GLEDALIŠKI .LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1943-44
DRAMA
J rj HEINR1CH VON KLEIST:
IZ RAZBITI VRC
Lit 2-50
».■;	,•	■’,■■■•■,	v>(;:;;v	k.•;■;• . ..^	'.	■	-	vf;■ J. .
■•. ,	•	.-	•■'	■	•	V ■■••'
V' >• :	'■	t'r	'A	:■■■■.	«■'	S.	•.-,...	...	;	■■	-	...	;.	.v,
'	'V'	:.	..	\	\5..‘v' ‘	*■:	'i	■ *. 'v-.V.
»i <-	'	-	(.,.»>	-
> •;	•.	...V	vX:	-	'	';v...v	...	,	’	/
'Y:»
ffc, ,4< •
r .	'	•
«,v;,	;	.v..A::.:.: v^^:.
»fRv	‘.	.	•-	■
•v
' '
i ' i / t‘ ’	‘	$	'
■- ■ ■■•■:	i. ..!•	.	.	",
GLEDALIŠKI LIST
DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1943/44	DRAMA	Štev.	12
HEINRICH VON KLEIST
RAZBITI VRČ
PREMIERA 16. MARCA 1944
Janko Moder
Heinrich von Kleist
Bern d Hcinrich Wilhelm von Kleist je bil rojen 18. oktobru 1777 v Frankfurtu ob C^tlri. Štiri leta po očetovi smrti je odšel k vojakom v Potsdam. Naslednje leto (179^) mu je umrla mati. Dvaindvajsetleten je popustil vojaščino in se vpisal na vseučilišče. Študiral je modroslovje, matematiko in trgovinstvo. Leta 1800 se je zaročil s hče,rko generala Zenga, vendar sta se kmalu razšla. Stopil je v finančno službo v Berlinu, a ni vzdržal v nji. Veliko je potoval, da bi si umiril srce. 'Začela se mu je prebujati misel na umetniško poslanstvo.
l eta 1802 je bral znancem svojo žaloigro Die Familie Schroffen-stein z motivom Romea in. Julije v srednjeveškem okolju. Neposredno zatem je začel pisati veseloigro Der zerbrochene Krug. Pobudo zanjo mu je dala Dodoba: la cruche cassee, ob kateri so tekmovali v pisanju Wieland, on in Zschokke. Delo je končal leta 1806 in dpbil prvo nagrado. V življenju je želel doseči le tri stvari:
125
otroka, lepo pesem in	veliko	dejanje. Niti v	pisanju se ni	umiril;
potoval je po vsej Evropi in	se družil z vsemi tedanjimi	ustvar-
jalci, posebno se z Goethejem, Wielandom, Schillerjem in Zschok-kejern. Za nekaj mesecev je spet stopil v državno službo, a ni vzdržal. Predstojniki so mu ponujali dopust, kraljica Luiza letni prispevek 60 luidorov, toda	njemu	vse to ni bilo	mar. Sanjal	je samo
o pisanju in res znova	veliko	pisal. Tako so	nastala dela:	žaloigra
Penthesilea, tragedija absolutnega erosa (1808), veseloigra Amphi-tryon s klasično plavtovsko moliersko tematiko (1807), noveli Michael Kohlhaas in Die Marquise von O*** (1808), fragment Robert Guiskard, igra Das Katchen von Heilbronn z zmago popolne vdanosti (1808), igra Hermannsschlacht z zmago brezpogojne domovinske ljubezni in z ostjo proti Napoleonu. Dne 2. marca [80R je doživel premiero svojega Razbitega vrča, in sicer v Weimaru, kjer je vodil gledališče Goethe. Komedija pa je bila dramaturško pokažena in temeljito izžvižgana. Vtem je izbruhnila vojska med Napoleonom in Avstrijo. Leta 1810 mu je dozorela zadnja igra Prinz Friedrich von Homburg, v kateri je poveličal brezpogojno pokorščino. Naslednje leto se je 21. novembra zaradi prestrogega pojmovanja časti ustrelil v Wanseeju pri Potsdamu.
