.40: Narodne pesmi. —20.40: Operetni večer. — 22: Vesela muzika. — Zagreb 17.45: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Dumičičeve kompozicije. — 20.30: Zabaven večer. — Sofija 19: Bolgarska glasba. — 20: Orkestralni koncert. — 22: Ples. — Praga 19.35: Spevoigra. — 20 30: Skladbe za violino in klavir. — 20.40: Nedbalova glasba. — 21.30: Pester spored. — Berlin 19.15: Večer vesele muzike. — 21.15: Mali orkester. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 17.15: Operni odlomki — 20.30: Operetni večer. — 21.10: Komorne skladbe. — 23.15: Ples. Iz Celja e— Robert Vaclavik — zlatomašnik. Upokojeni župnik g. Robert Vaclavik je obhajal v četrtek v Gotovljah pri Žalcu zlato mašo. Po rodu Ceh, je bil g. jubilant v ■vseh krajih, kjer je služboval, znan in priljubljen kot odločno naroden duhovnik, ki se je neustrašeno boril proti narodnim odpadnikom. Bil je svoje čase tudi kaplan v Vojniku pri Celju, kjer se ga starejša generacija še danes s hvaležnostjo spominja, čestitkam številnih prijateljev in znancev širom Slovenije se pridružujemo tudi mi in želimo g. Robertu Vaclaviku še mnogo let zdravja in zadovoljstva! e— Zanimivo planinsko predavanje. Savinjska podružnica alpinističnega kluba »Skale« v Celju bo imela v sredo 31. t. m. ob 20. v klubski sobi sestanek, na katerem bo predaval g. Janko žager iz št. Jurija ob juž. žel. o plezalnih turah po Julijskih Alpah. Skalaši in ljubitelji planin, pridite! e— Starokatoliške službe božje jutri v Celju ne bo. e— Ciril-Metodovo kresovanje v Celju. V počastitev spomina slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda sta celjski podružnici CMD priredili zbirko v šolske in narodno obrambne namene. Ta zbirka je dala lepo vsoto 2.800 din čistih dohodkov. To vsoto sta obe podružnici poslali svoji centrali v Ljubljano. Vsem, ki so k temu uspehu pripomogli z delom ali darovi, se odbora podružnic iskreno zahvaljujeta. e— Kolu jugoMovenskih sester v Celju je darovala trgovka ga. Fani Zidanškova na Sp. Hudinji pri Celju 100 din namesto venca na grob gdč. Tee čatrove. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. e— Umrl je v četrtek v celjski bolnišnici v starosti 58 let posestnik g. inž. Josip Lenko iz št. Petra v Savinjski dolini. Istega dne je umrl v Zavodni 45 pri Celju v starosti 76 let upokojeni poduradnik g. Vincenc Holzl. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno soža-lje! e— Dober plen celjske policije. Policijski stražnik Emeršič je v četrtek dopoldne na Glavnem trgu aretiral 321etnega, v Podsre-di rojenega in tudi tja pristojnega Avgusta S., delavca brez stalnega bivališča, ker se mu je zdel sumljiv. Med potjo do policijske stražnice je S. spustil na tla razno vlomilsko orodje. Stražnik pa je to opazil in crodje pobral. Vse kaže, da ima S. na vesti večino, če ne vseh zadnjih drznih vlomov v Celju in okolici, o katerih smo poročali. Kot nevaren prijatelj tuje lastnine se je udejstvoval tudi v raznih drugih krajih. Preiskava, ki še ni zaključena, bo gotovo pojasnila celo vrsto vlomov in tatvin, izvršenih v zadnjem času v raznih krajih. e— Smrten padec z verande. Na Lipi pri Teharju je padla 53Ietna dninarica Marija Pistivškova z neke verande. Pri padcu je dobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je v torek izcihnila. e— Tatvina v tovarni. V neki celjski tovarni je nekdo ukradel v sredo 3.000 din vreden električen kabel. Policija je storilcu že na sledu. a— Mariborski srednješolci na delovnem taboru pri Sv. Križu na Kozjaku. Počitniška zveza na I. državni realni gimnaziji v Mariboru je organizirala tudi letos delovni tabor mariborskih srednješolcev pri Sv. Križu na Kozjaku. Pod vodstvom prof. Ravnikarja preživljajo naši srednješolci svoje počitnice z delom za naše obmejno prebivalstvo. Pomagajo mu pri kmečkem delu, popravljajo ceste, ki so jih razdejali hudourniki, in opravljajo razna druga dela. Taborjani so se hitro vživeli in udomačili in prihaja k njim ob večerih toliko kmetov prosit za njihovo pomoč, da bi lahko bilo še enkrat toliko fantov v taboru in še bi jih bilo premalo. Prizadevno delo naših požrtvovalnih srednješolcev zasluži vse priznanje. a — Služba božja za planince in izletnike v nedeljo 28. t. m.: pri Pohorskem domu ob 9., pri Sv. Arehu ob 10., na Smolniku ob 9., na Uršlji gori ob 9., na Pungartu (Koča pod Kopo) ob 11, v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4.15. — Aljažev klub. a— Zdravniško dežurno služb« za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rejonskega zdravnika v nedeljo 28. t. m. g. dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tyrševa ulica 14. a— Huda ura nad Pesniško dolino, v četrtek popoldne je divjalo nad Pesniško dolino neurje, ki je opustošilo velike komplekse sadnih, poljskih in vinogradniških kultur. Ponekod je padala kakor orehi debela toča in je bila zemlja v nekaj trenutkih pokrita z belo plastjo. Travniki, ki so letos kazali lepo otavo, so zdaj kakor povaljani. Sreča v nesreči je, da je območje toče bilo le majhno. Prebivalstvo, ki jim je toča uničila vse, je potrebno pomoči. a— Zahvala. Protituberkulozna liga v Mariboru se zahvaljuje Zvezi bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, pododboru v Mariboru. za 100 din namesto venca na grob bančnega uradnika e. Pertota Viktoria. a— S pokvarjenimi klobasami se je zastrupil 171etni čevljarski vajenec Štefan Vreš s Pobrežja, ki so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Klobase je Vreš kupil pri nekem mesarju, proti kateremu so oblastva uvedla kazensko postopanje. a— V znamenju časa so številne tatvine poljskih pridelkov, ki se ponavljajo dan za dnevom v Mariboru in okolici. Oblastva so ukrenila vse potrebno, da obvarujejo prebivalstvo pred poljskimi tatovi. a— Usodna pomota. 201etni pekovski vajenec Gregor Polanec iz Kamilice je prišel žejen domov. Zagrabil je za prvo steklenico, ki ie bila v bližini, misleč, da je v njej voda, ter jo izpil. V steklenici pa je bila octova kislina. Nesrečnega Polanca so takoj spravili v mariborsko bolnišnico, kjer so rnu zdravniki rešili življenje. a— čigava je zlata zapestnica. Na Vodnikovem trgu se je našla dragocena zlata zapestnica, ki jo dobi lastnik na policiji, kjer je tudi kolo z evid. štev. 2-22036, ki je bilo naj:"eno v Slovenski ulici. a— Vse kradejo. Posestnid Ljudmili Pintaričevi iz Ružičkega vrha je ukradel neznanec iz neke gostilne na Aleksandrovi cesti 20 kg sirovega masla. Ob kolo ,je prišel delavec Konrad Pšajd iz Trdinove ulir ce 18. Ukradeno kolo je znamke »Rojal« in ima ev. štev. 2-138955. Na Vodnikovem trgu je žepar izmaknil zasebniei Antoniji Spragerjevi denarn'eo, v k?.teri je bilo okoli 500 din gotovine. 7« tnl-Viim "Vkovcem poizveduje policija. a— Sreča v nesreči. Pri popravljanju šolskega poslopja na Teznem pri Mariboru je pri delu spodrsnilo 421etnemu zidarju Francu Kotniku. V zadnjem trenutku je Kotnik zgrabil žice za električni vod ob zidu poslopja ter s tem preprečil padec v globino. K sreči je dobil Kotnik le manjše opekline na rokah. Iz Murske Sobote ms— Karambol na Aleksandrovi ulici. V torek 23. t. m. je v zgodnjih popoldanskih urah prišlo na Aleksandrovi ulici blizu pisarne dr. Valjija do avtomobilske nesreče. V isti smeri sta vozila drug za drugim mestni škropilni avto, ki ga je šo-firal policijski poveljnik g. Simonič, in velik tovorni avto g. Šiftarja, žitnega trgovca in gostilničarja iz Brezovcev. G. Šiftar je nameraval prehiteti počasi vozeči škropilni avto malo pred krajem, kjer sta stala ob strani ceste neki osebni avto, za njim pa zvrnjen voz slame, v tem hipu je pribrzel nasproti velik tovorni avto in- dustrijca Josipa Benka. Ta je videl pred me in obema avtomobilima, je obšel slamo, zastirala razgled po vsej cesti. Misleč, da se bo mogel pravočasno izogniti kupu slame in obema avtomobilima, ej obel slamo, nato pa zavil na desno, šele v tem hipu je zapazil pred sabo še tretji avto. K sreči je imel šofer toliko prisotnosti duha, da se je raje odločil za neizogibno nesrečo kot za trčenje s tovornim avtom, na katerem se je vozilo tudi več ljudi. Udarec v luksuzni avto je bil tako močan, da ga je vrglo na pločnik. Avto je znatno poškodovan. K sreči pa ni bilo nobenih človeških žrtev. ms— Nevihta za nevihto. V sredo proti večeru je že spet divjala nad vsem Prek-murjem močna nevihta. Lilo je kakor iz škafa. Ponovno je veter razmetaval po polju v križe zloženo žito. Kmetje so vsled stalnega deževnega vremena zaskrbljeni, ker so zapazili, da začenja žito v kupih kliti. ®<3arstvo Naš pšenleni pridelek ne bo kril domače potrebe V glavnih žitorodnih področjih naše države je žetev pšenice končana, izven Vojvodine pa žetev še traja, šele sedaj je mogoče približno oceniti, kakšen je donos letošnje pšenične letine. Na podlagi poizku-šnje mlačve v posameznih krajih Vojvodine se da ugotoviti, da je letošnji pridelek bolj zaostal za lanskim, kakor se je prvotno pričakovalo. V Bački in Banatu donos na hektar baje nikjer ne presega 10 do 11 metrskih stotov in še to je redkost, tako, da je povprečje izpod 10 met. stotov. Na slabši zemlji pa gre povprečje donosa tudi na 8 in 7 metrskih stotov na hektar. Strokovnjaki sodijo, da bo celotni pridelek Vojvodine letos izredno slab, kar je odločilno za vso našo državo. Iz ostalih krajev še ni podrobnejših poročilih, vendar lahko že danes računamo s tem, da bo celotni pridelek pšenice v naši državi za 25 do 30°/o manjši nego je bil lani, kar pomeni da bo znašal le 20 do 21 milijonov metrskih stotov, med tem ko znaša naša domača potreba okrog 23.5 do 24.5 milijona metrskih stotov na leto. če bo rezultat le- tine v resnici