Poštnina pUm ▼ fotovfuf.
Leto XXI., št. 237
Lfubflana, četrtek 9. oktobra 1941X1X
Cena cent. 70
Upravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 8t_ 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO sa oglase is Kr. Italije ui Inozemstva Ima
Cnione Pubbliclti Italiana SJL, Milano
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno u 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica it. i, telefon 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera:
Unione Pubbliritš italiana S. A-, Milano
Topovsko obstreljevanje Tobruka
Odbiti sovražni napadi — Pet angleških letal sestreljenih Uspešni napadi na letališča na Malti
Glavni stan Oboroženih Sil je izdal S. oktobra naslednje uradno poročilo št. 493:
V severni Afriki so naši pehotni oddelki v krajevnih akcijah na fronti pri Tobruku odbili poskuse sovražnika, da bi se približal našim postojankam. Topništvo je učinkovito obstreljevalo obrambne naprave v mestu.
Ugotovilo se je, da so nemški lovci v letalskih bojih nad Solumom, omenjenih v vojnem poročilu z dne 6. oktobra sestrelili pet in ne samo dve sovražni letali.
Angleška letala so zopet metala bombe na Tripolis. Ubile so 5 ljudi in povzročile neznatno gmotno škodo.
Italijanska letala sg snoči bombardirala
letališča na Malti. Opažene so bile velike eksplozije.
V vzhodni Afriki nič posebnega.
Demanti o potopitvi 11 italijanskih ladij
Rim, 8. okt. d. S pristojnega italijanskega mesta demantirajo komunike britanske admiralitete, po katerem naj bi neka britanska podmornica na Sredozemskem morju potopila 11 italijanskih ladij in neki rušilec, odnosno da bi jih bilo hudo poškodovala. Na pristojnem italijanskem mestu izjavljajo, da v zadnjih tednih ni bila zadeta ali potopljena nobena italijanska ladja.
emško-furška Izjava
Odnošaji med Nemčijo in Turčijo temelje na prijateljski
psgodbi, sklenjeni 13. junija
Berlin, 8. okt. (DNB). S pristojnega nemškega mesta je bil objavljen danes naslednji komunike:
Iz raznih inozemskih virov in v različnih oblikah objavljene informacije, ki jih prinašata tuji tisk in radio, so poizkušali v zadnjih dnevih ustvariti vtis, kakor da izvaja vlada nemške države na Turčijo pritisk, da ji je predložila gotove zahteve, da je vplivala na premikanje bolgarskih čet in da je bila na tem, da napade Turčijo. Vladi Turčije in Nemčije, ki niti trenutek nista posvečali kake pozornosti tem ten-denčnim govoricam, izjavljata sporazumno, da so te informacije docela neutemeljene in da absolutno ne morejo motiti odnošajev zaupljivega prijateljstva med obema državama, potrjenega s prijateljsko pogodbo, sklenjeno 13. junija.
Turška javnost In razkritja o sovjetskih namerah
Carigrad, 8. okt. s. Okoliščina, da je Hitler v svojem govoru potrdili izjave bolgarskega ministra za javna dela. ki jih je podali dan prej, da so imeli namreč Sovjeti namen polastiti se preko Bolgarije Darda-nelskih ožin, je napravila v turških političnih krogih najgloblji vtis. Znano je že bilo, da je Soboljev, ki se je v decembru
preteklega leta mudil v Bolgariji, navidezno za to, da bi dosegel neke gospodarske sporazume, sofijski vladi dejansko predlagali okupacijo Dardanelov s Sovjetsko pomočjo. Bolgariji bi Rusija odstopila vso turško Trakijo. Turški politični krogi so se tako še enkrat zavedli dvorezne ruske politike. Glede na to »Son Telegraf« ironično komentira demanti Molotova, ki mu v Turčiji nihče ne verjame.
Turški list o ameriški pomoči Angliji
Ankara, 8. okt. d. Največji turški list »Džumhuriet« se v uvodniku bavi z ameriško pomočjo Veliki Britaniji ter vprašuje, ali je Nemčija na podlagi veljavnega mednarodnega prava upravičena brez prejšnjega svarila potapljati ameriške ladje, ki vozijo ameriški vojni material v Anglijo. List prihaja do zaključka, da je Nemčija k temu upravičena. Med drugim je v listu dobesedno rečeno: Mednarodno pravo določa, da se ladje, za katere se sumi, da prevažajo vojni material, lahho ustavijo in preiščejo, v sedanjih okoliščinah pa, ko ameriške in britanske vojne ladje spremljajo in branijo ameriške tovorne parnike s tihotapskim blagom, pritiče Nemčiji nedvomno pravica te ladje potapljati, ne da bi prej nemške patrolne ladje na njih izvršile predpisano preiskavo.
Nov usodni korak Zedinjenih držav
Ameriški izolacienisti o Knoxovi zahtevi po novih kreditih za zaščito ameriške obale
New York, 8. okt. d. Newyorški listi poročajo iz Washingtona, da je predsednik mornariške komisije reprezentančne zbornice predložil zakonski predlog, ki določa kredit 287 milijonov dolarjev za zgradbo in izpopolnitev ladjedelniških naprav in drugih mornariških zgradb na ameriški obali.
Ameriški mornariški minister polkovnik Knox je obenem v posebnem pismu predsedniku reprezentančne zbornice Rayburnu zahteval dovolitev novih velikih kreditov, s katerimi naj bi se zgradilo 400 novih majhnih vojnih ladij za zaščito ameriške obale.
V ameriški izolacijskih krogih smatrajo to najnovejšo Knoxovo zahtevo po gradnji novih vojnih ladij za nov usodno važen kerak, ki ga je podvzela ameriški vlada v svoji politiki, ki naj bi stremela »po za— Ščiti svobode morja«, ki pa je v resnici namenjena samo za podporo tistim, ki so se voljni boriti proti državama osi. Knox je utemeljeval svoj načrt, češ, da je obramba ameriške obale zelo težavna zaradi njene dolžine ter da pomeni težko nalogo za atmeriško vojno mornarico. Knox bi rad dobil veliko število novih majhnih rušilcev Itn ladij za polaganje odnosno odstranjevanje min, učinkovito novo vojno brodovje, ki bi razbremenilo sedanje ameriške vojne ladje ter Ameriki omogočilo z njimi na lirugem mestu ojačiti njen pritisk. Ameriška vlada upa, da bi se taka razbremenitev njene vojne mornarice v prvi vrsti občutila v ameriško-japonskih odnošajih, v katerih pač odloča razmerje pomorskih sil, s katerimi razpolagata obe državi. Na drugi strani pa bi seveda hotela Amerika svoje vojno brodovje v še večji meri dodeliti za varstvo transportov svojega vojnega materijala v države, ki jih želi podpirati. Vsakakor pomeni nova Knoxova zahteva nadaljnji usodni korak Amerike v vojno.
Borba za ameriški nevtralnostni zakon
Washington, 8. okt. s. Iz dobro poučenih krogov javljajo, da je stališče republike Paname, ki odklanja zahtevo, da da na razpolago svojo pomorsko zastavo oboroženim parnikom Zedinjenih držav, še poostrila parlamentarna nasprotstva glede revizije zakona o nevtralnosti. S panamsko izjavo se je precej ojačil položaj opozicije, ki jo bo moral Roosevelt premagati. Vprašanje se sedaj razpravlja v Beli hiši, kamor so poklicani predstavniki obeh zbornic.
Znižanje ameriških zavarovalnin za ladijske transporte
New York, 8. okt. d. Iz krogov ameriške zavarovalne stroke je bilo snoči objavljeno, da stopi z današnjim dnem v veljavo znižanje premij za vojni riziko za vse .ameriške in angleške trgovske ladje na
Atlantiku. Premije se znižajo od sedanjih 5% na 4%. Znižanje velja za ves ladijski promet z ameriške celine na Portugalsko, v Gibraltar, Madeiro, Azore, Kanarske in Kapverdske otoke ter v španske luke na Atlantiku. Enako znižanje velja od danes naprej za ladijske transporte, izvzemši z angleškimi in ameriškimi ladjami med ameriško obalo in Rdečim morjem, ako gredo ti transporti okrog rta Dobre nade v Afriki. Od 3.5 na 3% se obenem znižujejo premije za vojni riziko za vse blago, ki se prevaža na inozemskih ladjah med ameriško obalo in Perzijskim zalivom odnosno lukami na Daljnem vzhodu, ako
gredo ti transporti okrog rta Dobre nade.
•
Ameriške ladje za angleške vojaške transporte
New York, 8. okt. d. Na ameriški potniški ladji »Monterrey« je v torek dospelo v San Francisco 600 avstralskih in novozelandskih letalskih pilotov. Kakor je bilo javljeno z uradnega mesta, je to prvi britanski vojaški transport na ameriški trgovski ladji in bodo v kratkem sledili na-dalnjnji veliki transporti, za katere bo prav tako služilo ameriško trgovsko brodovje. Matična luka potniškega parnika »Mon-terrey« je namreč San Francisco. Britanske vojne ladje so spremljale ta britanski transport na ameriških ladjah samo do Honoluja. Amerika se je sedaj tudi v pogledu britanskih vojaških transportov postavila že brez pridržka na angleško stran. Britanski piloti bodo iz San Francisca nadaljevali potovanje v Kanado.
Sumner Welles o gospodarski krizi Amerike
New York, 8. okt. d. Na 81. letnem kongresu organizacij ameriške zunanje trgovine je imel pod tajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles po radiu govor, v katerem je izjavil, da bo doba po končani vojni za Ameriko prav tako kritična, kakor je nevarna kriza, ki jo preživljajo Zedinjene države sedaj. Welfle8 je nato prečital Rootseveltovo poslanico, ki navaja probleme gospodarske preosmove Zedinjenih držav po končani evrop6iki vojni.
Konec kariere bivšega avstralskega min« predsednika
šanghaj, 8. okt. d. Bivši avstralski predsednik R. G. Menzies je odstopil kot predsednik v združeni avstralski stranski (United Avstralia Party). Po včerajšnjih informacijah iz Camberr* je bivši avstralski min. pi-edsednik pod^feel ta korak, da bi imela stranka na prihodnjem kongresu povsem svobodne roke glede imenovanja novega strankinega načelnika.
Velike uničevalne bitke no vzhodu
Pri Vjazmi je obkoljenih več sovjetskih armij - Ponesrečen poizkus izkrcanja sovražnika zapadno od Petrograda - Uničevanje prometnih
zvez v sovjetskem zaledju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Dočim so v Ukrajini napadalne in za-sledovabie operacije v polnem teku, je 2. oktobra pričeti prodor v sredini vzhodne fronte dovedel do nove vrste ogrommn uničevalnih bitk. Samo na področju prt Vjazmi je bilo, kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, obkoljenih več sovjetskih armij, ki gredo neizprosno svojemu uničenju naproti.
Zapadno od Petrograda se je ponesrečil v noči na 7. Oktobra nov poskus izkrcanja sovražnika, preden je dosegel obalo.
V	drznih letalskih napadih so bila za vso sovjetsko fronto hudo poškodovana prevozna pota in železniške proge.' Mnogoštevilni železniški vlaki so bili uničeni ali poškodovani.
V	poslednji noči je napadlo letalsko orožje vojaško važne naprave v Moskvi in Petrogradu.
Pri letalskem napadu na pristanišče v Suezu je bila v poslednji noči poškodovana z bombnimi zadetki večja trgovska ladja.
Sovražna letala niso priletela nad nemško ozemlje.
*
Bern, 8. okt. d. V listu »La Suisee« razpravlja vojaški sotrudnik Lecomte v pregledu položaja na vzhodnem bojišču o velikem nemškem napadu, ki se je pričel v osrednjem odseku vzhodnega bojišča. Le Comte piše, da je mogoče po prejšnjih taktičnih postopkih sovjetsko - ruskega vrhovnega poveljništva napovedovati, da bo sovjetska vojska skušala s protinapadi kriti svoj umik in na ta način svoje sprednje čete žrtvovati v prilog glavnim odlelkom, ki bodo prisiljeni korak za korakom odstopati proti Moskvi, švicarski vojaški ekspert sodi, da je treba pričakovati od sovjetskih čet največjih naporov, da bi se obdržale prel Moskvo. Zaradi tega je po njegovem mnenju mogoče, da se bodo borbe pred Moskvo zavlekle ves ta mesec in morda še kaj dalje časa.
Sofija, 8. okt. d. Vojaški komentator sofijskega radia je o seianjih vojnih operacijah na vzhodnem bojišču danes izjavil med drugim, da se pričeta nemška ofenziva nadaljuje v tako velikem obsegu, da na-pravljajo nemške operacije vtis, kakor da se je pričela povsem nova vojna, ki nima več ničesar skupnega z nadaljevanjem prejšnjih vojaških operacij na vzhodu.
Odbiti sovjetski protinapadi
Berlin, 8. okt. d. Sovjeti so na raznih točkah vzhodnega bojišča izvršili nekaj protinapadov, ki pa so bili vsi zavrnjeni s hudimi izgubami za rdeče čete. Sicer pa je bil pomen teh napadov omejen že zaradi tega, ker so bili povsem lokalnega značaja.
Obala okoli Murmanska odrezana od zaledja
Helsinki, 8. okt. u. Iz dobro poučenih krogov poročajo, da je murmanska železnica, kf veže Murmansk s Petrogradom, popolnoma prekinjena in da je s tem zavrženo popolno osamljenje murmanske obale, ki sedaj nima več nikakršne zveze 3 svojim zaledjem po kopnem. Moskva ne more sel a j več pošiljati pomoči niti po morju, zato je naprosila Angleže, naj čim prej pošljejo na murmansko obalo nekoliko oddelkov angleških čet, ki so sedaj na spitz-bergih. Zdi pa se, da angleško vrhovno poveljništvo ne bo ustreglo tej želji.
Finski odsek
Helsinki, 8. okt. s. V zadnjih 24 urah v letalski vojni ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Sovjetska letala so se pojavila nad Parvojem in odvrgla nekaj bomb v okolico mesta, škode pa ni bilo. Druga sovražna letala so skušala napasti KotKo in Valkov, toda finsko protiletalsko topništvo jih je takoj pregnalo.
Berlin, 8. okt. s. Neka nemška oklopna divizija je uničila 27 sovjetskih tankov, med katerimi je bilo tudi neKaj po 52 ton. Divizija, ki operira na severnem odseku vzhodnega bojišča, je ob tej priliki odbila sovražni napad in prizadejala sovražniku tudi drugače znatne izgube.
Napadi na sovjetske transporte na Ladoškem jezeru
Berlin, 8. okt. d. S pristojnega nemškega mesta se je zvedelo, da so predvčerajšnjim nemška letala napadla transporte sovjetsko-ruskih čet na Ladoškem jezeru. Napad nemškega letalstva je sovražniku onemogočil izvršiti premike svojih čet. Pri tej priliki je bil potopljen sovražni tovorni parnik s približno 1000 tonami.
Odlikovanje marS?s Mannerheima
Helsinki, 8. okt d. Predsednik finske vlade Ryti je 17. oktobra posetil maršala Mannerheima v glavnem stanu finskih čet. Ob tej priliki je predsednik republike Ryti odlikoval maršala Mannerheima z »Mannerheimovim križcem« prve stopnje. Finski maršal je prvi finski državljan, ki je bil odlikovan z novo ustanovljenim redom.
O priliki odlikovanja je predsednik republike Ryti imel kratek nagovor, v katerem je poudarjal velike zasluge, ki jih je maršal Mannerheim izkazal Finski. Na-glasil je, da je bila redkokdaj v zgodovini enemu in istemu človeku naložena naloga, boritj se trikrat zaporedoma za svobodo svojega ljudstva.
Rytija sta spremljala na obisku v finskem glavnem stanu predsednik finske vlade Rangell ter minister za narodno obrambo Walden.
Letalske akcije
Berlin, 8. okt. s. Tudi v ponedeljek so nemške letalske sile hudo bombardirale železniške postaje in proge ter mostove na vzhodni fronti. Uničenih je b;lo pri tem 21 vlakov, 95 železniških strojev, nadaljnjih 10 vlakov z vojaki in municijo pa je bilo poškodovanih. Pet železniških postaj je bilo razdejanih. Uspešno so nemška letala posegala v borbe na tleh in izločila iz borbe celo vrsto sovjetskih protiletalskih m drugih baterij. 29 topov je bilo uničenih. Z bombami je bilo razdejanih tudi 17 sovražnih tankov. Na Azovskem morju so bile napadene sovjetske transportne Ladje. Trije parniki s skupno 3.500 ton so billi hudo poškodovani.
Letalske izgute
Berlin, 8. okt. s. Kakor se je izvedelo iz vojaškega vira. je nemško letalstvo v treh mesecih vojne z Rusijo na vzhodni fronti izgubilo manj letail kakor pa jih je bilo izdelanih v tem času. Na ta način je meč nemškega letalstva od pričetka vojne na vzhodu še narastla. V času od 24. do 30. septembra je bilo v borbi proti Angliji sestreljenih 475 raznih letal, med tem ko so znašale izgube na nemški strani le 40 aparatov. Nemške letalske sile se sedaj bore na fronti, ki gre od Egipta do He-brkiov na Atlantskem Oceanu ter od Mut-manska do Krima.
Naraščajoče uničevanje sovjetskih železnic
Berlin, 8. okt. d. S pristojne nemške vojaške strani je bilo objavljeno posebno poročilo o naraščajočem uničevanju sovjet-sko-ruskega železniškega sistema, ki je izpostavljen ntprestanim napadom nemškega letalstva. Zaradi točnejšega pregleda povzročenega razdejanja navaja poročilo samo podatke o tridnevnih nemških letalskih napadih na sovjetske transportne vojaške vlake.
Dne 4. oktobra je nemško letalstvo bombardiralo m s strojnicami obstreljevalo nad 44 sovjetsko-ruskih železniških prog, ki so bile povečini vse prekinjene. Tega dne so nemška borbena letala uničila 18 tovornih vlakov, nadaljnjih 25 vlakov pa so hudo poškodovala. Naslednjega dne 5. oktobra nemško letalstvo ni napadalo le sovražnikovih železnic okrog Moskve in Harkova, ki so bile prav tako na mnogih mestih porušene, ampak je uničilo še 35 tovornih vlakov ter nadaljnjih 23 vlakov hudo poškodovalo. Nadalje je bilo hudo poškodovanih 13 lokomotiv in povzročena velika škoda na štirih železniških postajah. Dne 6. oktobra je nemško letalstvo uničilo 18 tovornih vlakov in 24 lokomotiv, drugih 80 vlakov pa je bilo poškodovanih.
V treh dneh je torej nemško letalstvo povsem uničilo 87 sovražnikovih tovornih vlakov, hudo poškodovalo pa 128 vlakov. Pošl.odovani vlaki so bili izločeni iz prometa ter ne morejo več prihajati v poštev za sovražnikove vojaške transporte. Uničenih je bilo v tem času 27 lokomotiv in pretrganih mnogo železniških prog v okolici Moskve in Harkova, pa dalje vse do Azovskega morja. Ako se računa po 20 vagonov na vsak normalni tovorni vlak in dolžina vsakega vagona na 10 m, potem je bilo samo v sestavu 87 vlakov, ki so bili popolnoma uničeni, uničenih 1740 vagonov v približini dolžini 17.5 km. Ako pa se k temu prišteje še nadaljnjih 128 zaradi poškodb izločenih vlakov, da to nadaljnjih 2560 vlakov ali skupno 4300 vagonov v dolžini 43 km.
Iz oblegane Odese
Bukarešta, S. okt d. Vojni poročevalec rumunskega lista »Seara« poroča z bojišča pred Odeso, da zadnje dni zelo naglo narašča število sovjetsko-ruskih ujetnikov, kakor tudi prostovoljnih pribežnikov na rumunsko stran. Sovjetsko-ruski vojni ujetniki pripovedujejo, da vlada v Odesi nepopisen teror boljševiškin voditeljev ln da je žrtev tega terorja v prvi vrsti odeško prebivalstvo. Ujetniki pripovedujejo, da so oblasti mobilizirale prav vse civilno prebivalstvo, kar ga je ostalo v mestu. Nekatere višje upravne uradnike, ki so skušali zagovarjati zahtevo civilnega prebivalstva, naj bi se mesto predalo, so boljševiški mogotci takoj postrelili. Obroki živeža za civilno prebivalstvo so bili zmanjšani že na polovico. Prebivalstvo je že večkrat skušalo nastopiti z upori, toda vsi ti poskusi so bili krvavo zatrti. Število boljševiških ujetnikov, ki so padli v romunske roke v borbah pred Odeso, Je neskončno veliko. Elitne sovjetske čete so bile popolnoma uničene. V svojem obupu so boljševiki po Informacijah dopisnika omenjenega rumun-
skega lista mobilizirali še poslednje letnike vojnih obveznikov. V prve vojne črte so bili poslani moški do 50. leta starosti, v zadnjih bojnih črtah pa se morajo boriti celo bolniki, ki so šele okrevali.
List »Sfarma Piatra« navaja izjave nekega 16-letnega sovjetsko-ruskega vojnega ujetnika Vladimira Ivanoviča po imenu, ki je skupaj z mnogimi drugimi svojimi vojnimi tovariši pribežal na rumunsko stran. Izpovedal je, da je tvegal beg samo zaradi tega, da bi se lahko še enkrat doma do sitega najedel. Pripovedoval je nadalje poln groze, da stoji pred Odeso na stotine vislic, na katerih migljajo trupla ruskih vojakov, ki so skušali pobegniti k sovražniku. Vojak mladoletnik Vladimir Ivanovič je med svojim pripovedovanjem še izjavil, da še nikoli ni tako dobro jedel kakor sedaj ter da nestrpno pričakuje padec Odese, da bo zopet lahko videl svojo mater in sestro.
Spanci v sovjetski vojski
Madrid, 8. okt. s. Tukajšnji listi poročajo o dveh španskih mladeničih, ki sta bila v času španske državljanske vojne zavlečena v Rusijo ter sta bila sedaj primoraua bojevati se v vrstah rdeče vojske. Mlada Španca so ujeli finski vojaki. Eden izmed njih, Celestino Fernandez, je povedal, da se je na karelski fronti bojevalo na ruski fronti kakih 70 španskih mladeničev in da so skoro vsi poginili v boju. Ujeti Fernandez je tudi povedal, da je ✓ vrstah sovjetske vojske še kakih 3.000 španskih niade-ničev.
Irski list o italijanskem ekspedicijskem zboru
Dublin, S. okt. s. Vladni list »Irish Press« poroča s posebnim poudarkom o velikih uspehih, ki jih je dosegel italijanski ekspedicijski zbor na vzhodni fronti. List navaja številke ogromnih izgub, ki so jih italijanske čete prizadele Rusom.