Kleist velja za klasika nemške dramatike. Tedanje romantično gibanje je dobilo v njem vnetega zagovornika in navdušenega pesnika. Po svoji čustvenosti in strastnosti je podoben Angležu Byronu, po nadarjenosti za dramatsko oblikovanje pa svojemu sodobniku Schillerju. Znal je združiti v sebi klasično zahtevo po zgradbi in zunanji obliki z romantično pretirano, občutljivostjo in globino. Posebno značilni so njegovi junaki, ki jih zmeraj ženeta dve sili. Po svoje jih mika in privlači veličina ideje in načrtov, odbija in utruja pa jih teža poti do teh ciljev in tako se grudi jo v tragični negotovosti in čustveni predanosti trenutka. Kljub romantični izbiri
126
snovi za svoje drame in kljub pretiravanjem, ki si jih je privoščil pri svojih junakih, je Kleist vendar verjeten in živ, posebno pa je zanosen v svojem slogu in jeziku, ki resda ni lahak in vsakdanji, vendar pa tako izrazit, krepak in razgiban, da je že kar sam po sebi primeren za dramatsko snov.
Kleista smo Slovenci malo poznali. Pred leti je radijska igralska družina uprizorila njegov Razbiti vrč, a ne vem, v čigavem prevodu. Izven Razbitega vrča imam prevedeno tudi romantično igro Das Katchen von Heilbronn, ki je bila v odlomkih že uprizorjena.
Heinrich von Kleist: Razbiti vrč
v>
Er lebte, sarijr und litt In triiber, schiverer Zeit;
Er suchle bier den Tod Und j and U nsterblichkeit.
V neposredni bližini Berlina, kjer je priljubljeno izletno mesto Berlinčanov — Wansee, se razprostirajo obširni gozdovi. Ne daleč od proge, sredi goščave, bo našel buden in spreten opazovalec dvoje grobov, eden izmed njiju nosi majhno kamnito ploščo, v katero so vklesani navedeni stihi. — To je grob Heinricha von Kleista, nc-stecnega poeta, ki se je leta 1811 na tem mestu s svojo prijateljico ustrelil.
Ko človek prebira stihe v »Razbitem vrču«, bi mu niti v sanjah ne prišlo na um, da je bil njihov pisec človek s tolikanj razrvano, izmučeno in razbolelo dušo, da je mogel sam seči po poslednji pomoči, da je ubežal pred neznano bodočnostjo.
Komedija ali bolje »vesela igra«, kot jo imenuje Kleist sam, je bila svoječasno strah in trepet vseh srednješolcev, ki so jo morali prebirati in »preparirati« med nemškimi lekcijami. Ta strah ni bil popolnoma neopravičen, kajti jezik, ki ga govori Kleist je svoje-
127
vršten, oseben in trd ter pomenja tudi za veščega poznavalca nekaj prav posebnega. Igra, ki obsega osemdeset tiskanih strani stihov ima eno samo dejanje in se ves zaplet in razplet dogodkov izvrši v eni sapi, brez presledka pred gledalci. — V tej dolžini je morda iskati vzrok, da »Razbiti vrč« ob svojih prvih uprizoritvah ni doživljal probojmh uspehov. — Ob uprizoritvi tega dela v Weimaru si je dovolil Goethe celo domislico, da je razdelil enodejanko v tri dejanja in s tem temeljito pripomogel do neuspeha.
Vsebina igre je na moč preprosta: zgodba o tistem sodniku, ki je svoj lastni tožnik. Pri njem iščejo pravice zaradi vrča, ki ga je razbil on sam, kot se po dolgem, veselem prerekanju izkaže. Ta vsebina bi verjetno sama po sebi ne mikala in ne vabila gledališča k uprizoritvi. Ne! Je pa še nekaj drugega, kar dela igro mično. To je ona čudovita zaokroženost in plastičnost dejanja in posameznih likov, ki učinkuje slej ko prej na nas kot slika starega holandskega mojstra, na kateri so osebe na čudežen način oživele . . .
Druga stvar pa so osebe. Da »Razbiti vrč« živi in da ni bil zavržen med črepinje, se ima v veliki meri zahvaliti igralcem. — Dokler bo na svetu teater, dokler bo živel poklic igralca, tako dolgo bo živel »Razbiti vrč« in vedno in vedno iznova žel uspehe . . .