tak, potem bodo potrebni ukrepi za omejitev potrošnje pšenice, na izvoz pa ni več misliti. Po beograjskih informacijah se na merodajnih mestih že resno pečajo z vprašanjem omejitev. Znova je postalo aktualno vprašanje bolj racionalnega izkoriščanja pšenice in uvedbe enotnega kruha in enotne m°ke v vsej državi. Načrt za uvedbo take moke bi omogočil prihranek 10 do 15»/0 pšenice, namenjene za prehrano. Prav tako stopa v ospredje vprašanje prisilnega mešanja pšenične moke s koruzo. Le s takimi ukrepi si lahko v polnem obsegu zaslguramo kruh do nove letine. Tudi iz Slavonije in Hrvatske prihajajo slična poročila. Tako poročajo da bo znašal v okolici Vinkovcev letošnji pridelek pšenice le 6 do 7 kvintalov na oral, medtem ko znaša v povprečno dobrih letih 13 do 14 kvintalov. Pa tudi po kakovosti bo pridelk slab. V Slavoniji bo teža pšenice dosegla le 73 do 76 kg (za hektoliter) nasproti normalni teži 79—81 kg. preje je znašala 128 milijonov (lani 132), vrednost uvožen umetne svile pa 100 milijonov din (lani 52). Značilno je, da se je povečal tudi uvoz tkanin, in sicer uvoz bombažnih tkanin na 139 milijonov din (lani 77.7), volnenih tkanin na 95.8 milijona din (76.3). Uvoz surovih kož je znašal v prvem polletju 109 (lani 96), uvoz premoga pa 33.941 vagonov (lani 21.368). Vrednost uvoženega premoga se je dvignila od lanskih 66.3 na 148.3 milijona din. Nafte smo v prvem polletju uvozili 8600 vagonov (lani 7630, predi. 3099) v vrednosti 164 milijonov din (lani 37.1, predi. 21.3). Povečal se je tudi uvoz petroleja na 781 vagonov (lani 133) v vrednosti 16.6 milijona din (1.2), uvoz mazilnega olja pa na 361 vagonov (219) v vrednosti 23.4 milijona Sin (8.9). V celoti smo izdali v prvem polletju za uvožena mineralna olja in derivate mineralnih olj 220 milijonov din nasproti 74 milijonom v lanskem prvem polletju, kar gre v znatni meri na račun višjih cen pri uvozu. Od kolonijalnega blaga smo v prvem polletju uvozili 310 vagonov kave (360) in 633 vagonov riža (879); nadalje smo uvozili 579 vagonov oljnih plodov (lani 657) v vrednosti 32.9 milijona din (27.2) in 51 vagonov rastlinskih olj (38) v vrednosti 4.3 milijona din (2.5). Naša zunanja trgovina v prvem polletju Pred nevi smo objavili skupne številke o našem izvozu in uvozu v juliju, kakor tudi v prvih 6 mescih t. 1. Sedaj so nam r.a razpolago tudi podrobne številke, ki so zlasti zanimive zaradi tega, ker se je v zadnjem času bistveno spremenila struktura naše zunanje trgovine. To velja zlasti za junij, ko je vstopila Italija v vojno in se je vojno področje razširilo tudi na Sredozemsko morje, s čemer nam je bila na mah zaprta pot do prekomorskih držav. Naš izvoz v juniju In v prvem polletju Kakor smo že navedli, se je naš izvoz v juniju zaradi vojnih dogodkov zmanjšal po količini in po vrednosti. V maju je dosegla vrednost našega izvoza skoro 743 milijonov din, v juniju pa je padla na 565 milijonov. Za vse prvo polletje letošnjega leta je znašala vrednost izvoza 3848 milijonov din, nasproti 2414 milijonom v prvem polletju lanskega leta. Značilno je, da smo tudi še v juniju izvažali pšenico in je znašal izvoz 1003 vagone v vrednosti 24.8 milijona din. Tako je celotni izvoz pšenice v prvem polletju dosegel 6477 vagonov (lani 3383) v vrednosti 139.1 milijona din (lani 60.4). Docela pa se je ustavil izvoz koruze in smo v prvem polletju izvozili samo za 0.8 milijona din koruze (lani za 81.2, predlanskim za 433.5 milijona din). Tudi v juniju je bil zelo živahen izvoz pšenične moke, saj je dosegel 391 vagonov v vrednosti 15.6 milijona din, v prvem polletju pa smo izvozili 1227 vagonov moke (lani 55) v vrednosti 45.9 milijona din (lani 1.7). Izvoz fižola je bil letos zelo slab, saj je dosegel v prvem polletju le 9.9 milijona din (lani 28.3). Suhih češpelj pa smo izvozili kar za 91.6 milijona din (lani 13.0). Znatno se je letos povečal tudi izvoz vina, ki se je v prvem polletju povzpel na 1017 vagonov (lani 441, predi. 125) v vrednosti 38.2 milijona din (lani 15.5, predi. 4.0). Zdravilnih zelišč smo letos izvozili za 20.1 milijona din (lani 10.2), hmelja za 9.1 milijona din (5.0), tobaka pa za 128.4 milijona din (lani 0) in konoplje za 216.5 milijona din (lani 109.9). Značilno je, da smo letos izvozili po količini manj konoplje nego lani, namreč le 878 vagonov nasproti 1182 v lanskem prvem polletju, vrednost izvožene konoplje pa se je podvojila, kar je posledica izredno narasle cene. Znaten izvoz živine in mesa Izvoz živine je bil letos v prvem polletju prav znaten. Konj smo izvozili 19.779 (lani 4107) v vrednosti 71.5 milijona din (14.9). Izvoz konj se je skoro popetoril. Goveje živine smo v prvem polletju izvozili 26.487 glav (lani 10.545) v vrednosti 73.8 milijona din (lani 32.8). Nazadoval pa je izvoz svinj, in sicer na 79.526 glav (lani 151.913) v vrednosti 132.8 milijona din (lani 252.2). To nazadovanje izvoza svinj je deloma posledica težkoč pri izvozu zaradi visoko naraslih cen koruze, ki onemogoča pitanje svinj, na drugi strani pa se je letos znatno dvignil izvoz svinjskega mesa in masti, tako da izvažamo svinje bolj v predelanem stanju. Prav tako je bil letos v prvem polletju manjši izvoz perutnine, ki je znašal le 94 vagonov (lani 152) v vrednosti 10.4 milijona din (15.4). Kakor rečeno se je v izrednem obsegu povečal letos izvoz mesa, masti in mesnih izdelkov. Mesa in zaklane perutnine smo v prvem polletju izvozili 1756 vagonov (lani 616) v vrednosti 276.3 milijona din (lani 90.0). Po količini se je torej izvoz mesa potrojil, po vrednosti pa početvoril. Mesnih izdelkov smo izvozili 423 vagonov (lani 107) v vrednosti 89.3 milijona din (21.7), masti pa 587 vagonov (lani 320) v vrednosti 112.8 milijona din (53). Skupaj se je izvoz mesa, mesnih izdelkov in masti dvignil po vrednosti od lanskih 165 na 478 milijonov din. Od ostalih proizvodov živinoreje je omeniti jajca, katerih izvoz se je držal na lanski višini. Izvozili smo 1039 vagonov jajc, (lani 1099) v vrednosti 125.8 milijona din (106.0). Perja in puha pa smo izvozili 83 vagonov (lani 56) v vrednosti 48.5 milijona din (28.9). Izvoz surovih kož se je po vrednosti dvignil na 68.8 milijona din (lani 54.3), kož divjačine pa smo izvozili za 11.4 milijona din (lani za 6.5). Velik izvoz lesa Letos se je zlasti povečal izvoz lesa in lesnih izdelkov, vendar nam statistika za junij kaže, da je v tem mescu zaradi onemogočenega prekomorskega prevoza izvoz zopet precej popustil. Tako smo v maju izvozili še 12.960 vagorjov gradbenega lesa, v juniju pa le 8526 vagonov. V prvem letošnjem polletju se je naš izvoz gradbenega lesa dvignil na 65.267 vagonov (lani 48.886, predlanskim 38.761), vrednost izvoženega gradbenega lesa pa se je povzpela na 721.8 milijona din (lani 387.6, predi. 321.1). Znatno se je povečal tudi izvoz drv, in sicer na 14.156 vagonov (nasproti 4710 v lanskem prvem in 1578 v predlanskem prvem polletju); vrednost izvoženih drv pa se je dvignila na 35.7 milijona din nasproti 15.8 in 3.8 milijona din v prvih polletjih zadnjih dveh let Izvoz olja je nazadoval na 883 vagonov (lani 1550) odnosno na 6.8 milijona din (lani 9.8), lesenih izdelkov smo izvozili za 19.2 milijona din (lani za 16.3), železniških pragov pa 158.000 komadov Gani 356.000) v vrednosti 11.9 milijona din (19.4). Skupaj je znašala vrednost izvoženega lesa in lesnih izdelkov 795 miljonov din nasproti 445 odnosno 363 milijonom v prvem polletju prejšnjih dveh let. Izvoz kovin in Industrijskih izdelkov Navzlic ugodni konjunkturi naš izvoz kovin letos ni bil znatno večji nego lani. Bakra smo izvozili 2362 vagonov (lani 2161) v vrednosti 415.5 milijona din (lani 348.6); svinca 588 vagonov (362) v vrednosti 39.8 milijona din (17.3), raznih rud pa 61.843 vagonov (63.359) v vrednosti 235.7 milijona din (197.0). Znatnejše povečanje izvoza svinca je pripisati večji predelavi svinčenega koncentrata v svinec, kar ima na drugi strani za posledico manjši izvoz rude odnosno koncentrata. Izvoz cementa je bil letos zelo slab in se je skrčil na 6118 vagonov (lani 8760) v vrednosti 19.1 milijona din (25.2). Znatno pa se je povečal izvoz kalcijevega karbida in cianamida, in sicer na 65.0 milijona din (lani 40.0), izvoz sode na 23.5 milijona din (lani 14.6) in izvoz ekstraktov za strojenje na 34.0 milijona din (lani 31.6). Uvoz tekstilnih in drugih surovin Ustavitev pomorskega uvoza surovin še ni prišla prav do izraza v statistiki našega uvoza za mesec junij, ker je blago v prvi destini mesca še v redu dospevalo. V juniju smo sicer uvozili 191 vagonov bombaža (lani 142), toda le 18 vagonov bombažne preje (lani 125), 8 vagonov ostalih rastlinskih vlaken in preje (lani 53) ter 31 vagonov ovčje volne in volnene preje (lani 45). Številke za prvo polletje nam kažejo, da je bil uvoz tekstilnih surovin, zlasti bombaža, deloma večji nego lani, vendar je treba upoštevati, da je v zadnjih mescih lanskega leta uvoz skoro docela zastal in smo potrošili vse rezerve. V prvem polletju smo uvozili 1349 vagonov bombaža (lani 977) in 419 vagonov bombažne preje (lani 787), tako da je znašal skupni uvoz bombaža in bombažne preje 1767 vagonov nasproti 1764 v lanskem prvem polletju. Izvoz se je torej v celoti držal na lanski višini. Za uvožen bombaž pa smo letos plačali 207 miiljonov din (lani 118) in za uvoženo prejo 142 milijonov din (lani 182). Ostalih rastlinskih vlaken (jute) in preje iz teh vlaken smo v prvem polletju uvozili le 213 vagonov (lani 289), volne in volnene preje 240 vagonov (lani 360), uvoz umetne svile pa se je dvignil na 217 vagonov (lani j 149). Vrednost uvožene volne in volnene . Maksimalne cene za drva Poročali smo že, da