Glede pomorske bitke na Sredozemskem morju pravi omenjeni list, da se britanski mornariški skupini ni posrečilo prepiutl Sicilski preliv, marveč so jo italijanske pomorske edinice zavrnile ter odpodile proti Gibraltarju, kjer so bile napadene še od italijanskih podmornic.
Angleško-sovjetske zahteve v Afganistanu
Ankara, 8. okt. u. Iz Kabula poročajo o noti., ki sta jo afganski vladi predložni skupno angleška in sovjetska vlada. V noti zahtevata London in Moskva, naj afganska vlada izroči vse one nemške državljane, ki so se iz Irana zatekli v Afganistan. Nota tudi zahteva, da mora Afganistan izgnati vse nemške državljane.
Dvomljiva angleška pomoč Sovjetski zvem
Berlin, 8. okt. s. Britanski tisk neprestano poudarja, kolika je britanska proizvodnja municije in tankov, ki se izdelujejo za rusko vojsko. Angleži pa so pri tem toliko previdni, da ne povedo, na kakšen način mislijo prevažati ta materija! v Rusijo. Listi prepuščajo to svojim čitateljem ter pozornim poslušalcem angleškega radia, ki naj bodo prepričani, da Rusija res dobiva velikanske pošiljke vojnega materijala, dočim vsi ti tanki, topovi, letala in množine municije obstojajo samo v domišljiji. Nemške čete in njihovi zavezniki, doslej med vojnim plenom iz raznih odsekov vzhodnega bojišča še niso zabeležili vojnega materijala britanskega izvora. Resnica je namreč ta, da Angleži sploh niso v stanju pomagati sovjetski vojski z vojaškim materijailom. Njihova vojna industrija ne zadostuje niiti za nje same in so Angleži prisiljeni, da prosjačijo za pomoč pri Američanih. Razen tega nimajo niti sredstev niti možnosti za prevoz znatnih količin vojnega materijala v Rusija
Železniška nesreča ob kanadski meji
New York, 8. okt. d. Kakor poročajo iz mesta Sault Sainte Marie (Michigan) na ameriško-kanadski meji se je pod težo tovornega vlaka zrušil železniški most preko kanala, ki t veri mejo med Zedinjenimi državama in Kanado. Železniška zveza je na tem mestu prekinjena in so ustavljeni transporti raznih zelo važnih rud, ki jih Amerika potrebuje v svoji vojni industriji. Mnoge tovarne bodo za dalje ttno. ostale brez potrebnih surovin. Nesreča ie zahtevala dve človeški žrtvi
Velik požar v farmacevtski tvornici v Melunu
Pariz, 8. okt. d. Kakor poročajo iz Me-luna pri Parizu, je izbruhnil v tovarnah zadruge za Izdelovanje farmacevtskih preparatov Pintthiery velik požar, ki je vpe-pelil skoro polovico tovarniških poslopij, škode je po dosedanjih cenitvah 4 in poi milijona frankov. Značilno je, da je bilo v okolici Meluna v zadnjem času zabeleženih že večje število požarov. V zvez! z njimi so oblasti aretirale 25 komunistov, ki bodo za talce.

NaS Javnosti
Ljubljana, dne 8. oktobra.
Italijanski narod, ki pod vodstvom Du-ceja posveča vse tvoje napore za dosego nesporno gotove zmage, posluša stoje in z odkrito glavo čitanje uradnega poročila Oboroženih Sil. S tem v resnici sodoživlja posamezna in skupna junaštva, ki jih prinaša položaj dotičnega dneva v letalskih, pomorskih in kopninskih borbah. Način spoštovanja. kakor se poročilo sprejema in posluša, pomeni poklon onim, ki s svojim življenjem plačujejo srečo, da služijo domovini z orožjem.
To je tudi prava moralna dolžnost državljanov nove pokrajine, da takisto stoje poslušajo vojno poročilo Tako bodo pokazali oblastem in državljanom iz drugih pokrajin popolno razumevanje onih temeljev, na katere je hotel režim postaviti novo pokrajino v isto vrsto s starimi pokrajinami Italije.
Isti način spoštovanja gre zastari, kadar Je v oboroženem spremstvu. Zastava je najvišji simbol vojaških vrlin naroda ter predstavlja slavo posameznikov in skupnosti. Zato jo je treba pozdraviti odkrite glave in z rimskim pozdravom,
V stavu »mirno« in z odkrito glavo se poslušajo narodne himne (Kraljeva koračnica in Giovinezza).
Helsinki, 8. okt. a. Finski tisk objavlja prve komentarje o finskem odgovoru na britansko noto z dne 22. septembra. Listi podčrtavajo bistvene dele finske note, na-glašujoč, da finskih čet sedaj že ni več mogoče odpoklicati nazaj na staro finsko-rusko mejo iz 1. 1939, ker temu nasprotujejo razlogi čisto vojaškega značaja. Finski odgovor Angliji je bili popolnoma negativen in finska vlada tudi ni imela druge izbire, ako je hotela, da bi bil njen korak v skladu s sedanjo vojmo politiko. Nameni Finske so zelo jasni, zato pa Finska ne more verjeti, da bi biLa Moskva ravnala v dobri veri.
Letalski boji na zapadli
Stockholm, 8. okt. d. Davi iz Londona dospele informacije javljajo, da si je nemško letalstvo v noči na sredo izbralo za cilje svojih napadov obalna mesta v južnem Wallesu. Londonsko poročilo ne navaja, kolikšnega obsega so bili napadi in kako huda škoda je bila povzročena.
Berlin, 8. okt. s. Iz vojaških virov se je zvedelo, da so se angleška letala v preteklem septembru 16-krat pojavila naj nemškim ozemljem, nad Nemčijo pa je vsakokrat prodrlo le malo letal preko Nemškega zaliva. Nemška obramba jim je vedno znova prizadela hude izgube. Pri vseh teh napadih so angleške letalske sile izgubile skupno 77 letal po večini štirimo-torne bombnike.
Berlin, 8. okt. d. Podatki, ki so bili objavljeni s pristojnega nemškega vojaškega mesta, kažejo, da je britansko letalstvo meseca septembra izgubilo v celoti 308 aparatov, ki jih je bodisi sestrelilo nemško lovsko letalstvo, protiletalsko topništvo ali pa mornariško topništvo. V istem razdobju je nemško letalstvo izgubilo samo 39 aparatov.
BerUn, 8. okt. s. Današnja »BSrsenzei-tung« objavlja podatke o izgubah britanskega letalstva pri njegovih ofenzivnih poletih proti Nemčiji, zasedenemu ozemlju na zapadu in proti Norveški. V mesecu septembru je britansko letalstvo izgubilo pod udarci nemških lovcev nočnih lovcev in protiletalskega topništva z bojnih ladij ter naposled od strelov nemške pehote skupno 308 letal. Izgube, ki Jih je utrpela Nemčija v tem času znašajo le 29 letal. Z drugimi besedami so britanske izgube v razmerju z nemškimi kakor 11:1. Za vsako sestreljeno nemško letalo so jih Angleži izgubili po 10.
Iz zasedene Francije
Pariz, 8. okt. d. Nemške vojaške oblasti
▼	Franciji so snoči objavile naslednji raz-gLas, podpisan od vrhovnega poveljnika nemških okupacijskih sili v Franciji generala Stiilpnagla:
Zaradi atentata na nekega nemškega vojaka. v kraju Rocroy v Ardienih je bil 2. oktobra obsojen na smrt Alfred Emile Ba-atin iz Couvina (Belgija). Obsojenec je bil
▼	torek ustreljen.
Nemški poštni minister v Rimu
Rim, 8. okt. d. Na povabilo italijanskega prometnega ministrstva je v torek dospel na službeni obisk v Rim nemški poštni minister Ohnesorga v spremstvu italijanskega prometnega ministra Horsta Ven-turija ter podtajnika v ministrstvu Marin-nellija.
Ukrepi proti Židom v češkem protektoratu
Berlin, 8. okt. u. Iz Prage poročajo, da je preiskava o protidržavnem delovanju v češkem protektoratu dognala izredno veliko udeležbo židovskega žlvlja prt pripravah za sabotažna dejanja. Zato je oblast odredila ponovne ostre ukrepe proti Semi-tom. Med drugim se bo strogo parilo na to, da bodo židje nosili predpisani znak, ru- . meno zvezdo, prišito na prsih, ki označuje židovsko pleme. Oblast je tudi zaprla vse sinagoge ter zagrozila s strogimi kaznimi onim Čehom, ki bi v Javnost kazali zgolj simpatijo do Židov ter bi se z njimi prijateljsko razgovarjali.
Zatrta vstaja v Šabcu
Ilsrlin, 8. okt. u. Tukajšnji Usti objavljajo prve podrobnosti o tako zvani vstaji v išabou, kjer se je baje po vesteh iz Beograda proglasila naravnost nekakšna sovjetska republika. Vse nerednosti je treba pripisati organiziranemu poKretu peščice komunističnih intelektualcev, ki so nahuj-skali okoliške kmete ter hoteli zasesti mesto. Neznatna nemška posadka se je napadalcem postavila v bran ter je odbila napad, ko je dobila pravočasno pomoč nem-iških čet. Oni deli mesta, ki so se pridružili upornikom, so bili uničeni, moško prebivalstvo pa je bilo odvedeno v koncentracijska taborišča. Ista usoda je zadela prebivalce nekaterih sosednih krajev, ki ao se pridružili vstaji.
Pobude za kmečko delo v oktobra
Kar je čas žetve za žitorodne kraje, to je oktober za vinorodne. Obenem pa se že najavljajo prvi močnejši mrazovi, ki umrtvi čijo naravo. Sama po sebi se nalaga gospodarju skrb za prezimljenje, preskrbo vsega, kar družina in živina v Zimi rabi, kakor tudi obvarovanje vseh kultur in naprav na gospodarstvu, ki bi zaradi zime mogle kakor koli trpeti. Ker bodo družina ln živali preživeli zimski čas večinoma v zgradbah, jih je treba pregledati, ali jih moramo nanovo obeliti.
Poljedelstvo: Spravljamo ajdo, proso, peso, korenje, zelje in repo. Z odpadki polnimo silose, v katere spravljamo še tudi ota-vič iz umetnih travnikov in zadnjo košnjo detelj, oziroma prebujno rastoče ozimne mešanice, ki smo jih prikosiU. V kolikor še nismo posejali pšenice, pohitimo s setvijo, dokler je še zemlja pripravna za njo.
Glavno skrb posvetimo gnojenju ln oranju. Sprašene njive, kamor bomo sejali okapavine, prvo pognojimo s hlevskim in umetnim gnojem, ki ga plitko podorjemo. Kmalu za tem pa jih globoko preorjemo ln pustimo v surovi brazdi čez zimo, da tam mraz pomaga pri pridobivanju drobnogru-daste strukture, ki najbolje konservira zimsko vlago. Zemljo, kjer bomo sejali po okapavinah jara žita ali koruzo, ni treba sprašiti, saj če smo okapavine med letom skrbno negovali, niso preveč zapljevelje-ne, niti ni potrebno z razhljanjem zopet po-živetl delovanje bakterij, če smo se namenili, da jih bodo gnojili, bomo to pred orar njem opravili. Na težkih zemljah bomo uporabili dobro preperel hlevski gnoj, na laž-ih in močneje peščenatih doIJ sveži. Na težkih bomo raztrosili dušik, kostno moko ali fosfatno žlindro, ker bomo s tem dosegli bolj harmonično prehranjevanje bodočih posevkov in bomo pri žitih preprečili prebujno rast ter dosegli zgodnjo zorenje in bolj kleno zrnje. Na lažljh zemljah, ki niso plitke, bo jesensko gnojenje z umetnimi gnojili rodilo iste ugodnosti kot na težkih. Pri plitkih in lahkih zemljah pa bi zimske padavine lahko izprale rastlinsko hrano v pregloboke sloje. Zato jih bomo gnojili s kalijevo soljo, superfosfatom ali mešanimi gnojili šele spomladi. Fosforna gnojila, ki se ne izpirajo, in apneni dušik pa lahko brez skrbi že v jeseni raztrosimo. Tako pognojene njive srednje globoko preorjemo (globoko oranje ni potrebno!) in jih pustimo v sirovi brazcB Cez zimo. Držati se moramo načela, oa morajo biti pred zimo vsa p°lja preorana, ker le tako bomo dosegli ono stanje zemlje, ki nam olajša vsa spomladanska dela in negovanje posevkov. Samo po sebi se razume, da bomo na vseh njivah skrbeli za odtok deževnice in snežnice, ki bi znala škodovati ozimnim posevkom ali nam Bicer napravila škodo.
Na travnikih in painlklh pasemo, dokler Je le mogoče. Pastir zamenja koso, s katero je klestil plevel in nepopašene trave, z motiko in lopato, ter čisti Jarke za odtok vode, oziroma dela nasipe ob bregovih potokov, ki radi poplavljajo. Ce še nismo raztrosili apnenega prahu po navodilih v septembru, ali navozili komposta in gnojnice, opravimo to čimprej. Pripravljamo kompost iz cestnega blata, raznih odpadkov in umetnega gnoja za prihodnje leto.
Vrtnarstvo: Sadimo češen, tulipane in druge čebulnice. Presajamo trajnice. Kri-zanteme in druge občutljive cvetice umaknemo pred slano. Gomolje dalij, go-moljastih begonij, gladijol, kan, itd., izkop-ljemo šele po prvem močnejšem mrazu. Vse prazne grede globoko prekopljemo, tako da čez zimo nobena prazna zemlja ne ostane ncprekopana. Gleae gnojenja se ravnamo po istih navodilih kot na njivah in pazimo, da gnoj ne pride pregloboko v zemljo. Uredimo vrtni kompost.
Sadjarstvo: Obiramo zimsko sadje in ga takoj sortiramo. Kolikor mogoče ga shranimo za poznejšo prodajo, ako smo poskrbeli za pripravne shrambe. Nadaljujemo s sušenjem, napravo sadnih sokov ln pijač. Od srede meseca dalje 2e lahko sadimo sadna drevesca. Najlepša drevesca se dobe v drevesnicah v jeseni. Kopljemo že tudi jame za spomladansko saditev. Pritrdimo na debla lepljive pasove.
Vinogradništvo in vinarstvo: V teku meseca opravimo splošno trgatev ob istočasnem skrbnem odbiranju gnilega grozdja. V kleti očistimo (razsluzimo) mošte iz gnilega grozdja; razkisamo preKisle mošte s čistim ogljikokislim apnom; nadziramo pravilnost vrenja v s kipalnimi vehami opremljenih sodih; zračimo klet in čistimo prešnico ter posodo za trgatev to prešanje! spravljamo to tlačimo tropine v sode oz. kadi; povzročimo, da na sve21h tropinah lz zdravega grozdja prevrejo stara vina z napakami v okusu in vonju.
Gozdarstvo: Pričenjamo z zimsko sečnjo, posebno listnega drevja. Iz osušenih dreves in vejevja pripravljamo gorivo za dom.
živinoreja: Prehajamo na zimsko krmljenje živali, za katero pripravimo načrt in določimo sestav in obroke za vsako kategorijo živali. Storimo vse, da prezimijo živali v svetlih, zračnih ln čistih hlevih. Tudi okoli hleva in poslopij počistimo vso navlako ln jo spravimo na kompost ali gnojišče. Odtočne jarke očistimo, da ob deževju ne bomo nosili nesnago in bolezni v hlev in hišo. Skrbimo, da bodo podsipni-ce pravilno pokrite, sprva malo, pozneje močneje; ko nastopi trajna zima, jih popolnoma zasipljemo in zamafllmo zračnice.
Nemški gospodarski minister o evropskem
gospodarstvu
Te dni je imel nemški gospodarski minister Funk na zasedanju saksonske gospodarske zbornice daljši govor, v katerem je razpravljal o izgraditvi evropskega gospodarstva. Poudaril je, da Nemčija danes dirigira gospodarsko področje od Severnega ledenega morja do črnega morja in od Finskega zaliva do Atlantskega morja. Dinamika tega gospodarskega področja je v gospodarstvu Nemčije, ki je od države dirigirano gospodarstvo. Nemčija se zaveda, da se morajo uveljavljati lastne sile gospodarstva, zato vidi v tem obsežnem gospodarskem področju eno enoto. Nemčija ne namerava obvladati Evrope, zahteva pa, da morajo v vsem tem področju veljati ista gospodarska načela ln da se morajo gospodarstva posameznih dežel usmeriti k istemu cilju, ki more biti le kontinentalno evropski cilj. Nova izgraditev Evrope Je v teku in si Nemčija ne pusti od nikogar izven evropske celine predpisovati pota in oblike za to izgraditev. NemSko gospodarstvo je zgrajeno na osnovi zasebne lastnine, zasebnega podjetništva m privatne iniciative, kar pa na drugi strani zahteva lastno odgovornost gospodarstva in prinaša tudi zasebni riziko. Odločno se je minister uprl naziranju, da v vojni gospodarski skupnosti sploh ni rizika. Tako naziranje zanika prizadevanje človeštva k čim večji storitvi Zaradi vojnega gospodarstva potrebni ukrepi so zahtevali odložitev reorganizacije nemškega gospodarstva v smeri samouprave.
Gospodarski minister se je nato bavil z vprašanjem financiranja vojne in se je obrnil proti naziranju, da aenar ne igra
nobene vloge. Kdor to proglasa, je zločinec nad državo. Z omejitvami v sektorju potrošnje ostane neizkoriščeno precej narodnega dohodka, ki pa mora v celoti služiti za financiranje vojne. Ukrepi proti dviganju tečajev delnic niso usmerjeni proti naložbenemu kapitalu, temveč samo proti naložbi trenotno razpoložljivega denarja in še neobdavčenih vojnih dobičkov v delnice, kar lahko ustvari napačno vrednotenje znatnega dela nemSkega narodnega premoženja in zmedo v pogledu obre-stovalnih razmer. Tako lahko nastane nar-pačna slika o rentabilnosti nemškega gospodarstva. V načelu vztraja Nemčija pri tem, da se mora svobodni aenar, bodisi da je prišteden ali da je trenotno prost, naložiti v bankah in hranilnicah, da tako služI financiranju vojne. Priznal je, da so danes izčrpane možnosti zni2anja obrestne mere. Obrestna mera je na eni strani či-nitelj stroškov, na drugi strani pa činitelj dohodkov. Ravno v tem pogledu pa igra obrestna mera važno vlogo. Med sedanjo vojno jeinemški narod prištedil 15 milijard mark in če bi šla Nemčija z obrestno mero za vloge, ki znaša sedaj 2.5%, še navzdol bi končno podprla naziranje, da depar ne igra vloge, medtem ko je ravno štednja nemškega naroda odločilna za posameznika in skupnost. Gospodarski minister je zaključil svoja izvajanja z opozorilom, da bo vojna stavila še nove zahteve na gospodarstvo, da bodo nastopile nove težave, ki jih bo treba rešiti v interesu enega samega cilja, to je končne zmage, ki naj nemškemu narodu zasigura srečno bodočnost.
Gospodarske vesti
—	Iz italijanske industrije umetne svile.
Iz Rima poročajo, da je bil te dni globalno določen produkcijski davek na umetno svilo, in sicer za razdobje 17 mesecev do konca junija 1942. Na družbo Snia Viscosa je od tega produkcijskega davka odpadlo 120 milijonov lir ali 45.8%, na družbo Cisa Viscosa, ki spada v koncem Snie Viscose, preko 23%, na družbo Chatillon 12.5% itd. V celoti bo družba Snia Viscosa s podjetji svojega koncema plačala 72.8% vsega davka (doslej 69.5), kar priča, da odpade na ta koncem skoro tri četrtine vse italijanske produkcije umetne svile.
—	Tri mesečna odgoditev vseh izvršb na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je bila izdana zakonska odredba, po kateri se za dobo 3 mesecev ne more dovoliti nobena izvršba po zakonu o izvršbi in zavarovanju. Vse dovoljene pa neizvršene izvršbe se odložijo za tri mesece. V istem roku je tudi ustavljen prenos izdraženih posestev na izdražilce.
—	Nova ureditev prodaje oblačil na Hrvatskem. Ob poteku zapore zaprodajo oblačil in obutve, je hrvatski trgovinski minister izdal nove predpise, ki se nanašajo na racioniranje prodaje tekstilnega in usnjenega blaga. Novi predpisi določajo, da ne sme uporabljati kuponov za nakup posameznih oblačil ona oseba, ki ima več kakor dve obleki (izvzete so platnene obleke in obleke iz listra), več nego dva plašča, več nego tri damske sezonske obleke, več nego dva damska plaSfia ali več nego tri pare čevljev odnosno ustrezajočega blaga ali usnja. Kupec, ki kupi oblačila ali obutev na podlagi oblačilnih kuponov, je zavezan pri nakupu obleke ln čevljev, bodisi v konfekcloniranem stanju ali v obliki
blaga odnosno usnja, izročiti trgovcu ali krojaču odnosno čevljarju pismeno izjavo, da nima dotičnega oblačilnega predmeta več kakor je gori navedeno. Trgovec ali obrtnik mora zahtevati na vpogled osebno legitimacijo in potrošniško legitimacijo in se prepričati, če je podpisnik izjave identičen z osebo, na katero se glasi legitimacija. Trgovci in obrtniki morajo vsak dan do 10. dopoldne pri občinskih uradih oddati predpisane izjave, ki so jih sprejeli prejšnji dan. Pristojna oblastva boao na podlagi teh izjav preiskala v stanovanjih, če so izjave točne. Z naredbo je predpisana za kršitev predpisov kazen do o mesecev zapora in do 100.000 kun, trgovec oz. obrtnik pa izgubi obrtno pravico. Istočasno ho bili izdani predpisi za oskrbo trgovcev to obrtnikov s tekstilnim blagom in obutvijo ah usnjem. Proizvajalec ali veletrgovec, ki proda blago drugemu trgovcu ali predelovalcu, mora originalni račun s kopijo predložiti v registracijo ustažkemu štabu v Zagrebu ali ustaškim ustanovam v drugih krajih, in plačati 1% pristojbino.
— Pred sklenitvijo popolne nemško-hr-vatske trgovinske pogodbe. Dne 16. t. m. se bodo v Zagrebu pričela med Italijo to Hrvatsko pogajanja za sklenitev popolne trgovinske pogodbe, ki bo nadomestila sedanji začasni trgovinski sporazum.