Kdo si more želeti lepše, tehtnejše in učinkovitejše vloge, kot je stari navihanec sodnik Adam? Kakšne možnosti nudi igralcu z nešteto finesami in odtenki zvitosti, nebogljenosti, drznosti in nasilnosti, dobrodušnosti in skrbno prikrivane požel jivosti po mladem dekletu. Od načelnika v »Revizorju« tja do Tartuffa gredo izrazne možnosti! —
Pa ne samo sodnik Adam, tudi pisar Lučka, potuhnjena reva, ki bi bil sam rad sodnik in se že vidi v sodnem taiarju, tudi ta mika.
Potem butara Rupreht. Odkrit mož, fant, ki ve, kaj se za fanta spodobi, do kakšne meje sme fantovska popustljivost pri dekletu in do kam segajo njegove pravice.
128
Tudi ženski liki ne zaostajajo. Mati Marta,, hčerka Eva in klepetava Brigita so natančno opredeljeni liki in jih zarisati ni mogoče. Celo nepomembni vlogi obeh dekel, Marjete in Lize, nista napisani brez krvi, kit in mesa. Tako me moraš igrati in prav nič drugače, to zgovorno ukazujejo te vloge igralcu in igralki in režiserju.	a
Allegro con brio. Tako in ne drugače! Vedro, lahkotno, a vendar ne prelahkotno se igraj ta komedija. S tempom, a za Boga, ne z naglico. Vse to so kmetje, potem preprosti uradnički in konec koncev še gospod svetnik Walter, Ta postane tako rekoč s svojim nastopom središče, on vodi igro, jo uravnoveša, brzda in kroti toži-' telje, tožence, priče in z modro popustljivostjo in poznanjem ljudi zaključi ves spor okrog razbitega vrča, da konec koncev le vidimo bodočo svatbo. —
»Razbiti vrč« je ležal dolga leta v arhivu in predvsem zaradi okornega prevoda ni prišel na oder in med ljudi. — V novem prevodu pa je postal dobrodošel iz najrazličnejših razlogov, katerih najtehtnejši je nedvomno ta, da spregovori prvič na slovenskem odru tudi Kleist in tako izpopolni vrzel nemških klasikov. Režija je uporabila pri naši uprizoritvi učinkovite, dejal bi, skoraj slavne in klasične črte dunajskega Burgtheatra in skušala ohraniti aristokratsko gosposkost, ki je tako značilna za poeta Kleista.
Ost.
Odlomek iz Razbitega vrča
Toženi Rupreht pripoveduje pred sodiščem o dogodku
Rupreht:	Bilo	je	snoči	ob	desetih, ka-li,
ko sem dejal očetu: Oče, no,
"se k Evici bi skočil na besedo, ker vzeti sem jo mislil, da veste; dekle kot nalašč, videl sem ob košnji,
129
kako ji je šlo delo izpod rok; c'j, mrva je letela, kot bi brilo!
Pa sem dejal ji: Češ me? Pa dejala je: čenča! Potlej pa dejala: Čem!
Dejal sem: Oče, slišite, saj smem?
Pri oknu bova rekla si katero.
No, je dejal, le daj! A da boš zunaj! Mojdunaj, bom! dejal sem. Kot pribito! No, je dejal, a le za eno uro.
No, sem dejal, velja; pa vzel sem kapo pa šel; čez brv sem mislil, pa sem moral nazaj skoz vas, ker potok je narasel.
Ti pasja dlaka, sem si mislil; Rupreht, pri Marti vrt je že zaprt, ker Eva i’a ob desetih že zaklepa. Če me ni do desetih v vas, potem ne pridem. No, potlej — ko sem šel pod lipami, zaslišal zdaleč sem škripanje vrat.
O, strela, sem dejal, to je Še Eva!
Seveda, Eva! Po rokavcih sem spoznal jo, a še eden je bil zraven.
Roke za to ne morem dati v ogenj, ker vsaka krava je ponoči črna, a da veste, da Dreta, ta krpač, ki ravno zadnjič je prišel iz luknje, mi že dalj časa za dekletom lazi.
7.e lansko sem jesen dejal ji: Eva!
Krog bajte smoleč se smoli! Veš, hud sem! Povej mu, da se bo pri vas nasmolil, mojsvet, če ne, mu bom posmodil sam! Dejala mi je: Daj no! Njemu pa, kar ni bilo ne ptič ne miš ne krop ne led, zato sem sam nagnal sleparja!
O, to mi je zavrela kri, ko parček dobil sem ob enajstih, ko sem zmeraj odhaja! sam že ob desetih. Stoj!