je urad za kontrolo cen na osnovi odlcka trgovinskega in so-ciaflnega ministra od 13 julija in člena 3 uredbe o kontroli cen predpisal maksimalne cene za drva na železniškikh in rečnih nakladalnih postajah za najmanjšo količino enega vagona odnosno 10 ton Odločba urada za kontrolo cen je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 25 t. m. in je s tem dnem dobila obvezno moč. Makksimalne cene, ki jih določa ta odločba in smo jih objavili 25. t. m. veljajo torej od četrtka naprej. Sedaj mora upravno oblastvo prve stopnje določiti maksimalne cene na razkladalnih postajah in v nadrobni prodaji po navodilih urada za kontrolo cen. Zaključki, ki so bili skllenjeni do 25. julija, ko je stopilo maksimiranje v veljavo, in niso bili izvršeni, se moTaio izvršiti po novih cenah, kolikor niso pogodbene cene ugodnejše za kupca. Isto velja za delno izvršene zaključke pri katerih veljajo nove cene za nedobaviljeni del blaga. Na nakladalnih postajah veljajo torej od četrtka nasilednje cene zr bukova drva: bukova polena I. vrste 110 din, II. vrste 101.50 din, III. vrste 87.50 din, bukove cepljene okroglice I. vrste 100 din. II. vrste 92.50 din, bukove okroglice I. vrste 71.50 dih, II. vrste 62.50 din; za cerova drva veljajo naslednje cene: polena 1. vrste 97.50 din, II. vrste 90 din 111. vrste 82.50 din, cepljene okroglice 77.50 din; za hrastova drva: polena I vrste 92.50 dm, II. vrste 80 din, in okroglice 70 din. Za bukove nevezane odpadke znaša cena 57.50 din, za mešane odpadke trdega lesa pa 52.50 din. Gospodarske vesti = Vnevčenje kup°na Vojne š^de. S 1. avgustom 1940 bodo Poštna hranilnica in njene podružnice ter vse pošte v državi izplačevale kupone št. 23 obveznic 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo. Pošte bodo izplačevale dnevno največ po 50 kuponov eni osebi, preko tega števila pa jih bo izplačevala Poštna hranilnica (podružnica). Da ne bi občinstvo pri blagajni Poštne hranilnice in njenih podružnic preveč čakalo in da bi se pospešilo in olajšalo delo, naj vsi tisti, ki imajo nad 200 kuponov, pošljejo te kupone po pošti z vrednostnim pismom Poštni hranilnici (podružnici), ki bo kupone po vrsti, kakor bodo prihajali, pregledala in odgovarjajočo vrednost nakazala po pošti na naslov pošiljateljev, oziroma odobrile za njegov čekovni račun. Kupone je treba poslati s seznamom serij ln številk, seznam mora podpisati pošiljalec ter obenem točno navesti naslov. = Dobave. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo pnevmatskih krožnih žag ter svedrov na električni pogon. Pomorsko zrakoplovna šola v Divuliah sprejema do 1. avgusta ponudbe za dobavo orodja, mikrometrov. koksa, lesnega oglja, železa, razne pločevine, žice. svinca, salmiaka. pa- ste za čiščenie in bombaža za čiščenje, lesenih držal, ščetk in dr. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 2. avgusta ponudbe za dobavo stroja za rezanje usnja, do 8. avgusta za dobavo lopat in vozičkov za premog, cevi za bencin, krovne lepenke, orodja in pribora za dimnikarska dela. do 9. avgusta za dobavo univerzalne vrvice in zaponk, ter stekla za svetilke ter okna. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 15. avgusta ponudbe za dobavo elektro-materiala. do 16. avgusta za dobavo železa in železnega materiala, železne žice. vijakov in matic, do 19. avgusta za dobavo kali jevega mila. sidola in kavstične sode. do 21 avgusta za dobavo krp in bombaža za čiščenje. do 22. avg. za dobavo brodskih ur. do 23. avgusta za dobavo jekla in pločevine. do 24. avg. za dobavo ličarskega in slikarskega materiala, čopičev. svinčnikov, papirja, otiračev za noge. mila za pranje, lepila i dr., do 26. avg. za dobavo bakra, pločevine, žice. cevi. aluminija, svinca in kositra, do 27. avg. za dobavo vrvarskega blaga. vrvi. jadrenca. platnenih cevi i dr.. do 28. avg. za dobavo materiala za avto-geno varenje in 30. avg. za dobavo medi. žice. delta-metala ter brezšivih cevi. Direkcija drž rudnika v Velenju spre-iema do 5. avgusta Donudbe za rooravilo manometrov, za dobavo portlandskega cementa. zakovic in viiakov. manesmancvih cevi. odlitkov za črpalko, kompletnega re-verzirneea kontrolorja, hrastovega samskega lesa. ključev za matice, žarnic za akumulatorske svetilke, krom-nikeli jekla. restrratcriev iz gobaste gume. tračne žage. strelne žice ter sna žilne volne. Borze 26. julija Na iugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone ie bilo v Zagrebu povpraševanje po 37 50. v Beogradu pa po 39. Bolgarski klirinški čeki pa so se v Beogradu nudili po 92. Na zagrebškem efektnem tržišču i p bila tendenca prijazna, vendar med državnimi vrednotami ni prišlo do nrometa Pač na je bil zabeležen zaključek v delnicah Trboveljske po 300. EFEKTI LJubljana. Oficielni tečaji: London 169.02 — 172.22. New York 4425 — 4435. Curih 1007.62 — 1017.62. Tečaji na svobodnem trgu: London 209.05 — 212.25. New York 5480 — 5520. Curih 1245.15 — 1255.15. Curih. Beograd 10. Pariz 9.87 (bankovci 5.40). London 17.55 (bankovci 13). New York 4.40 (bankovci 4.59). Milan 22.20. Madrid 40, Berlin 175.75 (registr marke 51.50) Stockholm 104. Sofija 5.50. Atene 3.00, Bukarešta 2.30. DEVIZE Zagreb. Državne vrednote. 4% agrarne 49.87 den.. 4% severne agrarne 50 den., 6% begluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 70 — 71. 7% invest. 96 den.. 7% Seligman 92.50 den.. 8% Blair 97 den.; delnice: PAB 192 bL. Trboveljska 295 — 303 (300). Še-čerana Osijek 245 den. Beograd. Vojna škoda 436.50 — 433 (437 — 438), 4% agrarne — (52). 4°/o severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 76.25 — 76.75 (76.50). 6% dalm agrarne 68 25 — 68.75 (68.50 — 69.50). 7% stabiliz. — (93), 7°/o invest. 97.50 — 98.50. 7% Blair 93 50 bi.. 8% Blair 99 — 100. Narodna banka 7800 — 7850. PAB 194 — 196 (197). Blagovna tržišča ŽITO Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenic3: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2%, 242; sremska in slavonska 78 kg, 2<70, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t-m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238 — 240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka; baška in banatska »0g« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobi; baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 390 — 400. Dr. Hachov proglas na češki narod Praga, 26. julija. AA. (DNB) Vlada pro-tektorata je objavila poročilo, v katerem pravi: Vlada protektorata je imela že večkrat priliko, opozoriti češko prebivalstvo na neodgovorno delavnost nekaterih čeških izseljencev, ki si laste pravico, govoriti v tujini v imenu češkega naroda. Po zadnjih poročilih iz sovražne tujine je bila zdaj sestavljena v Angliji tako imenovana češkoslovaška vlada z lastnim predsednikom. Ta korak je naravno brez vsake podlage, ker ima češki narod svojega edino pooblaščenega predstavnika v osebi predsednika dr. Hache, ki je bil na pravilen način postavljen na svoje mesto, kakor tudi vlado protektorata, ki jo je imenoval omenjeni predsednik, češki narod ve, kakšno poslanstvo mu je določeno v Srednji Evropi ob tesnem sodelovanju z zmagovitim nemškim narodom, češki narod stoji trdno za svojim predsednikom in zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti do nemškega rajha ter ne bo dovolil, da ga s te poti spravijo kake avanturistične obljube, češki narod se zanese na besede voditelja rajha ln trdno veruje v svojo srečno bodočnost pod varstvom velikega nemškega rajha. V Lizbono prispela ladja s Francozi iz Anglije Lizbona, 26. julija. AA. (Štefani). Angleška ladja »Orduna« je prispela v Lizbono s 500 francoskimi državljani, evakuiranimi iz Anglije. V glavnem so člani diplomatskih in konzularnih predstavništev, vojaških odposlanstev, gospodarstveniki in predstavniki raznih ustanov. Bivši veleposlanik v Londonu Corbin je odpotoval v Argentino. V Angliji je ostalo samo gotovo število francoskih častnikov, ki so službovali na ladjah, ki so jih Angleži zaplenili. Francoski državljani, ki so prispeli v Lizbono, bodo nadaljevali danes potovanje v Francijo. Aretacije vodilnih osebnosti v Baltiku Stockholm, 26. julija, z. Švedski listi poročajo, da je bili te dni bivši vrhovni poveljnik estonske vojske, general Laidoner, aretiran in odveden v Moskvo. Obtožen bo zaradi protiljudskekga rovarenja. Po istih informacijah so bili pred dnevi aretirani tudi bivši litovskik zunanji minister Urbsis, letonski zunanji minister Munters, in estonskik zunanji ministerPitt ter prav tako vsi odvedeni v Moskvo. Pariška borza bo pričela zopet poslovati Vichy, 26. jul. br. (SDA). »Pet i t Dauphi-nois« poroča, da bo pariška borza pričetkom prihodnjega tedna spet pričela poslovati. Za posamezne vrste tečajev je vlada odredila neke omejitve, tako da na borzi ne bodo nastale nikake katastrofe. Nemško-turški trgovinski sporazum Berlin, 26. julija. AA. (DNB) Uradno poročajo, da je bil danes podpisan nemško-turški trgovinski sporazum, s katerim se ureja zamenjava blaga med Turčijo in Nemčijo. Gospodarske težave na Finskem Helsinki, 26. julija. AA. (DNB) List »Usi Suomi« pravi o notranjem položaju na Finskem, da še dolgo ne bo moči doseči predvojnega življenjskega standarda. Da se preprečijo še večje gospodarske nesreče, mora^ ves narod doprinesti svoje žrtve. Vprašanje zvišanja cen, v enaki meri pa tudi vprašanje povišanja plač. se mora rešiti v medsebojnem zaupanju med delodajalci in delavci. Ker na Finskem vlada veliko pomanjkanje petroleja in bencina, je vlada prepove-daal prodajati petrolej za razsvetljavo. Hitlerjev dar MussJofintju ...t . ..... - .. Nemški državni kancelar Hitler je poklonil Mussoliniju oklopni vlak s protiletalskimi topovi Velezanimiva monografija Peter Veliki in južni Slovani Sovjetsko-ruska brzojavna agencija Tass izdaja tudi svoj bilten. V eni izmed zadnjih številk tega biltena čitamo to-le zanimivo beležko: »Dopisni član Akademije znanosti in umetnosti v Moskvi S. K. Bogojavlenski je napisal velezanimivo monografijo »Peter I. in južni Slovani«. V knjigi razpravlja o stikih Rusije iz Petrove dobe z južnoslo-vanskimi zemljami. Interesanten dokument, izvirajoč iz leta 1697., je pismo Petra I. Grigoriju Ostrovskemu, ki je bil poslan v slovanske zemlje, da najame tam mornarje za rusko brodovje. V pismu Peter naroča, naj se v dctičnih slovanskih pokrajinah zbero potrebne informacije, poslužujejo se li tam — »slovanskega jezika in more li Rus govoriti o vsem, pa da ga ti Slovani razumejo.