= Racioniranje jabolk v Nemčiji. Te dni je v Nemčiji izšla odredba o prodaji in potrošnji Jabolk. S to odredbo je bila izrečena z 2. oktobrom zapora nad vsemi zalogami jabolk in nad količinami Jabolk, ki se uvozijo iz inozemstva. Vse te količine Je bilo treba prijaviti, to sedaj odloča glavna zveza za nemško vrtno gospodarstvo o tem, kako se dajejo na razpolago potrošnikom. Tudi za večje domače irodu-
cente Je predviden kontroliran Mfln prodaje, za prodajalce na drobno pa način oddaje potrošnikom.
—	Financiranje vojne v A"C1IJ< »KOlnl-sche Zeltung« poroča o težkočah pri financiranju vojne v Angliji v zvezi z odobritvijo nadaljnjega kredita ene milijarde funtov za vojne Izdatke. V letošnjem finančnem letu, ki se je pričelo 1. aprila, je angleški parlament odobril že 2 milijardi funtov, od katerih je po izjavi angleškega zaklad nega ministra 27. septembra ostalo neizkoriščeno le še 146 milijonov. Novi kredit 1 milijarde bo zadostoval le do konca tekočega koledarskega leta, kajti izdatki Anglije znašajo sedaj dnevno 13 milijonov funtov, od tega odpacfe na vojne izdatke preko 11 milijonov, medtem ko so znašali izdatki v zadnji svetovni vojni povprečno 8 milijonov dnevno, od tega 7 milijonov za vojno. Zakladni minister Sir Kingsley Wood je v spodnji zbornici resno svaril pred Inflacijo in je zaradi povečanja štednje priporočal omejitev zasebnih izdatkov v korist države. V prvih dveh letih vojne so znašali izdatki Anglije 7018 milijonov funtov, od tega 5785 milijonov za vojno. Proračunski dohodki pa so dosegli le 2785 milijonov, kar predstavlja 40% vseh izdatkov. Ostalih 4380 milijonov je bilo treba kriti na drug način. Varčevalci so prispevali za kritje tega zneska 1 milijardo ali 21%.
—	Tovorni parniki z avtomobilskimi motorji. Glede na silno pomanjkanje tonaže za plovbo preko Atlantskega morja so ameriške ladjedelnice pričele v serijah izdelovati novo tipo majhnih tovornih par-nikov, ki naj bi jih bilo mogoče zgraditi v toliko tednih, kolikor je potrebno mesecev za gradnjo normalnega prekomorskega tovornega parnika. Vest o gradnji teh par-nikov so newyorški listi objavili kot veliko senzacijo, sedaj pa prinaša »Kolnische Zeitung« zanimive podrobnosti o teh par-nikih, ki kažejo, da gre le za izhod v sili. Vsak od teh parnikov bo imel le 2300 ton in bo lahko prevažal 1500 ton tovora. To-naža Je torej razmeroma zelo majhna, predvsem pa je značilno, da bodo za pogon teh parnikov uporabili običajno avtomobilske motorje, ker industrija za ladijske pogonske stroje ne more v kratkem času zadostiti zahtevam, ki se nanjo stavijo. Vsako teh novih ladij bo gnalo 16 v vrsto postavljenih in zvezanih avtomobilskih motorjev, ki bodo imeli skupaj le 1700 konjskih sil to bodo dajali ladji samo hitrost 12 milj na uro, češ večja hitrost itak ni potrebna, ker konvoji ne vozijo hitreje. Odločili so se za tak pogon zaradi tega, ker bo pogonske stroje lahko izdelovala avtomobilska industrija, ladje pa bodo zaradi manjšega obsega lahko gradili tudi v rečnih ladjedelnicah. »Kolnische Zeitung« pripominja, da je življenjska doba takih ladij zelo omejena, kar priznava tudi ameriški tisk, češ da končno zadostuje, če taka ladja enkrat prevozi Atlantik. Vrhu tega se bodo te ladje lahko uporabljale le za določene svrhe.
—	Bolgarski vitamini za Nemčijo. Iz Sofije poročajo, da je pričela tam obratovati velika sušilnica za sadove to jagode šipečja (sadove divje rože to vrtnic), ki je bila zgrajena s pomočjo Nemško-bolgarske trgovinske zbornice to bo menda prva taka sušilnica na svetu. Nemški znanstveniki sp ugotovili, da Ima sad divje rože in vrtnice izredno mnogo vitamina C, ki je tako važen za pravilno prehrano. Jagode Sipečja sedaj zbirajo v Bolgariji, jih sušijo to meljejo v moko, ki se potem pošlje v Nemčijo to se tam zaradi vsebine vitamina C primeša k raznim živilom. Sušilna naprava v Sofiji je tako urejena, da se ohrani v največji meri vitamin C. V letošnjem letu računajo, da bo imela Bolgarija okrog 5 milijonov kg jagod šipečja. Z dograditvijo sušilnice je ustvarjena nova možnost izvoza v Nemčijo
Iz Hrvatske
Hrvati na filatelističnem kongresu na Dunaju. Pretekli četrtek se je pričel na Dunaju 6. nemški državni kongres filate-listične zveze. Obenem je to bilo 47. nemško filateListično zborovanje. Italija, Bolgarija, Rumunija, Hrvatska, Madžarska, Slovaška, Švica, Belgija to Nizozemska so poslale svoje zastopnike. Prirejena je bila jubilejna razstava znamk, na kateri so poleg popolnih zbirk stare Avstrije in nemške države tudi znamke hrvatske države.
Stoletnikova smrt. V vasi Kotezih v Bosni je umrl v svojem stotem letu Ivan Bu-rič. Hrvatski listi pravijo, da je bil velik hrvatski borec, ki je sodeloval pri raznih kulturnih in dobrodelnih društvih. V hercegovski vstaji 1875. leta do 1878. se Je boril na strani vstašev.
Zlata maša v Dubrovniku. Na letošnji praznik sv. Frančiška Asiškega je bral zlato mašo ugledni dubrovniški kanonik Don Ivo Ferranti. Pol stoletja, odkar je postal duhovnik, živi v Dubrovniku, kjer ga pozna sleherni otrok.
V Travniku začnejo te dni zidati novo bolniSnico. Vlada je dobila zanjo 4 in pol milijona kun kredita. Iz Zagreba je prispel gradbeni strokovnjak, ki bo nadzoroval graibena dela. Obenem popravljajo različne porušene šole v travniškem in fojniškem okraju. Tehnični oidelek v Travniku je dobil v ta namen 270.000 kun.
Za izboljšanje železniškega prometa. Jesenski promet je mnogo živahnejši kakor v drugih letnih časih. Oddelek za železniški promet v Zagrebu zato ne razpolaga z zadostnim številom vagonov. Tako so 16. septembra na področju Zagreba zahtevale stranke 1079 zaprtih vagonov, železnica pa je imela na razpolago samo 365 praznih vagonov. Številni vagoni namreč stojijo na raznih postajah, ker posamezne stranke ne upoštevajo iztovornega roka in rajši plačajo ležarino. Zato je oddelek za železniški promet v Zagrebu izdal z veljavnostjo od 4. oktobra odredbo, s katero se skrajša vtovorni in iztovorni rok od 24 na 6 ur. Uradne ure se na tovornih postajah podaljšajo in trajajo od 6. zjutraj do 8. zvečer.
Urad za politične in ostale begunce je bil te dni ustanovljen v Zagrebu na poglav-nikovo zapovei. Minister za korporacije je v odbor imenoval Sest oseb. Odbor mora čimprej spraviti pod streho osebe, ki so pobegnile iz svojega bivališča zaradi čet-niško-komunističnih napadov aH iz kakšnih drugih vzrokov. Novi odbor bo tudi posredoval pri nameščanju ostalih oseb, ki so sposobne za razne poklice.
Hrvatski delavci v Nemčiji se organizirajo. Hrvatsko poslaništvo v Berlinu je sporočilo v Zagreb, da se poslej Jahko ustanavljajo posebne organizacije hrvatske-
ga delavstva t Nemčiji y okviru
Delovne fronte. V ta namen bo treba poslati v Nemčijo 30 delavskih organizator jev, ki govorijo nemško. — Poverjenik Hrvatske delavske zveze g. Pečnik je odpotoval na Dunaj kot odposlanec ministra za korporacije, da obišče hrvatske delavce, ld so zaposleni v krajih okrog Dunaja.
Novi komisarji Minister za korporacije je postavil poverjenike za likvidacijo bivših nameščenskih organizacij, katerih delovanje je bilo ustavljeno. V glavni zvezi zasebnih nameščencev v Zagrebu je postavljen za komisarja Juraj Petroci, poslovni tajnik Saveza privatnih namještenika. V »Botiču« v Zagrebu je postavljen za poverjenika Andjelko Zelenjak, v Sarajevu pa Štefan Bevanda.
Gledališke vstopnice kot legitimacijei. Odkar je policijska ura v Zagrebu podaljšana do 23. ure, je policijsko ravnateljstvo dovolilo, da trajajo gledališke predstave do 22. ure. Na vsako vstopnico se napiše po-setnikovo ime, nakar velja vstopnica kot legitimacija, ko se posetnik ponoči vrne domov.
Za Hrvatsko Primorje je ministrstvo hrvatskega domobranstva skupno z m'n str-stvom za promet in javna dela odobrilo 4,824.704 kun kredita za popravila in manjše nove gralnje v pristaniščih na Jadranu. Popravila bodo izvršena v lukah od Sv. Jakoba - Šiljevice do Dubrovnika. Primorski narod bo tako zaposlen poleg cestnih del tudi po pristaniščih, kar je letos še posebno potrebno.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 9. oktobra: Hamlet. Red četrtek.
Začetek ob 17.30. Konec okrog 21. Petek, 10. oktobra: Zaprto. Sobota, 11. oktobra: Hamlet Izven. Začetek ob 17.30. Konec okrog 21.
Shakespearjev »HAMLET« je tragedija neodločnega značaja. Usoda nesrečnega danskega kraljeviča, ki jo je oblakova! Shakespeare, je delo univerzalnega značaja, v katerem so genialno zajete tehtne misli o življenju in silah, ki ga oblikujejo in usmerjajo. V blestečem prevodu pesnika Otona Župančiča, v novi režiji drja. Krefta s scensko glasbo dirigenta D. Že-breta in popolnoma novi zasedbi vlog, je uprizoritev tega dela zanimivost prve vrste. Naslovno vlogo bo igral na našem odru Slavko Jan. Levar bo igral kralja, Mira Danilova — kraljico. Vida Juvanova — Ofelijo. Sever — Laerta, Cesar — Pok>-nija, VI. Skrbinšek — Duha in Prvega igralca, Nakrst — Horatia, Gale — Rosen kran za, Tiran — Gildensterna, Peček — Osrika, Presetnik — Marcela, kralj.ico v »Mišnici« — Mileva Ukmar-Boltarjeva, Lipah in Plut — grobarja, Gregcrin — For-tinbrasa. Inscenator inž. arh. Franz. Začetek predstave bo ob 17.30 za red Četrtek.
»Nocoj bomo improvizirali«. Pod tem naslovom se bo vršila gledališka predstava, ki bo s SArojevTStnostjo presenetila občinstvo. Vtisi, ki ga napravi ta improvizacija, je nenavaden in seznanja gledalca z osebnim odnosom igralca do poverjene mu naloge, razkriva delo igralcev in režiserja in okolnosti, v katerih nastaja predstava.
OPERA Četrtek. 9. oktobra: Netopir. Red B. Začetek ob 18.15. Konec okrog 21. Petek, 10. oktobra: Zaprto. (Generalka.)
Prva opereta, ki je prišla v letošnji sezoni na vrstci, je Straussov »NETOPIR«!. Muzikalno jo je naštudi.rail dirigent D. Ze>-bre, zrežiral pa Emil Frelih. Zasedba t« priljubljene operete je sledeča: Eisenstein — M. Sancrn, Rozalinda — Ivančičeva, Frank — Aažlovar, Orlovski — Sladoljev, Alfred — Manoševski. dr. Falke — B. Sancin, dr. Blind — Rakovec, Adela — Ribičeva, Žaba — Zupan, Ida — Japljeva, Melanija — Koširjeva Koreograf: B. Pi-lato. Danes v četrtek 9. t. m. ob 18.15 bo predstava za abonente reda B.
Opera bo uprizorila Puccinijevo delo »LA BOHEME« vod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika Štritofa in v režiji Cirila Debevca. Zasedba je sledeča: Rudolf — Manoševski, Mimi — Vidalijeva. Marcel
_ Janko, Musetta — Polajnarjeva, Schau-
naTd _ Delničar, Collin — Betetto, Be-noj,t _ Zupan, Parpigncl — Rakovec, A1-cindor — Anžlovar.
Radio Ljubljana
Četrtek, 9. oktobra 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini 12.15: Komorna glasba. 12.30: Orkester pod vodstvom mojstra Barzizza. 13: Napoved časa — poročila ▼ italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini 13.17 Ljubljanski Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncertni prenos iz Nemčije. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orkester pod vodstvom mojstra Manna. 17.40: Pevski zbor EIAR pod vodstvom mojstra B. Ervinera. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Duet na harmoniko Golob-Adamič. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert orkestra Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Sker-janca. 20.10: Koncert violinista Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.40: Operetna glasba. 22: Slovensko predavanje. 22.10: Koncert violmcelista Gior-gia Lippi. 22.45: Poročila v italijanščini.
četrta nagrada I* N« A. za obiskovalce velesejma
V paviljonu L N. A. (Narodnega zavoda za zavarovanje) na velesejmu je bilo ob navzočnosti predstavnika tukajšnje kve-sture četrto žrebanje za ono izmed desetih nagrad, ki jih je obiskovalcem velesejma namenil omenjeni zavod. Izžreban je bil kontrolni listek štev. 8727 z imenom Silva Romer, Ljubljana, Lopi pot 14. Omenjena gospa naj se izvoli javiti v urad zavoda, da sprejme nagrado.
Iščemo v centru Ljubljane
trgovino z izložbo
In 2—8 prostore za pisarno s pritiklina^
nu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »V mestu«.
Slovenskim
I
maturantom
Prijetnim občutkom zadovoljstva in samozavesti, katere ima vsak mladenič po končanem zrelostnem izpitu, le prehitro sledi prva skrb za bodočnost in borba za vsakdanji kruh. Vseh osem let, katere je pretolkel v srednji šoli, ni imel drugih skrbi, kot da se nauči zahtevane lekcije, takoj'po maturi pa mora začeti misliti samostojno na svojo bodočnost Nekdaj so državni uradi (pošta, železnica, davkarija) absorbirali tako rekoč vse maturante, kolikor se niso posamezniki odločili za bogoslovje, pravo, filozofijo in medicino. Brezposelne inteligence tako rekoč ni bilo. Danes je pa brezposelnost duševnih delavcev relativno mogoče celo večja kot pa telesnih delavcev. Zato smatramo za potrebno, da damo maturantom nekaj nasvetov, primernih za današnjo dobo.
Rapidno naraščanje prebivalstva v zadnjem stoletju, katero zlasti napredne države forsirajo s primerno demografsko politiko, stalno odpira celo vrsto novih socialnih problemov, katerih ni mogoče reševati s klasičnimi doktrinami, to je s teologijo, pravom, filozofijo in medicino, pa tudi ne 2 inženjersko tehniko. Ravno zato primanjkuje v tem področju najaktualnejših socialnih problemov izvežbanih delavcev. Italija je pred par leti ustanovila zaradi tega posebno fakulteto na vseučilišču v Rimu, ki se imenuje »Facolta di scienze statistiche demografiche ed attuariali«, na kateri deluje kakih 30 profesorjev. Namen te fakultete je vzgojiti vodilne uradnike, sposobne za reševanje vseh socialnih problemov, katerih je vsak dan več. Obli-gatno socialno zavarovanje, staro že preko pol stoletja, je danes v vseh poglavit-nejših panogah že precej izpopolnjeno (bolniško, nezgodno, pokojninsko in brezposelno zavarovanje), vendar se odpirajo še vedno nove panoge, n. pr. socialno zavarovanje podpor ob poroki itd. Razen tega se obseg zavarovancev vedno širi, tako n. pr. od delavcev na samostojne poklice, obrtnike, kmete itd. Socialno zavarovanje samostojnih poklicev je pa bistveno različno od socialnega zavarovanja nesamostojnih poklicev. Razen socialnega zavarovanja se pa zlasti v zadnjem času vedno bolj javlja socialno skrbstvo za aktivne delavce. Tako n. pr. je Italija uvedla pred nekaj leti družinske doklade za delavce, ki imajo družinske člane, ki jih morajo vzdrževati. Trenutno se uvajajo družinske doklade tudi v Ljubljanski pokrajini. Italija ima nadalje posebne podpore za delavce, ki radi gospodarskih ali črugih vzrokov niso polno zaposleni, temveč delajo samo po nekaj ur dnevno. Takega skrbstva v Ljubljanski pokrajini še nimamo. Za forsiranje porok je Italija uvedla posebna posojila novoporočencem, da jim tako olajša ustanovitev lastnega ognjišča itd. itd. Ti primeri naj zadoščajo, koliko perečih socialnih problemov je treba še rešiti. Ne moremo se torej čuditi, da niti en absolvent zgoraj omenjene fakultete za statistiko, demografijo in zavarovanje ni brezposeln. Zato smo mišljenja, da bi bilo tudi za slovenske maturante zelo primerno in koristno, ako bi se začeli zanimati za take študije, zlasti sedaj, ko je zaradi vpoklicev italijanskih akademikov pod orožje relativno malo slušateljev. Predavanja se začenjajo prve dni meseca oktobra.
Študij na fakulteti za statistiko, demografijo in zavarovanje se deli takole. Prvi 2 leti sta enotno posvečeni študiju Statistike in nekaj drugih pomožnih ved. Za vpis na fakulteto zadošča matura na gimnaziji, realki ali realni gimnaziji. Glavni predmeti v prvih dveh letih so: osnove matematike, razne statistike, antropome-trija, sociologija, splošna in komparativna demografija, politična in gospodarska geografija. Postranski predmeti so: politična ekonomija, biometrija, antropologija, osnove javnega in zasebnega prava.
Po dveh letih uspešnega študija sme kandidat položiti diplomski izpit iz statistike, ki mu že sama omogoča dobiti primerno službo. Mesto tega se pa lahko odloči za nadaljnje študije, ki trajajo ravno tako 2 leti in se delijo v dve skupini.
I. Statistika in demografija. Glavni predmeti so naslednji: statistika (nadaljevanje), razvoj prebivalstva, biometrija (na-d^aljevanje), uporaba statistike v fizičnih vedah, verjetnostni račun, matematika in tehnika zasebnega življenjskega zavarovanja. Postranski predmeti: analiza, algebra, irifinitezimaMi tračui*, analitična geometrija, nianerično in grafično računanje, politična ekonomija (nadaljevanje), etnologija.
IL Statistika in zavarovalstvo. Glavni predmeti so: analiza, algebra, infinitezi-malni račun, metodološka statistika, verjetnostni račun, matematika in tehnika zasebnega življenjskega zavarovanja, socialno zavarovanje, pravo zasebnega in javnega zavarovanja, ekonomija in finance zavarovalnih podjetij. Postranski predmeti so: analitična geometrija, politična ekonomija (nadaljevanje), grafično in nu-merično računanje, razvoj prebivalstva, biometrija ( nadaljevanje), statistika (nadaljevanje), tehnika elementarnega zavarovanja.
*
Po končanih študijah in po položenih izpitih dobi kandidat doktorski naslov, ki se deli v dve vrsti, in sicer: I. Laurea in scienze statistiche e demografiche in IL Lau-rea in scienze statistiche ed attuariali.
Kakor je razvidno, tvori osnovo vsemu študiju ravno statistika, to je znanost, ki daje podlago vsakemu raziskovanju in reševanju socialnih problemov. Ostali predmeti: matematika, pravo, politična ekonomija, biometrija itd. pa omogočajo pravilno uporabo statističnih metod in orientacijo v socialnih vprašanjih. Absolventi dobijo tako popolno usposobljenost za reševanje socialnih vprašanj. Posebno za slovenske maturante je Študij na tej fakulteti izredne važnosti, ker nimamo še nobenih strokovnjakov za reševanje naših socialnih vprašanj, ki so vsak dan številnejša in težja.
To bi bila samo glavna pojasnila. Inte-; resenti, ki rabijo podrobnejše informacije, naj se takoj obrnejo na naslov D<Ht. Prof. G5ni Corrado, preside della Facolta di scienze statistiche demografiche ed attuariali. Roma, via dele Terme No 10, ki je pripravljen vedno in vsakemu dragevolje iti na roke.
V Dolini gradov
Krka pri Otočcu je jeseni pravi ptičji raj
Topli jesenski dnevi se menjavajo s hladnimi. Sonce še vedno kaže svojo moč na prisojnih pobočjih, rebrih in jasah. Lahen vetrič pozibava koruzno slamo, ki štrli po-koncu. Megle, ki se v hladnih jutrih vlačijo po dolinah, se v žarkem soncu raztopijo. Gaji, vinogradi, polja, gozdovi so pestra preproga, ki jo narava razgrinja po lepi Dolenjski, v Dolini gradov.
Fižol, ki so ga potrgali med krompirjev-ko, med koruzo in po fižoliščih, se suši v kozolcih in čaka, da se še enkrat oglasi pesem mlatičev po skednjih. Se zadnjič bo oče poslal po jermenje, da bo napravil gož, ki bo čvrsto držal cepec z ročnikom. V pozni jeseni, ko bo zunaj brila burja, bodo trebili fižol v hiši na mizi. Stara dva bosta že zdaj znosila luščine na sonce in luščila še zadnji stročji fižol iz zelenih strokov.
Metev je opravljena. Tu pa tam se suši prosč, ki so ga omeli. Nad kaščo je postavljena dira. S kolom jo zvlečejo ven, razložijo rjuhe in plahte, na katerih se suši zrnje, preden gre v košte ali v stope, da napravijo mlečno kašo-otročjo pašo.
Bele poljane ajde, ki so se bleščale v soncu, so potemnele. živordeča stebla in krvavordeči listi se svetlikajo pod sivka-stim zrnjem, ki pravkar dozoreva. Mlada deteljica pogan "a med stebli m prerašča majhno bilje, ki ni imelo hrane, da bi se razrastlo. že se čuje pesem:
»Na Dolenjskem je fletno. že ajda zori. Eno dekle jo žanje, jo glav'ca boli...«
Dekleta in žene nosijo velike jerbase korenja in repe za plemence. Težak sad se ziblje na svitku, da se pozibavajo v bokih ...