Eva:
Rupreht:
Walter:
Rupreht:
Adam: Rupreht:
Adam:
Rupreht:
dejal sem. Še je čas! Ro/ičkov nimaš menda še? Dobro sc otipaj, če ti spod kože kje ne bode roževina!
Na tihem sem skoz vrtna vrata smuknil in se lepo prikril pod tisovec: pa sem vam slišal -/.daj šepet, '/.daj smeh pa sem, pa tja — gospod sodnik, mojsvet tako me je srbela pest — —
Cigan!
Bilo je tako kake četrt ure,
pa mislil sem: Kaj bo pri priči svatba?
Še preden pa sem to do dna premislil, ti frk! obadva v hišo smukneta!
Kaj takega še ne!
Takrat vzkipi mi kri in kriknem: Duška! Odleti na suknjiču mi gumb, zavpijem: Duška!
Telovnik strgam s sebe: Duška! Duška!
In grem, uprem se, brcnem, zaletim
se v vrata, ker je candra zapahnila,
jih s silo vdrem, da se vdajo pod sunkom.
Ti strela jasna!
Tisti hip /.ropoče s police v izbi tale vrč na tla m smuk! ti skoči nekdo skozi okno!
Le škrici so frleli še za njim.
Je bil to Dreta?
Kdo bi bil sicer1 Dekle je stala mi kot štor na poti, podrem jo, planem k oknu in zagledam, kako visi slepar na kolcu v brajdi.
In ker mi kljuka je v rokah ostala, ko vdrl sem vrata, brž jo zavihtim,
131
pomerim s funtnim kosom mu na glavo in pošteno mahnem po betici!
Zgrmi slepar na tla, že mislim stran, a ko zagledam, da se s tal pobira, si mislim: Migaš le? Na okno zlezem, da bi ciganu pot zastavil. Glej, ko ravno mislim se odgnati v noč, perišče peska prileti mi v nos in mi oči kot s sodro zamegli!
Ko treščil z okna sem na tla, sem mislil, da glava mi pogleda skozi strop!
Adam:	Prebito dobro je zadel!
llupreht:	Ko vstanem,
zavpijem nanjo, kriknem ji: Vlačuga! misleč, da to je še predobro zanjo.
Vse drugo že veste.
Adam:	Kako, vse drugo?
Rupreht:	/, no, prišla je mati, vsa togotna,
prišel je sosed Blaž in sosed Luka, prišla je teta Reza, botra Liza, prišli so hlapci, dekle, psi in mačke in bil je hrušč in trušč in mati je vprašala Evo, kdo je vrč razbil, in ta, ta je dejala, da sem jaz ga! Mojsvet, saj nekaj ima prav, gospodje: Razbil sem vrč, ker zvrhana je mera, in pa kr pač dobil je luknjo v glavo! —
Herausgebcr: Die Intendan/. dcs Staatstheaters in Laibach. Vorstcher: Qton Župancšič. Schriftleiter: C. Debevec. Druck: Maks Hrovatin. — Alle in Laibach-Izdajatelj: Uprava Drž. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zufkinčič. Urednik: C. Debevec. Tiskarna Maks Hrovatin. — Vsi v Ljubljani,
132
• '
'
■V’L
- ■
’ : ?!$
Raz
vre
Der ze?br4iene Krug
VESELA IGRA V ENEM DEJANJIsAL HEINRICH VON KLEIST
PREVEL I MODER
WaJter, sodni svetnik Adam, vaški sodnik Pisar Lučka .	.	.
Marta .... Eva, njena hči .	.
Vid, kmet .	.	.
Rupreht, njegov sin Brigita .... Služabnik Marjeta |
Liza I Birič
dekli
'{
VI. Skrbinšek
Cesar
Peček
P- Juvanova
V. Juvanova
Korošec
Nakrst
Kraljeva
Verdonik
Rasbergerjeva
Pugljeva
C. Pfeifer
Scena: ing. FRANZ
Godi se v nizoze15! blizu Utrehta. Prizori^Jnica.
Ka s s a um Blagajna ob
17'
30
BeOT
Začet*
18
Režiser: prof. O. ŠEST
Kostumi: J. VILFAN
Ende um -IQ*30 Konec ob Iv/
iŽ O. .v::tq nv‘":