« Gradivo, ki ga je zbral Bogojavlenski, priča, da je v Petrovi dobi v Rusiji vladalo živahno zanimanje za zgodovino južnih Slovanov. Leta 1711. je Peter Veliki ukazal ruskemu poslaniku Urbihu, naj zbere vse gradivo, ki se nanaša na poreklo Slovanov. Poslanik Urbih se je obrnil na znane češke in nemške učenjake s prošnjo, naj mu pri tem delu pomagajo. In res je dobil od njih kopo prispevkov, nanašajočih se na to vprašanje. V istem času je bila v Rusiji prevedena iz italijanskega jezika na ruski knjiga o zgodovini Slovanov, ki jo je napisal znani italijanski učenjak Orbini. Peter se je živo zanimal za ta prevod in si ga je dal predložiti v pregled. Cela vrata dokumentov priča o kulturnih stikih Petrove Rusije z.južnimi Slovani. Tako se je na primer beograjski mitro-polit Mcjsej Petrovič obrnil na carja Petra s prošnjo, naj mu pošlje ruske učitelje, da bodo mladino učili »latinski in slovanski jezik«. Peter je nato poslal v Beograd učitelja Maksima Suvorova. Monografija »Peter I. in južni Slovani« je gotovo velezanimivo delo. Nadejamo se, da jo bo sedaj, ko so vzpostavljeni normalni odnošaji z Moskvo, mogoče dobiti tudi pri nas. Na cesti najdeni zavitek s pecivom • • • Sredi maja letošnjega leta je umrl v deželni bolnici v Ogrskem Gradišču 30-letni mesar Jan Vychodsky za zastrupitvijo z arzenikom. Mož je navajal, da je na cesti našel zavitek s pecivom, ki ga je pokusil. Od tega se je zastrupil. Tega mu niso hoteli verjeti. Menili so, da govori tako, da bi kril kakšno drugo Zlato v ©klopnih si Ameriško finančno ministrstvo je dobilo zahtevani kredit 1.6 miiijona dolarjev, potreben za prevoz pet milijard zlata v palicah iz trezorja Federalne rezervne banke v znani »Fort Knox«. Zlato morajo odpeljati v trdnjavo zaradi prenapolnjenosti zlatih zalog v bančnih prostorih in prevoz se bo izvršil z oklopnimi vlaki. Vsak vlak bo odpeljal za sto milijonov dolarjev zlatih palic. Po tem prenosu zlata bo v Fortu Knoxu samo ameriških zlatih zalog za 20.4 milijarde dolarjev. osebo, šele sedaj so ugotovili, da je bil ta sum upravičen. Mladi mož, ki je bil poročen in oče več otrok, se je bil zaljubil v ženo nekega uglednega uradnika, ki je imela isto tako otroke. Razmerje sta skrivala, vendar so svojci zvedeli zanj. Nastali so neprijetni prizori, tako da sta se na zadnje odločila izvršiti samomor. Na sestanek sredi maja je prinesla žena večjo količino arzenika, ki sta ga raztopila v so-davici in izpila. Med tem ko je Vyvhodsky tri dni pozneje umrl, strup na ženo, ki je veliko manj pila, ni učinkoval. Poskusila je potem v drugič samomor in skočila v neki vodnjak. Pri tem jo je opazovala njena hči, tako da jo je bilo mogoče še pravočasno potegniti ven. Zaradi družine hi njenega ugleda so stvar utajili. Sedaj pa je prišla na dan in so ženo zaprli, ker je bila priskrbela strupa. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Prej Compiegne, zdaj Berlin < • v • ' & Vagon maršala Focha, v katerem je bilo L 1918. podpisano premirje med Francijo in Nemčijo, so zdaj prepeljali iz Compiegna v Berlin če še ne veš, zda] izveš: da znaša zračna črta od Dunkerquea do angleške obale na nasprotni strani Kanala samo sto kilometrov; da so Rumuni te dni odstranili mine, ki so zapirale vhod v pristanišči Sulino in Konstanco ob Donavi; da je kancelar Hitler prošli teden obiskal Bayreuth in prisostvoval predstavi Wagnerjeve glasbene drame »Somrak bogov«; do bodo po zakonskem načrtu o splošni vojaški obveznosti v Zedinjenih državah podvrženi vojaški dolžnosti vsi moški od 18. do 64. leta; da bo Gafencu v začetku prihodnjega tedna odpotoval v Moskvo; da se na Finskem začenja čutiti pomanjkanje železa; da je ameriški tvorničar avtomobilov Ford odklonil izdelovanje letalskih motorjev za angleško vojsko; da stavijo Nemci veliko upanja v svoje brze motorne čolne pri napadu na Anglijo; da so poslali Nemci v Sofijo posebno letalo za potovanje bolgarskih ministrov v Solnograd; da je brazilska vlada razlastila brazilske železniške družbe, ki so bile po lastnikih delnic večinoma v rokah Francozov, Belgijcev in Angležev; da so javni plesi v Nemčiji dovoljeni ob sredah in sobotah od 17. ure naprej; da je temperatura v Španiji zadnje dni dosegla 36 do 42 stopinj v senci; da je vojaški poveljnik nemške vojske v Parizu bolgarskemu generalu žekovu o priliki obiska v Neuillyu poklonil »zlato knjigo«; da se bo sestal vrhovni sovjet v Moskvi dne 1. avgusta; da bodo na češkem odslej poučevali nemščino od 3. razreda ljudske šole dalje povsod tam, kjer se bo za ta predmet javilo najmanj 12 učencev; da je Hitler odlikoval generala Franca z velikim križem Nemškega orla; da je bivši vrhovni poveljnik estonske vojske general Laidoner aretiran in odveden v Moskvo; da francoska vlada začela demobilizirati. V prvi vrsti odpušča iz vojske kmetovalce in dninarje. Ob sestanku v Solnogradu Rumunski zunanji minister Manoilescu ITHJ i. Jj^L H /.< j ■ Bolgarski zunanji minister Popov Razdejani petrolejski tanki Indijanska poglavarka Ga. Mary Y. Hallova iz Forta Defiancea v Zedinjenih državah je prejela naslov velike poglavarke treh indijanskih rodov, Navajcev, Apačev in Papagov. Zaslužila si ga je s svojimi prizadevanji za vzgojo Indijancev. Ob tej priliki je dobila ime »Bela glava«. Ga. Halova je ena izmed zelo redkih belih žena, ki jim je dovoljeno stalno bivanje v indijanskih rezervacijah. v Rouenu na Francoskem. Uničili so jih nemški letalci Raztresen profesor V šestih mescih je bil 275 krat obsojen na plačilo globe Z nenavadnim rekordom bi se lahko pohvalil neki profesor v Milanu. Pred kratkim *ra je ob nekem cestnem križišču ustavil prometni stražnik zavoljo prestopka zoper prometne predpise in ga zapisal za plačilo globe. Tedaj se je profesor razjezil, iz njegovih ust se je vsula prava ploha psovk. Na zadnje je izjavil z vso odločnostjo, da ne plača za globe niti pare več. Stražniku ni preostalo drugo, nego da ga je povedel do najbližje policijske stražnice. Tam se je izkazalo, da gre za profesorja filozofije, ki razmišlja tudi na cesti tako globoko o vseh mogočih problemih, da ni- ma nobenih oči za vsakdanjosti cestnega prometa in je bil zato v šestih mesecih obsojen nič manj nego 275krat na plačilo globe. Skupaj so znašale vse te kazni 602.80 lire. Gospod profesor je mogel malo neprijetni rekord dokazati tudi z dokumenti, kajti za opravičilo svoje nevolje nad novo »nad-ležnotjo« prometnega stražnika, je potegnil iz žepa zavitek 275 potrdil o plačani globi. Novega računa pa ni hotel na noben način več poravnati, kajti njegova žena mu je bila resno zagrozila, da ga ne bo pustila več na cesto, če se ne bo temeljito poboljšal... »Voder« in »musiscop« Dva nova ameriška instrumenta Voder je nekakšna okrajšava za »voice operation demonstrator« in pomeni instrument, ki so gw pred kratkim zgradili v Ameriki, da bi z njim do najmanjših podrobnosti posnemali človeške glasove. Podoben je omari in ne govori in poje samo, temveč zna na željo natančno posnemati glas kakšnega moža, žene ali otroka. Dalje lahko govori z vprašujočim, pri- Mesto štorkelj Idilično bolgarsko mestece Pirdap ob vznožju Balkana ima prav za prav 5000, ne 3000 prebivalcev — toda 2000 jih spada med štorklje. Ljudje in štorklje so se v tem kraju tako privadili drug drugega, da ptice niti pozimi ne zapuščajo tega kraja, temveč prezimujejo v hlevih. V toplejši letni dobi se udomačene štorklje sprehajajo med ljudmi in vozovi ter se ti približajo, če jih pokličeš po imenu, štrk, ki ga imenujejo Nenčo, je pravi ljubljenec vsega mesta. Ko so v Bolgariji kakor drugod uvedli brezmesne dneve, so štorklje v prvem času ob takšnih dneh zaman klopctale pred mesnicami in čakala na odpadke. Ko so pa opazile, da je to klopotanje brezuspešno, so se vrnile k svojemu staremu načinu življenja, vsaj do neke mere. Ob brezmesnih dneh lovijo žabe po mlakah v okolici mesteca, ob ostalih dneh pa prihajajo točno pred mesnice in pobirajo mesne odpadke. Ogrliee s Salomonovih otokov Najdragocenejši ljubezenski dar, ki ga moški lahko da kakšni ženski na Salomonovih otokih v Južnem morju, je ogrlica, ki jo je sam izdelal. Ta ogrlica je nekaj posebnega. Sestoji namreč iz osem vrst nog posebne vrste hroščev, a vendar ne tehta več nego gram. Tisoče hroščev je treba ujeti, da se izdela ena sama takšna ogrlica. Po' barvi je blesteče se zeleno, iz tega zelenja žarijo proti luči svetli, rdeči in zlati odsevi. Hrošč, ki daje svoje noge za takšno dragocenost, daje prav za prav ne celih nog, temveč samo določen čim vsake noge, ki ni daljši nego 3 mm. Te majhne delčke nanizajo na zelo tanko vlakno neke rastline. Otočan s Salomonovih otokov mora biti pošteno zaljubljen, ua se spravi na delo za takšno ogrlico in jo tudi izgotovi. Beneševa vojska v Angliji Kakor poročajo listi, šteje vojska dr. Be-neša na Angleškem 8000 mož, ki so prispeli tja s francoskega bojišča. Poleg tega imajo Čehi v emigraciji še tisoč vojaških pilotov. povedujočim ali zapovedujočim glasom in posnema vsak drug glas, še celo trkanje žolne, rjovenje leva in meketanje ovce. Ravna ti ta aparat pa je zelo težko in zahteva to najmanj enoletne prakse. Toliko časa potrebuješ, da obvladaš klaviaturo z enajst belimi in tremi črnimi tipkami ter različne ročaje. Skladatelj Leon de Costa pa je v New Yorku predvajal svoj novi instrument, ki ga imenuje »musisccp«. Ta priprava zna vsako melodijo takoj zapisati in jo predvajati na platnu. Neki ameriški izdelovalec pohištva pa je sestavil »klavir iz papirja«, ki ima samo tipke in strune iz slonovine ter kovine, vse di~ugo, s sedfžem vred, pa je iz starega časniškega papirja. Navzlic temu ima glasbilo, kakor poročajo ameriški list', izvrsten zvok. E K D O T A Zgodovinar Mommsen je imel štirinajst otrok, že v mladih letih je bil učenjak pošteno raztresen, pozneje pa seveda še bolj. Nekega dne je stopal z nekim tovarišem skozi.park. Prišla sta mimo otroškega igrišča in tedaj je majhen, živahen deček pritekel profesorju na pot. Učenjak se je prijazno sklonil k malemu in vprašal: »Kako se imenuješ, malček?