Prelepo je v gozdu. Listje bledi. Rumene, stetlordeče in rjave barve se prelivajo v lepi harmoniji. Listi se svetlikajo, se zvijajo pod pripekajcčim soncem, potlej se zvrtinčijo in padejo na zemljo... Tu pa tam starec že grabi prvo listje v oprtni koš in težko sključen krevsž proti domu. Pod kostanji že šumi... šoje se derejo na lipah, da se veje kar šibijo. se zaganjajo v koruznico in iščejo poslednjih zrn na storžih. Tu pa tam jim otroci nastavljajo zanke. Sredi jase, med lipami, zapičijo prazno koruznico v zemljo, v bližini pa napravijo iz leskovih vej hišico z majhnim vhodom, kjer je nastavljena zanka lz žime. Na sredi hišice se vabljivo blešči rumen koruzni strok, čim ga šola ugleda, sfrči z veje, brska med koruznico, zagleda strok in Išče vhoda v hišico. Ko smukne pri odprtini, se zanka zategne in ptička je ujeta. Modrikasto perie nosijo otroci za klobuki, ko gredo na pašo.
čez drn in strn se podijo psi za zajci, ki jih sledijo daleč po polju med koruznico, v deteljicah, po vrtačah in v gori ...
Zdaj, ko božje sonce tako lepo siie, romajo številni izletniki v Dolino gradov. Vlaki so polni, posebno ob sobotah in nedeljah. Vse je kot nekdaj. Narava je polna dobrot, ki iih hodijo iskat bd blizu in daleč. Nekoč so šli turisti s polnimi nahrbtniki ter se vračali prazni, toda poživljeni in dobre vol'e. No, danes je narobe. S praznim nahrbtnikom gre danes meščan na Dolenjsko in se vrača s polnim, tudi poživljen od lepot dolenjskih krajev, ki jih do sedaj ni znal ceniti. Po kupejih se gnete staro in mlado. Kmečka ženica sedi v kotu in posluša pogovor mestnih gospodičen, dijakov, gospž in gospodov. »Nič ne skrbite, dovolj bo vsega! Koder sonce teče, povsod se kruh peče ...«, se vmeša v pogovor.
Dolina gradov vabi • • • Temno zelena Krka se vije okrog dolen;'ske metropole in teče dalje po plodnem polju, med travniki in gozdovi. Stari grajski zidovi se svetlikajo v zahajajočem koncu. Tu pa tam se pokažejo razvaline, ki jih prerašča bršljan in razne ovijalke, ki se zajedajo med staro kamenje, od katerega odpada omet. Iz dolenjske metropole so krasne izletne točke na vse strani. Ogledaš si stari lukenjski

grad, čigar gole stene štrle v nebo. Čez Bršljin in Prečno si v dobri uri tam. Ozka, romantična dolina pod starimi razvalinami te vsega prevzame. Tiho šumlja potoček v strugi, dren rumeni in po suhi, ozki stezici je kar prijetno, ko šušti suno listje ... če sedež na vlak, ki te potegne v Stražo, si v debeli uri v Dolenjskih Toplicah, ki so krasna izletna točka. Okopaš se. odpočiješ in poživljen vračaš v mestni vrvež, zavedajoč se, da si nedeljo dobro preou ... Pot pelje ob Krki, oko ti zre na Kočevske hribe, na hribčke, posejane z vasicami, ki jih zagri-njajo živo pisane preproge ... Lepi so izleti na Pogance, Ruperčvrh, pa na razvaline Mehovega, na Volavče, Gracarjev Turn <n v biser dolenjskih gradov, Otočec, ki je posebno sedaj v jeseni čudovit. Oprtan z vsem potrebnim in merico dobre volje se povzpneš na Trdinove Gorjance, torišče pravljic in pripovedk starega dolenjskeoa barda, ki jih je tako lepo opisoval v klenem, čistem dolenjskem jeziku. »Gospodična« vabi, vsa očarljiva od jesenskih lepot. Bukovi gozdovi rumenijo. Daleč doli ob vodi se svetlika v soncu stari Bajnof, pa Stari grad. Struga in še drugi, Tu pa tam splašiš zajca, ki je ždel v grmu, pa veverico, ki se igra s storžem. Sv. Miklavž je prijetna izletna točka na Gorjancih, pa Trdinov vrh ali Sv. Gera.
Tudi na drage strani so lepi enodnevni izleti. Trška gora je oživela. Portugalka se svetlika med Širokimi listi, mežika soneti in draži... Oj te naše gorice! Božji ln vinski hrami so prilepljeni po pobočjih ko la-stovičja gnezda pod površni co v kmečkih domovih... To je naša gruda, to so naše zidanice, skromne, potisnjene ob reber in tako domače... Le stopi notri! Dobrodušen dolenjski očanec ti ponudi pijače, če jo le Ima. Iz hramov se Že oglaša petje: sprva je ubrano, kmalu postane monotono in oglušujoče. »Startna« daje moč, razvnema kri... Tam nekje se oglaša klopotec, dva, trije, in klepečejo vsevprek, da se razlega po gorici in še daleč po dolini...
Sosed škopa streho, ki jo je veter razmajal čez poletje. Krovec je prišel, položil škopnek ob škopnek, prevezal s trto in pritrdil na leskovo preklo. Zakrpal je luknje, da ne bo pretekalo pozimi. Sin prinaša škopo in jo nosi krovcu po lojtrah na streho. »Start« mu še vedno ni dal »čez«. Privezan Je na zemljo, ki vedno rodi, čeprav je včasih letina skopa.
Ob smaragdni Krki se podijo divje race. Skrivajo se pred zalezovale! med bič em Potuhnejo se v ločje in ždijo, iščoč črvov in ribic... Ob jasnih dneh ln nočeh letijo jate ptic selilk proti jugu
Vrbe razgrinjajo svoje krošnje nad potoki in se zrcalijo v gladini ter ogledujejo svojo novo obleko. Mlin, ki sameva ob vodi, po*'e svojo enakomerno pesem. Kamni me-Ijejo letošnje zrnje, ki ga prinašajo kmetice. Družbe jim delajo stope, ki počasi padajo na proso in ga luščijo ... Na mlaki čofota-'o mlinarjeve race in gosi.
Na nekaterih njivah so potrgali koruzno slamo nad stroki, da bo zrnje prej dozorelo in imelo več sonca. Leios je vse bolj pozno Koruza je dobro oblečena, huda bo zima Tako modrujejo očanci.
Na travnikih in pašnikih pasejo živino. Pastirci se tišči"'o k ognju, buljijo v žerjavico k.-er se peče krompir. Zavračajo teli-ce. ki se nikakor ne zadovoljijo z že potlačeno pašo ter venomer silijo v sosedovo deteljico.
Narava se počasi pripravlja na svoj sen in počitek. Dala je iz sebe vse. kar je zahteval oratar. 2el'na je miru, kakor človek na njej, ki se ie pehal i delom sleherni dan skozi vse leto.	—an.
Kako naj se učimo nabiranja pb
Razstavi na velesejmu ln na živilskem trgu Imata vsak
dan več zanlmancev
Ljubljana. 8. oktobra.
Propaganda za gobe je ljubljansko prebivalstvo zagrabila kar z dveh strani, saj je pred semeniščem že tri tedne razstava gob, ki jo je osnoval mestni tržni urad, drugo veliko razstavo gob imamo pa na velesejmu. Hvale vredno pa delajo veliko propagando za nabiranje in uživanje gob tudi naši dnevniki, da ljubljanska propaganda z njihovim koristnim posredovanjem deluje po vsej deželi.
Čeprav napram gobam nezaupljivi in plašni ljudje zmajujejo z glavami, češ, da kar dva Bega begata ljudi z gobami, kakršnih doslej nikdo ni poznal, vendar je pa pred omarico na semenišču dopoldne in tudi popoldne dosti ljudi, ki z zanimanjem gledajo raznovrstne gobe ter se užitne gobe uče ločiti od škodljivih. Mlajši Beg ordinira pred razstavo za stolnico vse dopoldne ter razlaga razne značilnosti gob, a ljudje prihajajo s polnimi škrniclji gob in s polnimi koši vprašanj, kje naj bi take gobe dobili, ali so vse nabrane gobe užitne ali ne, če jih lahko suše in vlagajo, predvsem pa seveda, kako naj bi najpreprostejše gobe brez masti spremenili v naj-tečnejšo poslastico. Skrnicljev in vprašanj je vsak dan več, vsak dan je pa na našem trgu tudi več gob naprodaj po prav nizkih cenah, ki so navadno precej nižje kot maksimalne. Tudi nabiralke same sodelujejo pri razstavi ter vsak dan prinašajo na ogled nove vrste gob, ki jih naše ljudstvo bolje pozna ko meščan. Tudi strokovnjaki za gobe se čudijo znanju podeželskega prebivalstva ter s posebnim Ve-
I seljem zapisujejo doslej neznana imena ' raznih zvrsti gob, da bo tako tudi naša znanost imela korist prj tej propagandi.
Samo ogledovanje gob ^eveda ne zadostuje, ker so si večkrat gobe med 3eboj zelo podobne in zato površno poučen človek lahko užitno gobo zamenja s škodljivo. Zato naj si ljudje natanko prečitajo tudi besedilo pod vsako gobo, ki jih opozarja ne vse značilnosti. Opozoriti pa moramo tu-1 naj ljudje po enkratnem ogledu in preči-tanju besedila še ne mislijo da že vse gobe poznajo, saj se jim preveč tvarine lahko zmede in ta zmeda škoduie zdravju. Najprej naj si zapomnijo samo eno ali dve doslej neznani vrsti in, ko se bodo prepričali, da so nabirali pravo gobo, naj pristopijo šele k spoznavanju nove užitne vrste. Kadar dvomite, pa prinesite gobe pokazat g. Begu k razstavi na semenišču ali pa v mestni tržni urad v Mahrovi hiši. Posebno pa opominjamo prodajalke gob, naj na trg ne prinašajo starih gob, posebno pa ne preležanih gob, temveč samo take, ki so nabrane prejšnji dan. Vsaka goba namreč postane zdravja škodljiva, če nerazrezana in neraziožena leži v košari ali na knpn nad 24 nr. Gospodinje pa spet opominjamo, naj zahtevajo in kupujejo same mlade, sveže in zdrave gobe ter zavračajo mehke, črvive, vodene in plesnive gobe. Vsaka pogreta gobja jed Je nevarna, kar smo že večkrat omenili, zato naj pa nobena gospodinja svoji družini ne da po-stanih ali pogretih gob. Na nosi ed pa moramo še pripomniti, da so iz ve* vrst gob pripravljene jedi znatno okusnejie od Jedi iz samo ene vrste gob.
Koncert moderne pleme glasbe
Na nedeljski reviji je spet prednjačil Adamičev Jazz
V nedeljo je bil v Frančiškanski dvorani i Nato je nastopil novi Kroupc-v orkester
tretji koncert jazz-gfLasbe. Prenapolnjena dvorana je pričala o tem, da Ljubljančani z zanimanjem spremljajo razvoj ljubljanskih plesnih orkestrov, kar jim bo gotovo v spodbudo. Tokrat so nastopili kar štirje orkestri, med njimi novi orkester, ki ga vodi K mu pa.
Organizacija prireditve <e bik zadovoljiva. Prvi je nastopil orkester Bojana Adamiča. Tudi to pot je pokazali, da je nedvomno najboljši ljubljanski orkester. Adamičev orkester bi mogel nastopiti na vsakem velemestnem odru in bi povsod uspeli. Ves svoj sipOred je izvedeli izvrstno, tako, kot moremo srirer pričakovati od kakšnega velikega plesnega orkestra; mislim pa, da je bM na prejšnjem koncertu njegov program boljše izbran. Med drugimi je izvedel tudi Golobovo skladbo »Spomini«, ki je dokazala, da nam ni potrebno kopirati tujih skfladatefljev, ker imamo doma dovolj talentov. Zeflo posrečena je bila točka »Ste vsii za to, da se gremo malo mu-zike za ples«. Tu je Adamič pokazal, da povsem obvlada tudi ustno harmoniko. Pri tej točki so se poslušadci tudi od srca na-smejalli dialogu med Hubadom in Adamičem. Pevski so sodelovali. Rogljeva, Hu-bad in Tekavc. ki so pravtako mnogo pw-Spevali uspehu Adamičevega orkestra. Za Adamičevim je nastopil orkester »Ritmiki« pod vodstvom Vodoprvca. Nastop tega orkestra je nad vse prijetno iznenadil. Nasproti prejšnji reviji je pokazal močan napredek, kakršnega nismo pričakoval. Vse točke je izvedel zelo dobro, razen tanga, kjer viofline niso soglašale s harmonikam*: nadejamo se. da bo to prihodnjič izpadllo. Poseben uspeh je orkester žel t izvedbo Zihariovega »Gledal v tvoje oči M»n a&-ftjave...«, ki ga je avtor sam zapeli in zaigral (varijacija na vodilno melodijo). Občinstvo je z navduSenjem sprejelo tako orkester kakor Ziheria Do pravega izraza so prišli tudi solisti v »Resničnd izpovedi«, kt> so svoie Sicer težke parti je izvodili zek> dobro. K splošnemu uspehu je pripomogla tudi Breganfcova, ki bi jo želeli večkrat
ki bo moral še mnogo delati, če bo hoteli imeti več uspeha. Z orkestrom j® nastopil tudi ženski vokalni trio, ki je zape! »Deklice, ustvarjene za ritem«. Pokazale so, da so res ustvarjene za ritem, le da imajo premalo vaje in da ne znajo peti za mikrofonom. S pridnim de/lom in pravilnim vodstvom bodo pevke lahko žele še veliko uspeha. Pripominjam še, da bi bilo koristno, če bi se izvajalec na toIVala odvadil nekaterih svojih nelepih gest.
Poslednji je nastopili orkester »Veseli berači«, ki <*a vrdi Oton Jugovoc. Spored »Veselih beračev« je bili zelo kratek. Ne morem sicer trditi, da so bili slabi, mislim p« vendar, da solisti začasno ne bi smeli preostro izstopati, kar se je najbolj pokazalo v njihovi »hot« — zasedbi. Z vztrajnim delom in vajo bodo mogli vse to izboljšati.
Napovedovalec Jarc je tudi tokrat 9vojo nalogo izvedel zadovoljivo.	J. B.
Teater v teatru
Nov spored v Veselem teatru. Velesejmski spored. Morda tudi nekaj čisto novega občinstva. V splošnem pa mnogi dosedanji ljubitelji vedre zabave, ki Jim je vsaka premiera v Veselem teatru željen in prijeten doživljaj. Dvorana je bila v torek zvečer polna, da je bilo kar poletno toplo.
Razpoloženje je bilo od vsega početka živahno. V sprejemljivosti občinstva, ki se je prisrčno nasmejalo že uvodnim besedam ravnatelja Boža Podkrajška, Je bil uspeh že do polovice zagotovljen. G. Po-tušek je nato izpregovoril ganljiv nagrobni govor; — komu in zakaj, naj bo zamolčano zavoljo tistih, ki še pojdejo v Veseli teater. Sledil je skeč »Lilly«, ki Je vžigal mnogo smeha zavoljo dobre, sproščene igre Verdonikovega in Koničevega para. O. Zej Je z dvema svojima improvizacijama i znova izvabil mnogo odobravanja. Prizorček »Na kitajski postaji« sta pOGrečtno podala gg, Potušek in Emil. Vse to pa je bila samo prva polovica. Drugo * Bili M ■ tMhHi fio
»Jutro« v starih pokrajinah
Uprava našega lista je poskrbela, da je »Jutro« redno na prodaj tudi v vseh vetjih mestih starih pokrajin Kraljevine. V naslednjem prinašamo seznam tvrdk, pri katerih lahko naši čitateljl kupijo »Jutro«:
GENOVA: Virgino Marengo, Casella postale 885,
MILANO: A. & C. Mareo, via U. VI-seonti di Modrone 3,
TURIN: Leonardo Guazzone, via S. Teresa 17,
FIRENCA: Dino Giorgi, via Faenza 14,
RIM: Paolo Gasucci, vicolo dei Mo-delli 80,
VENTOTENE (Uktorija): Angelo Bosso,
TARVI2: Ferdinando Mader,
VIDEM: Ilio Petronio, vicolo dl Prampero,
BENETKE: Marco Costantini, piazza S. Marco 113.
BENETKE: Leonida Vendramin. via S. Marco Fre»zeria 1179, ZADER: U & G. Nani.
starem, a preizkušenem receptu so se v pisarni gledališkega ravnatelja vrstili kandidati in kandidatke za oder, sami posrečeni tipi, pester ansambel vseh dosedanjih sotrudnikov z novo pridobitvijo: s Poldetom Kovačem, ki ga je ravnatelj Božo angažiral kar iz srede dvorane, ker je tenorist Jure pred predstavo obolel. Teater v teatru je teater veselih pa tudi ganljivih presenečenj, ki polno uro zabavajo občinstvo in mu skoraj ne dajo iz smeha. Direktor in sluga (Kovič) skrbita za dober tempo, Marjanica Kalanova osvoji občinstvo z ljubko zapeto arijo Mimi i2 »Boheme«, gospa Kovičeva se iz gledališke postrežnice preobrazi v odlično pevko, ki žanje po krasni pesmi o domačem kraju gromovito odobravanje. Gdč. Vlasta Sernečeva se požene v plesu kar na ravnateljevo pisalno mizo. Ognjevita Španjolka se razodene po svojem fan-dangu kot ženski imUator g. Zej. Garderoberka Vera Kovačeva nastopa v izvrstni maski in igri, in pridene svoj oboi s prisrčno pohorsko pesmico. Klovna Ja-novski in Furman sodelujeta v učinkovitem triu z Vlasto Sernečevo. Posebno močan delež pa pritiče g. Verdoniku, ki kot veseli, originalni in vsestransko sposobni Kranjčičev Juri beseduje z ravnateljem in slugo, se izkaže v operetnem nastopu s svojo pravo ženico ln se po izvrstno odigranem nastopu v vlogi pustolovskega barona razodene kot režiser.
V novem sporedu je torej vsega dovolj — enega še celo preveč: izposojenih nastopov iz »Prodane neveste«. Varujmo njeno dragoceno dostojanstvo!
Sest Savojskih Princes pred proglasitvijo blaženim
Rim, 8. oktobra.
Te dni je bil objavljen uradni seznam postopkov, ki so pri Sveti kongregaciji obredov v Vatikanu uvedeni za proglas.tev blaženim. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da seznam vsebuje kar šest Princes Savojske Hiše, med njimi dve Kraljici.
Na prvem mestu sta češčeni sestri Marija in Frančiška Katarina, hčerki Kaila Emanuela I. in Katarine M-heline Avstrijske, ki sta živeli med letoma 1594 in 1640. Proces za njiju beatifikacijo je bil uveden Že leta 1841., torej prav pred sto leti, zdaj pa bo slovesno obnovljen. Njima sledi če-ščena Marija Klotilda, soproga Karla Emanuela IV., Kralja Sardinskega, ki je umrla v Napulju 7. marca 1802. Sveta kongrega-cija obredov ji je vzdela naslov »češčena* dne 9. aprila 1808 in bil je uveden postopek za proglasitev blaženim, četrta ;.e če-ščena Marija Kristina, hčerka Viktorja Emanuela L in Marije Terezije, rojena v času pregnanstva v Cagliariju 14. novembra 1832, poznejša soproga Ferdinanda, Kralja Napuljskega. Papež Pij IX. jo je prištel med češčene 8. julija 1859, papež Pij XI. pa Ji je svečano priznal svete junaške čednosti 6. maja 1937. Zainja v časovni vrsti je Princesa Marija Klotilda, soproga Princa Napoleona, imenovana Svetnica iz Moncalerija, za katere proglasitev blaženim je bdi postopek uveden šele pred kratkim.
Na pristojnem mestu v Vatikanu pa proučujejo pravkar tudi življenje svete in vzgledne Princese Marije Viktorije della Cisterna, Vojvodinje d'Aosta.
Rdeči križ poroča
Pošto naj dvignejo:
Borec Vinko, Rožna dolina, Bračič Maks, Verstovškova 6, Branilci j Franc, Standard Vacuum Oil Comp., Breceljnik Alojz, Celovška. Bizjak Stane, stud, reall. gimn., Ce-rar Drago. Confidenti Marico, Vilharjeva, Gantar dr, lika, Resljeva, G ost in čar Meta, upravnica pošte, Gregorc in Comp., Grad Janko. Moste, Hauptman Jože, poštni ur., Heuffel Edvard, Novi Vod mat. Karlovšek Stanko, Kimovec Jolanda, Turnogra jska 4, Kosi Anton Visoki korrviis&rijet, Kompare Antonija, Čampova 6, Koželj Tončka, glavna pošta, Lak še Milka, glavna ,powta, Lipah Franc. Korenova 7, Marinčič dr. Anica, samostan Notre Dame, Penko Franc, glavna pošta. Pire Anton. fin. dir.. Pokora dr. Mirko, Smartinska c.. Slaščičarska zadruga, Strman Božo, MandeljČeva 1, Steindi Uldarik, glavna car. Vrhovec dr. Stane, Fink Štefka. Strelifka 34, Marš Radko, urar.
Skola za nudillje v Beogradu sporoča vsem svojim gojenkam, da se prične redno delo v šoli na dan 1. nov. 1941.
V tajništvu naj se zglasi g. Mudaček Raj-ko ali Mircc v zadevi Pristova Ivana, nadalje svojci Kovača Ivana in Hočevarja Franca.
Dokumente naj dvignejo: Božič Nada, Bleiweisova 46, Fajt Nevenka, Gledališka 10. Grobelnik Slobodan Dravska 1, Kurneij (R. K. Frančiškanska 6). Medved Anton, Koblarjeva 5. Žižek di. CirH, Tjnršev« 11.
G. F. P. iz Trsta je daroval! Rdečemu križu L. 100.—. Za pHemeniti dar se zahvaljujemo v nadi, da bo našel obilo gOh J^	1
Slikarji operacij
Vsa Amerika, ki je vajena vseh mogočih nemogočnosti, se je začudila, ko je zvedela, da opravlja miss Gladys Lande nenavadni posel slikarice in risarice kirurških operacij. Da more mlada ženska svoje čopiče in svinčnike, namesto pred kakšno romantično pokrajino ali cvetlico ali sme-jočim se otrokom, uporabljati pred zreza-nim človeškim mesom na operacijski ""mizi, je bila videti prav čudna stvar celo za Ameriko. Ameriški rekord ...