« »Vili, očka,« je bil odgovor. ENA »Pomisli, kaj stoji tukaj! Neki sultan v Orientu je pravkar dobil svojega 64. sina. . .« »Revica njegova žena . . . « (»Sondagnisse Strix«) MTCHEL ZfiVAOO: 174 Don Juait UOMAN. »Morda so bila netila vlažna. Vsekako nam je čudež rešil življenje.« Poročnik si je obrisal potno čelo. »Čudež,« je rekel veliki profos. »Da. In vendar ... kdo ve, ali ne bi bilo za čast Pariza bolje, da se je podkop užgal in je ta Sekirna ulica zletela v zrak? Mi bi bili poginili. Toda kraljestvo^bi bilo rešeno podle zalege, ki gnezdi na Dvoru čudežev ... Več ko tisoč rokovnjačev je bilo zunaj... kak krasen pogreb! In kak lep konec za velikega profosa!« »Prevzvišenost,« je ta mah s čudnim glasom za-klical eden izmed stražnikov. Mož je bil prislonil k nagrmadenim sodcem lestvico, zlezel nanjo in z rokami vzdignil vrhnji sodeč piramide. »Kaj je?« se je zdrznil Croixmart. »Prevzvišenost,« je rekel mož, »ta sodeč je prazen.« »Prazen?« je vzkliknil Croixmart. »Povsem prazen, vaša prevzvišenost.« Sodeč so spustili na tla in ga odprli; ne le, da je bil prazen, ampak očitno je bilo, da v njem še nikoli ni bilo niti zrnca smodnika. Preiskali so tudi ostale sodce . .. Vsi so bili prazni!... Ves smodnik v kleti je bila zgolj tista proga, ki jo je Alcindora zažgala vpričo Ponthusa. Peklenski podkop je bil samo ukana ... vojna zvijača rokovnjaške kraljice. Na Dvoru čudežev, uro kasneje. Klotar de Ponthus je stopil iz ene tistih starinarn, kjer si našel vse, od bogate plemiške obleke pa do umetnih uljes, od plemenitega bojnega meča pa do podlega lovskega noža, s kakršnim pre-režejo upehanemu jelenu kite na nogah. Alcindora je bila rekla starinarju besedico, in starinar je bil svojo prodajalno na stežaj odprl gospodu Pon-thuškemu, ki ne bi bil mogel v svoji razcefrani obleki storiti zunaj rokovnjaškega kraljestva niti sto korakov, ne da bi ga bili prijeli. Toda novega meča Klotar si ni izbral, čeprav je bil niegov zlomljen. Samo ročaj je odvil in vzel iz njega de-mant,. najlepšega izmed vseh, kar jih je še bilo, ter ga poklonil Alcindori, ki ga je čakala pred prodajalno. »Obdržite ga, draga krčmarica, v spomin na svojo dobroto in na bistroumno ukano s praznimi smodnikovimi sodi ... « Alcindora je vzela dragi kamen, ga kot poznavalka z dopadenjem ogledala in dejala: »Shranim si ga v spomin na vas, gospod plemič. Kar se pa tiče podkopa, sem že snoči vedela, da mi pridejo ti hrabri ljudje na pomoč. Hotela sem pripraviti profosa v obotavljanje in s tem pridobiti nekaj ur. Zato sem mu v trenutku, ki se mi je zdel ugoden, pokazala sode, da bi še malce po- čakal. Toda Croixmart je vražji človek: naskočil bi nas bil vkljub vsemu, da mi niso naši junaki baš tedaj pred dogovorjenim časom prihiteli na pomoč. A nikar ne govoriva o tem. Kaj mislite zdaj storiti?« »In kaj nameravate vi?« Klotar je napeto pogledal Alcindoro. Ta se je zasmejala in stresla glavo: »Jaz sem doma. Takisto varna sem tu kakor ona druga kraljica v svojem Louvru. Profosovi vojaki so strašni nasprotniki, toda nihče izmed njih se ne bo upal prestopiti meje tega kraljestva. Kralj se obdaja s poveljniki, ki so zavzeli že nekatero trdnjavo. Rokovnjaške dežele ne bodo zavzeli nikoli ... « Z izrazom divjega, kljubovalnega sovraštva je iztegnila roko in ponovila: »Nikoli!... « »Z Bogom tedaj, rešiteljica moja. Nadaljujte pot, ki vam je usojena. Jaz bom hodil svojo.« Klotar se je ozrl po širnem, na oko tako mirnem dvorišču. Nekaj beračev se je pravkar napravljalo za šepce ali pohabljence, drugi so se krasili z umetnimi ranami, skupina cigank se je vežbala v plesu, med tem ko je ena izmed njih na tamburin udarjala takt; stara ženska je prepevala žalostin-ko, otroci so se igrali tatove; v tem pokoju rokovnjaškega kraljestva je bilo nekaj skrivnostnega in strašnega... toda kje je bilo peklensko udarno krdelo? V kakšne mračne brloge se je bilo poskrilo vseh tisoč besov? Kam se je bil utrnil divji vihar? ... Klotar je zamrmral: »Ali se še kdaj vidiva?« »Svet je majhen,« je dejala Alcindora. »Ostanite zdravi, gospa!« »Zdravi ostanite!« XXVII Prijateljski pomenek med Grobarjem in Lepoglavcem Klotar Ponthuški je zapustil Dvor čudežev in krenil proti Arronškemu dvorcu. Vsa njegova previdnost je bila v tem, da se je ognil Ulice svetega Dioniza, vedoč, da pazijo na hišo, kjer je stanoval. Ulice so bile polne življenja. Skupine meščanov, rokodelcev in klepetulj so stale ob vogalih ter razpravljale o rokovnjaškem napadu v Sekirni ulici; vsak je vedel povedati toliko več, kolikor dalj je bil sam od boja. Več ko stokrat je Klotar slišal, kako so z grozo in strahom izgovarjali njegovo ime. Korakal je svojo pot, ne da bi se menil za to. Njegov načrt je bil kaj preprost. Ako je bil Bel-Argent izvršil njegovo naročilo in je bila Leonora de Ulloa odpotovala, je hotel zajahati konja, da jo dohiti. Ako Leonora iz kakega neznanega razloga ni bila zapustila Pariza, je hotel z njo vred neutego-ma odriniti na pot. »Nobenih težav ne bo,« si je zatrjeval Ponthus. »Kar koli se je zgodilo ali kar koli se še zgodi, vsekako bo kmalu na varnem, če še ni.« BELEŽKI Beograjski „Napred" o korporacijskem programu slovenske JRZ Beograjski politični tednik »Napred«, ki ga izdaja znani beograjski vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, posveča del svoje zadnje številke razpravljanju o korpora-tivnem sistemu. V posebnem članku ugotavlja, da se je zlasti hrvatsko in slovensko časopisje živo zanimalo za problem korporativizma, ravno tako pa tudi politični krogi v teh krajih. Hrvatsko narodno vodstvo ima napram temu vprašanju povse mjasno stališče. Program Hrvatske seljačke stranke ne določa korporativne države, temveč seljaško demokratsko parlamentarno vladavino. Posebno zanimivo pa je stališče slovenskega dela JRZ, bivše Slovenske ljudske stranke. To krilo je sprejelo papeževo encikliko. Quadragesimo anno kot osnovo za socialno ureditev naše države. Pastirsko pismo jugoslovenskega episkopata avtoritativno tolmači enci-kliki »Quadragesimo anno« in »Rerum no-varum« ter predlaga stanovsko ureditev družbe in države, povratek na sistem sta-iih cehov, ki so dajali privilegije samo mojstrom, dočim so puščali delavstvo popolnoma brezpravno. Stanovska ureditev po teh papeških enciklikah ponovno uvaja neenakost med ljudi in jih deli v privilegirane in nepriviligirane. V takem sistemu delavci in kmetje ne bi imeli nobenega pomena. V okviru take korporativne ureditve tudi ni prostora za pravilno reševanje nacionalnih vprašanj in še posebej ne za definitivno in pravično rešitev hrvatskega vprašanja. Ako bi se v naši državi uvedel sistem, ki ga priporoča omenjeno pastirsko pismo, potem ne bi mogli izvesti politike narodnega sporazuma, temveč bi morali biti strogo centralistična država, še več, razvila bi se totalitarna država, katero bi obvladali diktatorji in eksploatatorji. V taki državi seveda ne bi bilo nobenega mesta za demokracijo in še manj za kmečko demokracijo. Bivša Slovenska ljudska stranka sma-tia, da je treba stanovski preureditvi pridružiti tudi moralni preporod družbe. ^Napred« se vprašuje, kako bi mogel nastati moralni preporod z vračanjem na stari sistem fevdalnih cehov? Končno izraža beograjski list bojazen, da bi mogel državni sistem, kakršnega si želijo pristaši bivše Slovenske ljudske stranke na osnovi papeške enciklike, v naši •' ržavi povzročiti novo nepotrebno vznemirjenje, kakršno je bilo v dobi borbe za konkordat. V srbskem delu našega naroda bi se moglo pojaviti prepričanje, da naj korporativni sistem služi gotovim elementom kot sredstvo za izvajanje klerikalne protidemokratske politike. Postavitev komisarja v senatu Kakor javljajo iz Beograda, bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta rešeno udi vprašanje nadaljnje administracije senata. Prejšnji senat je s tem, da so bili vsi njegovi čiani razrešeni mandatov, prenehal delovati. V začetku letošnjega leta so bi e sicer nove senatorske volitve in so b::i postavljeni tudi ukazni senatorji, toda senat se ni sestal, ker ustava ne dopušča njec vega delovanja, dokler ne zboruje na skupščina. Ker je narodna skup-ši ina razpuščena. se tudi senat ni mogel 1: nstituirati. Administrativne posle je vo- ves čas dr. Korošec kot predsednik biv-' .a senata, po imenovanju za ministra pro&vete pa je ta funkcija dr. Korošca pre- hala. Sedaj namerava kr. vlada, podob-r - . kakor je to storila svoj čas že v na- rini skupščini, postaviti posebnega komi- rja, ki bo načeloval pisarni in administraciji našega drugega doma. Kdo bo postavljen za komisarja, še ni določeno. Pred n©vo fsredfeo e drž. upoko.jencih Predstavnik Društva državnih upokojencev iz primorske banovine so obiskali p-.■•močnika ministra financ dr. Fillipančiča in mu obrazložili težko stanje, v katerem so državni upokojenci, ki niso vključeni v določbe nove uredbe o povišanju osebnih in rdbinskikh doklad. Pomočnik dr. Fili-pančič je izjavil deputaciji, da izdelujejo v ministrstvu financ novo uredbo, ki bo izboljšala položaj državnih upokojencev in da bo uredba objavljena v najkrajšem času. Ve^no nelejalen v polemiki Nedavno smo zabeležili poilemikko med »Narodno odbrano« in »Obzorom« radi priprav za ureditev samoupravnega položaja področja izpostave banske oblasti v Splitu. Pripomnili smo, da vzbuja današnje stanje v Dalmaciji obče nezadovoljstvo, ker so ekspozituri odvzete skoraj vse kom-petence, ki jih je prej imela njena predhod-n ea kr. banska uprava. Svetovali smo »Obzoru«, naj se gre v Dalmacijo informirat, kaj pravijo tamkajšnji ljudje o tem zagrebškem centralizmu. »Obzor« nam je odvrnil z zafrkacijo ter dodal, da nam bo že še obširneje odgovoril. In res v včerajšnji številki se vrača na na"o ugotovitev, pri čemur pa zopet zapada v svojo staro nelojalnost Predstavlja namreč na:o kritično pripombo tako, kakor da smo hoteli reči. da v Dalmaciji raste nerazpoloženje proti sporazumu odnosno proti banovini Hrvatski. To si je »Obzor« seveda gladko izmislil. Mi smo samo ugotovili dejstvo, o katerem, kakor vidimo, vodi mnogo računa tudi banska oblast v Zagrebu, ko pripravlja posebno uredbo o administrativno - gospodarski samoupravi Dalmacije. Nai dodamo še to. da dalmatinski krogi odločno zahtevajo, da se ta uredba ne izdela brez sodelovanja političnih, gospodarskih in sploh javnih predstavnikov iz Dalmacije. »Obzor« sam pa nam daje v polnem obsegu prav, ko zahteva, da se strori vse, kar je mogoče, da bo prebivalstvo dalmatinske Hrvatske zadovoljno. Samozavestno zahtevanje »Obzora«, da bolje pozna prilike v Dalmaciji, nego »Jutro« jemljemo na znanje »Obzor« sploh vse najbolje pozna. Naj bi se vsaj po tem tudi ravnal! ,Hrvatska Straža" o komunistični propagandi »Hrvatska Straža« opozarja na vse močnejšo komunistično propagando v naši državi. Uvodoma se čudi našemu tisku, posebno pa hrvatskemu, ki naseda »komunističnim trditvam, da obstoje neke razli- ke med kominterno in vladajočimi krogi v Moskvi. Tem trditvam samo katoliški listi ne nasedajo. Sovjetska propaganda ie zelo vešča in se poslužuje vseh mogočih sredstev. Hrvatski katoliški listi pa se ne bodo dali zapeljati po lepih očeh predstavnika sovjetskega Tassa. ki so ga nekateri listi ob priliki proslave dr. Mačka fotografirali v vseh mogočih pozah. Mi opažamo zadnje čase sistematično forsiranje sovjetske propagande v naših krajih. V Zagrebu vrte sovjetske filme, pri katerih organiziraio komunisti ovacije pri predvajanju filmskega tednika, ki prikazuje prvomajske proslave v Moskvi.« Letaki v Zagrebu Ob priliki proslave rojstnega dne dr. Mačka so se pojavili v Zagrebu razni letaki. Neznanci so jih delili na sami proslavi, med baklado ter po hišah in stanovanjih. Ti letaki so bili prepolni napadov na dr. Mačka in vodstvo Hrvatske seljačke stranke. V zvezi s tem je objavilo oficielno glasilo HSS »Seljački dom« članek, v katerem pravi med drugim: »Redki so slučaji takega izdajstva nad lastnim narodom, kakor so ga zagrešili gotovi zagrebški gospodje te dni. Ta pokvarjena hrvatska gospoda poskuša zadnje čase z anonimnimi letaki zanašati zmedo v vrste hrvatskega naroda. Pri tem se menda niti ne zavedajo, kako podlo je njihovo početje. Sprva so pu-skušali delati zmedo na svoj račun, za svoje interese, sedaj pa so se popolnoma predali tujce min z njihovo pomočjo poskušajo preprečiti izgradnjo nove Hrvatske. Ti ljudje so padli tako globoko, da denuncira-jo hrvatski narod pred gotovimi tujimi narodi in jih pozivajo, naj prevzamejo go-spodstvo nad hrvatskim narodom. Postopanje teh temnih duš že danes obsojajo vsi pošteni tujci, katerim se ti odpadniki ponujajo. Ob priliki proslave dr. Mačkovega rojstnega dne je bilo v Zagrebu dosti tujih novinarjev. Ti novinarji so mogli videti, da med proslavo ni bilo v Zagrebu hiše, ki ne bi bila okrašena vsaj z narodno zastavo. Vse glavne trgovine so izpostavile v svojih izložbah slike dr. Mačka, pri sami proslavi pa je sodeloval na ulici ves Zagreb. Peščica narodnih izdajalcev je poskušala motiti vsenarodno svečanost z deljenjem infamnih letakov. Poslali so jih tudi inozemskim novinarjem, ki pa so jih z gnusom izročili enemu izmed članov prireditvenega odbora za proslavo rojstnega dne dr. Mačka in izjavili svoje ogorčenje nad postopanjem hrvatskih izkoreninjencev, ki so jih hoteli izrabiti za svoje temne in pokvarjene namene.« Predlog za reformo obč. zakona na Hrvatskem Službeno glasilo HSS, »Seljački dom«, objavlja članek o potrebi reforme hrvatskega občinskega volilnega zakona. V članku je rečeno, da sedanji zakon ni dosti boljša od starega, ker je preveč kompliciran. Avtor predlaga, da naj se občinske volitve v bodoče vršijo po sledečem sistemu: Odpravijo se nai kandidatske liste. Na dan volitev naj pridejo volilci na volišče in izmed sebe izberejo volilni odbor. Pred tem volilnim odborom naj potem vsak volilec pove. koga hoče za občinskega odbornika. To se napiše in odbor prešteje glasove. Tiste, ki so dobili največ glasov, proglasi odbor za občinske odbornike. Priporočljivo bi bilo tudi to, da se volilci pri volitvi izrazijo, kosa bi želeli za župana. Na ta način bi bil tudi župan neposredno izvoljen. Dokler še obstojajo sreska načelstva« — pravi članek — »naj se zapisnik o volitvah pošlje njim na odobrenje. s čimer bi bila potem »cela stvar opravljena« ... ,,,Karolove linije ni, Karpati pa so še" Budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« objavlja daljši prikaz knjige »Madžarska in Rumunija«. ki jo ie izdal Madžar Vida Peter in ki prikazuje v glavnih obrisih veliko evropsko civilizacijsko misijo Madžarske v nasprotju z Rumunijo, ki spada bolj k vzhodu kakor k srednji Evropi. List zaključuje svoj prikaz z naslednjimi besedami: »Karolova linija je izginila. Karpati pa še vedno stoje in bodo večno stali ter ločili vzhodno Evropo od srednje Evrope. In tudi madžarski narod bo večno ostal v tem viharnem kotu Evrope, da bi vršil ono misijo, ki jo že tisoč let vrši: biti branik in prednja straža zapadne kulture in Srednje Evrope proti sleherni nevarnosti.« Velikonemška škofovska konferenca Po švicarskem listu »National Zeitung« iz Basla posnemamo, da ie predsednik nemške škofovske konference, knezonad-škof in kardinal dr. Bertram. sklical člane nemškega episkopata na »velikonemško škofovsko konferenco«, ki bo v Fuldi 15. avgusta. List pripominja, »da ie to pot prvič uporabljen izraz »velikonemški« v vodstvu nemške katoliške cerkve«. Kakor deznava isti list, se bo konferenca v Fuldi imenovala odslej stalno »velikonemška škofovska konferenca«. V vodilnih katoliških krogih se doznava. da bo dr. Bertram. ki ie že 81 let star. odložil letos predsedniško mesto in ga bo v tej funkciji zamenjal monakovski nadškof in kardinal dr. Faulhaber. Socializacija v Baltiku V baltiških državah naglo napreduje socializacija vsega premoženja. Tako je postala na podlagi sklepa estonske dume državna last vsa imovina paroplovnih družb. Estonska trgovska mornarica je imela 77 večjih parnikov s skupno tonažo 130.000 ton. Estonski parniki so vozili med estonskimi, nemškimi, švedskimi in finskimi pristanišči. S posebnim odlokom letonske vlade so bili postavljeni državni komisarji v vseh letonskih bankah, industrijskih podjetjih in delniških družbah. Preko teh komisarjev bo prevzelo letonsko ministrstvo financ premoženja vseh teh institucij. Litvanska vlada je odredila, da morajo do 27. julija deponirati llitvanski državljani pri državnih blagajnah vse svoje devize in tuje valute. Obenem je odredila za-plenitev premoženja 42 oseb, ki so pobegnile v inozemstvo, odnosno se skrivajo nekje na deželi. Med temi emiganti sta tudi bivši litvanski predsednik Smetona in minister vojske, general Kustenkidis. | Usoda Portugalske Milanski list »Corriere della Sera« objavlja dopis svojega madridskega poročevalca, ki pravi najprej, da se Španija pripravlja na velike akcije za uresničenje svojih zahtev in zaščito svojih pravic: Španija mora likvidirati star račun z Anglijo. Nato pripominja, da se po informacijah iz Lizbone tudi Portugalska vedno bolj oddaljuje od svoje angleške zaveznice. Angleži namreč računajo s tem, da bi v primeru španskega vstopa v vojno uporabljali kot svoje glavno oporišče Azore namesto Gibraltarja, obenem bi si pa tudi ob portugalski obali zgradili nova oporišča. Ker pa Portugalska ne želi, piše italijanski poročevalec, deliti usode Norveške, se raje približuje Španiji, s katero hoče živeti v najtesnejšem sporazumu. Ni mogoče še izvedeti, ali je med obema državama že sklenjen kak dogovor v tem smislu, dejstvo pa je, da je med prestolnicama obeh držav opaziti veliko diplomatsko gibanje.