Toda v tem primeru Amerika vendarle nima rekorda ah pa vsaj ne more trditi, da drugje ne poznajo kaj podobnega. Kajti pred kratkim so italijanski listi opozorili na vrstnico ameriške slikarice, gospodično Adriano Marchegianijevo, ki je zvesta sodelavka znanega kirurga prof. Sanvenera Rossellija v »Sarfattijevem padiljonu« v Milanu. V tem zavodu popravljajo in obnavljajo poškodovane obraze in po svojih uspehih je dosegel svetovni sloves, čeprav je to še mlad zavod. Prof. Rosselli je duša kirurškega dela milanske obrazne klinike, a gdč. Marchegianijeva mu pomaga pri njegovem delu kot slikarica. Sicer pa naj omenimo mimogrede, da spadajo Italijani med pionirje v tem področju kirurgije, že okrog 1. 1400. so bili na Siciliji znani kirurgi iz rodbine Branca, ki so obnavljali poškodovane obraze, a Italijan Gaspare Tagliacozzi je ustvaril poseben operacijski način za to področje.
Zavod, ki ga vodi prof. Rosselli, je izpolnil prejšnje načine ter se pogosto s čudo-
vitim uspehom loteva tudi najtežjih in najbolj zamotanih primerov. To vedo vojni pohabljenci, ki so se vrnili iz tega zavoda zopet s človeškim obličjem v svet.
A kar se tiče gdč. Marchegianijeve, hrani na papirju najrazličnejše in najznačilnejše faze teh operacij. Kirurg je nagnjen nad razdejanim obrazom, nad očmi, ki so stopile iz jamic, nad olbitimi nosovi, nad razbitimi čeljustmi in ustnicami, ki nimajo nobenega mesa več. To niso več obrazi, temveč krvaveče krinke. Mož v beli halji »dela«, a slikarica mu je ob strani. Videti je sama podobna sestri bolničarki, a ne podaja zdravniku skled, ne prinaša mu želez in vatnih čepov. V roki drži svinčnik ter risarski zvezek. Kirurg dela z brzo in sigurno roko, z enako brzo in sigurno roko pa posnema slikarica njegovo delo s črteži, ki jih pozneje barva. Na ta način »pripoveduje« na risarskem papirju operacijo in včasih tudi celotne poteke kakšne kirurške obravnave. Risbe mlade umetnice sestavljajo potem v prave filme, ki jih projicirajo v učne svrhe zdravnikom in študentom.
Plastična kirurgija »Sarfattijevega pa-diljona« ima v teh risbah popolno in izčrpno pomoč in zgodovino. Po njih si lahko rekonstruirajo poedine primere od početka, ko se kirurgovi noži še niso dotaknili raz-obličenega obraza, preko poedinih faz obnavljanja, od rezov do šivanja in končno do ozdravljenja.
Skrivnost škrlatne barve
V starem veku in še dosti pozneje je veljala škrlatna barva za kraljico med barvami in so jo uporabljali samo za oblačila vojskovodij ter odličnikov. Vsa njena veljava je obstojala v tem, da je bila to edina barva, ki se ni izgubila z oblačila. Prodajali so jo po ceni, ki bi ustrezala nekako 200.000 liram za kilogram. Navzlic tej visoki ceni pa je bila ponudba manjša nego povpraševanje po njej, kajti v tedanjih časih so jo izdelovali le v zelo omejenih količinah. Feničanski izdelovalci so z vso skrbjo prikrivali način, po katerem se je škrlat pridobival in šele v najnovejšem času ga je bilo mogoče odkriti po zaslugi arheoloških ugotovitev v Mali Aziji.
Sirovino za škrlat je dajala, kakor je bilo že prej znano, neka morska školjka, purpura lapillus, a na kakšen način so iz te sirovine izdelovali barvo, niso mogli ljudje v starem veku nikoli uganiti. Stvar je bila tem bolj skrivnostna, ker omenjene školjke ne izločujejo nobene rdeče tekočine. Kakor so dognali sedaj, so školjko samo spreminjali v barvo, in sicer na ta način, da so jo pobirali iz njene lupine, nasolili ter pustili nekoliko tednov gniti. Omeniti je treba, da škrlatna barva ni bila prava
rdeča barva, temveč se je nagibala na vijoličasto in rjavo stran, čim bolj je bila barva rdeča, tem večja je bila njena cena. »Purpurna noč« o kateri govori Homer, dokazuje, da so poznali tudi škrlat, ki je bil skoraj črn.
Za en sam gram škrlata je bilo treba predelati do tisoč školjk, kar nam pojasnjuje njegovo visoko ceno. Ker kemiki danes dobro poznajo skrivnost njegove izdelave ter njegovo sestavo, bi ga lahko brez nadaljnega umetno izdelovali. Računajo, da bi v tem primeru njegova cena ne bila višja nego okroglo 2 liri za kilogram ...
Cepljena semena
Med mnogimi drugimi načini, ki so jih odkrili nemški poljedelski poskusni zavodi, da bi zaščitili letine in povečali pridelek, velja omeniti najnovejši profilaktični ukrep, ki predstavlja pravo cepljenje semena s kulturami posebnih bacilov. Tc kulture dajejo rastlinam sposobnost, da si pridobivajo dušik iz zraka in nadomeščajo tako znatne količine gnojil. Novo metodo uporabljajo zlasti za pridelovanje žita.
Duce sprejema v Beneški palači
Marsikdo se bo vprašal, zakaj ne uporabljajo za takšne namene rajši modernejših pripomočkov živega filma in fotografije. Toda stvar je v tem, da fotografija ne more nikoli tako dovršeno podajati in izolirati bistvene dele, ki kirurga najbolj zanimajo. Nepogrešljivi svinčnik gdč. Marchegianijeve je v tem oziru uporabnejSi. Slikarice pa po vsem vilezu prav nič ne motijo vsakdanji prikazi človeškega trpljenja. Sčasoma se je utrdila pred njimi kakor veliko Število zdravnic in bolničark, ki prebijejo večji del svojih dnevov v kirurških dvoranah. Njena roka je mirna in vsaka podrobnost, še tako majhna, se pojavlja jasno na njenih risbah.
Italijanska kirurgija ima še drugega dragocenega sodelavca v znanem milanskem slikarju, prof. Ugu Gallettiju. Na velikih, koloriranih kartonih podaja ta že leta najrazličnejše operacijske podrobnosti. Neredko ga pokličejo ponoči, ker je njegovo delo potrebno. Na marmorni mizi že leži pacient, ki ga je treba operirati in prof. Galletti se mora spraviti takoj na delo. Poškolovane in raztrgane ude reproducira umetnik s presenetljivo točnostjo, tako da kirurg po opravljenem delu lahko na novo doživi poedine faze. Tudi ta slikar dela ob kirurgovi strani vedno v beli halji in z masko preko ust. V tej obleki predstavlja v resnici silno nasprotje v primerjavi s svojimi tovariši, ki stoje pred slikarsk m stojalom ter posnemajo kakšno pokojno, lepo podeželsko pokrajino.
Dolarji na ulici
Eden izmed pogostih prizorov na new-yorških ulicah so posebni oklepni vozovi, ki prevažajo denar in druge vrednosti. Običajno jih spremljajo možje, ki so oboroženi z velikimi pištolami in ki stražijo vozilo z orožjem v roki, kadar se ustavi in iztovar-jajo njegov dragoceni tovor. Pred nekoliko dnevi je takšen avto vozil po gosto naseljenem okraju Williamburgu. Dva moža s pištolo v roki sta sedela poleg vozača. Toda ironija usode je hotela, da so se za hrbtom te straže odprla zadnja vratca avtomobila in med vožnjo so letele vrečice z niklastim in srebrnim denarjem na tla. Mimoidoči so ob hodiščih opazovali ta nenavadni prizor ter so vpili vozaču, naj ustavi. Toda stražnika sta grozeče naperila pištoli proti ljudem ter pozvala vozača, naj vožnjo pospeši. Končno je neki policist ustavil vozilo in možje ob volanu so v precejšnji zadregi vtaknili orožje v žep in pričeli pobirati raztresene vrečice in denar. Ljudstvo jim je vneto pomagalo. Na zadnje so ugotovili, da sta od vsega zaklada, ki je zletel na tla, to je okrog 14,000 dolarjev, zmanjkala samo dva dolarja.
Italijanski tečaj
tajnika ustaške stranke Lorkoviča
Razdalja na - pipe
še dosti je ljudi, ki se ne morejo privaditi splošno veljavnim merilnim enotam, ne kar se tiče razdalj, ne kar se tiče časa čolnarji holandskih prekopov imajo n. pr. navado, da računajo svoje poti po številu pip, ki jih med tem lahko pokadijo.
To pipno enoto nahajamo v ostalem tudi drugod, ne samo na Holandskem, n. pr. v Asamu v Indiji. V Burmi pa računajo razdalje po odpočitkih, to je po dolžinah hoje, ki so potrebne, preden si moraš privoščiti malo počitka. Druga nenavadna merilna enota je očenaš, ki jo praktidrajo seveda v katoliških deželah. Kjer je ta mera še v veljavi, prične vrla gospodinja moliti očenaš, ko je dala jajca v krop, in ko konča svojo molitev, bi lahko prisegla, da so jajca baš primerno skuhana.
»InternacionaSa" v cerkvi
Londonski dopisniki štokholmskih listov poročajo, da so v neki londonski cerkvi priredili mašo, da bi priklicali božjo pomoč v korist boljše vikom. Službi božji je prisostvoval tudi sovjetski veleposlanik Majski, a najbolj čudno se je dojmilo vse navzočih to, da so orgle ob tej priliki zaigrale »Internazionalo«!
Baker iz medi
Po nekem ameriškem patentu bi se v sedanjem času lahko rešil ves baker iz odpadkov medi, piše »Agenzia Nazionale«. V ta namen se večji in manjši kosi medi ter opilki pretopijo ali stisnejo v plošče ter uporabijo kot anode v kopeli jedkega na-trona, ki ima vsaj 1,4 gostote. Med elektrolizo se baker useda zelo drobno na dnu kopeli in ga od tam lahko dobimo na enostaven način.
LEZIONE QUABANTASETT£SIMA.
47. LEKCIJA. Sosledica časov. Concordanza del tčmpi.
Pri rabi v zavisnih stavkih ima italijanski jezik neko posebnost, ki je slovenščina ne pozna, katere bistvo nam bodo pa naslednji stavki takoj pojasnili. Sosed je bolan se pravi: II vicino i ma-lato. V slovenščin rečemo lahko: Dobro vem (sem vedel), da je sosed bolan, v italijanščini pa pravimo: So bene che il vicino e malato in: Sapevo bene che il vicino era malato. Vidimo, da ostane v slovenščin zavisni stavek neizpreme-njen, naj bo v glavnem stavku sedanji ali pretekli čas. italijanščina pa ie v tem pogledu natančnejša, tu se ravnajo časi zavisnega stavka po času glavnega in ta pojav se imenuje sosledica časov. Opažamo ga prav tako v stavkih z določnim naklonom kakor tudi v stavkih z veznim naklonom: Dvomim (dvomil sem), da je bolan je italijanski: Dubito che sia malato oziroma: Dubitavo che fosse malato. Razlika med obema jezikoma je v tem, da imajo časi v slovenščini širši pomen kakor v italijanščini, slovenski sedanjik n. pr izraža dejanje, ki se sedaj godi in pa dejanje, ki se vrši, se je vršilo ali se bo vršilo istočasno s kakim drugim dejanjem; italijanščina ima pa za izražnje istodobno-sti v preteklosti poseben čas: imperfet-to. Ta kratek uvod naj služi v to. da se ne bomo naučili sosledice časov samo mehanično, ampak da bomo razumeli, zakaj je to tako.
Sosledica časov pride predvsem v poštev pri predmetnih in zavisnih vpra-šalnih stavkih (zavisni govor). Paziti je treba na dve stvari: 1. na razmerje med dejanjem zavisnega in glavnega stavka, ki je lahko: a) zadobno. ako se dejanje zavisnega stavka vrši za dejanjem glavnega, b) istodobno, ako sta obe dejanji istočasni, c) preddobno, ako se dejanje zavisnega stavka vrši pred dejanjem glavnega. N. pr a) Mislim, da bo prišel; b) Mislim, da prihaja; c) mislim, da je prišel; in 2. na čas, v katerem stoji glagol glavnega stavka.
Klavirske
Se pred kakšnimi petlesetimi leti so klavirske tipke izdelovali izključno iz 3lonovi-ne. Treba je bilo dolgih in zamotanih kemičnih procesov, da so pripravili to slono-vino v popolnoma beli barvi, kar pa ni oviralo, da bi tipke sčasoma ne dobile zoprne rumenkaste barve, ki jo poznamo s starih klavirjev. Stroški za slonokoščene tipke so seveda znatno zvišali stroške za klavirje sploh.
Iz tega razloga in pa zato, ker so postali sloni po neusmiljenem zasledovanju v prejšnjih desetletjih zelo redki, so začeli misliti na to, da bi tipke iz slonovine nadomestki s tipkami iz drugih snovi, že četrt stoletja sta imeli samo dve tretjini vseh klavirjev tipke iz slonovine, pred kakšnimi petnajstimi leti jih je bila samo še tretjina, a danes bi lahko že kar s prsti obeh rok prešteli klavirje, ki imajo tipke iz slonove kosti. Namesto slonovine uporabljajo danes umetno snov, ki stane komaj desetino toliko in ki je enako lepa ter trpežna.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Vojska se je umikala »Saj bi bilo vse dobro,« se je pritoževal neki vojak, »samo da bi mi ne bilo treba tekati bos. Ah, če bi imel par čevljev!«
»A kje imaš svoje čevlje?« ga je vprašal tovariš.
»Nu, vrgel sem jih stran, da bi mogel lažje teči!«
*
Ljubezenska izpoved
»Zakaj ste tako žalostni, gospodična Vera?«
»Kako naj bi bila vesela; Sedaj sem vendar tako sama. Noben pes ne zalaja za menoj!«
»Oh, gospodična Vera, če bi samo dovolili — jaz bi rad zalajal za vami!« *
»Zakaj se jočeš, malček?« »Včeraj me je oče našeškal in hlače so pri tem počile — danes pa me je mama našeškala zaradi raztrganih hlač!«
xcra.
I.	Ce je v glavnem stavku Presčnte, Futuro ali Imperativo ,se izraža v zavisni ku v italijanščini kakor v slovenščini:
a)	zadobnost s Futuro;
b)	istodobnost s Presente;
c)	preddobnost s Passato prossimo.
II.	Če je v glavnem stavku Imperfet-to, Passato prossimo. Passato remoto, Trapassato prossimo, Trapassato remoto, Condizionale presente, Condizionale passato. se izraža v zavisniku:
a)	istodobnost s Condizionale passato (redko s Condizionale presente);
b)	istodobnost z Imperfetto;
c)	preddobnost s Trapassato prossimo.
Primeri za zavisnike z določnim naklonom.
I.	Sappiamo (sapremo, sappiate) bene che il padre a) verra, b) viene, c) e venuto. Vemo (vedeli bomo, vedite), da a) bo prišel, b) prihaja, c) je prišel oče.
II.	Sapevamo (sapemmo, abbiamo sa-puto, avevamo saputo, avemmo saputo), che il padre a) sarebbe venuto, b) veni va, c) era venuto. Vedeli smo (zvedeli smo, zvedeli smo bili), da a) bo prišel, b) prihaja, c) je prišel oče.
Primeri za zavisnike s Congiuntivo:
I.	Dubito (dubitero, non dubitare) che l'amico a) verra ali venga b) venga c) sia venuto. Dvomim (dvomil bom, ne dvomi), da a) bo prišel b) prihaja c) je prišel prijatelj.
II.	Non credevo (credei, ho creduto, avevo creduto, ebbi creduto, crederei, avrei creduto) che l'amico a) sarebbe venuto ali venisse b) venisse c) fosse venuto. Nisem verjel (nisem bil verjel, ne bi verjel, ne bi bil verjel), da a) bo prišel b) prihaja c) je prišel prijatelj.
Ker Congiuntivo nima prihodnjega časa. se izraža zadobnost tudi pri teh stavkih pri skupini I. s Futuro (glej LXXXVIII. pripombi k tč. 2 in 3), pri skupini II. pa s Condizionale passato. Lahko se pa rabi pri I. Presente del Congiuntivo, pri II. Imperfetto del Congiuntivo tudi za sodobnost in potem med zadobnostjo ter istodobnostjo v obliki ni nobene razlike.
Ako stoji v glavnem stavku Passato prossimo, se rabijo v zavisnem stavku lahko tudi časi I. skupine: Ho sempre voluto che siate felici. Vedno sem hotel (želel), da ste srečni. Pa tudi: C'e mancato poco che mi svenissi. Skoraj bi bil omedlel.
AMEKDOTA
Med vojno 1870.—71., ko je dovoz šepal, je Bismarcku v glavnem stanu uspelo, da je dobil nekje pet jajc. Ker je pa bil nastanjen skupaj z velikim vojvodo Mecklem-burškim in z grofom Moltkejem, je čutil moralno dolžnost, da si ta jajca pošteno deli z njima. Pet jajc je med tri osebe pač težko razdeliti. Bismarck je nekaj časa premišljeval, kako bi to storil, potem je dve jajci pojedel in je ostala tri polteno delil z obema tovarišema...
VSAK DAN ENA
Ameriška snubitev.
»Ti si sijajno dekle, Dolores. Ali bi se midva ne poročila?« »Da!«
»Natakar, duhovna!«
Kultur ni pregled
Verdijev „Otello" v tržaški Operi
Trst, v začetku oktobra.
Poleg znamenite meščanske javne Knjižnice z več ko 150.000 zvezki, prirodoslov-nega muzeja, umetnostnega in zgodovinskega muzeja, stadne razstave umetniških slik v Viale XX. Setembre in filodramatič-nega gledališča, ki je tudi pričelo z uprizoritvami v novi sezoni, je sloveča Verdijeva opera v Trstu glavno torišče tržaškega kulturnega, kvalitetnega umetniškega snovanja in prizadevanja.
Dne 2. oktobra je bila v natlačeno zasedenem Verdijevem opernem gledališču, ki spominja v svoji arhitektonski zasnovi po načrtu arhitekta Antonija Selve na milansko Scalo in ki je od svoje slavnostne otvoritve 21. aprila 1801 pomembno središče tržaške odrske umetnosti, svečana otvoritvena predstava v novi gledališki sezoni z uprizoritvijo Verdijeve odlične opere »Otello«. Pred in med predstavo je bilo ves čas opaziti praznično razpoloženje občinstva, med katerim so bili vsi vidnejši predstavniki tržaškega kulturnega življenja. Prekipevajoče navdušenje, nenehno vzklika-nje sta dajali obilno priznanje glavnim tvorcem predstave in vdilnim sodelujočim, ki so morali pri vsakem odmoru po večkrat pred zastor, kamor jih je zmerom znova klicala iskrena hvaležnost umetniško čutečih gledalcev in poslušalcev.
V pestro stopnjevani razvojni, ustvarjal-;-.= črti Vi cd p*irega Verdijevega raz-maiv _ ..^anskih navdihov ga do gvoj-
ske operne dognanosti je vzniknil »Otello«, ki se je v njem skladateljeva oblikovalna sila preusmerila k obliki glasbene drame, v kateri se odkrivajo poteze polne zrelosti pri oblikotvornem opernem snovanju. »Otello«, ki je priznano ena najbolj vrhunskih Verd -jevih stvaritev, povezuje svojskost glasbenega izražanja ter globokega čuta za estetsko oblikovanje s tehnično operno dognanostjo; Shakespearjevo grozljivo ozračje in blesk Verdijevega glasbenega genija %e prelivata v sijajnih vzponih ter višk-h glasbene drame, ki se kaže v njej Verdi kot kon-genialni glasbeni dopolnjevatelj Shakes-pearjevega dramatičnega genija, kar se .ie pokazalo že pri »Macbethu«.
Otvoritveno predstavo nove operne sezone je odlikovala vsestranska, prizadevna pripravljenost, temeljita prečiščenost. V nekaterih odtenkih svojsko dognani uprizar-jalni slog, ki pa je vendar v skladu a svetlo tradicijo Verdijevih predstav, odlično organizirani skupinski nastopi, zlasti Ob začetnih prizorih, vzgledna ubranost v sodelovanju vseh glavnih opernih činiteljev, vse te okoliščine so povzdignile čar in veljavnost letošnje otvoritvene operne predstave v Verdijevem gledališču. Očarljiva zunanja slika, enovita zamisel vseh detajlov in smotrno urejevanje odrskih dogodkov so delo preizkušenega opernega režiserja Domeni-ca Messine, ki je pretehtano namenil vsem glavnim nastopajočim, pa tudi poslednjemu goedincu lz slikovite množice be-
neških, grških, albanskih in dalmatinskih vojakov, beneških odličnikov in ciprskih domačinov, pripadajoči delež sodelovanja. Režiser je posvečal posebno pažnjo predvsem tistim odrskim prvinam, ki so smiselno povezane s pogoji čim lepše, uspešnejše ter učinkovitejše operne priredbe, pri kateri opažaš poleg notranje povezanosti in okusne zunanje scenske slike pametno izrabo o Irskega prostora, kar je važno predvsem pri mojstrski izvedbi uvodnega nastopa na odru prelivajočih se skupin.
Sijajen poznavalec in veren interpret Verdijevega opernega parta je glasbeni maestro in direktor Antonio Sabino, ki je bil skupno z ostalimi vodilnimi sodelujočimi pred zastorom predmet spoštljive pozornosti občinstva. S suvereno sigurnostjo, podrobnim znanjem je spretno uravnaval sodelovanje solistov, discipliniranih, imenitno izšolanih godbenikov ter zbora, ki ga je za svečano otvoritveno predstavo odlično pripravil zborov maestro Ottorivo V e r t o v a.
Oblikovanje posameznih opernih likov je znova potrdilo, da razpolaga tržaška Verdijeva opera z izbornimi nosilci odrskega dogajanja ter preizkušenimi tolmači solistov-skega parta, kar velja predvsem za Desde-mono Germane di Giulio, Otella Aureliana Pertile ter Jaga Uiigija Montesanto.
Desdemona zrutinirane sopranistke gospe Germane di Giulio je dostojanstven, simpatičen odrski pojav, pretehtan do slednjega giba in mirni čnega izraza. Lirično mehka zvonkost njenega glasu se je prisrčno. toplo uveljavljala ob nežnem ljubezenskem dvospevu z Otellom v prvem dejanju; dramatična živahnost njene igre se
je silno razmahnila ob pretesljivih vtiskih trpkega razočaranja v E in HI. dejanju; s svojim sklepnim spevom (Ave Maria) pa je zaslužila topel aplavz pri odprti sceni, žametna ubranost njenega glasovnega materiala, ki razvija z netvegano sigurnostjo najraznovrstnejše glasovne stopnje od najodmevnejših do mezzosopranskih zvokov, ter inteligentno podajanje ustvarjata pogoje prepričljivega uspeha.