« Angleška statistika o zračnih napadih na Nemčijo Angleška statistika o zračnih napadih na Nemčijo Angleško letalsko ministrstvo je objavilo pregled akcij angleškega vojnega letalstva tekom zadnjih treh mescev. Po tem pregledu so izvršila angleška letala okoli 100C napadov na ozemlje Nemčije ter teritorije držav, ki jih je zasedla nemška vojska. Od 10. maja so angleška letala Izvrševala svoje bombne napade noč in dan brez prestanka. Bombardirala so razne vojaške in industrijske objekte. Pri vseh teh akcijah je bilo angažiranih različno število letal po obsegu in važnosti prizadetih ciljev. Med 10. majem in 11. junijem je izvršilo angleško vojno letalstvo 400 bombnih napadov velikega obsega nad Nemčijo in ozemljem, ki so ga okupirale nemške čete. Poleg tega je bilo izvršenih še 66 napadov na nemško mornarico in njena oporišča. Na Norveškem je izvršilo angleško letalstvo okoli 1000 bombnih napadov na razne cilje. Med drugim so izvršili angleški bombniki 64 napadov na nemška letališča na Norveškem. Pri letalskih akcijah nad nemškim ozemljem so izvršila angleška letala 161 napadov na razne industrijske objekte, 229 napadov na nemška letališča, 258 napadov na vojne objekte in 276 na razne prometne zveze v Nemčiji. Štirje zaključki švicarskega gospodarstvenika »Neue Ziircher Zeitung« objavlja z zvezi z razpravami o bodočnosti Švice v novi ureditvi Evrope nekaj zaključkov iz peresa švicarskega gospodarstvenika, ki postavlja najprej naslednje štiri zaključke lz sedanjega razvoja v Evropi: 1. V Evropi delujejo revolucionarne sile, ki pomenijo za ves naš kontinent prehod v novo dobo. 2. še nikdar se svetovnonazorna revolucija ni ustavila na mejah Švice. Nasprotno, ona je često vplivala na naše dotedanje poglede na politične ln gospodarske oblike in odnošaje. 3. Osnove naše gospodarske delavnosti se bodo pod vplivom teh političnih in gospodarskih sprememb bistveno spremenile. 4. Jga bližnjo ljodočnost bomo spričo spopada tli obračuna" med velesilama osi Rim—Berlin in Anglijo gospodarsko usodno povezani s kontinentalnim evropskim prostorom. Iz teh dejstev izvaja avtor za gospodarsko bodočnost Švice naslednje štiri nadaljnje zaključke: 1. Naše važnejše trgovinske zveze z inozemstvom so prekinjene. Sedaj gre za to, da svoj gospodarski potencial, ki je prost, vključimo v gospodarski prostor evropskega kontinenta. 2. Navzlic trenutnim težavam moramo že sedaj misliti na to, kako bomo ob zaključku vojne vpletli svoje zunanje trgovinske organizacije in odnošaje v evropsko kontinentalno gospodarsko enoto. 3. Gospodarski in notranjepolitični razlogi nas sedaj silijo k aktivni konjunktura! politiki. 4. Prilagoditev kontinentalni prehranitveni in surovinski osnovi zahteva od nas racionalizacijo konzuma. Kongres nacionalnih železničarjev Novi sad, 26. jul. p. Tu se je danes pričel kongres jugoslbvenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Navzočih je 87 delegatov s področja vseh železniških direkcij. Kongres zaseda v železničarskem domu in ga vodi predsednik Centralnega upravnega odbora Radivoj Radulovič. V svojem govoru je predsednik naglasil, da se je vodstvo udruženja na vse načine zavzemalo, da bi se izboljšal gmotni položaj železničarjev. Kongres mora še enkrat pokazati, da so vsi železničarji in brodarji za skupen nastop za svoje pravice, ki so utemeljene. V razpravo o občih vprašanjih, ki se nanašajo na železničarje in njihov položaj, je poseglo večje število govornikov, med njimi tudi slovenski delegati Jenko, Ko-privec in Dominkuš. Jutri bo svečana seja kongresa, na katero bodo prišli tudi prometni minister inž. Beslič, ban dunavske banovine in razni višji funkcionarji železniške uprave. IZ DRŽAVNE SLUŽBE Beograd, 26. jul. p. Sprejeta je bila ostavka, ki jo je podal na državno službo s. s. Matija Dolničar v Gornji Radgoni. Za starešino sodišča v Ribnici je bil imenovan Josip Arko, doslej sodnik v Kočevju, v Kočevje je bil premeščen sodnik Fran Lazar iz Slovenskih Konjic. Vojni dolgovi Belgije i Bruselj, 26. jullija br. (Štefani). Belgija ! si ie z vojno nakopala ogromne dolgove, j Sc priče t ko m tega leta so znašali njeni državni dolgov: 1.2 milijarde, sedaj pa so se dvignili ie na 5 milijard belgijskih frankov. Sivi sokoli nevarni golobora-pismonošem Stockholm, 25. julija. AA. (DNB). »Stockholm Tidningen« piše. da ie britansko letalsko ministrstvo ugotovilo da predstav- Likvidacija tajništva Društva narodov Ženeva, 26. jul. br. (Štefani). Generalni tajnik Društva narodov Avenol ie podal ostavko na svoj položaj. Zapustil bo tajništvo Društva narodov z 31. avgustom. V smislu statuta DN bo komite treh višjih funkcionarjev Društva narodov prevzel začasno tajništvo mednarodne organizacije. verjetno pa je. da bo ta odbor ! le izvedel likvidacijo tajništva ženevske ustanove. Avenol je bil generalni tajnik Društva narodov od leta 1933. Vročinski val v Ameriki New York, 26. juL br. (SDA). Val vročine v Zedinjenih državah se še ni polegel. V zadnjih dneh ie umrlo 150 ljudi od solnčarice. Nad 200 ljudi je utonilo po raznih kopališčih. ljajo sivi sokoli nevarnost za golobe pis-monoše. ki se jih britanski letalci poslužujejo za prenašanje vesti. Zaradi tega ima zdaj vsak dovoljenje, da sme streljati sokole. Turško pokopališče v Budimpešti Budimpešta, 26. julija. AA. (MTI). Te dni so odkrili v bližini Budimpešte turško pokopališče iz prvih časov turškega vladanja na Madžarskem. Na pokopališču so našli zanimive nagrobne spomenike, ki so jih prenesli v enega izmed budimpeš-tanskih parkov. ŠPORT Nedelja — in malo nogometa Prijateljske tekme kot priprava za prvenstvo Jutri bo naš domači nogometni spored bržkone dosegel svojevrsten rekord, da bo namreč tako skromen, kakor morda še nI bil v letošnji sezoni. Edina oficielna prireditev, ki je bila določena za današnjo nedeljo v Ljubljani, revanžna pokalna tekma med Ljubljano in Kranjem, je bila odgo-dena na poznejši čas in tako je prišlo, da bo vsa Ljubljana brez večje nogometne tekme, enako pa bodo nogometna igrišča prazna tudi po številnih drugih nogometnih središčih pri nas, kjer sicer tako pridno tekajo za žogo. Prav za prav sta za jutri napovedani samo dve prijateljski srečanji — v znamenju priprav za bodočo prvenstveno sezono. Jadran na Jesenicah Na igrišču Bratstva na Jesenicah bo jutri ob 16.30 prijateljska tekma med domačim Bratstvom in Jadranom iz Ljubljane. Moštvo Jadrana je po fuziji z Reko pridobilo nekaj zelo dobrih moči. Sicer pa je znano, da so bili Trnovčani in Vičani poleg vsakokratnega ligaškega moštva v Ljubljani med najmočnejšimi zastopniki te panoge. Bratstvo bo nastopilo s svojo najboljšo enajstorico, v kateri se bodo predstavile tudi nekatere nove in dobre moči kakor Ban, šiška, Rihtar in drugi, tako da se obeta zelo lepa in zanimiva igra. Tekma bo dobra priprava za bodoče tekmovanje v ligi in bosta obe moštvi gotovo zastavili vse sile, da dosežeta čim častnejši rezultat. Prireditelji vabijo občinstvo, naj pride bodrit domače___ Svoboda iz Ljubljane v Celju Jutri v nedeljo ob 16.30 se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo iz Ljubljane in SK Olimpom. Moštvo ljubljanske Svobode je znano kot dobro rutinirana enajstorica, ki goji lep in tehnično dovršen nogomet.*Po daljšem presledku bomo imeli v Celju spet priliko videti lepo in živahno tekmo. Vstopnice se dobe v predprodaji po znatno znižani ceni. Opozarjamo športno občinstvo, da, se posluži te ugodnosti. * Pričetek prvenstvenega tekmovanja v slovenski ligi je po sklepu upravnega odbora SNZ določen na dan 1. septembra t. 1. Termini in pari bodo izžrebani prihodnji torek. Ob tej priliki bo tudi konferenca delegatov vseh klubov, ki tekmujejo v ligi zaradi ureditve finančnih pogojev tega tekmovanja. Tako bodo torej naši nogometaši lahko še ves avgust lenarili na-medvedovi koži... »Ilirija bo v svojem bazenu najboljša .. .« Danes povratno srečanje ZPK—Ilirija v Zagrebu Nedavni hudi poraz, ki so ga plavalci Zagrebškega plavalnega kluba doživeli v kopališču Ilirije v ligaškem dvoboju z be-lo-zelenimi — ali natančno — rdečimi —, je seveda precej neprijetno zadel vse one, ki so zagrebške plavalce za zeleno mizo uvrstili med najboljših pet plavalnih klubov v državi in jim v letošnjem ligaškem tekmovanju pripisovali izglede na največje uspehe, pred vsem seveda nad Ilirijo. Pri podrobnem pregledu točk, ki jih je nabrala v tej tekmi Ilirija, in onih, ki so ostale ZPK, še nihče ni pomislil na oni del računa, ki daje Zagrebčanom prav za prav samo štiri efektivne točke, ki jih je bilo treba doseči v borbi z nasprotnikom. Stvar je namreč, da vsak klub v tem tekmovanju z zasedbo 3. 3. četr .pL.v rdgov dm vanju z zasedbo 3. in 4. mesta v plavalnih disciplinah avtomatično doseže 33 točk, za zmagovalca pa jih potem prav tako — slednjič tudi brez boja — ostane 76. Pri srečanju med Ilirijo in ZPK se ti računi niso ujemali samo v treh primerih, kar je Zagrebčanom prineslo one štiri točke od avtomatično dosegljivega števila za vsak klub, ki lahko za takšen dvoboj postavi kompletno moško in žensko ekipo. V zagrebških virih smo zasledili glede omenjenega poraza v Ljubljani samo eno izjavo, in sicer podpredsednika in tehničnega vodje ZPK mr. Praunspergerja, ki pravi med drugim: »Da, hudo smo izgubili, toda tako smo tudi pričakovali. Funkcionarji so domačim napovedovali, da ne bomo dosegli nobenega 2. mesta, pa smo vendarle tri. Tako sem računal tudi jaz, toda na 200 m prsno, ne pa na 100 m prosto. Polno plavališče je prisostvovalo uspešnemu startu ilirijanskih plavalcev, ki so se res vestno pripravili za letošnjo ligo. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da Ilirije ne bo mogel premagati noben ligaš v njenem bazenu. Rezultati so | bili v splošnem zaradi vode slabši. Naši j so zatajili, toda tudi njihovi. Mihalek je { n. pr. pred tednom dni plaval na Sušaku 400 m prosto 5:16.2, toda to pot se je precej namučil za 13 sekund slabši čas. Zato pa so nekateri drugi bili spet boljši kakor na lažji morski vodi, med njimi Draguša Fine z novim rekordom na 100 m prosto. Cerer se je štedil za štafeto 4X200 m prosto in zato dopustil, da ga je premagal Herzog. Tudi v waterpoolu smo izgubili obilno, ker smo igrali z rezervnim vratarjem, toda kljub temu smo pokazali dobro igro. V splošnem je bila tekma precej ostra, ker sodnik Prcič ni zadostno kaznoval nekaterih domačih. Upam, da bomo v soboto popoldne v waterpoolu končali vsa] neodločeno, in če zberemo 40 točk v plavanju, bomo sploh zadovoljni.