Uravnovešenost liričnega in dramatičnega oblikovanja ter odlike belkantistične izvež-banosti kaže sijani tenor Aureliano Pertile, ki je pravi mojster v sočasnem uveljavljanju pevskega stopnjevanja in dramatičnih poudarkov. Lirični nastavki zajemajo njegove speve v prvem, čustvena vzbur-kanost jih napolnjuje v drugem in predvsem tretjem, smrtna groza v sklepnem dejanju. Posebno viharnega priznanja je bil deležen pri odprti sceni ob prelepi ariji v tretjem dejanju, ki spominja po svojem motivnem zasnutku na slavno »stretto« v Trubadurju. S svojo temperamentno igro, s svojim prečiščenim junaškim tenorjem, ki se vzpenja k najlepšemu uspehu ▼ ljubezenskem dvospevu z Desdemono v prvem dejanju, v sklepnem dvospevu z Jagom v drugem, v elementarnem izbruhu čustvene razdraženosti in brezumne ljubosumnosti v tretjem ter končno v pretresljivi zaključni sceni zadnjega dejanja, je A. Pertile sijajno dominiral v vseh odrskih situacijah.
Jagovo infernalno ko varstvo, hladni cinizem in kruta maščevalnost so našli res vernega oblikovalca v Luigiju Montesanto, čigar odmevni, jasno, razločno poudarjeni bariton bistveno sodeluje v vseh pevskih ln dramatičnih momentih. Tudi Montesanto je bil večkrat deležen iskrene-
ga ploskanja pri odprti sceni, zlasti ob pomenljivi cinično zveneči bari tonski ariji ob pričetku drugega dejanja.
Tudi ostali solisti so dopolnili sliko lepe predstave, tako Emilija C u r i e 1 v mezzo sopranski vlogi Jagove žene Emilije, tenorista Raimondo Bothegelli kot Cassio in M. Lozzi kot Roderigo, ter basista Romeo Moriš a ni kot beneški odpcsla-nec Lodovico in Attavio Ser po v vlogi Montana.
Zmagovit uspeh otvoritvene predstave v novi gledališki sezoni je sijajno zadoščenja za velik trud in vzgledno umetniško prizadevanje, ki se je izpričalo tudi ob drugi operni premieri, ob uprizoritvi P. Mascag-nijeve opere »Mali Marat«, ki je bil zadnjič uprizorjen v tržaški Verdijevi operi 1. 1924. Obe prvi predstavi sta dostojen uvod v novo operno sezono, ki se bo nedvomno pri vseh naslednjih predstavah obdržala na isti višini kvalitetnega umetniškega odrskega ustvarjanja.
Leskovčeva 99Dva bregova44
Po dolgem presledku je naša Drama zopet vprizorila Antona Leskovca dramo iz življenja beračev »Dva bregova«, ki je med tem prehodila nekatere druge, tudi dile-tantske odre. Ko smo jo l. 1927 videli prvikrat na odru, je učinkovala skoraj kakor majhna senzacija: Anton Leskovec se je pojavU nenadno z delom, ki je pokazalo precej dramatske krvi in vzbujalo lepe obete za bodočnost. TI se niso izpolnili, nekaj zaradi pisateljeve zgodnje smrti in nekaj zaradi tega, ker druga njegova dela niso
8
Četrtek, 9. X. 1941-XDt
Kronika
' * IzboIjSanje delovnih pogodb v kmetijstvu. V Rimu so se sešli predstavniki delodajalcev ter tehnikov in nameščencev kmetijske stroke, da se porazgovore o preureditvi delovne pogodbe. Na sestanku je bil dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Izbrana Je bila posebna komisija, ki ji je poverjena redakcija novih določb.
*	Ustanovitev nove paroplovne družbe v Zadru. Na pobudo Eksc. Gubernatorja Dal macije se je ustanovila v Zadru paroplovna družba, katere namen bo, izpopolniti in dovršiti pomorsko prometno omrežje, kakršno je potrebno Dalmaciji, odkar je priključena Kraljevini. Od nove družbe si dalmatinska javnost obeta znatnega požlvlja-nja v pomorstvu, trgovini, obrti in industriji dežele. Da prouči potrebno gradivo, je bil pozvan v Zader odlični genovski strokovnjak v organizaciji pomorstva comm. Andrea Marsano. Uspeh njegovega dela je bil kronan z ustanovitvijo pomorske družbe »Dalmacija«, ki bo takoj uvedla reden promet med Benetkami in Ancono na eni ter Zadrom, Starim Zadrom, šibenikom, Tro-girom in Splitom na drugi strani. Promet bodo oskrbovali parniki »Puntamica«, »Punta Planca«, »Punte Bianche« in »Punta d'Ostro«. Novo podjetje vzbudilo v dalmatinskih gospodarskih krogih živo zanimanja in nado, da bo deželi prineslo novega pro-speha.
*	Povratek albanskih študentov. V Tirano so prispeli študentje iz okolice Kosova in Debra, ki so se zadnja dva meseca mudili v Ferugii, kjer so na univerzi za tujce študirali italijanski in albanski jezik in književnost. V Albanijo so prišli samo na kratek odmor, nato pa se vrnejo v Italijo, kjer bodo nadaljevali svoje študije, študente je sprejel Kraljevi namestnik, predsednik albanske vlade in drugi najvišji predstavniki oblastev.
*	Cene konzerviranih jajc. Osrednji odbor za urejanje in kontrolo cen je določil naslednje cene v prodaji jajc: jajca, konzervirana v apnu, od proizvajalca prodajalcu na drobno 1.05 lire za komad (franke skladišče, v zabojih po 1450 komadov), od prodajalca na debelo prodajalcu na drobno 1.08, od prodajalca na drobno konzu-mentu 1.20; domača jajca sterilizirana od proizvajalca prodajalcu na debelo 1.15, od prodajalca na debelo prodajalcu na drobno 1.18 in v na drobni prodaji konzumentu 1.30 lire; domača, v apnu ohlajena jajca od proizvajalca v skladišču, kjer so Konzervirana, 1.10, od prodajalca na debelo prodajalcu na drobno 1.15 in v na drobni prodaji konzumentu 1.25 lire; uvožena jajca v skladišču, kjer so konzervirana, 0.95, od prodajalca na debelo prodajalcu na drobno 0.98 in v nadrobni prodaji konzumentu 1.10 lire. Prodajo teh jajc bo uredil poseben načrt, ki ga izda ministrstvo za poljedelstvo in gozdove.
•■* Številni jastrebi na Koroškem. Letošnjo jesen se je na koroških gorah pojavilo nenavadno veliko število jastrebov. Lovci z zanimanjem in strastjo zasledujejo njihovo poletavanje, to tembolj, ker.se je že nekajkrat zgodilo, da so jastrebi odnesli jagnjeta ali tudi sicer napravili ško-. do med ovčjimi čredami.
*	Zapestnica Kamile Horn. Nedavno je prispela v Rim sloveča filmska igralka Ka-mila Horn, da sodeluje v »Vrtincu«, najnovejšem filmu družbe Itala-Film. Umetnica je poleg druge prtljage prinesla s seboj tudi množico dragocenosti ogromne vrednosti. Ko se je zadnjič vrnila v hotel, je preplašena opazila, da je izgubila dragoceno zapestnico, vredno okrog 50.000 lir. Kakor domnevajo, je umetnica izgubila dragotino po vsej priliki v prenapolnjenem tramvaju ali avtobusu, ko je šla za svojimi opravki po mestu.
*	Filatelistični dan v Turinu. Nacionalna fašistična zveza trgovcev z umetniškimi in umetno-obrtnimi prodzvodi objavlja, da bo v soboto 11. in neleljo 12. t. m. v Turinu 15. nacionalni filatelistični. dan.
*	Proizvodnja piškotov za vojaške bolnišnice. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je odredilo, da se količine sočivne moke, ki so se v noči na 20. avgusta nahajale pri proizvajalcih slaščic in so bile prijavljene odsekom za prehrano, lahko uporabijo za proizvodnje piškotov za potrebe vojaških bolnišnic.
*	Izreden ribiški plen. V vodah pri Sv. Ambrožu, pri Voltriju v genovski okolici, je skupina ribičev ujela v mrežo izredno
veliko ribo. Bila je dolga 2 metra in težka
nad 100 kg. Zanimivo je, da jim ta morski velikan, kakor sami pripovedujejo, pri lovu ni dajal bog- ve kaj opravka in so ga z nenavadno lahkoto spravili na suho.
*	Smrt skoraj 100 leta starega odvetnika. V Casalu je umrl ugledni odvetnik Fede-rico Monti, pač najstarejši pripadnik odvetniškega stanu v Kraljevini, saj je doživel skoraj 100 let Čeprav je bil odvetnik Monti že v sivih letih, ko je fašistični pokret započel svoj pohod, se mu je pridružil z mladeniškim ognjem ter je z živo besedo in ostrim peresom posegal v polemične borbe tistih dni. Kakor je sam večkrat dejal, je v siva leta ostal tako čil in svež samo, ker se je zmerom dosledno držal vodila: ne pretiravaj v ničemer, a najmanj v jedi, pijači in kaji.
*	V čakovcu izhaja hrvatsko-madžarski tednik. Pod naslovom »Murakoz« je začel izhajati v Cakovcu tednik v madžarskem in hrvatskem jeziku. Smoter mu je, da prebivalce murskega otoka, ki po večini ne znajo madžarščine, seznanja z najnovejšim in obenem posreduje možnost, da se nauče madžarskega jezika.
*	Večerni trgovski tečaj. Poučujejo se: Knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina, italijanščina, šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prospekte daje: Trgovsko ucilišče »Christofov učni zavoda v Ljubljani, Domobranska 15.
*	Kaznovani tihotapci. Policija v Trstu je pred tedni prišla na sled dobro organizirani družbi, ki je tihotapila olje. V zadevo so bile zapletene predvsem tri ženske, ki so olje raznašale v vrčih za mleko po mestu in so ga tako razprodale 105 kg, policija pa ga je zaplenila pri njih 75 kg. Te dni se je proti vsem trem vršila sodna razprava ter so bile obsojene vsaka na visoko denarno globo in na nekaj mesecev ječe.
IZ LJUBLJANE
u— Na živilskem trgu je bilo včeraj na tržni dan spet precej živahno, zlasti pred stojnicami mestnega prehranjevalnega urada, kjer prodajajo krompir. Zelenjadni trg je bil Z vsemi pridelki dobro založen, posebno še z domačo cvetačo. Po sadju ni bilo prevelikega povpraševanja, ker so prodajali večinoma le jabolka srednje in slabše kakovosti. Stalni prodajalci sadja so posebno dobro založeni z grozdjem in menda še nobeno leto ljubljanski meščani niso kon-sumirali toliko tega sadu, kakor letos. Kakor vsak dan je bila tudi včeraj naprodaj velika količina gob. Gospodinje jih mnogo pokupijo za vlaganje in za pripravo gobovega izvlečka.
u— Včeraj smo zapisali, da se vreme obotavlja, pa ta beseda je resnična od obeh strani. Nebo. se ne more odločiti ne za solnce, ki nam ga je dolžno še zaradi zamude v poletju, ne za mraz, ki se nam bliža po nastopu jeseni. Medtem ko je bilo v torek dopoldne močno oblačno in se je ponujal dež, se je kmalu popoldne spet dodobra zjasnilo, tako da smo pričakali izredno toplega, lepega večera. Ponoči pa se je ozračje spet močno ohladilo in Ljubljana se je zdramila v megleno, mrzlo jutro. Okrog 8. je toplomer v Zvezdi kazal komaj .6 stopinj nad ničlo. Megla se je tudi včeraj dopoldne dolgo držala, vendar jo je solnce kmalu po 11. razpršilo, tako d aso v opoldanskem času parki spet veselo oživeli. Staro in mlado prileze na dan, da se naužije topline, ki nam bo prav gotovo samo še skopo odmerjena, a je letos toliko večje vrednosti, ker nam kurivo zadaja skrbi. — Da je v zemlji še dovolj svežih klenih moči, nam priča vesel dogodek, ki' nam ga je g. Jakob Geršak sporočil z državnega vrta zraven okrajnega glavarstva v Hrenovi ulici: solnce je
izpričala močnejše rasti pisateljevega dra-matskega talenta. Tako je drama »Dva bregova« ostala edino Leskovčevo delo, ki je preraslo papirnati svet knjižne drame in ki ostaja med značilnimi dramatskimi dokumenti prvega desetletja po veliki vojni.
Z današnjega vidika se nam vidita »Dva bregova« zmes naturalističnega, novoro-ms.ntičnega in ekspresionističnega stila, delo, ki nikakor ni enotno ne po zasnovi in ne po izvedbi. V njem je več dramatičnih plasti, ki bi jih dramatik enotnejšega kova lahko zagrabil z mnogo večjo silo, medtem ko jih je Leskovec samo nakazal. Mislim predvsem na Macafurjevo usodo, ki je dramatski prav zanimiva, a jo mora gledalec šele uganiti iz konflikta z županom in iz Macafurjevega vzklika ob Krištofom smrti. Tudi konflikt Krištof—Rona— Flore Briga je premalo izrabljen, če sku-šamo pretehtati njegove dramatski nedvomno obilne možnosti. Že samo okolje je neverjetno: taka zveza beraškega sveta bi bila mogoča v velikem ne pa v malem mestu. Vpliv Cankarjevega novoromantič-nega lirizma nekoliko pa tudi Cehovljeve drame in morda dramatike nemških povojnih ekspresionistov je zasenčil Leskovcu jasen pogled na dramatsko tvarino in skrivil linije vzročnega in zakonitega razvoja, ' akor jih postavlja zahteva dramatske resničnosti.
Tako se je celotno dogajanje zavilo v rahlo meglo nečesa skrivnostnega, sanjskega, atmosferičnega in vsekako problematičnega s stališča trde resničnosti človeškega življenja, že sama ločitev sveta v dve plasti: v beraško in v ono drugo, ki zajema vse druge sloje ter prenos konflikta na prehod, na »most« med obema bregovoma sta premalo prepričljiva ln socialno nedognana. Zdi se, da je v čudnem de-terminizmu. kakor ga določa Macafur be-raškemu svetu, ne dopušča pa pri svojem nezakonskem sinu, samo neki slabo ume-vani simbolizem, kakor ga srečujemo tudi pri Cankarju. »Od Abrahama do danes je
tako in- nihče ne bo tega spremenil«, pravi Macafur. »Oni sem, mi tja in spet nazaj. A zato ostanemo mi svoji — oni svoji«. Beraštvo ni socialna usodnost, « ni predestinacija, marveč je osebna nesreča ali pa krivda družbe in njene socialne neurejenosti. V času, ko nam življenje nudi mnogo globlje, elementarnejše poglede v resničnost človeškega dogajanja, se nam zdi Leskovčev izumetničeno pojmovani svet beračev mnogo manj prepričljiv, kakor je mogel biti v letih, ko so bili socialni problemi v literaturi podobnejši impresionističnim slikarijam, kakor pa trdnim in jasnim arhitektonskim tlorisom, kakršni so v resnici.
Nedvomno pa ima Leskovčeva beraška drama neke odrske vrline. Predvsem je mogoče z njo dejal bi pričarati na oder svojsko, originalno atmosfero — nekaj kar drhti in trepeče nad osebami in dogodki in v čemer sta bila posebna mojstra Cehov ln Gorkij slednji zlasti v »Na dnu«). Cankar je poizkusil s tem v »Pohujšanju« in v »Lepi Vidi«, vendar ni uspe! v toliki meri, da bi nam za ozračjem teh dramatskih pesnitev ostajala tista čudna nostalgija, kakor jo čutimo za dramami navedenih dveh avtorjev. Leskovec je skušal z »Dvema bregovoma« ustvariti atmosfero mestnih beznic, kleti, beraških brlogov, okolja izgubljenih ljudi, sveta našega »Na dnu«, vendar je tudi uspel samo delno. Druga odrska prednost Leskovčeve drame je igralska zagrabljivost oseb kakor so Macafur. Rona, Krištof in Flore Briga. Zaradi tega vzdržita »Dva bregova« polno preizkušnjo samo v izredno pretehtani režiji in ob najskrbnejše Izdelanih vlogah. Zgolj načela hudožestveniške režije morejo dvigniti to dramo na višjo raven, kjer zagrabi s svojimi, skoraj bi dejal, iracionalnimi iskrami, ki se lahko izkrešejo lz njene poetično krhke in dramatsko bledikaste tva-rine.
Nova ljubljanska predstava »Dveh bregov« v režiji prof. O. šesta ni bila priprav-
dalo, da so vnovič zacvetele jagode in razvile lep, zrel sad.
u_ 4000 kg čebule in 7000 kg krompirja
je bilo v sredo zjutraj prodanega na mestnih stojnicah. Jutrišnji četrtek bo mestni preskrbovalni urad spet oddajal uvoženo čebulo po 1.80 L. in domači krompir P° 1.20 L., seveda tako krompir kakor čebulo samo na nabavno knjižico za meso po 2 kg na osebo. Naše gospodinje so glasno hvalile skrb mestnega preskrbovalnega urada, ker jih redno zalaga z najpotrebnejšimi živili po znatno nižjih cenah, kakor bi jih morale plačati drugje Čebule ima mestna občina toliko na razpolago, da bo lahko po sedanji nizki ceni z njo založila vso Ljubljano. Zato se pa ni treba bati, da bi kdo čebule ne dobil. Prerivanje in gneča za čebulo je torej popolnoma nepotrebna, ker bo lahko vsaka gospodinja polagoma prišla na vrsto. Prav zato, ker bo vsaka gospodinja lahko prišla na vrsto, bo pa mestni preskrbovalni urad odslej prodajal čebulo samo na stojnici mesarja Žana pod semeniščem, a krompir bo še nadalje prodajal na vseh 4 stojnicah.
u— Ljubljanski kvartet, ki bo nastopil jutri zvečer v veliki Filharmonični dvorani bo zaigraj najprvo škerjančev Četrti godalni kvartet, ki je bil že izvajan v Ljubljani in tudi drugod. Izvajala sta ga Praški in Dresdenski kvartet. Ta škrjančeva skladba ima dva stavka, izmed katerih je vsak celota zase brez tematične ali idejne povezanosti. Prvi stavek je lirični Adagio, dru gi stavek Presto, priprosta rondo oblika 2 viharnim okvirnim delom, v katerega je vključen poetični srednji stavek. Delo je bilo komponirano leta 1935. Dalje je na sporedu tudi godalni kvartet Vitezslava No vaka. Kvartet je op. 22 slavnega češkega skladatelja in je bil napisan leta 1899. Spada med njegova najbolj zrela dela m običajno ga imenujejo Moravski kvartet, ker je njegova melodika in ritmika tipično mo-ravsko-slovaška. Poleg omenjenih kvartetov bo zaigral Ljubljanski kvartet še Ma lipierove: Stornelli e Ballate in Beethovnov kvartet op. 18. Začetek koncerta bo točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Jesenska sezona v Jakopičevem paviljonu. V notici, ki smo jo včeraj objavili pod tem naslovom, je bilo izpuščeno ime razstavljalca večje kolekcije slik g. Ivana Kosa. Namesto g. Mirka Preglja pa je treba pravilno čitati, da razstavlja Mira Pregljeva, kar so čitatelji gotovo že sami popravili.
u— Izlet SPD v nedeljo 12. oktobra na Ribniške Svate. Prijave do petka zvečer v društveni pisarni.	(—)
u— Pogreb g. Ivana Bona se bo vrš.l 9. t. m. ob 4. uri popoldne in ne kakor je Lilo objavljeno v osmrtnici.	(—)
u— Veseli teater. Predstave vsak torek sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Začetek ob 19. (7.) Konec ob 21. (9).
u— Združenje brivcev, frizerjev in koz-metikov v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo od 13. oktobra 1941 omenjene obratovalnice odprte dnevno od 7.30 ao 12.30 ter od 14.30 do 18.30. Ob sobotah in dnevih pred prazniki pa do 19. ure. Ob nedeljah so obratovalnice zaprte. Vljudno prosimo, da se p. n. občinstvo kakor tudi članstvo ravna po tej novi narelbi, ker so v nasprotnem primeru predvidene zelo občutne kazni. (—)
u— Nekaj nesreč. 13 letni sin železniškega uradnika iz Ljubljane Rajmund Rogač je padel s kolesa in si zlomil levico. Pri delu se je ponesrečil 40 letni delavec vevške papirnice Dominik Kožuh. Težak železni nosilec mu je padel na desnico in mu jo zlomil. 15 letni sin mehanika Marijan Ambrož iz Ljubljane se je s sekiro poškodoval na levici Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici.
u— Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Vpisovanje traja še ta teden. Sprejemni pogoji: Dovršeni višji razredi (najmanj pet) srednje, oziroma enakovredne strokovne šole ali pa dovršeni redni Enoletni trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. (—)
Iz Novega mesta
n— Oblastveni pregled posek. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos pregledale oblastveno poseke, ter bo pri pregledu tokrat sodelovala gozdna milica. Za preskrbo gozdnih sadik je bil dan rok do 20. septembra, vendar mnogi posestniki še do sedaj niso naročili in plačah pri svojih ob-
ljena tako, kakor smo pričakovali pri oe-lu, ki ima pri nas že neko tradicijo: izdelana do zadnjega odtenka, uigrana in bleščeča v svoji atmosferični vsebini. Zlasti prvo dejanje je pokazalo, da je igra kl'ub režiserjevi dobri zamisli še premalo dog-nana; v drugem in tretjem naraste dinamika razpleta in bolj potegne za seboj igralce in gledalce. Tako problematična dramatska stvaritev, kakor sta »Dva bregova«, bi bila morala najbrž zoreti še dalje časa in se izbrusiti v učinkovitejšo an-samblsko igro ter dognati tudi v podrobnosti, ki so važne prav pri dramah te vrste. Tako na pr. vloga Komposarice v prvem dejanju ni kazala večje izdelanosti, kakor zadovoljuje samo osnovno zahtevo realističnega podajanja; prav za prav je samo Rona držala pokonci vse dejanje in zanesla vanj nekaj tiste divje beraške krvi in tajinstvenosti, katere avetllkanje daje dogajanju to, kar imenu-"emo atmosfero. Severjeva se je v vlogi Rone znova uvedla na naš oder tako, kakor smo pričakovali in jo prejšnja leta pogrešali: s svojim posebnim oblikovalnim čutom za ženo-vamp, za nevsakdanje, strastne, v mr2n'i in ljubezni neugnane ženske značaje. Cesarjev Macafur je robusten beraški poglavar, oblasten in skrivnosten v svojem odnosu do Krištofa; človek ki ga dolgo grize neizda-na ln nelzkričana drama njegovega življenja in ki šele ob mrtvem Krištofu izda svojo največjo skrivnost. Cesarjev Macafur se bo gotovo igralski še izbrusil, ker je nastavljen močno in prepričevalno. Gre-gorlnov Krištof Bogataj je dobro zadet karakter človeka, ki se »lomi« med dvema svetovoma in bi mogoče — v očeh drugega dramatika — Izrazitejše pokazal poslanstvo beraškega Mesije; tu je ta stran po dramatikovi volji bolj nakazana kakor izvedena in ves konflikt se osredotoča v borbi samca za Rono. SeVerjev Flore Briga je v slovenskem »Na dnu« daljni literarni sorodnik nesrečnega igralca, - morda celo romarja Luke, saj kljub sodelovanju pri tatvinah ln potepuštvu kaže čisto srce, ki
člnah gozdne sadike ln se zaradi tega opozarjajo vsi zamudniki, da iste nemudoma naročijo ln plačajo pri svojih občinah. Posestniki zanemarjenih posek ln nezadostno pomlajenih gozdnih parcel bodo najstrožje kaznovani.
n- Odlično uspela glasbena produkcija.