« ★ Po končanih petih ligaških tekmah v plavanju je stanje točk za posamezne klube naslednje: Jug 2 2 0 132 66 Ilirija 2 1 1 126 63 Viktorija 1 1 0 55 55 Jadran 2 1 1 98 49 ZPK 3 1 2 134 44.7 (Številke pomenijo: število nastopov, število zmag in porazov ter skupno in povprečno število doseženih točk.) V waterpoolu je stanje v tabeli naslednje: Jug 2 2 0 0 10: 1 4 Viktorija 1 1 0 0 10: 0 2 Jadran 2 10 1 5: 5 2 Ilirija 2 10 1 5:11 2 ZPK 3 0 0 3 1:14 0 (Številke pomenijo: število tekem, število zmag, število neodločenih izidov, število porazov, razmerje golov in število doseženih točk.) * Tekmovanje v plavalni ligi se nadaljuje danes v Zagrebu, in sicer s povratnim srečanjem med ZPK in Ilirijo. Dvoboj bo v kopališču na Savi in se začne ob pol 16, tako da bo ves spored okoli 18. končan. Finale teniškega prvenstva moštev v Mariboru Jutri v nedeljo bo nastopil v Mariboru zagrebški ATK v finalnem tekmovanju za državno prvenstvo moštev v tenisu proti ISSK Mariboru. Zagrebčani bodo poslali pet igralcev z Mitičem in Pallado na čelu. Brez dvoma bo tudi ta teniški dvoboj mnogo pripomogel k popularizaciji slovenskega teniškega športa. Mariborski zastopniki bodo: Albaneže, Korenčan, škapin, Ton-čič in drugi. ČLANSTVU SK ILIRIJE! Uprava kluba poziva člane, ki niso še poravnali članarine za H. polletje ali morda tudi vso drugo zaostalo članarino, naj uredijo to najkasneje do 1. avgusta, ker prenehajo s tem dnem vse članske ugodnosti, ki jih uživajo pri obisku kopališča ter plavalnih tekem v njem in pri vseh ostalih klubovih prireditvah vsem, ki se ne bodo mogli izkazati s plačano članarino do konca tekočega leta. Vse zamudnike bo prihodnje dni ponov- no obiskal inkasant, poravna pa se člana-narina lahko tudi v klubovem tajništvu na Tyrševi c. 15/1. nad kavarno Evropo, vsak dan od 17.30 do 19. ure. Uprava kluba. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Ju-niorji in I. moštvo igrajo jutri z Grafiko. Juniorji naj bodo na našem igrišču ob 7.30, I. moštvo pa ob 8.30. Postavi na oglasni deski! Komisar. SK Ljubljana. Jutri igrajo juniorji v Litiji. Odpeljemo se ob 13.30. Postava in ostalo v omarici pri Sport-Kmetu. Seja Celjske nogometne podzveze bo v ponedeljek 29. t. m. ob 19. v poslopju Delavske zbornice v Celju v sobi štev. 3. SK Grafika. Jutri ob 8. morajo biti vsi juniorji na Hermesu, ob 8.30 pa I. moštvo. Prosim sigurno. Prinesite vso opremo, kar je imate doma, kdor ne more sam, naj jo izroči drugemu. Načelnik. ŽSK Hermes (Lahkoatletska sekcija). Trening bo v ponedeljek 29., t. m. ob 18. Atleti dobe opremo pri načelniku. Pozivajo se na trening vsi! Načelnik. ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojo drago ženo ANGELO MERSLAVIČ roj. DOLENEC na njeni zadnji poti in vsem, ki so ji poklonili vence in cvetje ter meni izrazili tolažilne besede, izrekam tem potom mojo iskreno in globoko zahvalo. Dr. Ivan Merslavič, mož AVTOMOBILISTI STE OSTALI BREZ E B GUM Izdelujemo gume »a avtomobile in moto cikle v sledečih dimenzijah: VRSTA OZNAKA PLAŠČI DIN ZRAČNICE DIN 3.00-19 ŠPORT 399.- 79 — 3.00-19 P0LAR 429.— 79.— 3.25—19 ŠPORT 469.— 79.— 3.50—19 ŠPORT 549.— 79.— 3.50—19 P0LAR 599.— 79.— 4.00—19 SP0RT 649.— 99.— 4,00—19 P0LAR 699.— 99 — 4=50—17 STAR 749.— 129.— 5.50—17 STAR 1199.— 149.— 5.25—18 STAR 1199.— 149.— 5.00—19 STAR 1199.— 149 — 5.50—19 STAR 1299.— 169.— 4.50—21 STAR 999.— 129 — 5.00—16 SUPERB 799.— 149 — VRSTA 5.25—16 5.25—16 5.75—16 5.75—16 6.00—16 6.00—16 6.50—16 6.50—16 6.00—20 7.00—20 30X5 30X5 32X6 32X6 OZNAKA SUPERB P0LAR SUPERB P0LAR SUPERB P0LAR SUPERB P0LAR EXTRA-BUS EXTRA-BUS EXTRA P0LAR EXTRA P0LAR PLAŠČI DIN 899.-899.-1199-1199— 1399.-1399-1599.-1599.-1799.-2999.-2299-2299.-3499-3499- ZRAČNICE DIN 149.— 149.— 149.— 149 — 169.— 169.— 169.— 169.— 199.— 249.— 199.— 199.— 249.— 249.— AVTOMOBILSKE GUME IZDELUJEMO SAMO NA OBVEZNA NAROČILA PRI DOBAVI VSAKE NOVE GUME PROSIMO DA NAM ODJEMALCI PRODAJO STARO IZRABLJENO PNEUMATIKO PO DIN 3— ZA KILOGRAM. DELAMO TO ZATO, DA ONEMOGOČIMO ŠPEKULACIJO IN POSREDOVALCE PREDNOST IMAJO NAŠI STARK ODJEMALCI NAROČILA PRIJEMAJO VSE NAŠE PRODAJALNE JAMČIMO ZA DOBRO KVALITETO CENE ALIM OGLASOM Po 50 pai ta besedo, Lttii 3.— davka za vsafc oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši eneseb za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši enesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi Se earačunajo po Din L-— ra besedo, Din 3.— davka es vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. N ujma«J H cnesefa u enkratno objavo cglasa Din 17.—. Beseda 1 Din, davek 3 Dia. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pri Putrichu Danes ples. Jutri v Kurji vasi žegr.anje z veliko vrtno zabave. Vsi vabljeni. 13729-18 Žegnanje v nedeljo in ponedeMek pri Fečnikarju v Sv. Jako cb Savi. Avtobus vozi iz Ljubljane ob 14.30, 35.30. 17.30. 18.30 in 20 00. Pcvrateik iz Sv. Jakoba ob 16.00. 19.30, 23.30 in 22.30. 18723-13 ' "i-- Beseda 1 Din. davek 3 Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 10—15 zid*^rjev dobro izurjenih za epsko in kamen, takoj sprejme »S ograd«. Vrtača 9«. 18662-1 Pisarniško moč ln več sodelavcev sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Velika zavaroval niča- na upravo listu. 18582-1 Leso-strugarski pcmoor»ik se spreime takoj, hrana in .stanovanje v hiši BaMč. strugar, Be"ica. La*ko. 18687-1 Dober trio se sprejme s 1. septembrom t. 1. za ob sobotah in nedeljah. Kuni se tudi dinamični zvočnik. Klavir v hT-i. Po-rudbe r.a hotel Evr^na. Kranj. 18615-1 Deklico pridno, revnih staršev, iščem za pomoč pri hiši. Naslov v vseh pes!. Jutra. 13701-1 Železokrivca akordanta, potrebujem za takoj. Pismene ofer-Plemelj, stavbenik. Bled 18478-1 Krojaškega pomočnika dobrega, za vsa dela, sprejmem takoj. Viktor Žvegelj, Grad 150, B ed. 18751-1 Hišnica za dve manjši vili v Ljubljani z malo kavcijo radi inkasa, se sprejme takiojji. Enosotao stanovanje na razpolago. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Vestna hišnica«. 18734-1 Mlajšo postrežnico za dopoldan iščem za takojšnji nastop. Ponudbe na ogl- odd. Jutra. pod »Postrežnica za dcpoldam. 18770-1 Starinske slike porcelan, pohištvo itd., kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. Ljubljana. 18728-7 Dobri avtomehaniki se sprejmejo takoj. Predstaviti se je pri Avto šoman. Celje. Mariborska 5. 17764-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega za damske plašče sprejme Pučnik, Frančiškanska ulica. 17710-1 Gospodična obvladaj oča nemščino, se išče k 6 letnemu fantku k slovenski rodbini v Beograd. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beograd«. 18578-1 • f * ' T ,1 ' rv - Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za šifro ali adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Tovariša nad 40 let, ki bi mi pre-skrbel stalno službo uradnice, si želim. Vešča vseh pisarniških del in knj igov.odstva. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Zelja 39«. 18653-2 Vafesaci(ke) Vajenca za pekovsko obrt, ter pomočnika za skupno delo v pekarni, ki bi tudi raznašal kruh, sprejmem. Nas.ov v vseh posl. Jutra. 18696-44 Mesarski vajenec močan, iz dobre kmečke hiše, v starosti do 17 let, se sprejme pri Verdir Janez, Tržič. 18730-44 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovska pomočnica mešane streke, vajena tudi pisarniških del, ki obvlada deloma nemščino, zanesljiva in poštena, išče primerne namestitve. Ponudibe pod »Vestna in agllna. na o@:. odd. Jutra. 18645-2 Šport DKW avto se po nizki ceni proda. Informacije šusteršič, Frankopanska 21. 18779 5 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kompletna spalnica z modroci, po ugodni ceni naprodaj. Ogleda se lahko 28. VII. ce'i dan. Strmi pot, štev. 7. 18646-12 Spalnico iz orehove korenine solidno izdelano, s 5-letno garancijo, poceni proda Krže Franc, pohištvo Vrhnika. Ogleda se na zalogi v Ljubljani, Prečna ul. 6. nasproti Mestnega kopališča. 18688-12. si lahko brezobvezmo ogledate pri IGM.VOK uu8uana. tavčarjeva J Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Staro gumo in stare zračnice kupuje po najvišji ceni DKW zastopstvo I. Lovše, Celovška c. 93. 18621-7 Plinski rišo dobro ohranjen kupim Naslov pustiti v ogl. oddelku Jutra pod šifro »Plinski« 18743-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko in moško kolo popolnoma novi, prvovrstne znamke, skoro za vsako ceno naprodaj. -Sv. Petra c. 85. dvoriš"e. 18768 11 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor, trgovci ln gostilničarji! Gostilno li. trgovino, dobro idočo, z vsem inventarjem ln opravo za gostilno oddam v nalem v št. Lovrencu na Dolenjskem. Radi starosti tudi prodam. Hiša je dvonadstropna. Poleg je 87 oralov, kar bi se ev. tudi prodalo. Vse Je v dobrem stanju in na prometni točki. Mihael šlajpah. Št. Lovrenc na Dolenjskem. 18520-19 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gume vseh dimenzij, avtomo-biske, motorne in za kolesa, najceneje pri Jueopromet, Celje. Krekova 11. 18570 10 Tovorni avto z^lo dober. 7. a izvanrerl no ni^ko ceno naprodaj. Sv. Petra c. 85 konzorcij »Jutra« Stanko ViranL. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za maeratai del je odgovorni Aleje Novak. — Vsi r LjubijanL