V	ponedeljek je bila v Prosvetnem domu produkcija najmlajših učencev glasbene šofle g. Sorge Engelfoerta. Koncert je zelo dobro uspel in so bile vse skrbno izbrane točke obširnega sipareda zelo dobro izvajane. Občinstvo, ki je tokrat res do kraja napolnilo prostrano dvorano, je nagradilo izvajalce z burnim priznavanjem in jima tako dalo zasluženo pohvalo za njih marljivo ddo. Tudi učitelj g. Sorgo Engelbert je bil deležen splošnega priznanja in je prejel dve krasni darili.
n- Težka prometna nesreča. V ponedeljek ob pol 18. uri se je dogodila pred gostilno Obrez na tako zvanih »Vratih« težka prometna nesreča, katere žrtev je postal 5-Ietni san trafikanta Marjan Lukman. Deček je stal na pločniku pred domačo trafiko in hotel prekoračiti cesto V tem hipu je pribrzel z veliko brzino neko osebni avto, ki je radi cestne ovire vozil tik ob pločniku. Avto je z vso silo zgrabili dečka in ga potegnil pod sebe Izpod avtomobila ki se je nemudoma ustavil so potegnili vsega vvkrvi m nezavestnega dečka Avtomobil isrt ga je takoj prepeljal v kandiisko bolnico Usmiljenih bratov, kjer mu skušajo zdravniki rešiti življenje Razen izredno hudih poškodb na glavi ima deček zlomljeno desno k^učnior, in eno rebro.
n— živinski sejem. Zadnji živinski sejem, ki je vedno vsak prvi ponedeljek v mesecu, je bil v primeri s prejšnjimi sejmi prav dobro obiskan. Tokrat ni bilo skoraj prav nobene klavne živine, ki se sedaj prodaja po uradno določenih maksimiranih cenah samo na obveznih dogonih živine. Sicer so pa kmetje prignali na sejem zelo veliko število prašičev, tellc ln juncev za rejo, krave mlekarice ln težke vole za *metska poljska dela. Povpraševanje po tovrstni živini je bilo prav veliko in kljub razmeroma visokim cenam je bila sklenjena vrsta kupčij. Na sejmu je bilo največ prašičev, v pretežni meri po 6 do 8 tednov starih ki so se prodajah po 120 do 160 Lir, 3 mesece stari 180 do 240 Lir. 5 mesecev stari 400 do 600 lir in 7 mesecev stari 800 do 950 lir. Nekoliko je bilo tudi klavnih svinj, tako imenovanih dolenjskih ščetl-narjev, ki so se prodajale kar po 1300 do 2000 lir za rep. Med govejo živino je bilo pripeljanih največ volov, katere sedaj kmetje po opravljenih poljskih delih najraje prodajo. Par volov montafoncev je stal 7000 lir, izredno lep par volov pinc-gavcev pa celo 8000 lir. Tudi krav mleka-ric, pretežno montafonske In plncgavske pasme, je bilo zelo mnogo ln so se proda-iale po 2.500 do 3.500 lir. TeUce za rejo 1 do 2 leti stare, so se prodajale po 900 do 1.300 lir, junci simentalske pasme pa 1.500 do 2.000 lir.
Iz Mokronoga
Na tukajšnji ljudski Soli se Je z otvoritveno službo božjo začelo v soboto delo.
V	ponedeljek pa se je vsa šolska mladina pod vodstvom učiteljstva udeležila pozdrava vojaški zastavi. Pozdrav se je izvršil pred komando vojaškega odreda. Po pozdravu je obiskal šolo komandant vojaškega odreda v spremstvu gg. oficirjev. Po nekaj prisrčnih besedah in z željo za dober uspeh pouka se je g- komandant poslovil od učiteljstva.
Občinstvo se opozarja, da so vsi razglasi in naredbe oblasti razglašeni na občinski deski in naj si jih ljudstvo skrbno in natančno prečita in se po njih ravna,
V gostilnah Mokronoga in okolice so* postregli v nedeljo prvič s portugalko, ki se je radi slabega vremena letos zelo zakasnila. Vendar so je vinogradniki tembolj veseli, ker upajo, da bo toplo in lepo vreme zadnjih dni prav tako osladilo ostalo grozdje, ki še čaka na trgatev.
Izletniki v Mirenski dolini. Ob nedeljah prihaja k nam mnogo izletnikov ki uživajo lepote jesenske narave, a si zraven privoščijo kakšen priboljšek, ki ga v mestu ni dobiti. Le to nas skrbi, ker odhajajo včasih s pretežkimi nahrbtniki od nas! Drugače pa smo jih Dolenjci prav veseli!
Z Gorenjskega
Za izdajo izvlečkov Iz matric je treba poslej vlagati prošnje samo pri osrednjem uradu (Zentralamt) v Kranju. Ta urad je poslej edino pristojen, da izdaja rojstne,
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata xa Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednn tele dogone za odkup goveje klavne živine: v torek 14. oktobra v Kočevja; t sredo 15. oktobra v Metliki; v sredo 15. oktobra v Kostanjevici. Dogon, ki M se moral 15. t. m. vršiti v Ljubljani, se zaradi nepredvidenih okoliščin ne bo vršil in Je preložen nt srede 29. t. m.
poročne in mrtvaške liste. Zaman se take prošnje pošiljajo na občinskega komisarja ali na občinski urad: s tem se povzroča samo zamudno pisarjenje.
Uspelo nabiranje gob ln Jagod. Kmetijski oddelek pri političnem komisarju v Kranju je pred meseci pozval vse prebivalstvo, naj pridno nabira jagode in gobe. Doslej je bilo pri 30 nakupovalnicah v kranjskem okraju oddanih 167.000 kg jagod. Uspešno je bil tudi nabiranje malin. Gob se Je nabrala precejšnja količina, kar bo pripomoglo k prehrani.
V Stari Loki je bilo v zadnjih dveh mesecih v pisarni Koroške ljudske zveze izpolnjenih 3000 prijavnih pol. Zdaj so uradne ure za stranke le ob torkih in petkih od 16. do 18. ure.
Nesreče. Inž. Damm je na cesti v Kranju tako nesrečno padel, da so ga morali prepeljati na Golnik. — 14-letni pastir Stanko Draksler je ob deževju plezal po kostanjih pred hišo svojega gospodarja v Šenčurju. Padel je z znatne višine na tla, vendar se je ujel kakor maček, da niti ni prehudo poškodovan. — Na poti v delavnico Je 17-letni Stanko Pucelj z Jesenic padel s kolesa in se poškodoval. — Delavcu Albertu škrablu lz jeseniške okolice je pa razneslo neko pločevinasto posodo ln Je dobil hude poškodbe na glavi. — 7-letnl Andrej Kregar v št. Vidu nad Ljubljano je padel na vroč štedilnik in se je čezenj razlil lonec kropa. Opekel se je po vsem životu ln ga je kmalu nato smrt rešila trpljenja.
Iz Spodnje štajerske
Vrsta nesreč. V nedelio dopoldne se je zgodila na nekem mariborskem križišču huda nesreča. Neki osebni avto je trčil v voz posestnika Franca Kocbeka s Spodnje Vičave. 401etni Kocbek je padel z voza na trdi tlak in obležal s pretresenimi možgani. — V tovarni na Teznem je brizgnila 381etnemu delavcu Francu Krošlju solna kislina v obraz in bo siromak izgubil desno oko.— Herman Melin s Slemena je pri spravljanju ajde padel s kozolca in je obležal hudo poškodovan. Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Iz Srbije
Srbija v evropski železniški zvezi. Na mednarodni železniški konferenci v Zagrebu so bile sprejete v Zvezo severno-, srednje- ln vzhodnoevropskih železnic tri nove države, in sicer Hrvatska, Slovaška m Srbija. Tarife so poenostavljene. Za uradni jezik Je bila izključno proglašena nemščina namesto dosedanje francoščine.
O obnovi Macedonije je Izjavil bolgarski notranji minister Gabrovski sofijskemu dopisniku dnevnika »Donauzeitung«, da je napredek zadovoljiv. 90 do 95 odstotkov upravnih uradnikov z župani vred je iz vrst domačega prebivalstva, ki so jim krajevne razmere najbolj znane. TI ljudje izpolnjujejo svoje naloge z vnemo in zavestjo odgovornosti. Prebivalstvo je s svojimi ljudmi tudi najbolj zalovoljno. Bolgarska vlada smatra za svojo najnujnejšo nalogo, da izoblikuje gospodarsko življenje v Macedo-niji. Predvsem se trudi, da oskrbi pokrajine, ki ne rodijo zadosti žita. Važna je tudi gradnja cest. železnice, ki naj zvežejo staro bolgarsko področje z Macedomijo, letos še ne bodo končane. Da se k izboljšanju prometa kolikor toliko pripomore, je treba predvsem izgraditi ceste, pri čemer so zlasti zaposleni obvezniki bolgarske delovne službe. V splošnem je v Macedoniji mirno.
Nemška kolonija v Beogradu je priredila v nedeljo svoje drugo kosilo iz enotnega lonca. Prireditev je bila v prostorih zunanjega urada. Nemške pripadnike je nagovoril krajevni skupinski vodja Hartig. Prirejeno je bilo baje prav skromno kosilo, zato pa je bil skupek za zimsko pomoč izdatnejši od dosedanjih zbirk.
je zmožno svetle ljubezni in trpljenja. Njegov boj za Rono je Sever prikazal s toplimi in prepričljivimi toni.	y V ostalih vlogah so nastopili: M. Skrbin-šek kot župan, Peček, Plut, Presetnik m Potokar kot berači, Nablocka kot Kompo-sarica, Rakarjeva in Gabrijelčičeva kot beračiti in Kosšč kot policaj. Tretje dejanje z beraškim plesom je igralsko najbolj zagrabilo, čeprav naj bi bilo težišče v prvem in drugem, v tistih mračnih konfliktih, ki se razvijajo v četverokotu Macafur — Rone — Krištof — Flore Briga. Verjetno je, da bodo reprize povzdignile igralske kvalitete posameznih vlog in dale novi uprizoritvi Leskovčeve drame večjo uravnoveše-nost in s tem prepričljivejši umetniški učinek v mejah, ki jih določata avtorjeva in režiserjeva zamisel. *yz
ZAPISKI
V članku »Frana Pavlovca prva kolektivna razstava« (Jutro, 7. L m.) je bilo napačno natisnjeno ime avtorja »Gozdne samote«, ki se pravilno glasi Lajovic. Pisec je hotel označiti sorodno nastrojenje Pav-lovčeve slike s sicer muzikalno izraženim občutkom v Lajovčevi skladbi.
Gledališki list Narodnega gledališča v LJubljani bo izhajal tudi v novi sezoni posebej kot dramska in posebej kot operna Izdaja. V prvih dveh številkah je objavila dramska izdaja odlomek lz študije dr. Ante Tresiča—Pavičiča »Dramatika Rina Alessija«, razgovor z igralko go. Marijo Vero o Katarini Medicejski ln odlomke iz spominov Stanislavskega, dalje kratko študijo dramaturga Josipa Vidmarja o »Hamletu«, dr. Kreftove režijske in dramaturške opombe in citate iz »Hamleta«. — Operno Izdajo je uvedla Izjava opernega ravnatelja Vilka Ukmarja, ki pravi med drugim: »Danes človek umira ln se človek poraja. Da bo to rojstvo čim močnejše ln čim boljše, to skrb ln to odgovornost nam na-
laga božja postava. Nam vsem! In da bi naša operna umetnost v bodoče čim bolje in čim uspešneje pomagala novemu času ter resničnemu ln pravičnemu človeku v njem, to je naša skrb, naša odgovornost in naša največja želja ob vstopu v novo sezono.« — Vilko Ukmar je nadalje prispeval članek o »Aidi«, Maša Slavčeva pa pogovor z režiserjem »Aide« Cirilom De-bevcem. številko zaključujeta prikaz dela v operni sezoni 1940—1941. in vsebina Verdijeve opere, ki je začela letošnjo pomenljivo sezono. V drugi številki operne izdaje je priobčil režiser Emil Frelih članek o »Netopirju«, uredništvo pa razne gledališke zanimivosti. Dramsko izdajo »Gledališkega lista« ureja Josip Vidmar, operno pa Smiljan Samec.
Repertoar vodilnih berlinskih gledališč kaže bolj ko kdaj usmerjenost h klasični dramatiki, ugotavlja turinski časopis »H Dramma« ln navaja nekatere podatke. »VolksbOhne«, ki jo vodi Eugen Kloepfer, bo vprizorila prvi del »Fausta«, Lessingo-vo »Milina von Barnhelm« in Hebblove »Nibelungen«. Med novejšimi pisatelji sta Ibsen s »Pretendenti« ln Hauptmann z »Zimsko balado«, izmed najnovejših pa Hermann Heinz Ortner z »Isabello špansko« in Hans Gobech z »Gospod Varn-husen likvidira«. Schillerjevo gledališče, ki ga vodi Helnrich George, bo dalo Gherar-dljeve »Sinove markize Lucera«, ki so že dosegli lep uspeh na Dunaju, Danca Ivana Boberga dramo »Grešnik in svetnik« ln Hoerschelmannovo »Deseto simfonijo«, dramo iz življenja Beethovna. V »Deu-tsches Theater« imajo na repertoarju pretežno klasike. Poleg Nestroyevih ln Rai-mundovih komedij navajajo Schillerjeve »Razbojnike«, Hoelderlinovo »Empedo«lovo smrt«, Kleistovo »Katarino iz Hellbrona«, Grabbejevega »Dona Juana in Fausta« in Grlllparserjev »Bratski spor v habsburški hiši«. Izmed tujih klasikov navajajo Lope de Vega in Indijsko antično dramo »Vasan-tasena«.
ŠPORT
Troboj pred vrati
— Hermes — Ilirija v atletiki
Dolgo se že pripravljajo zanj in mnogo je bilo že razprav o nekem mitingu, ki naj bi slednjič razčistil vprašanje, katera izmed atletskih sekcij — Planine, Hermesa ali Ilirije — bi smela trditi, da je najmočnejša med vsemi Res je, da je odgovor na to dalo že prvenstveno tekmovanje moštev, v katerem je Planina premočno zmagala nad Ilirijo, toda takrat Hermesa — pustimo zdaj to, ali je bilo prav ali ne — ni bilo med udeleženci. Ker je bilo tekmovanje združeno s tekmovanjem za posameznike, so seveda Herme-žani tudi takrat ostali brez vsakega naslova in razprave o dobrih in najboljših med atleti so šle dalje. Zdaj, ko je terminov dovolj, in so atleti navsezadnje navezani samo nase in na svoje sosede onkraj ceste, je torej čisto prav, da še enkrat vsi trije med seboj preizkusijo svoje vrste; za vsako sekcijo naj nastopita po dva, potem pa naj se pokaže, kdo je najmočnejši.
Po vsem bogatem sporedu, ki smo ga letos že videli na naših terenih, bosta sobotni in nedeljski nastop še bolj privlačna kakor so bili vsi dosedanji. Imela bo-Cta namreč svojo posebno privlačnost v
tem, da bodo atleti zastopali predvsem svoj klub in se bo od tod rodila ona tako potrebna borbenost, ki jo je dozdaj toliko primanjkovalo in ki je v športu tudi eden izmed pogojev za dosego najboljših uspehov.
O podrobnostih mitinga, ki bo na stadionu ob Tyrševi cesti v izvedbi Hermesa, bomo še pisali
•
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno). Za troboj Hermes-Ilirija-Pla-nina, ki ga priredi SLAZ v izvedbi 2SK Hermesa v soboto 11. in nedeljo 12. t m. na stadionu, je določen tale sodniški zbor: vrhovni sodnik: geom. Cerne, nam.: Sla-mič; vodja tekmovanja: dr. Nagy, pomočnik: dr. Zebot; starter: ing. Grunfeld, nam.: Vidic; sodniki na cilju: Cuderman, Trtnik, Vahtar; časomerilci: dr. Kuhelj, Gorjanc, Pevalek, Vidic, Fine, prof. Cer-netič, Slamič, Soukal, Windisch; sodniki za mete: Hvale, Banko, Stepišnik, Smodiš; sodniki za skoke: Polak, Hafner, Rozman. Gg. sodniki naj se javijo vodji tekmovanja četrt ure pred pričetkom. Čas pričetka bomo objavili naknadno. Tajnik.
Nogometni dogodki še zmerom v ospredju
Pretekla nedelja je imela povsod bogat nogometni spored, pa tudi za bodoče se
obeta še mnogo novega na zelenem polju
Kljub pozni sezoni je vendarle športno življenje še zmerom najbolj razgibano na nogometnih igriščih, kjer je bila zadnjo nedeljo odigrana cela vrsta zanimivih tekem, pa tudi za prihodnjo in za poznejše termine je še pripravljen bogat spored, kakor ga pri nas prav za prav nikoli nismo bili vajeni v tem letnem času.
Od nedeljskih dogodkov na zelenem polju smo utegnili dozdaj na kratko zabeležiti samo meddržavno tekmo v Stock-holmu, v kateri so Švedi zmagali nad Nemci s 4:2 (2:1). Ze 30 let se trudijo nemški nogometaši, da bi Švede vsaj enkrat nagnali v kozji rog na njihovem terenu, toda nikoli jim to še ni uspelo, pa tudi v nedeljo ne, čeprav so tjakaj poslali najmočnejše moštvo, ki ga imajo sedaj razpoložljivega. Domačini se imajo za zmago zahvaliti predvsem večji hitrosti in pa boljši igri z glavo, v precejšnji meri pa tudi slabemu dnevu nemškega napada. Švedi so si takoj po otvoritvi priskrbeli dva gola v dobro, toda tik pred koncem prvega polčasa so enkrat zadeli v mrežo tudi Nemci. Po odmoru je šlo Švedom še bolje, tako da so rezultat povišali kar na 4:1, dokler ni, eno minuto pred koncem, srednji napadalec Nemčije srečno znižal končni izid na 4:2. Na tekmi je bilo 38.000 gledalcev, med njimi tudi kralj Gustav in prestolonaslednik ter dva kraljeva brata.
Druga nemška garnitura je isti dan gostovala v finski prestolnici in zmagala tamkaj brez posebnih težav s 6:0 (2:0). Čeprav so imeli Finci na terenu svoje najboljše moči, so se vendar gostje z lahkoto preigravali do njihovega gola. Prireditev, na kateri se je zbralo okrog 12.000 gledalcev, je imela vseskozi oficielni značaj in je bilo med občinstvom mnogo častnih gostov, tako tudi finski državni predsednik Ryti in nemški poslanik v Helsinkih von Bliicher.
O drugi nogometni tekmi, katere potek bo bržkone tudi zanimal naše čitatelje, či-tamo v graskih listih v zvezi z gostovanjem nogometne enajstorice iz Celja v Gradcu. Celjsko moštvo je v nedeljo nastopilo v obvezni tekmi proti enajstorici državnih* železničarjev in izgubilo z 1:4 (0:1). Poročilo pravi, da so Celjani zaigrali visoko in brez vsake kombinacije, njihova obramba pa da je bila pri tem vidna po precej energični in tu in tam tudi nekoliko trdi igri. Zmaga domačinov je bila baje vendarle previsoka, ker so se celjski igralci vsaj v prvi polovici igre držali dobro in bili deloma tudi v premoči Častni gol za celjske barve je spra: vil v mrežo Zatter iz 30 m daljave po pri-sojenem kazenskem strelu. Zaradi zanimivosti objavljamo sestavo celjskega moštva v celoti, kakor sledi: Staniz, Zatter, Ku-schell, Kraschek Sucholeschnik, Coro-schia, Nezmach, Dobreitz, Tschoch, Cein-ko, Krempusch.
številčni rekord v nogometnem obratu so imeli minuli termin brez dvoma na italijanskih terenih, kjer je nastopila cela vrsta moštev zaradi priprav za skorajšnje pokalno in prvenstveno tekmovanje. Najvažnejši sta bili med množico teh srečanj dve izbirni tekmi za vstop v tekmovanje za italijanski pokal (Coppa Italia), v ka-
terih je v prvi Pro Patria zmagala nad Udinesom z 1:0, v drugi pa Novara odpravila moštvo Fanfulle z 2:1. Razen zmagovalcev iz omenjenih dveh tekem bo prihodnjo nedeljo v prvem kolu pokalnih tekem nastopilo še 30 nogometnih enajstoric iz okrožij A in B, vendar bo teh 16 tekem prav za prav šele uvod za splošno prvenstveno kampanjo z otvoritvijo na dan 26. t m. Prihodnjo nedeljo se bodo italijanska moštva prvič predstavila z novimi pridobitvami in vlada že zaradi tega za to revijo veliko zanimanje. V sporedu so med drugim srečanja: v Livornu: Li-vorno-Triestina, v Bologni: Bologna-Ales-sandria, v Spezii: Spezia-Fiumana, v Benetkah: Venezia-Torino itd
Mauser v Firenci
Na posebnem tekmovanju" v metu kopja je preteklo nedeljo atletska federacija pregledala v stadionu Berta v Firenci štiri najboljše metalce kopja, med katerimi je pozvala tudi Ljubljančana Mavsar j a, člana Planine. Od povabljenih treh Italijanov sta se javila samo dva (Matteucci in Ros-si), katerima pa naš Mavsar zaradi neraz-položenosti ni mogel ogražati večjih daljav in obeh boljših mest. Kakor čitamo, se je Mavsar pritoževal zaradi boleče mišice v desnem ramenu in da zato pač ni mogel pokazati vsega, kar zmore. Poznavalci so mnenja, da se bo ta preizkušnja še ponovila v teku letošnje sezone. Vrstni red omenjene trojice na tem mitingu je bil naslednji: 1. Matteucci 62.10 m, 2. Rossi 59.20 m in 3. Mavsar 56.28 m
Madžarska zmaga za rimski pokal
Po prvem dnevu teniškega turnirja za rimski pokal med Madžarsko in Nemčijo so, kakor smo na tem mestu že zabeležili, prevzeli vodstvo Madžari z 2:0, dogodki pa so se potem razvijali precej enakovredno za obe stranki, kar je imelo na koncu to posledico, da so Madžari zmagali po točkah s 4:2 in ostanejo potemtakem še dalje v vodstvu med udeleženci tega turnirja.
Podrobni izidi drugega in tretjega dneva srečanj na tem turnirju so bili naslednji: Bartkowiak (Nemčija) je porazil Madžara Katono v štirih setih 6:0, 6:3, 3:6, 6:3, v parih pa sta Nemca Henkel-Gies dobila obe točki proti madžarski dvojici Asboth-Mayer, prav tako v štirih setih 10:8, 4:6, 6:4, 6:2. Zaključni dan je potem prinesel spet obe točki Madžarom, in sicer po zmagi Asbotha nad Henkelom 4:6, 6:3, 6:3, 4:6, 6:2 in dvojice Gabory-Katona nad parom Baworowski-Barhowiak 6:1, 6:2, 8:6.
O ženskih plavalnih rekordih
Nedavno smo na tem mestu objavili pregled najboljših svetovnih in evropskih plavalnih rekordov med moškimi. Tamkaj smo morali ugotoviti, da je večina svetovnih rekordov v rokah Američanov, medtem ko so evropski plavalci pri svetovnih rekordih
CORA
TORINO • 1835
CORA-CORA
1'aperiKvo di gusfo moderno.
Si prende con selz.
apeririv modernega okusa. Pije se s sodavico.
prav malo udeleženi. Kar jih je, so večinoma starejše »znamke«, katerih zaradi velike vrednosti njihovi mlajši tovariši še zmerom niso mogli doseči ali prekositi. Tako vidimo v lestvici evropskih plavalnih rekordov imeni Francoza Tarisa in Šveda Arne Borga, ki sta pred davnimi leti dosegla te svoje uspehe, pa jih oi tedaj n; mogel še nihče omajati.
Danes objavljamo pregled najboljših svetovnih plavak. Iz tega pregleda je razvidno, da so plavalni rezultati med dekleti inogo bolj in uspehi mnogo večji, čeprav evropske in svetovne plavalke tukaj niti niso pokazale viška svojih sposobnosti v tej športni panogi.
Vsekakor je zanimivo, da so evropske plavalke najboljše izmed v=eh petih celin in z veliko premočjo branijo vse svetovni plavalne rekorde. Ravno njim je uspelo, da so občutno zmanjšale razmerje med ameriškimi in evropskimi športnimi uSpehi, ker so njihove ameriške tovarišice v vodi po formi zelo daleč za njimi.
Kljub temu, da zdaj v Evropi divja vojna, se športno življenje ni ustavilo, številna mednarodna športna tekmovanja so pokazala tudi v teh časih mnogo volje do dela v tej plemeniti smeri in značilno je, da so bili tudi v tej dobi v marsikateri panogi doseženi izredni uspehi. To velja v posebno izdatni meri za ženske, ki jih seveda vojna vihra ni prizadela neposredno.
V prostem plavanju: 100 m: W. Ouden (Holandska) 1:04,6, 200 m: Ragnhild Hveger (Danska) 2:21,7, 300 m: Ragnhild Hveger 3:42,5, 400 m: Ragnhili Hveger 5:00,1, 500 m: Ragnhild Hveger 6:27,4, 800 m: Ragnhild Hveger 11:05,4, 1000 m: Ragnhild Hveger 13:54,0, 1500 m: Ragnhild Hveger 20:57,0.
Hrbtno:
100 m: Cor Kint (Holandska) 1:10,9, 200 m: Cor Kint (Holandska) 2:38,8, 400 m: Ragnhild Hveger (Danska) 5:38,2,
Prsno:
100 m: Schmidt 1:20,2,
200 m: Kapeli 2:55,5,
400 m: Kapeli 6:08,2,
500 m: Kapeli (vse Nemčija) 7:43,4.
Ta pregled najboljših svetovnih in evropskih plavalk kaže, da so Nemke najboljše v prsnem plavanju, ker v tej vrsti branijo vse svetovne rekorde. Holandčanke so najmočnejše v hrbtnem načinu plavanja, posebno poglavje pa zasluži seveda čudovita plavalka iz Danske Ragnhild Hveger, ki kar na vsaki tekmi postavlja nove svetovne rekorde in od nastopa do nastopa še popravlja svoje izvrstne uspehe iz prejšnjih časov. O njej smo že precejkrat zapisali razne sla-vospeve in zdaj ne bomo ponavljali vseh onih napetih trenutkov, ko je spet in spet rušila nove svetovne rekorde, temveč samo onega, ko je poskusila priti na 400 m prosto v času pod 5 minutami, pa je morala iz vode brez uspeha. Vsi pa, ki so jo gledali, so trdno prepričani, da ji bo uspel tudi ta podvig in se bo lestvica najboljših rezultatov še enkrat obogatila s skoraj fantastično znamko na 400 m v korist Danske in te njene fenomenalne zastopnice.
S. K. Jadran. Drevi ob pol 20. mi se bo
vršil članski sestanek vseh nogometašev v prostorih gostilne Soklič — Trnovo.
Obnovite naročnino!
Mali oglasi
Službo dobi
"tCMOi l --0
•* daianie naslova ali iifro l
Čevljarskega
pomočnika
takoj sprejmem. Mirje 4, Mokorel.	17110-1
Zastopnika
s 15.000 do 20.000 lir kapitala sprejmemo. PonudDe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni fiksni zaslužek 3000 Lit«.	17115-1
Oskrbovalko-
vzgojiteljico
zanesljivo, sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«. 17114-1
Avtokleparje
sprejmemo takoj. Generator delavnica. Tyrševa 13 (Figovec).	17122-1
E2ZB33BS2I
»eseda l —.60. taksa —.60, j daianje naslova ali za
Poslovodja
kateri je vodil nakupovanje za eno izmed največjih lesnih tvrdk iz Srema po vsej bivši Sloveniji in popolnoma samostoino vodil nadzorovanje vseh zbiralnih skladišč, išče primernega zaposlenja pri večji lesni tvrdki. Eventuelne ponudbe in vprašanja na ogl odd. »Jutra« pod »Organizacija nakupa«.	17043-2
Gospodična
25 let, vsestransko inteligentna, želi kakršno koli zaposlitev, gre tudi kot šivilja ali sprejme delo na dom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pomoč«.	17125-2
Vajenci (ke)
i eseda L —.60, taksa —M>. ■» daianie naslova ali u Šifro t 2.—.
Frizersko vajenko
sprejme salon F. Zabjek, Ljubljana, Krakovski nasip 26.	17086-44
Vajenca za skladišče
išče Galbani, Tyrševa 13 (Figovec). Predstavi nai se z domačimi. 17094-44
Krojaškega vajenca ali vajenko
sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.	17100-44
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslov,- ali za <if: I 2.—.
Foto-aparat
Contaflex, optika 1:1.5 naprodaj. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30. 17096-6
Otroški voziček
globok, pleten, izvrstno ohranjen naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17107-6
Otroško posteljico
belo emajlirano, železno prodam. Cesta 29. oktobra 2la, Rakar._17106-6
Prodam
20 letnikov lista »Zdravje«, 1 oleander (velik). 1 banjo (sedežna kopel). Naslov v vseh poslov. Jutra.
17121-6
mi«wm»j
Beseda L —.60, taksa —.60. a. daianie naslova ali u Iifro L 2.—.
Opel-Super
z generatorjem, malo vo-žen. dobre gume, ugodno naprodaj. Ogled pri »De-sa«, Celovška 38. 17111-10
Brez predplačila
na poizkušnjo
montiramo generatorje na vse vrste avtomobilov (tudi na DKW avtomobile), na motorna kolesa in stabilne motorje. Generator delavnica, Tjrrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 17116-10
Oblačila
Oc»cui • oi, taksa z» daianie naslova ali u Iifro L
Krznen plašč
eleganten, črn, nov poceni naprodaj. Ogledati: Medvedova 10-III pri Biaiica.
17103-13
V najem
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali a Iifro I ? -
Trgovski lokal
na prometni točki v Liub-ljani ter eno vinsko klet Za skladišče vina vzamem v najem. Naslov: Staničeva ul. št. 2, gostilna.
17101-17

•Vseda t —.60. taksa —-6C '» daianie naslova tli 'r Cifro I
Eno- de dvosob.
stanovanje
iščem za čim prei Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam .-a pol leta napre;«.	I7105-21a
Sobo odda
"eseda l —-60. taksa —.60. »» 'iiame naslova ali u
Iifro L 2. -. Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v bližini Tabora Naslov v vseb poslov. Jutra.
17089-23
Opremljeno sobo
za 2 osebi, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoi oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17120-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam. Naslov t vseh poslov. Jutra.
17099-23
Lepo sončno sobo
prostorno, za dve osebi oddam boljši stranki. Vprašati: Cesta 29. oktobra 10, visokopritličie. levo.
17118-23
rteseda L —.60, taksa —.60. laianie naslova ali u Iifro l 2.—■
Bežigrad
Opremljeno sobo z uporabo kopalnice v hli»:«i avtobusne postaje za Bežigradom v visokem pritličju ali 1. nadstropju išče boljši samski gospod. Ponudbe pod »B. F. 68« na ogl. odd. Jutra.	17087-23«
Opremljeno sobo
event. dve, s souporabo kopalnice in sprejemnice v centru išče boljši gospod. Ponudbe pod »Višji uradnik« na ogl. odd. Jutra.
17088-23a
Opremljeno sobo
s kopalnico, vhod s stopnišča išče gospodična. Prednost v bližini Marijinega trga ali Miklošičeve ceste. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točna plačnica«.	17091-23a
Sobo
r ceotnt mesta, p* noeti seperirano, ilče dobro situiran gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši«. 17113-23a
Opremljeno sobo
lepo, iščem po možnosti za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni, mirni«.	17112 23a
Sobo
za 2 osebi, po možnosti z uparabo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni in točni najemniki«.	17123-23a
Sobo
s souporabo kopalnice išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni točni plačniki«.
17095-23a
Dijaške sobe
Beseda L —.60, taksa — .60. 7» daianie naslova ali a Iifro I 2.—.
Dijak išče sobo
s hrano ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača točno«. l7090-22a
Pohištvo
rt eseda L —.60. taksa -.60. »a daianie naslova ali ca Iifro l 2.—.
Elegantno jedilnico
v solidni izdelavi z večletnim jamstvom proda za 9000 lir (12 komadov) Kr-že. pohištvo Vrhnika. Ogleda se na skladišču, Ljubljana, Prečna ulica 6, nasproti Mestnega kopališča.
17069-12
Spalnico in kuhinjo
popolnoma novo, z vsemi potrebščinami v spalnici, kot tudi vso posodo in steklenino ugodno prodam. Kupec se lahko tudi takoj vseli. Naslov v vseh poslov. Jutra.	17104-12
Kapita
J
beseda l —.60, taksa —.60,
-laianje na' I tli za
?jfrr i 2.—
Lir 500.000
na hipoteko na prvo mesto novih zgradb v Zagrebu v vrednosti 2 milijonov lir, ki donaša«* letno 300.000 kun najemnine, iščem na povoljne obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 13«. 17117-16
Beseda L —.60, taksa —.60. rp 'aianie naslova ali za Iifro l 2.—.
Knjige vseb strok
antične vrednosti po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih institucij in bibliofili vabljeni. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. V kolodvorski 2* 27-t>
Hišo do 250.0G0 lir
v gotovini, event. več s hipoteko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«.	17109-20
Parcelo
v okolici Bežigrada, Šiške ali na Kodeljevem kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.
17108-20
Živali
Beseda L —.60, taksa —M. za daianje naslova «11 M
iifro L 2.—.
Lovski pes
nemški kratkodlaki ptičar se pogreša od ponedeljka zvečer. Dotični, ki bi kaj vedel o njem, se naproša, da sporoči na naslov: G. Zupančič, Kersnikova ul. 3.	17124-27
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60,
za daianie	£a
šifro L 2.—.
Damsko rokavico
usnjeno sem izgubila ob velesejmu. Pošten najditelj naj jo odda:: Sturc, Tavčarjeva ul. 14. 17102-2&
Avto-gumo
kompletno, znamke Pirelli 6.00-19 sem zgubil med Velikimi Laščami in Kočevjem. Najditelju ali tistemu, ki mi pove zanjo, plačam 300 lir nagrade. Kupim gume 32X6, Jane Ivan, Poljanska cesta 69. Ljubljana.	17098-28
Filatelija
Beseda L —.60. taksa —.60,
za d-namt naslova ali za šifro L 2.—.
Novost za
filateliste
Pravkar sem prejel novo izišlo bloko m serijo »Sme-derevo« in jo nudim za vsoto lir 1800. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim ujetnikom. Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. 17072-39
Dopisi
Beseda L 1.—, taksa —.60., za šifro L 2.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Akademik, Brez, Ceneno, Čista, Električna, Dobra žena. Dekle, Do L. 80.000, Dobro blago, Dom 5, Do-bričina, Deželan, Gozd, Koresp. Kotel 50, Kemija, Kras, Keramit, Kompenzacija, Lastni dom, 1000 lir. Marljiva, Miren, Mlajša moč, Mesečno 900 lir, Nočni čuvaj, Philips, Posojilo, Pouk in konverzaci-ja, Poštena 21, Pridna, Res poštena 99, Razna pomoč, Snažnost, Stole, Stalen, Skromna, Sanitaria, Točen plačnik. Takoj vino-toč. Tenor alt, Traverze, Točna 166, Učenka, Ugodno, Mestna šivilja, Za tobačno, Železninar, Zanesljiva, Zelo mirna, Zaželen idealen dom, 1889, 399, 100.000.
Liti
K
DRVA — nudi
1 Pogačnflr
BOHORIČEVA 6 Telef od 20-59
Postrežba brezhibna
ČASA fil BRT8PED1A .JtAL"-ORTOiiED!ČIfI ZAVOD ..RAL"
G. C a r r a n o Via S. Marta, 25 — IIILAKO - Telef ono 84.345
ERNIA —	- • ■ • -
senza
operazione Nuovo Otruratore speci ele
Contiene m modo meraviglioso qualsiasi forma di ERNIA, anehe volumicosa, riducendola ed im-mobilizzandola in breve tempo. L'ortop«dico autorizzato a norma di legge riceve a:
K J L A operacije Nov poseben pas, s katerim |e mogoče na čudovit način zadržati tudi obsežno kilo vsakršne vrste, jo omejiti in v kratkem ustaviti.
V smislu zakona avtorizirani ortoped sprejema
.„_,.	... _ _	— Giovedi 9 Ottobre
GORIZIA - Albergo Tre Corone _ T četrtek> 9. oktobta
.	... _.,.	— Venerdi 10 Ottobre
IDRIA	— Albergo Didic _ T petek. l0. oktobra
nncTtniii ...	____ — Sabato 11 Ottobre
POSTUMIA - Albergo Leone _ T ^boto, 11. oktobra
en rim	... »-.i- — Domenica e Lunedi 12 e 13 Ottobre
FIUME — Albergo Reale _ T nedeljo ^ ponedeljek, 12. in 13. oktobra
_IP___ — Albergo Posta — Martedi e Mercoledi 14 e 15 Ottobre iKifcMJS _ pjazza oberdan — » torek in sredo. 14. in 15. oktobra
J. Marquand
28
HVALA LEPA,
GOSPOD NOTO!
»Ne zamerite,« je rekla čez nekaj časa. »Mislila sem na to in ono, kar ste mi včeraj rekli. Rekli ste, da mi lahko pokažete svet, kakšen je, a da mi ne bo všeč. Podoba je, da vam ga moram zdaj jaz odkrivati in da ste vi tisti, ki niste navdušeni zanj. Kakšno besedo ste že rabili snoči, ko sva nehala plesati? Oh, res... da ni posebno .razkužen', jeli-te? Vi veste o svetu toliko, da se znate povsod ogibati zapletljajev, kaj ne? Imela sem vas res za pre-pametnega, da bi se zagnali v takšno kolobocijo, za prepametnega, da bi se vtikali v zadeve dekleta, o katerem ne veste ničesar. Toda ne bojte se; moj namen je, da vam pomorem iz zagate. Zelo ljubeznivo je bilo, da ste prišli semkaj. Imate pač priporočljivo nagnjenje, pomagati zapuščenim mladenkam. V bistvu ste vrl dečko, da veste.«
Te besede so bile tako nepričakovane, da sem za trenutek obnemel, kajti bal sem se, da ne bi prehudo vzrojil, če bi izpregovoril. Jeza me je kar lomila, toda nisem ji je hotel pokazati; gotovo bi bila znova planila v smeh. Kadar se pripravim, znam biti jedek. Mislim, da je bilo v mojem odgovoru precej pikrobe:
»Prav to je tisto, kar želim. Prišel sem v upanju, da bi mi mogli seči pod pazduho. Kako mi mislite pomagati?«
»Stvar je preprosta,« je odvrnila Nora Joyceova. »Kadar zabrede Američan na Kitajskem v stisko,
ga pošljejo dobri prijatelji domov. Predlog gospoda Mota je odličen... Treba je, da se vrnete v Ameriko in uredite zavozlane niti svojega življenja. Drevi vas popeljem k ameriškemu vicekonzu-lu, kjer vam ne bo grozila nobena nevarnost, jutri popoldne pa sedete v vlak za Šanghaj. To je docela preprosto, ali ne? Počakajte, ne segajte mi v besedo. Za svojo osebo sem zmožna, da si pomagam sama... le nikar ne mislite, da se šalim. Ko opišem nekim ljudem neprilike, v katere ste zabredli, bodo storili vse, da vas spravijo zlepa odtod, ali se vam ne zdi? Najbolje bo, da res vzamem plašč in da greva pri tej priči k vicekonzulu.«
Vstala je in jaz sem storil takisto.
»Misel je izvrstna,« sem rekel. »Ni mi prišlo na misel, da bi se lahko obrnil na konzulat za pomoč. Pojdiva takoj, potem pa se skupaj vrniva v domovino.«
Nora Joyceova je skomignila z rameni.
»Oh, niti v sanjah ne! Hvaležna sem vam za predlog, toda rajši ostanem tu. Preden odpotujem, imam še dokaj opravkov.«
Težak molk je nastal. Izprevidel sem, da z mehkobo ne pridem nikamor.
»Jaz pa pravim, da pojdete,« sem rekel. »Ko povem konzulu, da se major ni sam ubil, in dodam še to, da ste bili vi v njegovi hiši in priča njegove smrti, vas bo menda znal pregovoriti.«
Moje besede so bile deloma zgolj strel v temo, a po naključju sem zadel v črno. Videl sem, kako je dekle prebledelo.
»Tega ne boste storili... tega niste zmožni!« je za jecljala.
»Rajši bi se udržal,« sem dejal, »a docela zmožen sem storiti tak korak in niti za hip se ne bi pomišljal, kakor hitro bi bila to edina pot, da vas prisilim k pameti.«
Tedaj je izpremenila vedenje. Mirnost jo je zapustila tako nenadoma, da sem osupnil. Ugriznila se je v ustnice in zadušila ihtljaj.
»Ali,« je rekla, »mar ne vidite... mar ne vid'4 da vam skušam pomagati? Ne vem, zakaj vas hočejo ubiti. Da vas ne morem siliti, razumem; vendar, ali ne bi mogli uslišati moje prošnje in se umakniti vsaj za nekaj časa? V skrbeh sem bila za vas, to je vse... «
»Jaz pa sem v skrbeh za vas,« sem odgovoril. Zdelo se mi je, da jo razumem, in pri srcu mi je bilo laže. »Oba sva v škripcih, naj hočeva ali ne. Ne vem, kje je vaše mesto v okviru tega, kar se dogaja... in mislim, da niti sami ne veste, toda nekaj je gotovo: do oblastev se ne morete obrniti, ne da bi zabredli v morje neprilik. Isto lahko rečete vi o meni, z edino razliko, da se ne mislim obračati do oblastev. Vidite, zato morate storiti, kar vam pravim.«
Nori se je bila vrnila hladnokrvnost Odgovorila mi je s ponosnim glasom:
»In če bi vam rekla, da ne maram vaše pomoči, da mi vobče ni do nje in da se rajši brigajte za svoje stvari?«
»To ne bi ničesar izpremenilo,« sem odvrnil.
»Zakaj ne?«
»Ne vem, zakaj, a vsekako ne bi ničesar izpremenilo.«
»In če bi vam rekla, da sem tu iz razloga, ki ga imam za jako važnega, in da vaše posezanie ?r
otežuje mojo nalogo?« je nadaljevala. »Ali tudi to ne bi ničesar izpremenilo?«
»Prav ničesar ne,« sem odgovoril.
Dekle je odvrnilo obraz in sedlo nazaj.
»Dobro,« je rekla. »Ne bom se ganila iz te sobe.«
Očitno je bilo, da misli resno, kar pravi. Njene ustnice so bile stisnjene v trdovratno črto, in ko bi ne bil že slutil, bi bil moral ta mah spoznati, da je Nora Joyceova izmed osebic, ki jim je težko vsiliti tujo voljo. Čutil sem, da bi lahko sočustvoval z roditelji, ki jih je bila pustila doma.
»Zastran tega ravnajte, kakor vam je ljubše,« sem rekel. »Ako ne greste z menoj, izvršim svoj načrt. Zahteval bom posredovanje konzularnih oblastev in ta bodo poskrbela za vaše varstvo. Prepuščam vam izbero. Zame ni važno, kako se stvar razplete, da je le nekdo, ki vas ščiti.«
Široko me je pogledala in skrčila prste na oporah svojega naslanjača. Zdelo se mi je, da bo vsak hip poskočila in mi prisolila dve zaušnici.«
»Grozite mi lahko, a te istorije ne boste hodili obešat na zvon,« je dejala. »Konec koncev ste vendarle gentleman.«
»Konec koncev je podoba,« sem odvrnil, »da se zanašate na kavalirstvo, kakor vsaka osamljena ženska, ki je na milost in nemilost v moških rokah; a v tem primeru, gospodična Joyyceova, pravilo ne drži. Videti vas hočem docela zunaj nevarnosti, vsega ostalega mi ni mar. Ne verjamem, da bi imeli le količkaj pojma o nevšečnostih, v katere ste zabredli. Vsekako je na vas. da se odločite... zame ali za ameriška oblastva. Kaj vam je ljubše? Jaz? Na to sem pripravljen.«
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra»/Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani