r-L
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
I shaja vsako sred*.
NASLOV uredništva in upravništva:
1818 W. 2 2nd St. Chicago, 111.
ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post office at Chieago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE: / 818 W. 22nd St. Chicago, III.
"i_r
Wo. 9. Štev. 9.
Chicago, III., 10. marca (March) 1915
Ameriške vesli.
Preprečena nesreča na morju.
New York, N. Y., 7. marca. —
Iz Londona prihaja semkaj brezžično brzojavno poročilo, da je pričel francoski potniški parnik "La Touraine" na odprtem morju, 400 milj od irskega obrežja goreti. Na parniku se je nahajalo 38 potnikov 1. razreda, 42 potnikov III. razreda in 200 uslužbencev na parniku. La Touraine je bila na potu iz New Yorka v Havre. c
' Ko se je raznesla - novica o ognju na parniku, je nastala med potiiiki grozna panika. Bali so se slične velike nesreče, kakor se je bila pred leti pripetila na parniku Titanic. Kapitan parnika "La Touraine" je deloval z največjo eneržijo in je gledal na to, da se je poslalo takoj na vse strani brezžične klice C. O. D. na pomoč. "Kmalu zatem so prišli 4 parniki na lice mesta, ki so vse prestrašene potnike rešili. Med temi se je najbolj odlikovala neka angleška križarka, katera je hitela z največjo naglico ponesrečeni ladji "La Touraine" na pomoč. Tudi ogenj so pogasili, da je parnik odplul dalje v Havre.
Na parniku "La Touraine" je bilo veliko vojnega materijala naloženega in sicer: 500.000 nabojov ali patron, 139 brzostrelnih pušk in 1200 ton provijanta, obleke in drugih vojnih potrebščin.
Parnik "La Touraine" je bil zgrajen leta 1891, zavzema 3,378 ton in je dolg 520 čevljev. Znamenito je to, da je parnik "La Touraine" meseca okt. 1913 re šil 132 potnikov iz znanega zgorelega parnika "Volturno', za kar je prejel kapitan Caussin in moštvo pohvalo in zlato kolajno.
Leto 1. Volume X.
en policaj, trije pa smrtno ranjeni. Dosti ni manjkalo, da ni kasneje razjarjena množica ljudstva linčala bandita Dognalo se je, da sta došla semkaj šele pred nekaj dnevi iz mesta Baltimore. Md.
let stari Ilenry J. Schoff. Samomor je baje izvršil vsled neozdravljive bolezni ali telesne slabosti. Schoff je bival v našem mestu že od 1. 1864 in je bil rodom Nemec. Njegov sin opravlja tukaj službo načelnika pri ognjegascih.
Nesreča v premogovniku.
Hinton, W. Va., 8. marca. —
Minuli torek se je pripetila v Lay-land rovu velika razstrelba, kjer je delalo 170 mož. Vzrok razstrel-be se pripisuje vnetju plina. Včeraj so rešili iz rova 47 premogar, jev, ki so bili zajeti v nekem stranskem rovu 5 dni; ostali pre-mogarji so se pa gotovo zadušili in minulo bode gotovo in najbrže še več dni predno bode zamoglo rešilno moštvo dospeti do teh po nesrečencev.
Pet oseb ustrelil.
Brunswick, Ga. 6. marco. —
Tu se je odigrala danes v sredini trgovskega predmestja • strašna žaloigra, koje še v ne kmalu.
Bivši župan našega mesta po imenu Monroe Phillips je vsled nesrečnih špekulacij znorel. Kar nepričakovano se je prikazal na neki cesti s puško in je pričel brez povoda streljati na mimoidoče pasante. Vstrelil je do smrti pet oseb, 34 pa nevarno ranil. Mrtvi so: Geo W. Asbell, motorman, K. M. Deavers, policaj, Harry F Dunwoody, odvetnik, W. M. Hackett, pogrebnik in L. C. Padgett, bivši policaj. Morilca Phil-lipsa so konečno tudi ustrelili.
Naval na privatno banko.
Dne 7. t. m. se je ustrelil na grobu svoje žene na Mt. Carmel pokopališču v Chicagu znani ita lijanski bankir Ignacij Meccia sodrug tvrdke Meccia & Manno na 515 West Oak St. Ko se je zvedelo o smrti tega privatnega bankirja, se- je ljudstvo navalilo pred pisarno ali urad na 515 West Oak cesti. Vsakdo je zahteval svojo denarno vlogo nazaj. Na val pred označeno banko je bil tako velik, da je moralo 16 policajev skrbeti za red.
Nihče še ne ve, kaj je bil pravi vzrok samomora znanega voditelja Italijanov v našem mestu. Eni trdijo, da je preveč žaloval za svojo pok. ženo, drugi pa zatrju jejo, da je izgubil velike svote pri svojem podjetju.
tem parniku se nahaja 6000 raznovrstnih zabojev in zavitkov z različnimi darili in 56.000 funtov indijanske koruze.
Ponesrečeni otroci. Albion, N. Y. 8. marca. \
stecu Knowlsville, nedaleč od tukaj je zadel na nekem ; križišču pomnimo I nek avtomobil v voz poulične železnice. Vsled te kolizije so bili na mestu ubiti 4 otroci, 2 pa težko ranjena.
' Oropana pošta.
Te dni so tatovi oropali pošto v Texas City, 111. in odnesli .poleg nekaj gotovine tudi znamk v vrednosti $65. — *
Meso bode ceneje.
Kakor je posneti iz raznih chi-kaških listov, se bode meso tekom nekaj dni pocenilo od 1 do 3 cente pri funtu.	" :
Vzrok temu se pripisuje prepoved izvoza provianta za evropsko vojno. Prav< radi tega so zaplenile zunarije oblasti veliko množino ameriškega mesa v vrednosti 8 miljonov dolarjev. Vzrok cenejšega mesa je tudi pripisovati sedanji živinski kužni bolezni. Mnogo farmerjev namreč želi in hoče prodati svojo živino čim preje mogoče vsled strahu pred ozna» ceno epidemijo.
Colo-
K štrajku premogar jev v radu.
Denver, Colo., 8. marca.—-Predsednik znane in velike Colorado
Umestna predloga.
Indianapolis, Ind., 8. marca._
Kar so želeli trgovci našega mesta že več let, so dosegli sedaj vspešno s tem, da bode medseboj na konkurenca malo pojenjala.
V senatski zbornici je bila nam reč sprejeta predloga glede pre povedi rabe takozvanih obrestnih kuponov (Premium Coupons) Vsak trgovec, kj bode hotel iste še nadalje držati v prometu, bode moral plačati $1000 davka zato.
Dne 6. marca je naš državni governer tudi podpisal listino, na podlagi katere se je mesto Garj* uvrstilo med mesta II. razreda.
Ruski general umrl v New Yorku. New York, N. Y., 8. marca. —
V tuk. Plaza hotelu je umrl včeraj ruski general Dimitrij Stepa-novič Vasiljev po dva meseci trajači bolezni. Pokojnik je bil v službi pri ruskem poslaništvu v Washington. D. C.
Odstop Goethalsa. Panama, Panama, 8. marca. —
General Goethals, vrhovni inženir gradbe panamskega prekopa in governer panamske "zone" namerava tekoče leto odstopiti in se podati v pokoj.
Fuel & Iron družbe poroča, da! Suha nedelja v Springfield, m. bode prišel semkaj letos začet-' Springfield, ILL. 8. marca. Tekom meseca aprila J. D. Ročke- kom zadnjih osem let so bile prvič feller ml. in da si bode ogledal tukaj v Springfieldu včeraj vse vse rove, ki so njegova lastnina, gostilne zaprte. Olčrajni šerif je To pregledovanje bode v zvezi z izdal namreč minuli teden odred-dolgotrajnim premogarskim štraj- bo, da se ne sme več ob nedeljah kom.	prodajati opojnih pijač. Tako so
---; včeraj ali prvič naši gostilničarji
Boj s policijo.	res strogo držali novo zapoved,
Wilmington, Del, 7. marca. — ker se 3e vsled te*a prestopka iz-Včeraj je tukajšna policija areto- ™ila »a1110 ena aretacija, vala dva bandita, ker sta hotela
vlomiti v neko prodajalno. Ker sta	Star »momorilec.
pa tudi vlomilca rabila svoje orož- Oak Park, m 8. marca. Tukaj je je bil v tem spopadu ustreljen se je včeraj usmrtil z britvijo 82
Zopetni požar v Edisonovi tovarni.
West Orange, N. J. 8. marca.
Sinočr krog 12 ure je nastal v ve* liki Edisonovi tovarni za gramofonske plošče zopet požar. Ogenj je poslopje do cela uničil škoda znaša nad $100.000.
Lansko leto meseca decembra je tudi ogenj uničil nekaj Ediso novih tovarn ter jfe naredil tedaj škode nad 2 milijona dolarjev.
Iz delavskega sveta. Pittsburgh, Pa. 8. marca. Tekom zadnjih 24 mesecev so počivale skoro vse velike Carnegijeve me-ijeklarne v Homestead, Pa. Danes so pa iste zopet otvorili, ker je dobila družba veliko naročil za razne izdelke. V velikem plavžu so pričeli delati, tako tudi v tovarni za železne plošče; v drugih delavnicah se pa je pričelo danes z delom. Vsled tega je ondi zaposlenih zopet približno 4000 mol, Tudi v Mc Keesportu bode o-tvorila znana National Tube družba zopet svoje tovarne, ker je dobila veliko naročil za cevi za neko južnozajDadno petrolejsko družbo.
jaštvo metati bombe in mine na deroči strani dardanelskega vodovja nedaleč od Magure. Na ta Uačin nameravajo spraviti podmorske mine v bližino egejskega morja kjer se nahajajo angleške in francoske križarke.
Velika angleška oklopnica "Duncan" je pri trdnjavi Kill id Bahr na evropskem obrežju uspešno pregnala Turke. Sodi se, da so izgubili Turki zadnje dni od 60 do 70 velikih Kruppovih trdnjavskih topov. "
Ultimatum Mehiki
Washington, D. C. 8. marca.
Ker vladajo v glavnem mestu Me hike še vedno neznosne razmere vSled ondotne vstaje, je poslal danes predsednik Wilson, generalu Carranza ultimatum. V tem je za hteval predsednik Združenih držav, da naj Carranza čim preje mogoče preskrbi mir ir **ed ina-če bodo stopile zopet naše države Mehiki na prste.
Iz mesta Mexico City se poro ča, da so pristaši generala Obre-gona, ki se je sedaj polastil mesta, — prizadeli mnogo Američanom občutno škodo. Tako je moral plačati samo en bogat bankir 500.000 peset odkupnine. V mestu je na stala lakota, ker primanjkuje že kruha in drugega živeža. Poleg tega je nastala ondi tudi neznosna draginja.
Duhovniki vjetniki.
New Orleans, La., 8. marca. —
Vsled zopetnih nemirov v Mehiki prihajajo semkaj iz glavnega mesta Mexico City razne žalostne vesti. Uštaši so vjeli in zaprli v tem mestu 300 domačih duhovnikov, zatvorili so dalje tudi vse katoliške šole in samostane. 186 duhovnikov drugih narodnosti je moralo bežati preko meje.
Kardinal Gibbons in mehiško vprašanje.
Baltimore, Md. 8. marca. Kardinal Gibbons se je danes podal proti New Orleansu, La. kjer se bode sestal z katol. nadškofom Moratom iz Mexico City, Mehika. Označeni mehiški cerkveni dostojanstvenik bode poročal kardinalu Gibbonsu o številnih nasilstvih, prizadetih od strani* vstašev napram katoliškim duhovnom in raznim redovnicam.
Gibanje vstaškega generala Villa.
El Paso Tex. 8. marca, piavne čete vstaškega generala Villa so se obrnile danes iz mesta Guadalajara proti Aguascalientesu. Koliko znaša število njegovega vojaštva ni znano. General Villa namerava v kratkem prodreti in napasti Caranzovo posadko pri Vera Cruzu in Tampico.
Belgijcem na pomoč. New York, N. Y. 8. marca. Včeraj je odplul iz našega mesta proti Belgiji tovorni parnik Harpa-lyce z 8100 tonami živeža ali provijanta za nesrečne Belgijce. Na
Inozemske vesti*
Evropska vojna.
BOJ ZA CARIGRAD.
London, Anglija, 8. marca. Boj
za Carigrad med zavezniško floti-lo in Turčijo se še vedno nadaljuje. Francoske in angleške križar ke delujejo v dardanelski ožini s takim vspefcom, da je pričakovati že tekom 14 dni padca Carigrada v sovražnikove rofce.
VSerai se je angleški super-drednaught "Queen Elizabeth vsidral v saroškem zalivu ter je metal bombe v razdalji 10 milj na suho ozemlje vsled česar je zopet več dardanelskih trdnjavic padlo.
Sovražne ladje so opustošile tudi veliko turško-azijsko pristanišče Smyrna, ki leži ob aegejskem morju.
V Bulgariji krožijo vesti, da se namerava turška vlada preseliti iz Carigrada v Malo Azijo. Govori se tudi, da so bivšega sultana Abdul Hamida s silo nekam odvedli, da bi se preprečilo splošno vstajo na Turškem. Abdul Hamid se je skušal zopet polastiti oto-manskega prestola.
Kristjani bežijo pred Turki. . .Solun, Grška 8. marca. Na tisoče in tisoče kristjanov beži iz raznih mest, trgov in vasi zapadne evropske Turčije pr<?d Turki, ker se bojijo krvavega klanja. Največ teh begunov se je podalo v Bulga-rijo.
Klanje kristjanov po raznih turških okrajih se je pričelo že pred nekaj dnevi, ko je bUo turško vojaštvo odpoklicano k fronti proti Carigradu. Turško ljudstvo se hoče na ta način maščevati nad krščanskimi podaniki, ker je Turčija zopet zapletena v vojno. Samo v mestecu Tekle je bilo baje umorjenih 80 kristjanov, v Ortaji, Maltepe in Tchene so pa Turki požgali in oropali vsa domovja crščanskih stanovnikov.
Bukarest, Rumunija 8. marca, ier je naša vlada še pravočasno zvedela, da nameravajo Turki vse inozemce poklati če bi padla zadnja dardanelska trdnjava, — je izdala naša vlada poziv vsem ino-zemcem na Turškem, naj takoj jezijo preko meje. Tako grozi (Curčija tudi grški vladi, ako bi se Grška pridružila ofenzivno zavetnikom. Tozadevno je danes turški poslanik Šalih Bey v Atenah tudi grško vlado opozoril, da ne prevzame visoka porta nikake odgovornosti za varnost grških podanikov na Turškem , — v slučaju vojne. Na Turškem živi več tisoč Grkov.
Mesto Smyrna v plamenu. London, Anglija, 8. marca. Iz o-
toka Tenedes v aegejskem morju prihaja semkaj poročilo; da je veliko turško obmorsko mesto Smyrna v plamenu. Pod poveljništvom angleškega admirala Sackville H. Gardena se je vsidralo nedaleč od ^myrne 15 največjih bojnih ladij Francije in Anglije, katere neprestano obstreljujejo Smyrno. Admiral je izdal ukaz, da se ne bode preje prenehalo z oblegoVanjem sovražnega mesta, predno se isto ne vda prostovoljno njemu v roke.
Izmed zaveznih bojnih ladij se odlikuje najbolj angleški super-drednaught "Queen Elizabeth," ker meče 10 milj jdaleč velikanske krogle, katere tehtajo približno eno tono. Na ta način se bode morala vdati tudi najbolj važna turška trdnjava "Kale Sultanie" in "Hamidieh." Iz dosedanjih o-peracij zaveznega vojnega bro-dovja se da sklepati, da bode padel Carigrad že tekom 14 dni.
Tudi na severni strani Arasa, pri Notre Dame de Lorette so hoteli naše strelske jarke zajeti Nemci, pa se jim to ni posrečilo. \ Champagne smo zajeli mnogo sovražnika in odvedli seboj več vojnih jetnikov.
Nemška poročila.
Berlin, Nemčija, 8. marca. Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo o zadnjih vspe-hih: Včeraj so se vršili med mestom Somme in morskem obrežju hudi artilerijski spopadi. Ker se je hotel sovražnik približati v južni strani Ypres, — so ga naši prepodili. Tako smo imeli tudi u-spehe pri Vosges in Le Mesnil.
Odpoklic novincev za Nemčijo.
Kodanj Dansko, 8. marca. Nemška vlada je odpoklicala pod orožje vse one nabornike do starosti 55. leta, ki so bili pred dvema mesecema spoznani kot nesposobni za vojaško službo.
Novi Zeppelini Ženeva, Švica, 8. marca. Semkaj
se poroča, da je dospel včeraj znani grof Zeppelin v mesto Frid-riehshafen kjer gradijo dva velika vojna zrakoplova po njego-govem načrtu. Zeppelina bosta
dooraiena že v nekaj tednih.
Grška se pripravlja tudi za vojno. Athene, Grška, 8. marca. , Med
grškim ljudstvom se je kar naenkrat pojavila želja, da naj nastopi Grška vlada z vojno proti Turčiji. Danes je prineslo skoraj vse časopisje ostre članke, naperjene napram Turčiji, zahtevajoče vojno. Po ulicah in cestah je korakalo danes na tisoče dijaštva in drugega ljudstva, pevajoč domo ljubne pesmi pred poslaništvom zaveznikov.
Grški kralj Konštantin je spre-jel-demisijo ali resignacijo svojega kabineta. Ni se še dosedaj. odločil za vojno ker mu je Nemčija in Avstrija doposlala ostro noto, naj se še vmešava v turško vojno. Označeni dve državi so se naravnost izrazile, da bo imela Grška v tem slučaju hude posledice in da se bode Nemčija ter Avstrija zavzela za Turško s tem, da bo napovedala tudi Grški vojno vsled tega.
Število vojnih vjetnikov na Nemškem.
Berlin, Nemčija, 8. marOi. Skupno število raznih vojnih vjetnikov na Nemškem znaša sedaj 718.-000. To število se je od 1. jan. letos pomnožilo za 200.000 mož.
Nemci pobili 300 Turkov. London, Anglija 8. marca. Povodom zadnjih bojev ob sueškem prekopu je nastal spor med nemškimi častniki in turškim vojaštvom. Posledica tega spora je bila, da so Nemci pobili 300 svojih otomanskih zaveznikov ali Turkov.
Italija se pripravlja za vojno. London, Anglija 8. marca. Iz
Rima se semkaj poroča, da je italijanska vojaška oblast odpoklicala pod zastavo vse rezerve častnike.
Med Dunajem, Berlinom in Rimom se vršijo važna tajna posvetovanja glede zahtevane odškodnine, katero bi naj Avstrija Italiji dovolila. Italijanska vlada obstoja odločno pri svojih prvotnih zahtevah. Sodi se, da se mora to vprašanje že tekoči teden ali ugodno, ali neugodno rešiti.
Na severnem' bojišču.
Petrograd, Rusija, 8. marca.
Ruske čete so Nemce pri Augu-stovem zapodile v beg tako, da i-ma sovražnik občutno izgubo. Boj pri Augustovem je trajal neprestano 10 dni. Nemci tudi zapuščajo trdnjavo Osowic katero so cel teden oblegovali.
Na severni strani reke Pilice, je naša bojna vrsta 7 milj dolga. Nemci imajo tukaj skupno z Avstrijci približno 200.000 mož, ko-jim stoji nasproti naša, 350.000 mož broječa armada.
Rumunska mobilizira. Bukarest, Rumunija 8. marca.
Rumunska vlada je najela $40,-000.000 vojnega posojila za svojo armado ker je pričela na tihem mobilizirati.
Turki polagajo mine. Carigrad, Turčija 8. marca. Iz
strahu pred sovražnim vojnim jrodovjem, je pričelo turško vo-
Vspehi Francozov.
Pariz, Francija, 8. marca. Uradno se poroča o velikih vspehih francoskih čet v Vosgues gorovju. Dasiravno so Nemci na dotičnem kraju ojačili svoje pozicije, so jih naši pognali daleč nazaj.
Blizu Muenstra smo zasedli višine Reich Ackerkopfa. Pri Muehlbachu in St. Ollfwehru smo Nemce tudi dvakrat zapodili v o-zadje. Na desnem bregu reke Fecht smo zasedli mestece Imberg, ki leži dobro miljo daleč od Ful-tzerna.
Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija 8. marca. Uradno se naznanja, da so se vršili zadnje dni pri mestu Petrokov hudi spopadi med ruskimi četami in avstrijsko artilerijo. Ker se je naša artilerija dobro obnesla, se je moral sovražnik konečno u-makniti nazaj.
Boji v karpatskem gorovju se še vedno nadaljujejo. Veliki snežni zameti ovirajo obe sile do kakega rezultata. Drugod je situacija ne-izpremenjena.
Razdelitev Portugalske. London, Anglija, 8. marca. V
portugalskem mestu Laiqego so dne 6. t. m. demokratski državni poslanci proglasili generala Antonio Zavier Correia Barreto pred sednikom Severne Portugalske. Sedaj bode imela ta republika dva predsednika: enega za severno, druzega pa za južno Portugalsko.
Barberton, Ohio.
, Cenjeno uredništvo: ...
Poročam Vam, da so delavske razmere tukaj ravno tako slabe, kakor menda povsod. Pričakovali smo, da bode kaj boljše, pa je vedno še slabše. ---Dal Bog res,
da bi prišli zopet enkrat v pravi, tli stari tir!
Slovencev nas je tukaj dosti, ta-▲o tudi društev raznovrstnih Jed-not. Le žal, da je še najti tudi tukaj dosti rojakov, ki ne marajo za društva. Izgovarjajo se: "Kaj mi bo društvo.. " Mlad sem še in zdrav! — Pa, hudo se motiš prijatelj: Kdo ti je dal garancijo, da boš vedno zdrav. Lahko jutri te že vrže bolezen na postelj ali pa v grob. Kakor se je posestnik dolžan zavarovati proti ognju, tako si se ti dolžan zavarovati proti bolezni, oz. smrti.
Toraj rojaki, ki še niste nikjer zavarovani, pristopite pod okHlje naše K. S. K. Jednote, ki je največja in najmočnejša slovenska podp. organizacija v Ameriki.
Slovenske cerkve in šole nimamo tukaj; pač pa imamo slovenskega župnika, ki deluje na tuk. angleški župniji. Omenjeni gospod vabi in opominja vse naše slovenske stariše, da bi pošiljali svoje otroke v katoliške šole. Ako Vam že tega ni mogoče, zaradi plačevanja malenkostne šolnine, — pa pošiljajte saj otroke h krščanskemu nauku ob nedeljah. Naš rojak župnik Rev. V. Hribar poučuje otroke v nedeljskih šolah brezplačno vsako nedeljo.
Stariši! Zavedajte se torej svojih dolžnosti dokler je še čas in da Vam ne bo enkrat morda žal to kar ste sedaj zamudili!
S pozdravom do vseh članov in članic naše Jednote!
Josip Lekšan.
NAZNANILO.
Ely, Minn.
Is urada društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. Ely, Minn.
S tem se naznanja vsem članom gori ocenjenega društva, da je bilo sklenjeno na naši zadnji mesečni seji dne 21. febr. da se vdeleži-mo skupne sv. maše dne 21. marca t. 1. Kdor se nalašč ne vdeleži iste, plača 50c globe ali kazni; izvzeta je le bolezen.
Zatorej prosim vse člane našega društva, da se zberejo označeno nedeljo točno ob 8 uri zjutraj v stari cerkveni dvorani in potem odkorakamo od tam skupno k sv maši.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Kovach, tajnik
NAZNANILO.
St. Louis, Mo.
Iz urada društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. )
. Cenjeni sobratje in sosestre zgoraj omenjenega društva! Vsake-jnu je dobro znano, da zahtevajo pravila naše K. S. K. Jednote, da morajo opraviti vsi člani in članice svojo velikonočno dolžnost.
Na podlagi teh pravil je tudi naše društvo sklenilo na svoji seji dne 21. febr. 1915., da bodemo imeli skupno spoved v soboto dne 13. marca t. 1. zvečer ob 7 uri in v nedeljo, dne 14. marca ob 8 uri zjutraj pa sv. mašo in sv. obhajilo. -
Torej prosim vse člane, da se zberejo dne 14. marca zjutraj ob pol 8 uri v navadni dvorani; od tam bodemo pa skupno odkorakali v cerkev k sv. maši in mizi Gospodovi. Vsakdo naj prinese seboj društveni znak (regalijo) ako ga morda kdo še nima, ga bo lahko dobil tam pri tajniku za 75 centov.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
John Mihelčič, tajnik.
Rankin, Pa.
Iz urada društva sv. Petra in Pavla št 91 K. S. K. J. Rankin, Pa.
Tem potom opozarjam in prosim vse člane goriomenjenega društva, da bi se bolj redno vde-leževali naših društvenih sej ali zborovanj. Osobito pa prosim naše člane, da bi se polnoštevilno vdeležili naše prihodnje mesečne ki so vrši v nedeljo, dne 14. marca t. 1. Na tej seji imamo na dnevnem redu več važnih stvari, ali točk. Zaeno tudi opozarjam vse
one člane, ki so ostali društvu dolžni za asesment, da svoj dolg poravnajo, ker drugače se bo postopalo ž njimi po društvenih, oz. Jednotinih pravilih. Ako bode morda kak član (ica) suspendana, naj ne pripisuje krivde društvenemu odboru, temveč samemu sebi, ali svoji lastni zanikrnosti. • Le dobro prečitajte pravila, pa boste gotovo bolj točno plačevali svoje prispevke za društvo m Jed-noto! Ako pa kateri član res ne more plačati asesmenta, naj se pride k seji opravičit. Moja dolžnost ni, da bi moral vedno za to članstvo opominjati. Vsakdo ve kaj ima zahtevati od društva in Jednote; tako naj pa tudi pomni, kaj društvo in Jednota v prvi vrsti od člana zahteva.
Konečno še prosim vse one člane in članice, ki morda še ne dobivajo redno Glasila, naj mi pošljejo ali prinesejo k seji svoje prave ali nove naslove, da se za devo reši!
Sobratski pozdrav celemu članstvu K. S. K. J.
Frank J. Habich, tajnik.
NAZNANILO.
Pittsburgh, Pa.
Vsem članom društva sv. Roka št. 15 K. S. K. J. se naznanja, da bode imelo naše društvo svojo skupno spoved dne 20. marca t. 1 Spoved se začne v soboto ob 4 uri popoldne in se konča okoli 11 ure zvečer. Skupno sv. obhajilo bode v nedeljo, dne 21. marca ob 8 uri zjutraj. Takoj po rani maši se bodo kolektali mesečni prispevki ali asesment za mesec marc.
Zatorej dragi mi društv. sobratje! Pridite označeni dan vsi. Saj smo lahko ponosni, ker pripadamo k enemu, prve vrste slov. podp. društvu našega mesta in o-kolice.
Naše društvo se nahaja v dobrih finančnih razmerah. Svetoval bi torej rojakom, ki niso še pri nobenem društvu, da naj pristopijo k nam, da »e boste prepričali o vsem dobrem, kar deli to društvo svojim članom v zvezi z našo si. K. S. K. J.
Delavske razmere so tukaj še vedno slabe. Rojaki, ne hodite torej iskat dela semkaj v Pittsburgh !
S pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J. najbolj pa članom društva sv. Roka št. 15 K. S. K. J.
Frank Cvetic, tajnik.
Butte, Mont
Cenjeni sobrat urednik t — Oziraje se na sklep naše seje z dne 24. febr. t. 1. si štejem v dol žnost, da poročam članom društva sv. Jan. Krst. št. 14 K. S. K. J. da nas je irsko društvo povabilo k vdeležbi njihove slavnosti, ki se vrši na dan sv. Patrika (St. Patricks day) dne 17. marca t. 1.
Sklep našega društva je bil, da se odzovemo temu povabilu. Torej se zberemo označeni dan skupno zjutraj ob 8 uri v "German Hali' 'na 215 N. Main Str. in odkorakamo v Centerville. Tam nas goriomenjeno irsko društvo pričakuje, da gremo zatem skupno v cerkev Matere božje (St. Mary church) k službi božji. Po svetem opravilu odkorakamo po glavnih ulicah, zatem gremo pa v skupnem sprevodu v dvorano, katera bode naznanjena pri prihodnji seji dne 10. marca t. 1.
Torej Vas cenjeni sobratje u-ljudno vabim, da se vdeležite polnoštevilno naše prihodnje seje ker imamo tudi več važnih točk na dnevnem redu. Kdor se te parade omenjeni dan nalašč ne vdeleži, zapade kazni $2. — Oproščeni so le člani s potnimi listi in bolniki.
Zatorej dragi mi sobratje: Na svidenje, da dobimo "Shamrock." Z sobr. pozdravom
Charles Prelesnik, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Cenjeni sobrat urednik: — Prosim Vas, da blagovolite priobčiti sledeče vrstice v Glasilu K. S. K. J.": —
Ker se le malo kdaj čuje glas iz našega mesta, sem se torej jaz namenil, da označim nekaj podatkov, kako je še pri nas. Letos smo imeli pravo sibirsko zimo, katera nas je toliko časa ovirala od pouličnega življenja, in nam je delala prijateljstvo okoli peči v toplih sobah. Velike brezposelnosti in be-
de, katera je nastfda tukaj to zimo, mi je nemogoče popisati, ter je ista še sedaj na dnevnem redu. Nekdaj tako živahno mesto, Milwaukee, ki se posebno povzdiguje kot veliko industrijsko mesto, je sedaj tako tiho in mirno, kakor na pokopališču. Zadnje dni imamo j ako lepo vreme in solnce nas ljubko pogleduje vedno bolj iz visokega neba; toda kljub temu so še delavske razmere neznosno slabe. Žalostno je, kjer se slabo dela,sraditega gre tudi veliko Slovencev od tukaj si iskat boljše sreče po širni Ameriki.
Za enkrat ne svetujem rojakom, da bi sem prišli si dela iskat, ker tukaj se delo jako težko dobi. Na društvenem polju še dosti dobro napredujemo, imamo več podpornih društev, pripadajočih k različnim Jednotam in Zvezam, — Med temi je tudi "Društvo sv. Janeza Ev. štev. 65 K. S. K. Jednote" katero se prav lepo razvija in napreduje; toda kljub temu še ni naša naloga dovršena, ampak nas še čaka veliko napornega dela, kajti gotovo je že marsikomu znano, da je naša K. S. K. J. razpisala posebno nagrado za pridobitev novih članov^ Torej cenjeni sobratje: Vsi na noge! Pričnimo z agitacijo, ter pridobimo vsaj vsak po enega člana za društvo in Jed noto, tako da se bo Članstvo podvojilo v najkrajšem času; potem je nam nagrada zagotovljena.. Da si imamo tukaj večv podpornih društev, je vendar še veliko naših rojakov, ki niso pri nobeni podporni organizaciji.
Naše društvo sv. Janeza Evang. št. 65, je najstarejše slovensko podporno društvo v našem mestu, ter plačuje svojim članom bolniško podporo en dolar na dan ali $7.00 tedensko in ima še vedno dovolj prostora pod svojo zastavo, da novo pristople člane sprejema z razprostrtimi rokami. Dne 14. febr. je omenjeno di-uštvo sklenilo na svoji redni mesečni seji, da i-majo novo pristopili člani prosto pristopnino in sicer za dobo treh mesecev. To velja za marc, april in maj. Toraj rojaki Slovenci in br. Hrvati, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu: Ne odlašajte lepe prilike v Vašo korist od danes do jutri! —
Sedaj se Vam nudi najboljša prilika, da si poiščete varnega zavetja, za slučaj nesreče, bolezni ali celo smrti; kajti Človek nikdar ne ve, kdaj ga nesreča doleti. --
Člani naj bi si tudi zapomnili, da je njih važna dolžnost, redno prihajati k sejam, ker redne seje se vrše samo enkrat v mesecu. Vsakdo ima gotovo toliko časa, da posveti enkrat na mesec eno ali dve uri Časa svojemu društvu. Na vsaki seji pridejo zelo važne stvari v razpravo ali na dnevni red, o katerih je treba temeljito razpravljati, da se pride do pravega zaključka. Zato je pa potrebno, da so pri vsaki seji vsi člani navzoči in tudi točni z mesečnimi prispevki, da tako prihranijo tajniku nepotrebno delo, — sebi pa neljube sitnosti.
Delujmo vsi složno in bratsko, roko ob roki in društvo se bo razvijalo v najlepšem cvetju. Nastopimo toraj z združenimi močmi in pridobimo kolikor mogoče novih članov, ker s tem koristimo našemu društvu, ter delamo za blagor in procvit naše dične K. S. K. Jednote in v pomoč rojakom!
Frank Frančič.
jenega društva, in da pošljejo svoj stari naslov, še poleg novega naslova. Upam, da bodo to upoštevali tudi člani stanujoči tukaj v mestu. • .
Ako kateri član, spadajoč k zgoraj omenjenemu društvu ve za katerega svojih znancev ali prijateljev, da ni še pri nobenem katoliškem podpornem društvu, naj istega nagovori, da pristopi k istemu društvu kakor sam spada, ker le tako nam bo mogoče napredovati z novimi člani pri društvu in tudi pri K. S. K. Jednoti.
Pozdrav vsem članom in članicam zgoraj omenjenega društva, in K. S. K. Jednoti mnogo uspeha in napredka!
John Vidmar, tajnik, 1112 N.
Broadway St. Joliet, 111.
Joliet, 111. v
Gospod urednik: — Prosim Vas, da priobčite te vrstice v Glasilu K. S. K. Jednote.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote, Joliet, IU.
Tem potom so naprošeni vsi člani in članice zgoraj omenjenega društva, da bi redno plačevali svoje mesečne prispevke, in da bi se ravnali po pravilih društva in po pravilih K. S. K. Jednote glede plačevanja mesečnih prispevkov, ker imamo sedaj nova društvena pravila, in nova Jednotina pravila, ki so stopila v veljavo s prvim januarjem leta 1915.
Zatoraj je vsaki posamezni član in članica naprošen (a) da ista pravila pazno prečita in ista upošteva; kateri član še ni dobil novih pravil, je naprošen, da pride na prihodnjo sejo, ali pa naj se zglasi no domu pri društvenemu tajniku zanje. Člani, kateri so izven mesta, ali na potnih listih in morda še ne dobivajo "Glasila" K. S. K. Jednote, so naprošeni, da to naznanijo tajniku zgoraj omen-
Chisholm, Minn.
Cenjeno Glasilo K. S. K. Jednote.
S tem se naznanja vsem članom društva sv. Srca Jezusovega štev. 54 K. S. K. J. da se vrši prihodnja mesečna seja dne 21. marca v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih točk; zatoraj pričakujem, da se bode vsak član te seje udeležil kateri ni preveč oddaljen. Vsakdo, kateri se ne~u-deleži brez opravičenega vzroka, se bode kaznoval po društvenih pravilih. Opominjam tudi vse one člane, kateri so na potnih listih, da naj skrbe kadar jim potni list poteče, da istega ponove, oziroma da se plača za 6 mesecev naprej. Kakor je bilo sklenjeno pri glavni seji mes. dec. da ni nobeden član deležen bolniške podpore ako ne plača redno mesečnih prispevkov. Zatoraj svetujem vsem članom, da redno plačujejo vsak mesec, da se tako izognejo mogočim neprilikam. Nadalje priporočam tudi onim rojakom kateri .želijo pristopiti h kakemu društvu, naj se oglase pri nas. Pristopnina je tako nizka komaj $2.50. Bolniške podpore plačujemo $20.00 na mesec. Rojaki, sedaj se vam nudi lepa prilika, da se zavarujete za slučaj bolezni ali nesreče, katera lahko vas doleti vsak čas. Opomnim še, da je naša K. S. K. Jednota jedna najmočnejših slovenskih organizacij v Združenih državah, in katera je že izplačala na stoti-soče dolarjev podpore, ter s tem pomagala mnogim vdovam in sirotam. Torej se enkrat kličem: Rojaki, ne pozabite prilike pristopiti k našemu društvu Srca Jezusovega, št. 54.
Frank Fierst, ml. tajnik, 124 Hemlock St
Frontenac, Kans.
Pomlad prihaja zopet v deželo, — — tako zaželjena pomlad, katera nam bo prinesla zopet zelenja, cvetja,--boljših časov
in morda tudi tako zaželjeni mir, po katerem zdihuje svet v Evropi. Sedaj smo že prestali tri letne čase: poletje, jesen in zimo; teh ne bodemo pozabili tako iz lepa, saj se je v tem času pretočilo že na milijone solza in na milijone kaplje človeške krvi v zunanjem evropskem klanju. — — Dal Bog, da bi nam prinesla zelena pomlad oljkino vejico v znamenje zaželje-nega splošnega svetovnega miru! --
Cenj. sobrat urednik: — Odkar prihaja nova vejica našega mogočnega podpornega drevesa K. S. K. J. v podobi Glasila tudi semkaj v našo državo Kansas, ga pitamo z veseljem, ker nam prinaša raznovrstne vesti širom Amerike od naših sobratskih društev in novice iz naše tužne stare domovine.
Odkar si je naša si. Jednota o-mislila svoj lasten list, je vsak član nekako bolj ponosen nanjo s tem, da se tudi bolj zanima za njeno delovanje ter napredek. Tako je tudi prav, da celokupno skrbimo za procvit naše največje slovenske podp. organizacije.--
Naše društvo sv. Roka št. 132 še dosti napreduje vkljub slabim delavskim razmeram. Dolžnost in naloga vsacega Slovenca ali Slovenke naj bi bila, da.bi se oklenil kakega izmed podrejenih društev naše dobre podporne matere K. S. K. J. — Kajti "dolgost življenja našega je kratka," — nam poje pesnik. Dnevi našega življenja nam hitro teko dalje proti večnosti. V takem slučaju pa naša dobra Jednota kaj rada priskoči nesrečniku na pomoč.
Bratje! Vaša«sveta dolžnost je delovati z združenimi močmi, da pridobite kaj kandidatov za podporno društvo in Jednoto. S tem boste storili dobro Človekoljubno
delo ki bo Vašim sobratom enkrat v korist!--
Kar se tiče tuk. delavskih razmer v Frontenac, Radley, Franklin in Ringo so zelo slabe, ker se dela samo 1 do 2 dni na tede*.. Nekateri delajo boljše, drugi morajo pa čakati po cela 2 meseca, da pridejo na prostor. Naše družbe so začele rove celo zapirati za nedoločen čas vsled slabih trgovskih razmer. Radi tega ne svetujem nikomur, da bi hodil sem za kruhom ali tratit denar in delat dobiček družbam, ki so največji izkoriščevalci delavca - trpina pod milim nebom. Ko se razmere kaj izboljšajo, bodem že sporočil.
S pozdravom do vseh naših naročnikov in članov K. S. K. Jednote!
Frank Kernc.
Newburgh, Ohio.
Cenjeno uredništvo: —
Že dolgo časa se ni nihče oglasil iz naše velike slovenske naselbine v Vašem listu; raditega sem se danes jaz namenil poročati nekaj stvari, dasiravno nič kaj veselih. Omeniti hočem zopet nov slučaj, ki nam jasno kaže, kolike vrednosti so podporna društva in Jednote.
Pred kratkem je umrl tukaj rojak Ignac Pekol, star komaj 29 let. Ta tudi ni pripadal k nobenem društvu. Gotovo je njegova žena, s komaj 10 mesecev starim detetom zelo potrta nad nepričakovanim vdarcem pri družini. Ker nista imela nič premoženja ali prihrankov, je ostala torej uboga vdova popolnoma, ali brez vsake pomoči sedaj na svetu. Odvisna je od dobrosrčnosti svojih sorojakov.
Naj bode omenjeno da je ranjki Pekol nemeraval pristopiti k našem društvu sv. Lovrenca in h K. S. K. J.; toda njegova prošnja je bila zavrnjena s pripombo, da se nahaja v njegovi družini jeti-ka. In tako je res revež sedaj sam jetiki podlegel. Ker dotičnik torej ni mogel postati član našega društva in naše Jednote, je kasneje pristopil k sam ost. društvu sv. Antona Padov, koje društvo je žal opustil šele pred 4 meseci. Če je bil vzrok odstopa malomarnost ali pomanjkanje ne vem t Iz tega razvidimo, da je imel pokojni Pe-kolj dober namen; — a vseeno ni ob času smrti pripadal k nobenemu društvu.
Dragi rojaki in sobratje! Taki in enaki slučaji se širom naše A-merike pogostokrat dogajajo, kakor čitamo v raznih listih; to pa žal navzlic velikemu številu slovenskih podpornih organizacij širom ameriških Združenih držav. Vsak rojak bi bil lahko član vsaj enega ali drugega podpornega društva ali organizacije, ali pa še več. To naj bi bila glavna skrb in glavno načelo za vsacega slovenskega delavca. Le na ta način je mogoče pomagati številnim sirotam in vdovam v slučaju nesreče pri družini. — Bogastva si ne more dandanes nihče kopičiti; zato pa pristopajte radi k društvom, ter si z malimi centi pripomorete v slučaju nesreče sami sebi, — po
smrti pa vdovi ali osiroteli deci.
i
Vsak oče ali mož, naj si šteje v sveto dolžnost da pristopi k društvu in tako preskrbi svojo družino, ako smrt potrka na vrata. Smrt pa nima nobene določene ure. Zjutraj gre človek zdrav in vesel na delo, zvečer ga pa lahko že prinesejo v mrtvaški rak vi domov. Ako so sirote saj nekoliko preskrbljene, je njih žalost ali bedno stanje manjše, kakor pa če ni od nobene strani nikake podpore. Tega nekateri ljudje, — ki niso še nikdar pomanjkanja trpeli, — žal ne vidijo, ali celo nočejo videti, med tem, ko bi lahko revežem kaj pomagali; oni pa, ki si morda skušajo kaj pomagati, si pa ne morejo, ker je že prepozno. Torej potrudite se dragi rojaki za pristop k društvom dokler je še čas!--
Tukaj v Newburghu imamo 6 moških in 2 ženska podporna društva. Med temi je največje naše društvo sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. katero sprejema člane in članice od 16. do 50. leta po določilu zadnje konvencije K. S. K. J. Tukaj imate lepo priliko, da se zavarujete za $250. — $500. ali $1000. — Žal, da se večkrat čuje od raznih strani, da so sedaj ase-smenti previsoki. Pomislite, da je to pri vseh sigurnih Jednotah vpeljano na podlagi zakona ali državne postave. Pri našem in pri drugih društvih je dosti očetov in mater, ki imajo že dovolj stare si-
nove ter hčere, da bi lahko tudi pristopili k društvu in Jednoti Ti bi plačevali primeroma le male asesmente. Ako je prišel morda e-den ali drugi izmed nas že bolj star semkaj v Ameriko, je moral plačevati res višie prispevke; veliko večje kot pa bi jih danes Vaš-sin lahko plačeval. Sedaj naj pristopi k nam, ko je šele 16 ali 17 let star; kasneje, ko bode dosegel 30 leto, bode moral po starosti plačevati več. Nikdo pa ne sme misliti, da naj bi plačevali vsi člani jednake asesmente; stari in mladi. Jednote, koje poslujejo na ta način, nimajo zasiguranega obstanka.
Posebno prosim in opozarjam sedaj člane dr. sv. Lovrenca, da naj se potrudijo za nove člane, da • bodemo mi dobili razpisano nagrado od Jednote. Vendar pa vpoštevajte pri tem le dobre in zveste člane, ne pa take, da bi bili morda društvu v zgago in prepir.
Sedaj pa še nekoliko onim mlačnim članom, ki drugače ne poznajo pravil, kakor tedaj kadar bolniško podporo vlečejo. — Vsak član ima pravila Jednote na razpolago in pravila društva. Kdor jih morda še ni prejel, naj se zglasi pri tajniku. Pravila so zato razposlana, da se prečitajo, ne pa da bi ležala do prihodnje konvencije kje. v zaprašenem kotu. Prečitajte jih od konca do kraja, potem se bodo seje pri marsikaterem društvu v lepem redu in brez hrupa vršile. Kdor ne zna brati, naj da pravila drugemu, da mu jih prečita. Spolnuj toraj pravila ter bodi točen z vplačevanjem ; kadar si bolan, ravnaj se po določbah društva in nihče ti ne bode podpore odrekel. Ako bodeš vsaj na vsaka dva meseca storil svojo dolžnost, te gotovo ne bode društvo suspendiralo. Le poglej posledice suspen-dacije iz zgoraj omenjenega žalostnega slučaja pok. rojaka Pekola in še več drugih. Varuj se takih posledic, dokler je še čas. Žal da se baš takim ljudem kaj rada pri- ' peti kaka neserča; to vem že iz lastne skušnje. V tem dopisu je to že 3. slučaj. Nek bivši član je zgubil že dva meseca po suspendaciji svojo nogo. zopet nekdo drugi je pa že čez mesec dni po suspendaciji zbolel. Bratje, držite se torej reda in točnosti, pa bo vse dobro.
K sklepu pozdravljam vse člane in ^članice K. S. K. J. kakor tudi vse čitatelje "Glasila K. S. K. Jednote," rajnemu rojaku Pekolu pa kličem: "Bodi ti tuja žemljica lahka!"
John Šušteršič, tajnik dr. sv. Lovrenca štev. 63. K. S. K. J.
Chicago, 111.
"Kaj je vzrok slabih časov!" Tako se vpraša marsikateri delavec, ki je brez dela, ko je celi dan taval za delom in ga ni dobil, tako se vpraša delavec, ki ima delo, na dan plače pa ko je dobil le polovico iste, katero je dobival v dobrih časih, ter ne ve kam bi to boro svoto obrnil? Treba je plačati rent, grocerja, mesarja, društvo, družini obleko, čevlje in se mnogo drugih vsakdanjih potrebščin. ta bore svota mu ne zadostuje; tako se vpraša trgovec, ko je dobil račune, da mora blago plar čati, a on ne more dobiti denarja od svojih odjemalcev; tako se marsikedo v današnjih časih vpraša: kaj je vzrok teh slabih časov?
Ako gre in vpraša naše državne uradnike in postavodajalce, kaj br mu ti odgovorili? Rekli bi: Mi delamo postave po našem prepričanju najboljše za splošno korist, blagor in napredek naroda, vzrok počasne obrti je deloma evropska vojska, deloma naši izkoriščevalci delavstva, katerim mi na prste stopamo. Naj gre dalje in vpraša naše trgovske mogotce o vzroku slabih časov. Kaj bodejo oni odgovorili? — Vzrok je ljudstvo, ker je volilo take može v zakono-dajstvo, ki nam niso po volji; mi se bojimo za naše premoženje in se ne upamo z denarjem v promet. , Naj potem vpraša ameriško ljudstvo : Kaj je pravzaprav vzrok slabih časov? Odgovorilo mu bode: mi ne vemo pravega vzrok«, mi smo volili po našem prepričanju najboljše može v državne ur»-de in zakonodaje, ki spolnujej« svoje obljube in dolžnosti. Vzrok slabih časov je najbrž evropski vojska. Naj dalje vpraša evropej-ske, v vojno zapletene vladarje-Kaj pa je vzrok vojske? Kaj mQ bodejo odgovorili? Ljudstvo j« zahtevalo vojsko in nas prisilila J da smo napovedali boj sot narodom; to je ljudska vol

44 Naj potem vpraša še v vojno zapleteno ljudstvo: Zakaj ste zahtevali vojsko, ki povzroča toliko £orja vsem narodom, posebno revnim delavskim slojem Odgovorilo bi mu gotovoMi nismo zahtevali vojske, mi ne želimo prelivanja krvi, revščine in bede; v to so nas prisilili naši vladaj-j i. Zastonj išče človek pravega vzroka, ker se izgovarjajo vsi in nobeden teh vzrokov ne more vprašalca zadovoljiti. Naj gre še dalje in vpraša svetovne učenjake. Ti mu bodejo odgovorili : "To je naravni zakon; kakor zjutraj solnce vzhaja in zvečer zopet zahaja, — za spomladjo pride poletje, jesen in tirni kakor za človeško mladostjo pride starost in onemoglost, ravno tako pridejo tudi za dobrim letinami slabe letine, za dobrimi časi, slabi časi; to nas že zgodovina uči, da je že od nekdaj tako bilo in naj-brže tudi bo za vedno. Naj še vpraša duhovne učenjake, kaj ofti mislijo o tem? Rekli bodejo: 'Greh, grehi so krivi slabih časov. Lakomnost, prevzetnost, napuh, sovraštvo itd. to so vzroki slabih časov, revščine in bede. Tudi ta odgovor vprašalcu ni povolji, ko vendar ve, da je med hudobnimi tudi veliko dobrih in poštenih ljudi, pa morajo slednji radi prvih trpeti. Vsakdo bi rad pošteno in dostojno svojemu stanu preživel svojo družino in zraven še kaj prihranil za čase onemoglosti, — kar pa ni mogoče.
Nič ne pomaga vse premišljevanje kako bi si zboljšal položaj. Vstaviti mora vprašanja in obrniti misli na drugo stran. Potolaži se le z mislijo: "Hvala Bogu da sem zdrav. Veliko ljudi sedaj v bolnišnicah trpi grozne bolečine, jaz do sedaj vsaj tega nimam. Hvala Bogu, da sem v deželi, kjer se ne preliva kri; ko bi bil jaz danes v starem kraju, Bog ve kako bi bilo z menoi ? Mogoče bi ležal kje v strelnem Jarku lačen in bi napol zmrznjen poslušal sovražne kroglje in šrapnelet Mogoče bi ležal v bolnišnici z odbito nogo, roko ali razmesarjenim telesom, ali pa bi mi bila že vzela sovražnikova kroglja življenje? Tukaj sem pa hvala Bogu še v miru pri svoji družini in med svojimi "prijatelji, čeravno malo lačen.	J. J.
Bridgeport, Ohio.
Cenjeni sobrat urednik: —
Prosim Vas, da mi odstopite nekoliko prostora v našem cen j. listu, katerega pazljivo čitam, ter zasledujem delovanje naše vrle podporne matere K. S. K. J. in njenih članov ter članic.
Opazil sem že številno dopisov iz naše naselbine, kar je dokaz, da se tudi člani društva sv. Barbare št. 23 in sv. Ane št. 123 K. S. K. J. zanimajo za našo vrlo organizacijo. Kakor smo z veseljem sprejeli člani in članice gorioznačenih društev vest, da bode imela Jed-nota svoje lastno glasilo, tako z veseljem so kasneje tudi ta list .pričeli citati. Glasilo naj v prvi vrsti služi v bolj sobratsko spoznanje med člani in članicami, naše organizacije. Pri tem želimo listu kar največ uspeha, da bi deloval res po začrtani poti in po Jednotinem geslu: "Vse za vero, dom in narod!"
Naši člani in rojaki začnejo navadno z dopisi^ da poročajo o delavskem položaju. To je nedvomno velikega pomena za druge rojake, da ne hodijo v kraje, kjer se slabo dela, — trosit težko prislu-ženega denarja Pri tem Vas tudi dragi mi sobratje opominjam, da ne hodite na . limanice gotovih kompanijskih agentov, ki bi Vas radi pridobili za bogate družbe. Kdor dela tako, je izdajalec svojih sobratov trpinov in izdajalec naroda.
Radi tega tudi jaz naznanjem, da se delavske razmere tukaj v našem kraju slabe. O tem je bilo že poročano v prejšnjih dopisih iz bridgeportske naselbine. Tu traja še vedno stavka ali štrajk za ta-kozvani "Run Mine" in sicer po celej iztočili državi Ohio. Kdor bi Vam torej zatrjeval, da se tu dobro dela, in bi Vas silil semkaj, ne verujte mu. Dne 1. marca je minulo že leto dni, odkar se borimo s kompanisti za izboljšanje našega položaja in zahtevamo naše pravice. Družbe si trudijo na vse kriplje, da bi stavko razdrle, pa dosedaj se jim to še ni posrečilo.
Mi delavei stojimo v tem boju trdni kakor skala, dasiravno nas tare večkrat glad in naše družine, osobito pa naše nedolžne otroke.
Dasiravno nas podpira premogar-ska unija po svoji najboljši moči, — pričakujemo nestrpno, da bo-demo zamogli naznaniti javnosti o naši zmagi, če nam bodo družbe naše opravičene zahteve odobrile.
Sedaj naj pa še omenim nekoliko o naših društvenih razmerah kakor je bilo že poročano v kolonah tega lista. Naše društvo sv. Barbare št. 23, bode obhajalo dne 14. marca t. 1. 20 letnico svojega obstanka. Ker nam delavske razmere ne pripuščajo, ta dan proslaviti na sijajen način, ga bomo praznovali bolj skromno. Pomenljiv je vsekako 20 letni dan obstanka podpornega društva v tej naselbini, ker tako slavlje se bo praznovalo prvikrat v zgodovini naše naselbine. Pomniti je tudi treba, da je bilo naše društvo št. 23. prvo društvo, iz države Ohio, ki je pristopilo h K. S. K. J. Radi tega poživljam in prosim vse člane našega društva, da se polnoštevil-no vdeleže slavnostne ali spominske seje, koja se vrši letos dne 14. marca, to je prihodnjo nedeljo. Tedaj se bodemo vsaj v duhu spominjali naše 20 letnice, naših vsta-novnikov, našega delovanja in koristi, katere je društvo tekom 20 let že delilo svojim članom v zvezi s si. K. S. K. J. Torej Vam kličem še enkrat: Na veselo svidenje dne 14. marca!
Poleg tega moram še opomniti, da so se pri zadnji seji razdelila Jednotina pravila sestavljena na zadnjem Jednotinem' glavnem zborovanju. Pri tej seji se ja sklenilo, da se morajo člani natanko ravnati po pravilih; zatoraj ako ne bode kak član plačal svojih prispevkov in se ne bo zglasil pri seji, — bode suspendiran v smislu pravil. Upoštevajte torej ta sklep in ravnajte se po njem!
K zaključku pozdravljam iskreno vse člane našega društva in vse članstvo K. S. K. Jednote!
Anton Hočevar, predsednik dr. sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. Opomba uredništva:
"Glasilo K. S. K. Jednote" izraža tem potom društvu štev. 23 k 20 letnici najiskrenejše čestitke z željo, da bi zmagali v borbi za Vaše delavske pravice in da bi obhajali 251etnico obstanka s podvojenim številom članov! 4
c NAZNANILO.
Calumet, Mich.
Društvo sv. Petra št. 30 K. S. K. J. v Calumet, Mich, je na svoji redni mesečni seji z dne 28. februarja sklenilo, da se člani istega skupno vdeležijo sv. spovedi dne 13. marca popoldne in zvečer in da dne 14. marca na nedeljo zjutraj ob 8 uri skupno prejmejo pri sv. maši sv. obhalijo.
Dolžnost vsakega člana je, da vsaj enkrat v letu opravi svojo versko dolžnost o velikanočnem času. Kdor tega ne stori, ni vreden, da je član tega društva niti nobene druge katoliške organizacije. S takimi člani se bode ravnalo strogo po pravilih. ,
Ta opomin in to naznanilo naj blagovolijo vsi člani tega društva vpoštevati.
Za društvo sv. Petra št. 30 K. S. K. J.
John R. Sterbenz, tajnik.
POZOR!
Calumet, Mich.
Iz urada društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J. Calumet, Mich.
Pri redni mesečni seji dne 28 febr. f je gorioznačeno društvo sklenilo, da se za nedoločen čas pristopnina zniža na $2. —
Toraj rojaki , ki morda še ne ne spadate k nobenem podp. društvu, ali pa če že prav spadate kam drugam sedaj Vam je dana lepa priložnost, da pristopite prav za nizko ceno k temu društvu. Naše društvo je v zvezi z K. S. K. Jednoto, katera je najstarejša, največja in najvarnejša slovenska podporna organizacija v Združenih državah.
K obilnem pristopu vabi uljud-no:
Odbor.
Popravek.
V številki 8 našega lista naj se na drugi ali dopisni strani čita v tretji koloni zdolej pri naznanilu društva sv. Vida št. 25 Cleveland, Ohio pravilno sledeče: "Za eno tudi opominjam člane, da naj se NE sramujemo o btej priliki pripeti društvene regalije na prsa i. t. d."
Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
Listnica ursdniitv*.
Ivan Z. Milwaukee, Wis. Dotič no notico smo posneli iz chikaških angleških listov. Natančnega naslova od omenjene "Forward to the Land" lige žal ne vemo, ker tudi v angleških listih ni bil označen. Pozdrav!
I
Pravila za dopisnike.
1.	Kar misliš listu sporočiti stori hitro in odpošlji takoj, do-ker je še novo; stvar kmalu zastari in ni več zanimiva. Pošlji listu vsako prijetno in neprijetno novico.
2.	Piši kratko s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako.
" 3. Piši razločno, posebno imena in številke, ne gosto in ne s svinčnikom, temveč s črnilom.
4.	Ne piši: To se je pripetilo "včeraj" ali "danes," ampak katerega dne in meseca.
5.	Delaj kratke stavke.
6.	Ne piši preveč skupaj, da u-rednik pomote lahko popravi.
7.	Ne popravi nikdar kakšnega imena ali številke. Napačno besedo prečrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na robu.
8.	Glavno pravilo ti bodi: Ne iši nikdar na obe listovi stranU )e je poročilo pisana le na eni
strani lista, potem si stavec spis lahko razdeli med seboj; če pa sta popisani obe strani, more ob istem času staviti spis le en stavec.
9.	Kar si spisal, preberi še enkrat, predno odpošlješ, gotovo boš vselej se kaj našel, kar je treba popraviti.
10.	Pod vsako poročilo podpiši svoje ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje.
Bodi pri tem brez skrbi, ker u-redništvo imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda.
11.	Če sam hočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kar si poročal, ne govori o tem, kar si spisal, ker drugače se izdaš sam s kako besedo ali opombo.
12.	Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; vedi, da ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadošča, ako tudi ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu točflb dalje!
Krajevna društva, — na noge!
Kakor je bilo že naznanjeno iz "Glavnega urada" naše Jednote, se je pri zadnjem zborovanju gl. uradnikov v Joliet, 111. določilo tri nagrade za pridobitev novih članov v našo Jednoto. Prva nagrada je $25.00, druga $15.00, tretja $10.00 dotičnemu krajevnemu društvu, ki bode pridobilo do 30. junija letos za Jednoto največ člbnov in članic. Ta nagrada res ni zelo sijajna, a s tem bode le dana prilika raznim podrejenim društvom doseči pri sodelovanju za napredek Jednote vsaj nekaj priznanja in zahvale, katere dosedaj nismo poznali.
Da doseže naša Jednota svoj pravi začrtani cilj, si je omislila po preteku svojega 20 letnega poslovanja "Zlate bukve", v ko-je bode zapisovala ona krajevna drušvta, katera hodijo po začrtanem cilju, po cilju do napredka in procvita Jednote. Društvo torej, ki bode od 1. januarja pa do 30. junija letos pridobilo Jed-noti največ članov ali članic, bode zapisano v "Zlate bukve" Jednote in bode dobilo zato primerno denarno nagrado, čez katero lahko samo razpolaga*, kakor hoče. —
Na noge torej vsako krajevno društvo naše si. K. S. K. Jednote. Vsako društvo naj bi tekmovalo! Poročila o tem tekmovanju bodemo priobčevali v "Glasilu K. S. K. Jednote". Uredništvo "Ctlasife" K. S. K. Jednote."
Najstarejša univerza na svetu.
Najstarejša univerza na svetu je državna univerza v Pekinu na Kitajskem. To šolo nazivljajo: "Šola za sinove cesarstva" in trdijo, da je stara že več tisoč let. Imena absolviranih učencev so vklesana v kamenite table; dosedaj je teh historičnih tabel že 320 ki tvorijo 60.000 imen maturantov.
s
Bršljinu.
Rasti, rasti mi bršljin, Vzbrsti se mi v cvetje. . Tu pred jarkom, kjer ležim, Delaj mi zavetje.
Rad sem trgal te nekdaj, Ko sem gnal na pašo; V butari sem te vesel, Nesel v cerkev našo.
Kje ste časi srečni vi? — Kje zvon naše fare? — Tu na bojnem polju Hai. Misel ta me tare.
Predno v boj sem z doma šel, Videl sem te tudi: Grob očetov si krasil, Tam v domači grudi.
Grob za me; pa smrt je zdaj,
Tukaj določila*--
Zelen mah in ti bršljin, Bosta ga krasila,
Rasti torej mi bršljin, Cveti in zeleni. Ko me v grob zakopljejo, KinČaj ga še meni!
Iv. Z.
RAZNOTEROSTI.
čudno deževje.
V državi Coloradi je opaziti na nekaterih krajih včasih čudne zračne pojave kadar se pripravlja k dežju, ali nevihti.
Nad nekaterimi gorskimi planotami se vidi visoko v oblakih pa* dajoč dež, ki pa ne doseže suhe zemlje. Ko kapljice dežja dospejo do gotove tople zračne atmosfere, iste zopet izhlapijo v megli podobne oblačke.
Število ciganov na Ogrskem.
V mirnem času so se klatile številne ciganske skupine po Ogrskem, ter so prizadele javnosti precej škode. Skupno število ciganov je znašalo na Ogrskem lansko leto 200.000 .
Najdaljši podmorski kabel.
Podmorski kabel, ki je napeljan iz Lizbone na Portugalskem preko Atlantika na otok Pernambuco je najdaljši kabel na svetu; meri namreč 3300 milj v dolžini.
Ložje so sladke obljube, kakor plačevanje računov.
Velika upanja se rodijo iz malih misli.
MAL POŠLJIMO DAB
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker «o v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato na£i sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.
V	stari domovini je nastala velika draginja radi vojske, a denarja ni mogoče dobiti in tudi ne dvigniti iz nekaterih bank, če ga kdo ima vloženega. [ Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč snlo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči.
Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj eni dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Avstro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V	stari domovini izplača denar c. k. poŠta:	^
Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za ......$ 0.90
25 "	" " ______$ 4.35
50 " " " ......$ 8.50
100 44	4 4 44 ......$ 17.00
500 "	" " ......$ 84.25
1000 " " 11 ......$168.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pazite na na&e prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji poŠti; obenem priložite "Money Orderju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na poŠti v stari domovini.
Pošiljat ve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Vse naSe poslovanje je jamčeno.
Denar naložen pri nas
je varno shranjene
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
* \ Jj ' -»i*j ■ .. , £ . V.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in »e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote rta naša dolgoletna uslužbenca: g> Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
__ j J ■
PoSiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najniijem koran. Oddajamo v najem varn<*tne Skrinjice po $3.00 na Leto za shranjenjs vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in
tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. •
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. NaSa banka je d«pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

domči naravni ohioska fina kakor Delaware, Catawba, Iwee in Coakari prodaja
eJoslp Svete
1780-82 E. 28th Street, Lorain, Ohio.
Conkord rudeče vino:
Sod, 6 gal........'...>____$ 5.50
Sod, 10 gal............... 8.00
Sod, 25 gaL........:..... 16.50
Sod, 50 gaL.............. 30.00
Catawba belo vino:
8od, 6 gaL................$ 7.00
Sod, 10 gal............... 11.00
8od, 25 gal............... 24.00
Sod, 50 gal...............42.50
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov $26.00. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
5 ffiX«^- Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali "managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da So v resnici eamo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Oren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pozor krajevna drnstva K, S. K, J,
Kadar potrebujete nova druitrena pravila, pisma ali kortrte, vttopnice za razna m»-lice ali drnge tiskovine, obrnite se tndi na:
Narodno Tiskarno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE,
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode izvriila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjiiice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjiiice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pižite po vzorec. kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni ae tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
PRODAJA ZEMLJEVIDOV.
Podpisani ima v zalogi ali na prodaj VELIKE ZEMLJEVIDE
v okvirju; velikost 40x50. Na eni strani je zemljevid celega sveta, na drugi strani pa vse, sedaj v vojno zapletene države. Dalje je na tem zemljevidu širši obris panamskega prekopa in Japonska. Vse na enem etane $1.00.
V zalogi imam jako pripravne tepne zemljevide Evrope po 15c in raznovrstne druge zemljevide za urade in iole po najniiji ceni. Poštnina prosta.
Math Ogrin, 12-10fta SI, N. Chicago, ID.

TELEFON: CANAL 2910
Frank Banich
West 22nd Si. vogal South Lincoln Si.
(nasproti slovenske cerkve) CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA OROCBRIJSKEGA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO.
V zalogi imam posebne stvari ali pridelke, katere nai narod d (Aro pozna še iz starega kraja in jih rad kupuje. — Pri meni dobite po nizkih cenah vsakovrstne jestvine. Naročila razvaiam odjemalcem po mestu na dom; zunaj mesta jih pa pošiljam po ekapreeu.
Priporočam se osobito Slovencem in Hrvatom. "Dobro blago po ynnrmtb cenah! to je moje geslo.

"CLASHO LS.K.JEDNOTE"
___ Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenake Ratolišk* Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1818 West 22nd St., Chicago, I1L _Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za Slane, na leto............./..$0.00
Za nečlane......................$1.00
Za inozemstvo...................$1.50
OFFICIAL ORGAN, of tke
GRAND CARNIOLIAN 8LOVENIAN , CATHOLIC UNION of tke
UNITED 8TATE6 OF AMERICA. Issued every Wednesday.
i
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of Ameriea.
OFFICE: 1818 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.60
For Nonmembers................$1.00
For Foreign Countries...........$1.50
M f w • 6	^m^mbbbi
»31
V znamenju miru.
Letos, dne 4. marca je minulo ravno dve leti, odkar je bil seda nji predsednik Združenih držav inauguriran. Kdo bi si bil mislil? tedaj, da bode naš predsednik po preteku svojega polovičnega ter mina in to ravno na spominski dan inauguracije — podpisal tako važno mirovno resolucijo, kakor se je to letos pripetilo.
Odkar je izbruhnila v Evropi vojna, so igrale naše Združene države dokaj čudno vlogo nevtra litete. Od gotovih strani se je naglaševalo: mi smo nevtralni in ostanemo nevtralni, zopet od dru gih strani se je pa direktno pod piralo evropsko klanje, ker se je poslalo venkaj toliko vojnega ma terijala in živeža. Kako zamore tako velika ljudovlada podpirati na ta način mirovno gibanje, če pošilja sovražnim silam cele tovorne ladje streliva in živeža za vojaštvo.. — Mi si ne moremo stvari drugače tolmačiti, da je igral pri tem le mogočni dolar glavno vlo^o.
Ljudstvo je res nekaj časa trpelo in gledalo mirno dvostransko lice naše washingtonske vlade. A konečno je pa le prava stran ali pravica zmagala! Dne 4. marca letos se je zbralo v državnem ka-pitolu številno poslancev in sena torjev, ki so predložili predsed niku Wilsonu veleznamenito resolucijo v podpis. Ta resolucija daje predsedniku Združenih držav moč in pravico, da vstavi za naprej vse blago iz Združenih držav namenjeno za kako vojskujočo se evropsko silo. Pri tem je vpo-šteto moštvo, orožje, strelivo, obleka, živež itd.
#	V prvi vrsti se bode oziralo na ameriške parnike, da ne bodo več izvažali venkaj vojnega materi-jala; poleg tega bode prepovedano tudi drugim parnikom nakladati na našem kontigentu ali ozemlju slično blago za slične namene.
Kazen, ki je za tak prestopek določena znaša od $2000 do $10.000 denarne globe ali 21etni zapor v ječi ali oboje.
Vlada bode sedaj skrbno čuvala vsa ameriška pristanišča. 'Vsak tovorni in drugi parnik namenjen v Evropo bode natančno pregledan. Ce bi se našlo kak parnik, ki bi se hotel izogniti tej preiskavi ali. postavi, ga bode naša vlada s tovorom vred zaplenila.
Vsa čast in priznanje moramo dati našim poslancem, ki so tako pomembno predlogo enoglasno sprejeli ter uročili predsedniku v podpis. Ako upoštevamo kar naenkrat nastalo draginjo živil tudi
•	tukaj v Ameriki bodemo — kmalu našli vzrok, da je draginjo povzročil edinole izvoz ameriškega blaga venkaj v Evropo. Na milijone bušljev pšenice se je prodalo za drag denar Angliji jn Franciji. Mi moramo pa vsled tega trika j
ikruh dražje plačevati.
Prepoved vojnega materijala v Evropo ima pa še druge dobre lastnosti. Znano je, da primanjkuje zunanjim silam že streliva in živeža. V Evropi ga ne bo več dobiti iz Amerike pa tudi ne. Torej bode najbrže tudi to dejstvo pripomoglo, da bodo gotove države in vlade primorane skleniti mir, po katerem že hrepeni in želi celi svet.
Moč krščanstva.
Spisal J. P.
Globoka in vsestranska reformacija, ki jo vrši cerkev vedno in povsod, je vznikla iz bistva cerkve ter se čisto strinja z namenom in nalogo Kristusovega kraljestva na zemlji. V besedah, katere je govoril božji Ustanovitelj svojim apostolom in katoliški cerkvi: "Učite vse narode in krščujte jih" (Mat. 28, 19.) je jasno izražena vzvišena dolžnost cerkve: vzgojiti in posvetiti človeški rod.
Božji Ustanovitelj pa, ki je začrtal cerkvi smer njenega delovanja, ji je dal tudi sredstva v dosego visokega smotra. "Odkar je Kristus z rešno krvjo namočil gol-gatska tla, od tedaj studenci življenja obilneje in močneje tek6. Kakor sedem mističnih rek se je razlilo izpod Kalvarije sedem zakramentov, ki prerajajo narode." Kristus se je sklenil v nedoumljivi modrosti s svojo cerkvijo, v njej živi in deluje. Oseba Zveličarjeva ni samo središče, okoli katerega se giblje vse cerkveno življenje, ampak je tudi neizčrpljiv vir, iz katerega vre vsa življenska in re-formatorična moč cerkve. Tesna vez med Zveličarjeni in njegovim zemeljskim kraljestvom daje cerkvi zaklade svetosti, ki se po raznih potih in na različne načine razliva v človeški rod, ga duhovno preraja in posvečuje.
In res, ako razmotrivamo, kakšna je človeška narava in s kakimi sredstvi vrši cerkev vzvišeno poslanstvo, ki ga ji je Kristus odme-nil, moramo priznati, da je svetost ona sila, ki je rešila človeštvo pogube in mu zagotovila življenje. Resnica te trditve se kaže v življenju vsakega posameznika in nič manj v velikem življenju vsega človeštva vseh vekov. Zato je po vsej pravici vzkliknil Egidij Vi terbski pri otvoritvi petega cerkvenega zbora v Lateranu: "Dolžnost je človeštvo z evangelijem Kristusovem zboljševati" in s tem izrazil veliko dejstvo, ki je nepo-bitno, kakor je nepobitno krščanstvo. Primerjajmo le dobo pred Kristusom in dobo po Kristusu, in to dejstvo se nam bo javilo v vsej jasnosti in luči. V dobi pred Kristusom se kaže v vsej veličastnosti božja pravica, ki je dovolila, da je človek v kazen izvirnega greha tako globoko padel. V starem veku se nam kaže slaba stran človeške narave v ospredju. Zato vlada povsod brezmejna izpridenost; na eni strani zremo oholost in despo-tizem,na drugi hinavščino in su ženjstvo. Ko se je pa Bog usmilil človeškega roda in je poslal na svet božjega Odrešenika, se je začelo čisto novo življenje v človeštvu. Kristus je odprl svetu studence milosti in postavil za zakladnico svetosti katoliško cerkev. Tako je cerkev postala dobrotnica in reši teljica narodov in je podala ne-ovržen dokaz, da svetost ni samo princip nadnaravnega življenja, ampak tudi vir sreče vsemu zemeljskemu življenju.
Zanimivo bi bilo opazovati, na kako mnogoter način se kaže svetost katoliške cerkve in po katerih potih se razlivajo reke svetosti iz mističnega telesa Kristusovega v Človeštvo ter prepajajo in preobra-zujejo narode. Ozrimo se le na sve te osebe, v katerih se najlepše zrcali moč in veličastnost katoliške cerkve. Kajti svetniki so v najvišji stopnji uresničili ideal nravne popolnosti, ki, se kaže v Kristusu. Božji Odrešenik je čudovito približal srca svetih oseb k sebi, ki vne-majo in poživljajo svojo ljubezen do Njega v Njegovi milosti in v Njegovih zakramentih. Zato se zrcali vsa lepota zemeljskega življenja svetnikov v neizrečnem ko-prjenju, ki išče utehe le v združitvi z virom iivljenja in ljubezni.
Življenje svetnikov je res najlepši izraz nadnaravne svetosti katoliške cerkve, obenem pa je neprecenljiv vir milosti in dobrot za človeški rod. Kakor nam pričajo vsa krščanska soletja, je božja previdnost onim osebam, ki so se odlikovale z nenavadno veliko ljubeznijo do Boga in s svetostjo življenja, odločila veliko nalogo in odraenila važne vloge^ v zgodovini človeštva. Ko se je mislilo, da se bo porušila stavba katoliške cerkve, so svetniki stali v prvi vrsti borivcev za njeno svobodo in ko je cerkev mirno preobrazovala življenje človeštva, so jo zopet svetnici v svetem delu najuspešneje podpirali. Zdi se, da so svetniki
vse dušne in telesne moči položili na oltar mističnega telesa Kristusovega edino v ta namen, da bi moglo uspešno • izpolnovati svojo nalogo. Ako motrimo vsestransko, kako se je vršil preporod človeške družbe, kako je cerkev izpolnovala vzvišeno dolžnost, lahko rečemo: "Svetniki so kazali človeštvu pot do krepostnega življenja."
Tako si moremo razlagati dejstvo, da je božja previdnost ravno tedaj poslala največ svetnikov, kadar je bilo človeštvo najbližje prepada in kadar je cerkev najbolj potrebovala pomoči in opore v boju zoper navale človeške zlobe in pekla. Zato Se čudeži svetosti niso nobenkrat jasneje kazali kakor v heroični dobi krščanstva. Prva stoletja po Kristusu lahko imenu j mo eminentno stoletja svetnikov. Ozrimo se na brezštevilne vrste svetih mučencev, ki s trpljenjem pričajo neizmerno ljubezen do Boga, mislimo na množice svetih spoznovavcev, katerih življenje je bila neprestana služba božja! Podoben pojav zremo tudi v poznejših stoletjih.
Zamislimo se v početek katoliške cerkve, v heroično dobo krščanstva !j L
Božji Odrešenik je, ustanovil kraljestvo ljubezni, v katerem naj bi človeška srca dobivala življen-ske moči. Z majhnim gorčičnim zrnom primerjamo lahko tedaj to kraljestvo. Majhno zrno je pa pognalo kal. jelo se je razvijati — in kraljestvo ljubezni je raslo med človeškim rodom. Svetim možem, apostolom je Kristus naročil pod-piratti v rasti mlado drevesce vzhajajočega krščanstva. Kristus je hotel, naj bi Njegov nauk ljubezni prvi širili in zasajali v človeške duše možje, ki so bili prevzeti božje ljubezni in prepojeni s svetostjo Njegovega srca. Preprosti, sveti možje so prvi preobrazovali v strasti zakopano človeško družbo, odstranjevali ukoreninjene razvade, dvigali propadla ljudstva iz greha in vlivali v obupana srca žarke nebeškega upanja in nadnaravne ljubezni. Kraljestvo ljubezni je dobivalo vedno trdnejša tla v človeškem mlu, razvijalo se je in širilo pod božjim varstvom in po trudu prvih svetih poslancev.
Svetnikom je bilo torej naročeno, naj prvi prineso luč evangelija v narode in nepregledna množica svetnikov je nadaljevala v prvih stoletjih Krščanstva od apostolov začeto sveto delo. Ljubezen do Bosa in s Kristusovo krvjo odkupljenih človeških duš je nagibala svete škofe in mašnike, da so sirili luč med poganskim ljudstvom. Luč sveta so bili, ki je svetila vsem. ki so že bili v hiši Gospodovi, in je kazala onim. ki so še tavali v temi poganstva, pot v kraljestvo bla-ženstva. V apostolskem delu so jih podpirale vse svete duše s svojim zgledom. Nadzemeljsko življenje svetih duš je imelo čudovitto privlačno moč. ki je zbujala občudovanje in pozornost nevernikov in je privabila mnoge v naročje svete cerkve. A najčudoviteje so izpre-obračali poganski svet sveti mučen-ci, najlepši sad krščlnstva. V mu-čeniški smrti so se sami rodili za nebesa in v mučeniški smrti so rodili brezštevilno novih udov za božje kraljestvo. Z lastno krvjo so namakali drevo katoliške cerkve, da se je tem krepke je razvijalo in raslo. Zato je po pravici vzliknil Tertulian: "Kri mučenikov je seme krščanstva."
Kakor doba krščanskega liero-izma pripovedujejo tudi poznejša stoletja, kako globoko so ume val i svetniki nalogo svoje duhovne matere, katoliške cerkve, naj ozna nuje Kristusov nauk do svetovnih mej in objame vse narode v svojem naročju. Ista gorečnost, ki je dajala moč prvim svetim oznano-valcem krščanstva, se je kazala vedno v svetnikih. Saj je znano, da skor vsi narodi časte svoje svetnike, ki so jim prvi prinesli luč evangelija. Narod za narodom zapušča po naporu svetih misionar-jev pogansko temo in prihaja v varno zavetje katoliške cerkve.
(Dalje sledi.)
IVERI.
Ni sreče, — brez osrečevanja drugih.
Bratoljubje je najlepša čednost vseh čednosti.
Samci ukazujejo, — oženj eni pa sprejemajo ukaze.
Čim slabše je vreme danes, — tim lepše bode morda jutri.
Štedlfivost.
Spisal A. K.
Štedljivost ali varčnost je prelepa čednost, ki bogatina nauči, hoditi srednjo pot med skopostjo in zapravljivostjo, ubožcu pa krepko pomaga do boljšega stanja in zadovoljstva, vsem pa je zaneslji va voditeljica, kako najbolje u-porabljati denar in svetno imetje, — pametno skrbeti za pošteno poninožitev, pa tudi radovoljno dajati za opravičene potrebe in blagodejne namene, tako da bi z ozirom na zemeljsko življenje sko-ro smeli prvi blagor tolmačiti: Blagor onim modrim ljudem, ki jih vodi prava krščanska varčnost!
Jezus Kristus je zelo ljubil to čednost. To nam je posebno poka-^ zal ob onem velikem čudežu, ko je nasitil pet tisoč mož s petimi kru-hi in dvema ribama. Dasi bi bil vsak trenutek lahko zopet ponovil tak čudež, je vendar velel apostolom: "Poberite ostale koščke, da se ne pokončajo." Kako zoprna mu je bila lakomnost in nepotrebna skopost, je pokazal, n. pr. takrat, ko je zagovarjal velc-dušno darežljivost sv. Magdalene. Magdalena je bila premožna ženska in je hotela po svojem premoženju res veledušno počastiti Jezusa .Kupila je bila lepo posodo in dragocenih dišav, kakor je potlej površno preračunal Juda Iš-kariot, za 300 denarjev, t. j. za kakih 200 kron naše veljave. Lakom-nemu Iškariotu se je to zdelo — potrata, ne pa Jezusu, ker je bilo v božjo čast, in je še pristavil obljubo, da se bode to.plemenito dejanje hvalilo povsod, koder se bode oznanjal sveti evangelij. Enako je tudi v Kani s čudežem pomagal ženinu, da je mogel dostojno pogostiti povabljence. Kadar zahteva božja čast ali ljubezen do hližnjika, tedaj štedljivost ne brani, tudi nekoliko globlje seči v žep. — Kam pa zapravljivost pripravi človeka, nam je tudi Gospod prekrasno popisal v priliki o izgubljenem sinu, katerega, žal, še zdaj tako radi posnemajo mnogi sinovi in tudi — hčere. A takim ne moremo dati izpričevala, da si kujejo srečo.
. Kako štedljivost pospešuje srečo, nam izpričuje tudi vsakdanja izkušnja. Kdor natančneje pozna ljudi j)o svetu, bode gotovo rad pritrdil, da po vseh raznovi-stnih stanovih so najboljši in zato najsrečnejši ljudje oni, kateri so bili izmlad<*ga vajeni štediti.
Do sreče ;pa privede štedljivost zlasti zato, ker ne nastopa sama, marveč ima v svojenj spremstvu še več drugih čednosti, zlasti štiri poglavitne. Poglavitne Čednosti so sicer podlaga vsaki krščanski čednosti, a posebno tesno so združene s štedljivost j o.
a)	Modrost nas uči vsako reč prav ceniti, razsojevati vse po pravi vrednosti. Nas torej še posebej Uči, da vsi zemeljski zakladi samiobsebi nimajo prav nikake vrednosti, ker jih mora vsakdo, če ne prej, vsaj ob smrti vse zapustiti. Njih prednost je le v tem, če jih prav rabimo, v slavo božjo in bližnjiku v prid. Modrost tehta bogastvo na tehtnici zdravega razuma, ne pa na goljufivi tehtnici izprijenih želja; ima ga le.za hlapca in ga ne posadi na prestoi* za kralja, smatra ga le za sredstvo, ne pa za smoter. "Ak>se nočeš učiti modrosti," je pisal Sene-ka svojemu prijatelju, "moraš biti ubožen, ali vsaj podoben onemu, ki je ubožen!"
In ravno varčnost zahteva prav isto zakaj človek, ki se le trudi, da bi bogastvo zapiral in množil, ni varčen, marveč le skop ali la-komen; kdor ga pa nespametno razmetava in zapravlja, tudi ni varčen, marveč zapravljiv. Bodi ubog v duhu — bodi štedljiv!
b)	Pravičnost, Štedljiv človek spozna, da ni gospodar svojega premoženja, marveč le oskrbnik, in sicer za malo časa: torej ga hoče, kolikor le možno, koristno in pametno oskrbi je vat i in rabiti po božji volji. Bogu nasproti prizna, da je premoženje velika dobrota, ker bi bilo brez njega življenje silno obteženo ali celo nemogoče. Torej je srčno hvaležen Bogu za vse, kar ima, srčno hvaležen za ljubo zdravje in vse druge ugodne okoliščine, ki mu pripomorejo k zaslužku, ohranitvi in pomnoženiu svojega imetja.
. Štedljiv človek je sam zanesljiv poštenjak in pravičen do drugih. Ako bi se povpraševali po ječah, zakaj je tam zaprtih toliko tatov
in goljufov, in ko bi izpovedali, zakaj je sicer v Človeški družbi tudi med onimi, katerih človeška sodba ne doseže in ne spravi pod ključ, toliko takih, ki goljufajo m sleparijo nadrobno in nadebelo, ki delajo dolgove z umazanim namenom, da jih ne bodo nikdar poplačali itd., bi izvedeli, da so navadno ljudje, kateri še nikdar niso bili vajeni štediti,P kateri so zapravljali z nezmernim življenjem, s potratnim bahanjem, katere je bilo videti pri vsaki veselici, pri dragih izletih itd. O, kdor hoče vedno pošten in pravičen ostati ter si tako zagotoviti svojo srečo, se mora pravočasno privaditi štedljivosti.
Pa s tem, da ne dela nikomur krivice, še ni zadovoljen varčni poštenjak, marveč je tudi radodaren in dobroten ter po svoji moči rad podpira dobre namene.
V švicarskem mestu Novem gradu (Neuchatel) sta dva redovnika pobirala miloščino za samostan na gori sv. Bernarda. Nekega večera prideta v hišo gospoda Pourtalesa (Purtala). Gospodar ju sreča na dvorišču in prijazno spremi v svojo hišo. Ker je bilo že temno po stopnicah, pokliče deklo, naj pride pttžgat luč. Dekla vzame vžigalico pa jo proč vrže, ker se ni hotela takoj prižgati. "Kaj pa delaš?" ji strogo zakli-če gospodar, "vžigalice se še drži žveplo." Potlej se sklone, jo pobere in sam prižge lue. — Brata se jameta spogledovati, češ; pri tem stiskaču bova pa slabo opravila. A kako se zavzemata, ko jima čez nekaj minut Pourtales prinese zavitek in, položivši na inizo, prijazno reče: "Nata, tole je moj dar za hospic." Brata skoro ne moreta izreči zahvale, tako sta presenečena. Gospodar pa se jima nasmehne in reče: 'Aha! vaju že razumem. Moje poprejšnje vedenje vama ne gre v glavo. Toda glejta, ravno zato, ker sem odnekdai varčeval, mi je zdaj mogoče za vaše napiene podariti 900 frankov."
c) Srčnost. Vedno prav ravnati s svetnim premoženjem, ni lahka reč. Torej krščanska varčnost, ki se izogiblje obojne skrajnosti, zapravljivosti in nepotrebnih izdatkov pa tudi lakomnosti in sl^-posti, ki zna vedno le po pravični poti si množiti premoženje, ki radovoljno izplačuje opravičene zahteve in veledušno podpira bla-godelne namene, taka varčnost zahteva velikega poguma, in skoro bi rekel, da poleg čistosti ne zahteva nobena čednost tolike skrbljivosti kot modra štedljivost. Kdor se pa dolgo in stanovitno vojskuje in premaguje v tako imenitni reči, ta si je dobro utrdil svojo voljo in pridobil zanesljiv značaj, ki se mu sme kaj zaupati. To pa tudi zato, ker varčni človek si je pridobil svoje lastno stalo in se tako preskrhel, da je sam .•.».j gospod in se lnu ni treb i uklan-jati drugim. Tak Človek jo usposobljen, da je lahko sam srečen, pa osrečuje še druge.
č) Zmernost je pa še posebno ljuba tovarišica in sestrica štedljivosti. Zmernost kot poglavitna] čednost kroti sicer vsako grešno poželjenje in je v tem zmislu enakega pomena kot santozatajba; a posebej moram tu poudarjati zmernost kot treznost. Varčen človek kmalu izprevidi, da se da ravno pri pijači največ pa najlaže prihraniti, zato ker ve, kolike vsote zapravijo potratni ljudje z nezmerno pijačo, obenem pa še tudi zdravje in poštenje. Mladenič, ki začne zgodaj varčevati, se ne privadi pijači in ostane ty*ezen; one denarce, ki so mu že na razpolago, rajši nosi v hranilnico mesto v pogubno krčmo in tako se srečno izogne zapeljive druščine. O, koliko mladeničev bi rešila krščanska štedljivost časne in večne nesreče, ko bi se poprijeli dovolj odločno in to pravem času! Pa tudi še mnogih drugih kvari j i-vih razvad bi jih obvarovala krščanska štedljivost v zvezi s splošno zmernostjo.
Še enkrat poudarjam: Bogatin in revež, oba sta lahko srečna, ako resno hočeta. Bogatin naj se varuje skopOsti, nezmernega zapravljanja in lenobe; po pameti naj o-brača svoje premoženje sebi v korist in drugim v tolažbo. Revež pa naj nikar ne bo zaviden drugim, ker on ima v mnogih ozirih, kar zadeva srečo, celo prednost pred bogatinom. Oba pa naj bosta pridna »pri delu in pametna pri počitku, ter hodita ono pravo pot, ki jo odkazuje varčnost. To jima bo utrdilo zdravje in podaljšalo življenje ter množilo veselje in srečo.
Zbirka ljudskih nih rekov.
(Dalje.)
Kdor pred Marijnim pragom Nikdar ga ona ne zapusti!
Mladeniču se bolje nič ne poda, Ko to, da krotkega je srca.
Otroci, sladki med vam diši. Pa tudi pridnosti vas uči: Pač tisočkrat mora čebela zleteti, Da nam nanosi za enkrat požreti!
Čebela, kadar med nabira, Nobene rože ne prezira!
.» T
Kdor modro in pametno govori On lahko med gospodi sedi.
Kdor ne ljubi Jezusa. Naj pri nas nič ne velja!
Srečen, kdor tako živi, Kakor Jezus nas uči!__<M
rfcffrifh.Muh	" 1 V ^L^tfy
^pa^HBiPwrn*	14
Če Bog pomagal jini ne bo, Zastonj ljudje se trudijo!
Kdor se zanaša na svojo moč, Bog se obrne od njega proč.
Hudobni se nesreče boji, Pa on jej vendar ne ubeži!
Krivica le en čas kraljuje, Pravičnost pa na veke sluje.
Ob žetvi modri za zimo skrbi; Nemarnež se po leti spi! .
I
Kdor veliko govori, Se prav lahko pregreši.
Kdor ne uboga, Ga tepe nadloga.
Kdor nič na svetu skusil ni. Naj le prav malo govori!
Pravični, ki se v greh poda, Je že zavržen od Boga!
Skopuha s tem Bog pokori.
Da tak sam sebi dober ni.
■ «
Nevošljivca temno oko Dela drugim in sebi hudo.
Vse živali, vse ljudi Bog dobrotni jih živi.
Kdor dobrote skazuje, Bog mu jih povračuje.
*
Sedaj, in na poslednji čas, Marija, ne zapusti nas!
Katerim je Marija mati, Se jim ni treba smrti bati!
i
Preklinjati ne smete! Iznajdba vražja je; Ta jezik le prokleti Dol v peklu govore!
■
Kdor reveža odžene grdo,
Ti^d' njega se Bog usmilil ne bo!
Zmirom piti le vodo, To zares je prehudo; Kdor pa zmirom vino pije, Ga spode iz domačije.
Kdor med pijanci fad sedi, Modrosti tam se ne uči.
Kdor Jezusa in Marijo časti, On čisto in sramožljivo živi.
t. , Kdor hoče doživeti čast,
j	iS
Od sebe pahni greha slast!
Kdor samega sebe zataji, Za ljubim Jezusom sledi.
•Vsak dan, na jutro in večer Pobožno moli dobra hčer.
«
. . * Ko zjutraj beli dan napoči.
Se angelju varhu priporoči!
Kdor po slabih potih brodi, V cerkev pa nikolj ne hodi, Tega vodi že na vrvi zlodijl
Boj se slabe tovarišje, Da ne zajdež v hudobije!
Kdor grdo in slabo živi, Tud' dobrega konca ne stori.
Od Boga si milosti želiš, Pa svoj'mu bratu ne odpustiš?
Ne delaj ši pravice sam , To Bog bo delal na sodnji dan! Vse dobro pride od Bogš, Iz greha pa nesreča vsa.
(Dalje prihodnjič.)

Ustanovljena v Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI UBADT JOLIBT, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora
$1,027.779.67.
GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, m. EL Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomoini tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI. ; Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, IU. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo.	9
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank FrančiS, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOJI: Mihael Kraker, 614 £. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St., Chicago, 111.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K.
JEDNOTE.
s*
Ker nekatera društva vkljub večkratnim opominom na njih dolžnosti, zaostajajo s pošiljanjem denarja v pokritje mesečnih ases-mentov, radi tega sem primoran vsa ona društva ponovno opozoriti na pravila stran 80 in 81, točko 183. Pod to točko je natančno določeno kedaj ima vsako krajevno društvo plačati Jednoti pripadajoče
asesmente. Vsako društvo je samo suspenda. če ne plača ases. vsaj do zadnjega dne v mesecu. Vsled tega prosim vsa ona krajevna društva, ki so do sedaj vedno zaostajala s pošiljanjem denarja, da to vpoštevajo in se ravnajo v tem oziru po pravilih točka 183, kakor zgoraj -omenjeno. Omeniti moram, da asesment za tekoči mesec sem razposlal le na ona društva, ki imajo plačane asesmente za mesec febr. Za vsa ostala društva, ki so na dolgu Jednoti, sem pridržal
razpis ases. za mesec marc in sicer toliko časa, da poravnajo dolžne svote.
Enako tudi opozarjam vse one tajnike (ice), ki ne pošiljajo mesečnih poročil na urad Jednote vsaki mesec kakor se zahteva, da to v bodoče storijo. Do 25. vsacega meseca morajo biti poslana poročila na Jednoto, da se zamore pripraviti in vse urediti za ases. prihodnjega meseca. Pripomniti moram, da nekateri društveni tajniki tega važnega poročila ne pošiljajo kar povzroča dokaj neprilik pri poslovanju. Kar velja za dr. zastopnike (ice) radi rednega pošiljanja, denarja, to velja tudi za dr. tajnike (ice) za pošiljanje uradnih listin. Vse premenibe članstva morajo biti naznanjene na gl. urad •Jednote do zadnjega dne v mesecu. Listine, ki bodo dospele pozneje v urad Jednote se bodo vpoštevale še le za oni mesec v katerem so dospele v gl. urad. V vseh tacih slučajih se društva m ne bode kreditiralo nobene svote za suspendovane, izločene ali odstopile člane. Mesečni asesment je razpisan s prvim dnem v mesecu in radi tega mora-, §
jo biti vse premenibe članov (ic) do tega časa na rokah, če društva želijo, da se člane (ice) odšteje od ases. V slučajih, kjer listine ne bodo poslane ob pravem času, bode društvo samo trpelo škodo na ases. za suspendovane člane itd. Torej malo več točnosti in vse bode O. K.
Nekatera društva še vedno sprejemajo člane preje v svojo sredo, nego so njih spričevala potrjena od vrh. zdravnika. Ker je tako poslovanje popolnoma napačno in proti pravilom, radi tega vsa ona društva opozarjam na pravila stran 25, točko 60.
Vse cenjene tajnike (ice) krajevnih društev prosim, da pazno prečit a jo razpis mesečnih ases. in istega primerjajo s svojimi računi in
knjigami. V slučaju kake .pomote naj se me takoj obvesti, da se pomota popravi. Zelo potrdbno je, da se primerja razporedba članov (ic). Vsa onajdruštva, ki še niso vposlala imenika članov (ic) v pre-gled naj to blagovolijo storiti. S tem se bode uredilo članstvo po pravi starosti in plačilni lestvici.
Od nekaterih strani se mi poroča, da so nekateri člani (ice) starejši vpisani (e) nego so v resnici bili stari ob času pristopa v Jednoto. V vseh tacih slučajih naj se pošlje krstni list ali kaljo drugo postavno spričevalo pravega rojstva v dokaz in če je kaka pomota, ee
bode popravila. Brez omenjenih listin pa se ne more ničesar napraviti. Samo na pisanja brez pravih dokazovrse ne more ozirati.^
Upajoč da se bodo predstoječe točke vpoštevale, beležim spoštovanjem,
Josip Zalar,
gl. tajnik K. S. K. J.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Minuli teden smo razposlali vsem krajevnim tajnikom in taj ni ca m gotovo število tiskanih dopisnic za premembo članov. Gg tajniki in tajnice so naprošeni, da pri spremembah rabijo izključno le označene dopisnice. Na vsaki dopisnici je ^prostora za pet (5) imen) in naslovov. Pri novih tajnikih naj se v "Opombi" označi, da je jčlan (ica) nov .	UprunditTO
"Glasila K. S. K. Jednote."
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec Januar 1915.
Dr. štev.
Prejeli na račun ases.
Izplačali
Smrtmne
1. 2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. "21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62..
63.
64. 65.. 66. 67.
65.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97. 9*.
100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120.	. 121. . 122. .
123.	.
124.	. 126.-. 127. .
125.	.
129.	.
130.	.
131.	.
132.	.
133.	.
134.	.
135.	.
136.	.
137.	.
139.	.
140.	.
142.	.
143.	.
144.	.
145.	.
146.	. 147: .
148.	.
149.	.
150.	.
151.	.
152.	.
153.	.
154.	.
155.	.
289.31
510.32 189.89 152.22
193.71 493.56
157.30 29.10
80.51 427.00
62.31 281.68 216.86 203.07 40.85
64.52 126.38
£5.61
34.58 528.18 391.67
362.96 92.37
189.25 109.59 28.16 137.69
109.72 147.49 170.00 295.29
79.95 54.27 115.49
83.59 301.43
58.76 81.97 277.14 . 96.64 96.36 250.14 132.16
106.53 264.12
63.93
144.54 34.20
221.40 96.89r
147.97
27.94 73.17 34.27 38.58
138.155 32.93 120.06 116.87-
79.67 118.27 283.20 181.62 137.11 198.59
184.31 94.64 93.76 43.25 60.12
137.82 43.72 123.94 20.45 132.10 66.00 147.27 73.54 147.22 66.66 93.70 104.24 34.93
48.27 9.88
115.41
78.68 47.62
117.77 48.84 62.00 37.31
135.55 107.86
36.93 106.79 36.91
38.43 86.14 57.50
58.28 68.03
47^94
90.13 50.88
35.52 17.49 89.86 74.56 23.86 26.01 89.42 46.27 39.88
23.76 43.26 21.98 35.37
111.60 38.18 64.49 36.47 18.67 19.41 32.93 22.67 38.01
39.29
21.77
40.44
50 400
500
1,000
1,000
500
500
1<000
1,000
450
$6,850
Poškodnine
Bolne pod.

00 00
00
00



00
00
00

— t
00
o
o
o
00
00
00
o
I —
o


20

o








$14,665.48
Preostanek 1. jan. 1915.............
Prejemki tekom meseca jan. 1915:
Placenega na račun ases. od strani druStev.............$14,665.48
Obresti ..................................................................383.70
Najemnina dvorane...................................7.00
Obveznice City of New York, N. Y..................V.	10,000.00
Vloga na First National Bank, Rockspring* Wyo. a... 10,000.00
-
Izdatki:
Posmrtnine............^.......X ...................$ 6,850.00
Poškodnina.......................................... 1,340.00
Bolne podpore............................................................20.00
Obveznice City of New York, N. Y. I !.".*! X-!!!!!".".!!'!!!! 10,000!(K)
Vloga na First National Bank, Boeksprings, Wyo...... 10,000.00
Upravni stroški.....................................4 182.96
00
$20.00 $312,030.18
$ 35,056.18
$347,086.36
32,392.96
Preostanek 31. jan. 1915................................ $314,693.40
y. vvt*itf^y. jr* _ • • "'-i * ...
JOSEPH ZALAK, gl. tajnik K. S. K. J.
Prva steklena okna.
Prva steklena okna so pričeli rabiti po privatnih hišah na An-gleškem leta 1180 po Kr. r.
Število človeških las.
Zdravniki zatrjujejo, da znaša pri odraščenem človeku povprečno število las na glavi 140.000
Pogreznjeni«
h P. S. Finžgar.
V	solnči gori se je utrgala skala, se zatoeila v dolino in se pogrez-nila v blato ...
"Poglej!" S komolcem je sunil štirinajstletni učenec petega razreda Korel Robinc se je pisal — svojega součenca-soseda v zadnji klopi. Ta sosed sem bil jaz. On imeniten — zlikan ovratnik je nosil in pisano kravato, jaz hodnično srajco in leskove hlače,
"Poglej," me je sunil vnovič in odmotal droben zavojček pod klopjo. 1
Jaz sem se ozrl.
Iz omota se je zasvetila židana ruta,, rožasta, kakor so jih tedaj nosila prešerna dekleta.
Začudil sem se.
"Kaj boš z njo?" sem pošepe-tal.
On mi je zrelo pomežiknil in izrekel brezglasno, z ustnic sem mu bral besedo: "Za Lojzkol"
Pozabil sem; da sem v šoli in sem se na glas zasmejal. Zakaj sem se zasmejal, tega še danes ne vem.
•V hipu je zadonel rezki glas izza katedra. Ves sem se stresel. "Sem," je donelo, "sem gum-pec!"
Učiteljeva roka je segala po palici, jaz sem se plazil med klopmi plašen in zbegan, kakor hudodelec.
Hudega učitelja sive brke so se razčeperile, ker je jezen stisnil ustnice. Kakor bi jo nosil na dlani, sem spoznal tisti trenotek svojo usodo. Mož se je dvignil in ni vprašal, kaj iii zakaj. Z levico je poiskal moj tilnik, si ga upognil med kolena, z desnico je dvignil šibo — in me strahovito spokoril.
Po šoli me je spremil Korel proti stanovanju.
"Nič ne mara j," me je tolažil "Deset žemelj ti prineseni, ker me nisi zatožil. Jutri dobiš prvo— ,in potem še devet."
Nič mu nisem odgovoril. Dasi nisem potočil solze ne v šoli ne zunaj nje, me je vendar tako pekla ta kazen, da sem se stresal od srda in togote.
"In veš kaj," je govoril Korel dalje. "V sredo je semenj, šole ne bo, pojdi, gremo v Pijavo vas. Lojzko tudi povabim. Pili bomo!"
"Ne grem s tabo nikamor!" sem zarezal in skočil v vežo.
V	sredo, na soma nji dan, sem šel z gospodarjem v hrib, kjer sva drobila hosto in vezala butare. Sredi popoldneva sva dovršila in se napotila domov. Po malici sem se izmuznil in šel z zasluženim grošem, ki mi ga je dal gospodar, da bi bil tudi deležen semnja in njegovih sladkosti. Postarna ženica je podirala šotor, ki si ga je postavila pred visoko hišo Korel-novega očeta. „
"Fant," me je poklicala, ko sem željnih oči ogledava! piškote.
'Fant, na tri piškote, če znosiš deske in tesarska stola tja v drvarnico."
1 ^
Ko sem odnesel zadnjo desko in prejel plačilo, je prispelo petero fantov od nabora. V sredi je bil Korel. Za to vrstjo je šla Lojzka. Vsa je bila bleda, za ogal je vlekla za seboj ruto, izredno veliki, plavi lasje so se ji razpustili po ramenih. Hodila je, kakor bi bila trudna in je skoro omahovala. "Križ božji, pijani so!' ' Stara štacunarica je sklenila ro ke.
"O Bog, kaj bo iz tega!" Ljudje so se začeli zbirati. Suvali so se komolci, nekateri celo smejali. Večina pa je bila žalost-na in ogorčena. Psovke so se o-glašale. Nekdo je stopil izmed množice in zagrmel nad otroke: "Tiho! Sram vas bodi. frkolini!"
"Tebi že ne!" se je oglasil Korel in stopil iz vrste.
Možak je iztegnil roko in mu nameril.
Takrat se je oglasil za njegovim hrbtom Korelnov oče, mogoč njak v trgu.
"Stran, berač! Tebi moj fant nič mari!"
Mož je pogledal očeta, nekaj zamrmral in se okrenil. Ljudje so se začeli razhajati. Korel je naglo izginil v vežo in zapustil prijatelje sredi ceste. Njegov oče se je razljutil nad njimi, prijel Lojzko za lase in jo opsoval z grdimi priimki^ katerih nisem razumel.
Dekle je jokaje bežalo v ozko n-
lico in se z roko lovilo za steno. — • • •
Petnajst let potem.
Mrzlega zimskega dne sem sedel v gostilni v malem mestu, kamor sem moral za opravki, in čakal vlaka. Tri gostje, menda trgovski potniki, ki so obedovali pri drugi mizi. Užival sem v polnih požirkih tisti brezmejni dolgčas, tisto žgočo bolest, ki te prikuje na neznosno puščobo kakor Promete-ja na skalo in ti pika v dušo, da ti zvodeni poslednja misel v glavi Ko tako sedim in bulim kakor brez življenja v strašno neokusno sliko na nasprotni steni, se odpro polagoma vrata. Grozno neprijetno so škripala. Skozi vrata se je pojavilo suhotno dekletce. Bog-ve če je že imelo osem let. .S prezeblo roko je «iosilo za locenj malo košarico, iz katere so gledale pisane rože. Plaho se je napotila po sobi proti gostom. Mene ni zapazila, ker sem bil za pečjo.
"Gospodje, rožice, prosim, rožice!"
Z drobno roko je segla v košarico in vzela iz nje par cvetlic ter jih molila gospodom.
Eden je segel po njih in se bučno zasmejal.
"Iz papirja! Hahaha! To je za maškare, punčka!"
Dekletce ni nič odgovorilo. Rožice v rokah so se ji tresle. Potniki so segli v žepe in ji dali par novčičev.
Tedaj je vstopila nakatarica.
"Vun! Kaj nadleguješ goste! Potepenka taka!"
Dekletce je stisnilo novčiče* v žep in se vse boječe okrenilo proti vratom. Ko je zagledalo mene, je za hipec postalo in se takoj o-krenilo proseče proti natakarici.
"Vun, sem rekla!"
Pokazala ji je s prstom proti vratom.
"Mala. semkaj pojdi in še meni pokaži rožice!"
Nakatarica se je namrdnila.
Dekletce se je opogumilo in prišlo k mizi.
"Kupite, prosim, so lepe roži ce; za Marijin oltarček, takole v kotu —" pokazala je s prstkom na kot in iskala oltarčka v sobi, kjer ga seveda ni bilo.
Pogledal sem revne cvetlice.
"Kdo jih je naredil?"
"Sama! Znam pa še lepše delati, j>a nimam denarja, da bi kupila lepšega papirja.*'
"Povej, mala, ali si kaj lačna?"
Dekletce je pokimalo.
"Ali bi ti jedla, če bi te jaz povabil semkaj na kosilo?"
Dekletce je postavilo cajnico na tla, da je moglo narediti z rokami: "Prosim, lepo i>rosim!"
"Sedi k meni!"
Primaknil sem ji stol in ker se je bala, sem jo prijel za roko, ki je bila ledeno mrzla, ter jo posadil ob sebi. Nato sem ji naročil obed.
Pri jedi je nisem motil in je nisem izpraševal.
Kako je uživala, sirotka? Razjokal bi se bil nad to slastjo, porojeno iz bede in stradanja.
Ko je použila pol kosca pečenke, je nenadoma prenehala, kakor bi se bila nečesa domislila. Ozrla se je vame z velikimi, plavimi očmi, ki so bile vse rosne same neizmerne radosti.
"Gospod, ali smem vzeti to seboj?"
"Ali ne moreš več?"
"Bi, ampak za mamo bi shranila!"
"Le pojej! Bog ti blagoslovi! Za mamo naročiva drug kosec."
Ko je dokosila, je sklenila roke na prsi in vzdihnila iz dna duše: "Ah, kako je bilo dobro!"
Na ličkih se je pojavila rdečica, ko se je nasmejala, sta se pokazali dve majčkeni jamici. Nato je zlezla s stola in nema poiskala moje roke, da bi jo poljubila.
"Sedi, mala, in se ogrej."
Pogladil sem jo po mehkih laseh. Hvaležna je vprla vame oči. Tedaj me ie nekaj spreletelo, kakor davni spomin.
"Povej, mala, kako ti je ime?"
"Lojzka sem!"
"Imaš li še mamo?"
"Imam. Pa so bolni. Jetiko i-majo. Šivajo, pa ne morejo mnogo, ker kašijajo."
"In oče?"
"Oče vozijo karolo tam, kjer cesto delajo."
"Torej zaslužijo?"
"Seveda, ampak jim nič ne o-stane. Vse zapiio."
Lojzka ni premenila obraza.
Pripovedovala je o nesrečnem o-
četa, kakor vsakdanjo zgodbo..
"Mama jih svare in prosijo. Veste, pa nič ne pomaga. Včasih so hudi, včasih p^nič. Samo to ' pravijo oče: Nič se ne jezi! Ro-binčevega Korelna ne bo nihče spreobrnil. Baraba je baraba!"
Tedaj se je dekletce nasmejalo, kakor bi povedalo dovtip. Meni je šinila kri v lice. Naglo sem vprašal:
"Kako je ime mami!"
"Kakor meni."
Natakarica je prinesla zavito pečenko, kateri sem priložil par žemljic in dal deklici nekaj drobiža.
"Z Bogom, mala! Pozdravi mamo in moli za očeta!"
Lojzka je vsa vesela odšla, meni je pa bilo tako neizmerno bridko v duši...
• •
Ni dolgo tega, kar sem prejel iz Merana pismo. Umazano je bik> in posvaljkano. Berem: Dragi sošolec!
Z zadnjimi priberačenimi krajcarji sem kupil znamko, da ti pišem. V tujem mestu čakam smrti — ves bolan. Usmili se me in mi daruj par kronic, da si kupim čašo vina za tolažbo v trpljenju. Vse me je zapustilo. Žena je u-mrla, hči se potepa bogvekje in ne vpraša po očetu. — Delam toliko — saj veš, kaj jetičnik — da ne poginem gladu in da me ne od-ženo v domovino, kjer bi Umrl sramote. Tako se je vse krog mene pogreznilo — in sam sem do vratu v blatu. Čakam še zadnje ure.
Korel Robinc. Obsedel sem pri pismu, ki je ležalo umazano, zmečkano, kakor razvalina pred menoj. Truden od Čudne žalosti sem se domislil zgodba katero sem bral davno nekje in ki se je končala tako-le:
V solnčni gori se je utrgala skala, se zatočila v dolino in se Je pogreznila v blato...
Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. . Skrajna podivjanost. Dobro 17 let star Anton Oblak, mizarski pomočnik v Trbovljah, je kvo-jo nadležnost stresal v Primož Že-rovnikovi gostilni v Voklem. Tja je prišel tudi s svojima hčerama gostač Prane Žerovnik. Obdolženec je hotel plesati z Žerovniko-vimi dekleti, katere pa niste hoteli njegovi želji ustreči. Oblak je vzel nato izpred Žerovnika liter vina ter ga postavil na svojo mizo, a mu ga je Žerovnikova žena nazaj vzela. Po preteku nekaj minut je zopet nadlegoval dekleti in silil k plesu, kar so pa te odločno odklonile. Zopet je vzel vino in ga postavil na svojo mize. Zdajci je pa vstal Franc Žerovnik, vzel svoje vino iz obdolženčeve mize in ga pred se postavil. Komaj da se je ta vsedel, pristopil je bil Oblak, in ne da bi kaj rekel, sunil ga je z nožem s tako mečje v hrbet, da je ta za zadobljeno rano tekom par dni umrl. Obdolžencev zagovor da je bil popolnoma pijan, je bil po pričah docela opovržen. Izjemno sodišče ga je uboja krivim spoznalo in ga na eno in pol leta težke ječe obsodilo.
Vojni vjetniki za kmetijska dela. Tekom teh. dni izide razglas vlade, v katerem bo povedano, pod katerimi pogoji bo dobiti vojne v jetnike za uporabljanje kmetijskih deL Dobilo se bo samo 200 mož skupaj in bo torej vjetnike mogoče porabljati samo na največjih posestvih, Mogoče je pa tudi, da se odloči vlada, oddajati občinam, kjer so le mali posestniki, vjetnike za skupno izvrševanje kmetijskih del.
Rekvizicije premoga. Za* Dunaj, Krakov in Line je vlada odredila izdatne rekvizicije premoga. Določeno je bilo, koliko premoga se mora vsak dan spraviti v ta mesta. Tako mora ostrav-ski revir poslati vsak dart 800 ton premoga na Dunaj, zapadnoce-ški revir pa 1000 ton. Kakor se poroča, bo moral zapadnočeški revir pošiljati do 3000 ton na dan na Dunaj.
Seja kontrolno komisije za državne dolgove se je vršila, kakor poroča "Reiehkorrespondenz' \ te dni. V seji se je razpravljalo, o načinu pokritja obrestnih po-
trebščin, povzročenih po novem posojilu. Seji je bilo predloženo poročilo o stanju državnih dolgov koncem junija 1914. Državni dolg znaša torej 13.004 mili jonov kron z odštetjem ogrskega bloka na 11.615 milijonov kron; tej vsoti stoji nasproti kot protivrednost naložena glavnica državnih železnic v znesku 5828.7 milijonov kron., da zahteva torej čisto zadolžen je v znesku 5786.3 milijonov kron na obrestih 263.5 milij&n. kron.
Riža bo zmanjkalo. Dovoz riža je popolnoma onemogočen Do vojne smo dobivali v Avstrijo riž čez morje iz Indije, dalje iz Italije in iz Nizozemske Sedaj je to nemogoče, zakaj promet čez morje je ustavljen, Italija je izvoz riža prepovedala, iz Nizozemske pa ga tudi ne moremo, dobivati, ker je Nemčija prepovedala, prevažati riž čez njeno ozemlje. Leta 1913. smo uvozili v Avstrijo po kopnem za 3 milijone kron riža, ^ez morje pa za 15 milijonov. Se-<jlaj velja 100 klg. riža kakih 100 K in se je torej ceni tega važnega in prilubljenega živila od začetka vojne povečala za kakih 100 odstotkov.
Poroka. Poročil se je gospod dr. Mirko Triller, odvetnik * Radovljici, z gospodično Mino Me-dičevo v Ljubljani.
Odlikovanja naših črnovojni kov. C. kr. deželno predsedstvo je prejelo od poveljništva 27. črno-vojniškega pešpolka sledeCe smo: "S ponosom in posebnim veseljem si usojam -poročiti, da je poveljstvo balkanske armade podelilo: Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda korporalu -A-lojziju Zaplotniku: srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda: narednikom: Karlu Sviligoju, Fran cu Molki in Luki Pišlarju; četo-vodjema: Josipu Krenu in Josipu Silzu ter korporalom:' Antonu Peterlinu, Rudolfu Kumpfu in Josipu Perkotu. Dalje je zborno poveljstvo, kakor tudi bri-gadno poveljstvo pohvalilo številne vojake polka za posebno vrlo zadržanje pred sovražnikom.— Adolf vitez Markel, podpolkovnik 1. r."—Odlikovani nadrednik Luka Pišlar je c. kr. uredni sluga pri kranjskem deležnem predsedstvu.
Najviše sodišče o razširjevanju vznemirljivih vesti. Najvišje sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi, ki je bila vložena proti obsodbi po paragrafu 308. zaradi nekega mnenja, izrečenega proti posamečnim osebam v javnem lo kalu. Spoznalo je, da jd bil z obsodbo kršen zakon in je obtoženca oprostilo. Ta razsodba najvišjega sodišča je v sedanjih vojnih časih velikega pomena Z njo je izrečeno, da ni kaznivo, če kdo proti kaki drugi osebi, Četudi javno izrazi pesimistično na-ziranje ali mu pove kako vznemirljivo vest, ampak da je kaznivo šele v posebnih okolščinah. Za dejanje po paragrafu 308. kaz. z. je bistveno potrebno, da neresnična, javno varnost vznemirjajoča vest očitna razglasila (z lepaki, javnimi govori, predavanji in na podoben način) Treba je torej, da je bila neresnična in vznemirljiva vest tako publicira-na, da bi mogla res javni red in mir ogrožati, ne samo omejen krog ljudi vznemiriti, če naj bo kaznivo. Predpogoj za kaznivost takih vesti je torej le dan, če so; bile razglašene pred večjo množico ljudi, notom lepakov na zidovih ali sploh na tak način, da so se mogle hitro razširiti med nedoločno velike kroge prebivalstva Vzlic tej razsodbi najvišjega sodišča je pa vendar najboljše, če so ljudje mirni in tihi.
V seznamku izgub št. 121 z dne
6. februarja so izkazani kot ranjeni ti-le častniki 79. pehotnega polka: stotnik Edmund Biber, rezervni praporščak Pavel Cvenkelj, rezervni praporščak Vladimir Go-Ijevšček, rezervni praporščak Ladislav Gržina, nadporočnik Mihael Kolar, nadporočnik Anton Stergar, rezervni praporščak Josip Urbančič, rezervni poročnik Julij Valenčič in rezervni poroč-jnik Karel Vedernjak.
Veseli dogodek v cesarski hiši. Korespondenca Wilhelm javlja: Njena c. in kr. Visokost, gospa nadvojvodinja Žita, soproga Njegove c. in kr. Visokosti, gospoda prestolonaslednika Karla Frana Josipa d' Este, je dne 8. februarja 1915. ob 9. uri 45 minut zvečer srečno povila nadvojvodo.-
UMRLI SO V LJUBLJANI:
Dne 6. februarja: Anton Mi-hevc, ključavničarski vajenec, 15 let. Hranilnična cesta 13. — Marjeta Kodrič, delavka-hiralka, 77 let, Radeckega cesta 9. — Josip Zuljan, pešec, domobranski polk št. 27. garnzijska bolnica, Zaloška cesta 29.
Dne 7. februarja: Marija Cizer-le, kramarjeva žena, 74 let, Kri-ževniška ulica 9.
Dne 8. februarja: Fran Šmajd. bivši dacar, 68 let, 'Velika čolnarska ulica 10. — Dominik Kmetic, lovec 7. lovskega bataljona, gar-nizijska bolnica, Zaloška cesta 29 Dne 9. februarja: Damjan Koželj, enoletni prostovoljec, podlo-vec 7. lovskega bataljona, garni-zijska bolnica, Zaloška cesta 29.
ŠTAJERSKO. . .Pegasti tifus na Spodnjem Štajerskem. Kakor se poroča iz Celja sta se prigodila 2 slučaja pegastega tifusa v Celju, 1 slučaj pa na Vranskem. V Celju sta obolela na tej bolezni neki uslužbenec južne železnice in njegova sestra, na Vranskem pa je baje neki gališki begunec. Raznašalec te bolezni je mrčes. Da se čuvamo te grozne bolezni, je pred vsem treba skrbeti za snago in čistost. Varovati se je treba vseh vrst uši, bolh in stenic
Transport ranjencev v Celje. Dne 7. februarja t. 1. je došlo v Celje okrog 200 ranjencev, in sicer iz Neisse v pruski Šleziji.
Junaštva celjskega pešpolka št. 87. Ta polk se je dne 28. januarja znamenito odlikoval. Vse bojno polje je bilo pokrito s padlimi Rusi. Polk je vjel nad 800 Rusov. Korno poveljništvo je polku tele-fonično sporočilo svoje posebno priznanje za hrabro bojevanje.
V konkurz je prišel krojaški mojster Alojz Pukmeister v Celju.
V Polzeli v Sa vinski dolini se nahaja kakih 500 poljskih beguncev.
Nameščeni so deloma v tamkajšnji tovarni, deloma pa po priyat-nih hišah. Krakovska "Nowa Reforma" priobčuje dopis iz Polže« le, iz katerega posnemamo te-Lc podrobnosti: "Tukajšnje prebivalstvo se vede napram Poljakom zelo prijazno. Cene stanovanj, in živil niso posebno visoke. Na prošnjo Poljske kolonije je tukajšnji župnik na Božič bral posebno mašo za Poljake. Pevski zbor in or-hester je vodil učitelj Wilczynski. Vsem nam se je zdelo, da plava naša molitev pred božji prestol) da bi se usmilil naše ljubljene domovine in njene nesrečne dece ter ji naklonil lepšo bodočnost. Ko pa so po službi božji odmevali od sten gorske cerkvice zvoki pesmi "Bože Ojeze, Twoje dzieci" ni bilo mogoče razumeli niti besedice te pesmi, ker jo je zaglušilo glasno ihtenje vseh navzočih izgnancev. Po iniciativi šolskega nadzornika iz Bochnije, Pietrzykowske-ga, je učiteljstvo zasnovalo poljsko šolo za otroke galiških beguncev. Po zaslugi domačega naduči-telja so dobili Poljaki za pouk lepo dvorano s postrežbo in kurjavo. Na šoli, ki obsega štiri razrede, poučujejo učitelji in učiteljice iz Galicije. Vodstvo šole, katero obiskuje okrog 60 otrok, je prevzel nadučitelj Swirad. Vobče se počutimo tu dobro, ako bi nas ne navdajalo domotožje po zapuščeni domovini. Vsakomur izmed nas begajo misli v drago, od nas tako oddaljeno domovino, katero vojni vihar »spreminja v strašno pokopališče. Vsi samo koprnimo po trenutku, ko nam bo mogoče vrniti se pod dragi očetovski krov." _
PRIMORSKO. Nezgode. Odvetniški kandidat v Gorici dr. Irgolič je z motornim kolesom vred padel blizu Solkana šest metrov globoko in obležal tam brez zavesti. Neki kmečki mož ga je spravil v Solkan. Dr. Irgolič si je pri padcu zlomil rebro.
Naš vsakdanji kruh. V Trstu so zaprli več kmečkih žensk, ker so prodajale iz nemešane bele moke spečen kruh. Konfiscirali so jim tudi kruh in ga darovali v ubož-nico. Peku Stoparju so zaplenili ves kruh, kar ga je imel spečene-ga, ker je bil tako slab, da bi lahko še živini škodoval.
Umrl je v Benetkah nekdanji tržaški župan Ferdinand Piteri v starosti 85 let.
Vlom v Trstu. Podružnici za u-voz nafte je bilo ukradenih 14.-013 kron 75 vin. Policija je zaprla voditelja podružnice in slugo,
ker sta na sumu, da sta sama denar ukradla.
Umrl je v Vrtojbi pri Gorici v
starosti 84. let ondotni posestnik in bivši župan Josip Nemec. :.IzPulja je premeščen v Komorno na Ogrskem profesor Josip Reisner, rezervni ofieijal oskrbovalne branže.
"Soča" — ustavljena. Izdaja "Soče" z dne 22. januarja 1914. je bila ustavljena od goriške politične oblasti. Prihodnja številka je dne 29. januarja redno izšla, v četrtek, dne 4. februarja pa je dobilo uredništvo "Soče" odlok, da je izdajanje "Soče" sploh u-8tavljeno. Nekateri gospodje v "Gorici" so je zedinili, da izdajajo drug list.
DRU6I IN TRETJI ZVEZEK
IMENIKA padlih, ranjenih in vjo-tih naših rojakov v sedanji evropski vojski. •
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretjo zborno poveljništvo (corps), pri katerem službujejo izključno ikoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega^ spodnje-Itajerskega, spodnje-koroškega, tržaškega, itd. pešpolka; naših lovskih bataljonov, * dragonskega in domobranskih polkov: Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skup-po nad 4000 imen. Vkupno je do pdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vje-tih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu, a pri nekaterih padlih je naveden celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek 35 centov, pa vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: ' FELIX M. DOLIN AR Dept. Z.
45 Vesey St. New York, N. Y.
Kdor želi razprodajati imenike, naj
piše po pogoje. (3/10—3/31.)
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flafnik"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, 2GANJE, VINO IN RAZNO VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci iu neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE!
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
JOHN ZULICH
1165 Norwood Ed. N. E. Cleveland,	Ohio.
Prodaja hiše in zemljišča. Zavaruje hiše in trgovine proti ognju. Opravlja notarske posle. Jamči za svoje delo. TeL: Princeton 1298 R.
Sedaj je čas.
Vsi oni, kateri želijo kupiti farmo, naj pišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega proda-jemo.
Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zemlje za farme za vstanovitev nove slovenske naselbine v Draper, Wis. V tej knjižici je veliko zahvalnih pisem od onih, ki po že kupili od nas zemljišče. Zemljišče prodaja znana Edward Hines Lumber Co. največja trgovina z lesom na svetu. Da se boste sami prepričali pišite na
A. R CODE, Landsale Manager
EDWARD HINES FARM LAND CO., 1321 Otis Rldg., Chicago, m.
Naš zastopnik za Slovence je:
Mr. MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111.
2/24—5/24
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, IU.
izdeluje vsakovrstne pi^vovcljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Zdruiene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
SVOJI K SVOJIM!
Frank Kosmach
JAVNI NOTAR
2116 W. 22nd St., Chicago, III.
Pregledujem vse laltninske papirje pri prepisu posestev. (Abstracts, Deeds.) Rterjujem denarje in izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoče listine. — Prodajam hiše in lote. Zavarujem poslopja in pohištvo proti ognju. ,JF*ire Insurance). Dajem vse nasvete brezplačno. ^ #	3/10—$/10 '15
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba
mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja.
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. - Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.
To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami.
Pišite meni za pojasnila! Lahki kupni pogoji!
Math Cesar, . 1900 W. 22nd St., Chicago, IU
i Telefon Canal 80. 2.10—8.10 15
Marija Sluga
4134 W. 31st St. Chicago, Illinois
Telefon: Lawndale 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
se uljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ženam.
JOHN MOŽINA
slovenska grooerija in mesnica
1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, EL (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svetega grocerij skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. 15.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Physietoii-Sar|»«B Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Comer Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telafoa: Oaaal 898
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poeet. "Dobra peelreiba in dobra pijafta", to je moje geelo.
GROCERIJ A IN MESNICA
ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA.
Na razpolago Imam vedno nafbolfe vrste grocerifsko blago; raznovrstno sveže In snbo meso, domače krvavice, sobe kran|ske ter raznovrstne drage klobase po nafnliflb cenah.
Kranjske suhe klobase domačega izdelka, čist« ter •veže, razpošiljam na v»e kraje. Pišite po cene tek.
JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Str. Mlet. m.
POZOR ROJAKI V PUEBLO, COLO!
NAROČITE SI SPOMLADANSKO OBLEKO!
Po Vaši meri in najnovejšem kroju. Garantiramo, da Vam paše.
Cene $15, $18, S20
In naprej.
THE BOYAL TAILORS gotove obleke so vedno znižane cene. Naša obuvala so tudi garantirana in najboljša obuvala za šolske otroke.
Edina slovensko-hrvatska trgovina oblek, obuval, klobukov in drugih oprav.
Patlogar & Thomas
133 S. Union Ave., vogal D. ceste PUEBLO, COLORADO.
FOTJiiniJEI?^^
VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. maše, ker je naravno ali pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike.Cena vinu je:
Rpdeče sod .............$28.00 Belo sod.................$34.06
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me:
LOUIS LACH, 1033 L 62nd Street, N.E., Cleveland, Ohio.
_
w
, Uradni izkazi izgub.
Ljubljanski listi so priobčili dne 23. januarja sledeči izkaz o izgubah: Izgube 17. peipolka.
Mrtvi. Moštvo: Avšič Alojzij, 12. stot., iz Most pri Ljubljani (15. okt. do 5. nor. 1914); Biščak Franc, 9. stot., iz Košane (15. okt. do 5. nov. 1914); Bizjak Janez, 1. odd. stroj, pušk (15. okt. do 5. nov. 1914); Bučar Štefan, 1. marškomp., iz Aržiš na Dol. (15. okt.
5- nov-	čermelj Franc, 12.
stot., iz Bake (15. okt. do 5. nov. 1914); Čuk Janez, 7. stot. (15. okt. do 5. nov. 1914); Drnovšek Janez, 14 stot., iz Trojan nad Kamnikom (okt. 1914); Fornbacher Julij, 9. stot., iz Kočevja (okt. 1914); Godec Tomaž, 1. maršstot.,
*	iz Hnde, okraj Litija (okt. 1914); GrgoriČ Martin, 12. stot., iz Banjaloke (okt. 1914); Hrovat Alojzij, 10. stot. (okt. 1914); Jamšek Alojzij, 1. nadom.
► stot., iz krike okolice (okt. 1914); Jer-nejčič Franc, 12. stot. (okt. 1914); Je-senko Štefan, 6. stot., iz Trate pri Škof ji Loki (okt. 1914); Keber, 7. stot. (okt. 1914); Knaus Jakob, 2. odd. stroj, pušk (okt. 1914); Kovač Antonj 7. stot., iz Presen j (okt. 1914); Kozlevčar Nikolaj, 7. stot., Št. Vid, okraj Litija (okt. 1914); Krakar Anton, 4. stot. (okt. 1914); Kraker Janez, 10. stot. (okt. 1914); Kralj Janez, 7. stot. (okt. 1914); Kravčar Frane, 7. stot. (ok*.
*	1914); Kučič Janez, 12. stot. (okt. 1914); Lenčič Alojzij, 11. stot. (okt. 1914); Lonfarič Mihael, 7. stot., iz Vel. Doline pri Krškem (okt. 1914); Malt-
t kovič Matija, 6. stot., iz Trebeljevega (okt. 1914); Mam Franc, 1. marškmp., iz Sodl-ažice (okt. 1914); Mattkeij Karel, 7. stot., iz Češkega (okt. 1914); Medja Janez, 12 *tot. (okt. 1914); Mi-helčič Anton, 12. stot., iz Moravč (okt. 1914); Mivšek Anton, 11. stot. (okt. 1914); Mlakar Janez, 5. stot. (okt. 1914); Pangerc Anton, *1. odd. stroj, pušk, iz Grosuplja (okt. 1914); Podre-kar Jožef, 8. stot., iz Slec (okt. 1914); Pogačar Franc, 6. stot. (okt. 1914);
• Poljanšek Franc, 3. marškomp., iz Pod-hruške nad Kamnikom (okt. 1914); Po-točar Franc, 3. stot., iz Prečne (okt. 1914); Pregelj Janez, 13. stot., iz Cola pri Vipavi (okt. 1914); Purkar Vinko, 11. stot. (okt. 1914); Putre Janez, 7. stot. (okt. 1914); Bajnar Jožef, 1. stot. (okt. 1914); Bavnikar Jožef, 3. nadom. stot., iz Sele (okt. 1914); Šabec Janez, 14. stot. (okt. 1914); Sepe Viljem, 8." stot., iz Aržiš (okt. 1914); Sfiligoj Jožef, 1. stot. (okt. 1914); Sitar Franc, 7. stot., z Ježice pri Ljubljani( okt. 1914); Skubic Franc, 3. stot. (okt. 1914); Skubic Jožef, 1. marškomp., Šaarje-Sap (okt. 1914); Slak Matija,
11.	stot. (okt. 1914); Slapar Štefan, 5. stot. (okt. 1914); Sot 1 ar Jožef, 8. stot. (15. okt. do 5. nov. 1914); Štefančič Mihael, 7. stot. (15. okt. do 5. nov. 1914); Stimpfel Jožef, 10. stot., iz Ormoenjic (15. okt. do 5. nov. 1914); štrus Anton, 8. stot. (15. okt. do 5. nov. 1914); Strus Jožef, 10. stot., iz Ljubljane (5. okt. do 5. nov. 1914); Tome Jožef, 8. stot., iz Gojzda nad Kamnikom (15. okt. do 5. nov. 1914); Zadnikar Andrej, 12. stot., iz Budanj (15. okt. do 5. nov. 1914); Zavrl Franc,
12.	okt., iz Moravč (15. okt. do 5. nov. 1914); Žerovnik Janez, 1. marškomp., iz Medvod (15. okt. do 5. nov. 1914); Zore Franc, 1. stot., iz Kanderš (15. okt. do 5. nov. 1914).	I	J
Ranjenci.
Moštvo: Adamič Janez, 11. stot., Šmartno pri Litiji; Arko Janez, 1. stot., iz Jurjevcev pri Kočevju; Axmann Janez, 5. stot.; Babič Anton, 8. stotnija, iz Podgore pri Kočevju; Baje Janez, 3. stot., iz Hrenovic; Bartel Mihael, 2. od. stroj, pušk, iz Vrhnike; Batista Peter, 7. stot,; Belavič Janez, 10. stot.; Berus Martin, 3. stot., iz Prečne pri Novem mestu; Bitenc Janez, 3. stot., iz St. 7ida nad Ljubljano; Bolha Janez, 8. stot, iz Ribnice; Borštner Franc, 9. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Bo-itele Anton, 14. stot.; Brajko Anton, 7. stot.; Brolih Alojzij, 12. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Brulc Janez, 1. od. stroj, pušk, iz Velikih Lašč ;Brulec Alojzij, 8. stot., iz Stopič na Dol.; Bru-men Janez, 10. stot., iz Idrije; Brvar Janez, 7. stot.; .Buršič Jožef, 3. stot.j iz Krškega; Homar Matija, 5. stot.; Honigmann Avgust, 12. stot., iz Črnomlja; Hribar Anton, 8. stot., iz Tuhinja; Hribar Janez, 5. stot., iz okolice Ljubljane; Huč Ignacij, 5. stot., iz Trebnega; Irt Janez, 6. stot.; Iskra Jožef, 8. stot.; Jakoš, 7. stot.; Jakuš Natal, 8. stot.; Jankovič Peter, 9. stot., iz Kompolja; Jeglič Tomaž, 7. stot.; Jereb Frano, 9. stot.; Jerič Jožef, 8. stot; Jerina Mihael, 11. stot; Jesen-šek, 7. stot.; Jesih Pavel, 3. odd. stroj, pušk; Kalan Pavel, 1. stot., iz Škofje Loke; Kalan Peter, 14. stot.; Kalinšek Alojzij, 5. stot., iz Predoslja pri Kranju; Kanduč Ignacij, 10. stot.; Kašnik Jožef, 11. stot.; Kastelic Franc, 3. nad. stot., iz Podboržta pri Litiji; Kavšek Frane, 8. stot.; Klemen Jakob, 11. stot., iz Postojne; Klevižar Franc, 12. stot.; Klobčavar Emil, 8. stot., iz Ljubljane; Knez Janez, 15. stot.; Kočevar Franc, 12. stot.; Koderman Ignacij, 7. stot., iz ljubljanske okolice; Korbar Alojzij, 7. stot., iz Mengša; Kosec Pavel, 6. stot, iz Mengša; Košir Franc, 1. odd. strojnih prik; Košmerl Anton, 10. stot., iz Mengša; Košir Franc, 1. odd. stroj, pušk; Košmerl Anton, 10. stot; Kotar Franc, 7. stot., iz Moravč; Končan Jožef, 5. stot., iz Horjula; Kožuh Frane,
8. stot.; Kremžar Franc, 4. stot; Kranjc Jakob, 9. stot., iz Vrhnike; Kren Alojzij, 11, stot.; Krulc Franc, 4. marškomp.; Kukovica Anton, 12. st.,
iz Šmarinega pri Litiji; Kurnik Frane, 15. stot; Kušlan Edvard, 12. stot., iz Cerknice; Kužnik Franc, 5. stot.; Kuž-nik Budolf, 7. stot; Kuzulc Jožef, 8. stot.; Lacijan Ludvik, 8. stot., iz Domžal; Lavrič Janez, 6. stot.; Lavrič Ignacij, 12. stot., iz Vel. Gabra; Leban Jožef, 8. stot.; Lekše Alojzij, 12. stot., iz Prečne; Lenger, 6. stot.; Leskovšek Matija, 1. marškomp.; Lipovšek Jurij, 8. stot.; Lovše Franc, 10. stot., iz Do-brunj pri Ljubljani; Lužar Franc, 14. stot., iz Prečne; Luzbi Janez, 5. stot, iz Ihana, okraj Kamnik; Maček Anton, 5.. stot., iz Dev. Mar. v Polju; Maček Franc, 12. stot.; Majdič Pavel, 5. stot., iz Jarš pri Kamniku; Mali Janez, 5. stot.; Malnar Jožef, 11. stot.; Maren-tič Janez, 7. stot.; Marolt Jožef, 7. st.; Medja Valentin, 9. stot, iz Bohinjske Bistrice; Mencian Jožef, 12. stot.; Me-see, 7. stot; Mesec Alojzij, 1. stot., iz Vrhnike; Miglič Mihael, 9. stot.; Mi-kiaučič Janez, 12. stot.; Mikuž Franc, 12. stot.; Mišmaš Jožef, 11. stot.; Motor Alojzij, 10. stot., iz Dobrepolja; Mravinec Bok, 14. stot., iz Vinice; Mr-zelj Franc, 12. stot.; Muller Janez, 8. stot., iz Loke pri Črnomlju; Mulley Jakob, 10. stot.; Novak Martin, 8. stot; Nusdorfer Pavel, 4. odd. stroj, pušk; Oblak Anton,1. stot., iz Javorja; Oblak Janez, 1. odd. stroj, pušk, iz Trate; O-grinc Franc, 14. stot.;. Ogulin Janez, 1. odd. stroj, pušk, iz Metlike; Oman Andrej, 12. stot.; Osel Karel, 9. stot.; O-stronič Budolf, 10. stot.; OzaniČ, 10. stot.; Ozimek Jožef, 12/stot.; Pavlovič Franc, 7. stot.; Pečnik Franc, 10. stot.; Pelič Franc,10. stot.; Penko, 7. stot.; Perič Janez, s Turjaka; Peruci Vladimir, 4. stot., iz Tomilšja; Pesič Janez, 1. nad. stot., iz Čateža; Petač Janez, 10. rtot., iz Šmartna; Petelin Janez, 7 stot., iz Preserij; Petje Jožef, 11. stot., ii Moravč; Petrič Franc, 1. stot., iz Vipave; Pezdir Tobija,-7. stot., iz Ljubljane; Pistotnik Franc, 9. stot.; Plahuta Franc, 9. stot.; Planko Franc, 3. st.; Podlesnik Dioniz, 2. odd. stroj, pušk; Podkovec Anton, 12. stot.; Prežel j Jožef, 10. stot.; Presek Alojzij, 3. odd. stroj, pušk; Princ Jožef, 12. stot.; Pu-gelj Franc, 8. stot.; Badi Franc, 7. stot., iz Krškega; Badovan, pešec; Ba-kovec, 7. stot.; Bakoše Mihael, 7. st., iz Prečne; Bant Andrej, 1. odd. stroj, pušk, iz Selc; Bant Gašper, 11. stot.; Bavnik Franc, 11. stot. iz Bohinj. Bistrice; Bavnikar Franc, 12. stot.; Bavnikar Luka, 10. stot.; Bepar Anton, 1. stot, iz Iga; Bibič Lovrenc, 11. stot.; Rihtaršač Janez, 3. stot., iz Selc; Bobič Alojzij, 11. st., iz Gorij; Bodman Viktor, 7. stot., iz Vipave; Bothel Jožef, 12. stot.; Božanec Valentin, 14. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Božnik Anton, 9. stot., iz Medvod; Bus Janez, 9. stot; Šabec .Anton, 3. stot.; Šari Anton, 14. stot.; Shleimer Franc, 7. stot.; Schlosser Štefan, 7. stot., iz Št. Vida pri Ljubljani; Shmidt Janez, 7. stot., iz Selc; Schubert Leo, 8. stot.; Seljan Fr., 1. stot.; Šepič Alojzij, 12. stot.; Šešere Franc, 1. odd. stroj, pušk, iz Dev. Marije v Polju; Šinkovec, 9. stot.; Širnik Franc, 8. stot.; Skobe Franc, 8. stot.; Šubic, 7. stot.; Škufca Franc, 3. odd. stroj, pušk; Šarovec Avgust, 3. odd. stroj, pušk, iz Avšiš; Spenko Janez, 9. stot., iz Vodic; Srdoč Jožef, 8. stot.; Srebrnjak Fran«, 9. stot., iz Kandije; Srna Janez, 7. stot., iz Gorij; Štampo-har Janko, 12. stot4i? Adlešič; Stare Alojzij, 5. stot., iz Škofje Loke; Starina Franc, 12. stot., iz Tržišča; Štebalj Jožef, 12. stot.; Štefe Jožef, 10. stot, iz Sv. Ane, okraj Kranj; Štepic Franc,
8.	stot., iz Prapreč pri Litiji; Šterk Janez, 8. stot.; Štibelj Franc, 7. stot., iz Stare Loke; Stranjar, 7. stot.; Štrukelj Mihael, 1. nad. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Štrukelj Franc, 8. stot., iz Zgornje Šiške; Šušič Janez, 9. stot., iz Podgore pri Gorici; Sušnik Janez,
9.	stot., iz Gojzda nad Kamnikom; Šu-štaršič Budolf, 12. stot.; Svanikar.Janez, 12. stot., iz Črnegavrha; Tanko Franc, 12. stot., iz Bibnice; Terčej Matija, 8. stot.; Timischl Mihael, nad. re-zervnik; Tomšič Janez, 9. st., iz Kne-žaka; Tončar Janez, 5. stot.; Tosič Janez, 5. stot.; Trenko Franc, 3. stot; Uršič Štefan, 8. stot., iz Trate; Vato-vec Jožef, 2. odd. stroj, pušk; Verder-ber, 7. stot.;Vidrich Janez, 8. stot., iz Goč; Viharnik Janez, 10. stot, iz Pre-doselj pri Kranju; Visintin Alojzij, 9. stot.; Visintin Jožef, 8. stot.; Vodičar Janez, 8. stot; Vodnik, 7. stot; Vonta, 7. stot.; Vozu Mirko, 8. stot., iz Ko-tredeža; Vrhovnik Janez,.8. stot., iz Mavčič; Weiser Ferdinand, 4. stot.; Za-brezovnik Jakob, 4. marškomp., iz Pod-hruške ad Kamnikom; Zajec Franc, 1. odd. stroj, pušk, iz Ljubljane; Zalaz-
Peter, 4. stot., iz Horjulja; Žaubi Mihael, 11. stot.; Zelenec Jožef, 4. nad. stot., iz Idrije; Želko Jožef, 10. stot.; Želko Jožef, 9. stot; Železnik Janez ali Jožef, 9. stot.; Žibert Primož, 7. st; Židan Valentin, 9. stot, iz Dev. Marije v Polju; Žnidar, 9. stot; Žnidaršič Jožef, 8. stot., iz Bučke; Zorman, 7. stot.; Zupančič Jožef, 1. nad. stotnija; Zupan Anton, 9. stot.; Žvegelj Frane, 7. st., is Jesenic.
Ujetniki.
Vsi navedeni vojaki 17. peSpolka se nahajajo ▼ ruskem ujetništvu. Večina njih je v Atkarsku, gubernija Saratow, Rusija. Pri teh ne bo označen kraj ujetništva. Tisti pa, ki se nahajajo
drugje, bo označen kraj njihovega ujetništva.
Arko Franc, 4. stot, iz Ribnice; Ben-čina Alojzij, 6. stot., iz kočevskega o-krajaj »Bizilj Karel, 2. stot., tz kamniškega okraja; Breskvar Franc, 2. stot, iz Ljubljane; Bukovec Jožef, 3. stot., iz Toplic pri Rudolf o vem; Bur jak Anton, 5. stot., iz Horjula; Čampa Franc, 4. stot, iz Sušja, okraj* Kočevje; Cerkovnik Jernej, 7. stot., iz Št. Jerrieja na Dol; Corel Jožef, 14. stot., iz Banje-loke pri Kočevju; Debel jak Janez, 7. stot., iz krškega okraja; .Drešar Jožef, 2. stot., iz Vodic na Gorenjskem; Er-bežnik Janez, 2. stot., iz Koroške Bele; Erčulj Alojzij, 9. stot., iz Podgore, o-kraj Kočevje; Fajdiga Anton, 11. stot., iz Temenice; Gabrijelčič Karel, 6. stot., iz Goriškega; Gregorec Jožef, 3. stot., iz Preddvora pri Kranju; Gregorič Ja nez, 2. stot., iz Ambrusa na Dol.; Hočevar Anton, 8..stot., iz Metlike; Hrovat Jožef, 6. stot., iz Toplic pri Rudol-fovem; Hudoklin Janez, 10. stot., iž o-kolice Rudolfovega; Jager Matija, 5. stt, iz ljubljanske okolice; Kalar Mav-tin, 6. sto.., iz Velikih Lašč; Kepic Jernej, 4. stot., iz Terzina; Kermav-nar Ignacij, 2. stot., iz Brezovice pri Ljubljani; Kersnič Karel, 12. stot., iz Ribnice; Klančar Martin, 12. stot., iz ljubljanske okolice; Klepec Nikolaj, 3. stot., iz Adlešič na Dol.; Klinec Janez, 7. stot, iz Aržiš; Kobilšek Peter, 6. st., iz Aržiš; Kokelj Janez, 8. st, iz kranjskega okraja; Kos Alojzij, 4. stot., iz Moravč (tukaj ni označen kraj ujetništva); Košir Štefan, 9. stot., iz Bu-kovice, okraj Litija; Kriso Rudolf, .iz Trsta, ujet vElabugi, gubernija Kazan, Rusija; Križan Anton, 11. st., iz Bož-jakovega, okraj Črnomelj; Ladič Jožef, iz Istre, ujet v Serdobskem, gubernija Saratow, Rusija; Lipovec Janez, 1. stot., iz Gorjj pri Bledu; Lukančič Janez, 12. stot, iz Litije; Lunder Ferdinand,'3. stot., iz kočevskega okraja; Majcen Jož^ 9. stot., iz krškega okraja; Majdič Alojzij, 9. stot., iz Kanderš, okraj Litija; Mihalič Franc, 8. stot, iz Šmihela-Stopiče; Nelec Matej, 4. stot., iz Starega trga na Notr.; Novšak Jožef, 7. stot., iz krškega okraja; Odla-zek Franc, 7. stot., iz Zagorja pri Litiji; Oražem Franc, 11. stot., iz Loke nad Kamnikom; Orešnik Alojzij, 7. st., iz Mokronoga; Pavlovič Martin, 3. st., iz krškega okraja; Perpar Franc, 1. stot., iz novomeškega okraja; Pleško Franc, 7. stot., iz Brezovice pri Ljubljani; Pogačar Andrej, 2. stot., iz radovljiškega okraja; Poklukar Vinko, 4. stot., iz Gorij pri Bledu; Besnik Janez, 7. stot., iz Moravč; Bukše Franc, 2. stot., iz novomeškega okraja; Samsa Stanislav, iz Trnovega na Notranjskem, ujet v Serdobskem, gubernija Saratow, Rusija; Skole Miroslav, 1. stot, iz litijskega okraja; Smolej Mihael, 4. stot., iz Kranjske gore; Štefe Franc, 8. stot,, iz ljubljanske okolice; Sternad Janez, 2. nad. stot, iz Vidma na Dol.; Šušteršič Frane, 5. st., iz Iga pri Ljubljani; Tavželj Franc, 5. stot., iz Starega trga na Notr.; Trost Janez, 2. stot., iz postojanskega okraja; Učakar Janez, iz Špitaliča nad Kamnikom; Višnikar Jfcžef, 11. st., iz krškega okrsja; Vovk Andrej, 1. stot., iz Trnovega na Notr.; Žabkar Alojzij, 5. stot., iz krškega o-kraja; Zakrajšek Alojzij, 7. stot., iz Šmarja pri Ljubljani; Žigon Janez, 11. stot., iz logaškega okraja; Zupan Anton, 4. stot, iz Zagorja pri Litiji.
Popravki k seznamom izgub.—
Sever Viktor, 17. pp., 12. stot., iz Ljubljane, ujet. V seznamu izgub št 21. je bil označen za ranjenega.
Bohinc Anton, 17. pp., 2. stot., iz Trate pri Škofji Loki, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega.
Dobre Franc, 17. pp., 9. stot., iz Selc od Škofjo Loko, ujet. V seznamu izgub je bil označen za ranjenega. 1
Gregorič Andrej, 17. pp., 12. stot., iz Sodražice, ujet. V seznamu izgub it. 21. je bil označen za ranjenega. Jakomini namesto Jakonin Janez, 17. pp., 5. stot., iz Brezovice pri Ljubljani.
Kodelja Franc,. 17. pp., 9.' stot., iz Vipave, ujet. V seznamu izgub št. 21. označen za ranjenega.
Lukač Anton, 17. pp., 2. stot., iz litijskega okraja, ujet. V seznamu izgub št. 21. označen za ranjenega.
Mikac Janez, 17. pp., 5. stot., iz Št. Jerneja na Dol., ujet. V seznamu izgub št. 21. označen za ranjenega.
Može Budolf, 17. pp., 10. st., iz Prečne na Dol., ujet. V seznamu izgub je bil označen za ranjenega.
Pirnat namesto Dirnat Martin, 17. pp., 3. stot, iz Trojan nad Kamnikom, ujet. V seznamu izgub it. 21, je bil označen za ranjenega.
Potofcar Bernard, 17. pp., 9. stot., iz Št. Vida pri Zatični, ujet. V seznamu izgub it 21. je bil označen za ranjenega.
Stine Janez, 17. pp., 6. stot., iz kočevskega okraja, ujet. V seznama izgub it. 21. je bil označen za ranjenega.
Spitznagel Mihael, 17. pp., 9. stot, iz črnomeljskega okraja, ujet. T seznamu izgub it. 21. je bil označen za mrtvega.
Zorman Janez, 17. pp., 9. stot, iz kamniškega okraja, ujet. V seznamu izgub št 21. je bil označen za mrtvega.
Vsi navedeni ujetniki 17. peipolka se nahajajo v Atkarsku, gubernija Saratow, Busija.
Nad poročnik Šireel Jožef, 80. pp., ujet v Rusiji; označen je bil svoje-časno za ranjenega.
ivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej m nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, IM. Y.
6104 St. Clatr Ave., Cleveland, O lilo.
Nova Slovenska Naselbina v solnčni Floridi
Mnogokrat ste že sliiali o Floridi, o pridelkih in nje izborni klimi ali podnebju. Marsikateri pravi, da ni temu tako, da je močvirje in da je nemogoče uspevati in gojiti uspešno kmetijstvo, toda temu ni tako. Ti ljudje, ki tako govore, govore le zato, da bi odvrnili naše Slovence od neodvisnosti, govore zato, da bi ostali še naprej v tovarnah, da bi bili -še naprej navezani na SAMO DELO SVOJIH BOK. Vsak pa, ki je že videl Florido, posebno še SEVERNO FLOBIDO, dobro ve, da je ta zemlja NAJBODOVITNEJŠA, kar je juga, in da se pridela v severni Floridi vsega v obilju in sicer po dvakrat in trikrat v letu. Tu raste vse, kakor v stari domovini. Podnebje je lepo in zdravo, zemlja je rodovitna, enaka oni v starem kraju in ako se gnoji kakor to dela naš pridni slovenski kmet v stari domovini, je poplačan njegov trud tisočerokrat, kajti on prodaja svoje pridelke mesec za mescem, vedno naprej brez prestanka, ker mu zemlja rodi po dva in trikrat na leto. Kje pa se dobe bolj premožni kmetje, kot v Floridi? Čemu ne bi bili naši Slovenci enaki tem in bili deležni bogastva, katero ponuja pridnim rokam ta zemlja!
Mi prodajamo to zemljo po $12.00 do $30.00 aker,
i	• •	a •
Naša zemlja leži nekaj milj od svetovnozn nega morskega pristanišča in največjega trga na jugu Port 8t Joe, kjer prihajajo ladje od vseh delov sveta in kjer prodajo kmetovalci severne Floride svoje pridelke za LEP DENAR. Naša zemlja leži ob reki Apalachicola od 6 do 10 milj od morja kjer so mesta Sumatra, Wilma, Vilas, Telogia in Hosford. V vseh teh mestih se prodajo z lahko vsi poljski pridelki.	#
ZAKAJ JE GENA ZEMLJI TAKO NIZKA?
Cena zemlji je zato tako nizka, ker lastuje to zemljo železniška družba, in ker je speljala po tej zemlji pred par meseci železniško progo, katera veže vsa omenjena mesta in bodoče naselnike. Dalje je cena nizka zato, ker hoče imeti železniška družba ob svoji progi kmetijske naselbine, kar tere bodo prevažale svoje produkte po tej železnici. In raditega hoče družba, da pride ta rodovitna zemlja V roke pridnih, izvedenih in uspešnih kmetovalcev^ kajti če bode uspeval farmar dobro, uspevala bode tudi železniška družba, ker bodo farmarji prevažali svoje blago in trgovci zopet pridelke, katere bodo kupili od naseljencev. To vam je torej jasen dokaz, DA JE TA ZEMLJA RODOVITA, DA JE VSE RESNICA, KAK TRDIMO, KAJTI VSAK MORA PRIPOZNATI, KDOR KOLIČKAJ LOGIČNt) MISLI, DA JE USPEH FARMARJEV TUDI USPEH ŽELEZNIŠKE DRUŽBE. Ta zemlja, ki ae prodaja po $12.00 do $30.00 »ker je vredna teat brata od $40.00 do $120.00 aker.
NOVA SLOVENSKA NA8BLBTNA.
Ker so naši rojaki Slovenci dobri, pridni in prevdarni kmetovalci že izza mladih let, je skler nila družba na priprošnjo več naših rojakov, da ustanovi novo slovensko naselbino, ki bode popolnoma SLOVENSKA. Da bodo pa naši rojaki uspešni, ter da jim pomaga v začetku, bode dala vsakemu kupcu, kateri kupi 80 akrov zemlje 8 QLAV ODRASLE GOVEJE ŽIVINE, eno loto ▼ norem slovenskem mesta ali trgu 60x150 čevljev veliko, kjer si lahko potem postavi svojo hišo, ako noče zidati na svoji zemlji, na farmi. Za naselbino pa bode dala družba 5 akrov zemlje za šolo, eeifkev in pokopališče, ter za vsakih 50 družin $500.00 v gotovini. .
Na 80 akrov zemlje se napalača takoj $400.00, drugo pa vsako leto po možnosti. Dva prijatelja si lahko delita 80 akrov dobiU pa potem vsak po 4 glav živine in eno loto. Družba hoče, da se zemlja obdeluje, da se povzdigne kmetijstvo na Jugu, zato Je dala vse te prednosti. Ona hoče,, da se zemlja kultivira in da dA kmetu sad in bogastvo.
16. MARCA GREMO NA POSEBNEM VLAKU TJA NA OGLED.
Slovenci 1 Tu se vam nudi lepa prilika, da postanete samosvoji v solnčni Floridi, kjer se ne * pozna mraza in ne prevelike vročine, kjer bodete postali imoviti, kjer vas čaka sreča in kjer vam nudi zemlja vse svoje bogastvo. Res začetek je težak in zemlja hoče pridnega delavca, marljivega in previdnega gospodarja, potem mu da vse svoje bogastvo, vso svojo krasoto. Zemlja noče tiste, -kateri se boje dela, zemlja hoče da se obdeluje, gnoji in zemlja bode dala potem svojemu gospodarju sad, stoteren sad, poplačala ga bode za njegov trud tisočero. Tu se vam nudi prilika, da bodete postali lastnik zemlje, katera se bode prodajala v par letih po $50 do $150.00 aker. Vsak, ki bode videl to zemljo, te lepe kraje, krasna polja, rumene pomaranče, Grape Fruit in drugo južno sadje, bode ostal tam, bede kupil zemljo takoj, ter s tem postavil temelj svoje in otrok otrok sreče.
16. MARCA TOREJ VSI, KI ŽELE PO PRIJETNEM ŽIVLJENJU, PO SVOBODI, PO NEODVISNOSTI, 16 Marca vsi v Florido, kateri hočejo biti zdravi, prosti za-duhlih in nezdravih tovarn. 16. Marca vsi v Florido, da se postavi temeljni kamen veliki novi slovenski naselbini	. .
Vsi oni kateri nameravajo iti naj nam sporočijo, na kateri kolodvor v Chicagu bodo priSli/da jih pridemo čakat Prosimo pa vse tiste, da pridejo v Chicago vsaj «n dan preje to je 15. marca, da se vse stvari urede. Zatorej, vsi na jug, v solnčno Flo-rido, kjer se vam ponnja pravo življenje, bogastvo in lepota. Vsi v Florido, Kjer vas žuboreči studenčki, čisti kot kristal vabijo v svojo krasno okolico, vsi v Flondo, kjer plavajo po bistrih potokih ribe, ter vabijo ribiča, naj poskuša svojo srečo. Vsi v Flo-rido, kjer vas vabi lepo pomarančno drevo v svojo senoo, vsi v Florido, kdor hoče postati samosvoj in neodvisen!
OPOMBA! Posebni vlaki v Florido vozijo vsak prvi in tretji torek v mesecu.
Na svidenje torej 15. mafea.	Za nadene informacije se obrnite na:
MARTIN LAURICH CO.
PRODAJALCI
1900 W. 22nd PLACE, CHICAGO, ILLINOIS.
V	PHONE: CANAL 5777
Med valovi življenja.
Povest, spisal Dobiavec,
(Dalje).
Junačil se je dolgo, a naposled vendar omagal. Kakor je govorila
strastno na*odru, tako in še boli strastno in ognjevito je govorila sedaj s Filipom. Tudi on ni mogel molčati; kako bi, saj je znala Olga tako lepo govoriti. Nekdanjo slavo Tratnikove hiše, sedanje nje dobro ime in sijajno bodočnost je znala tako lepo splesti v umetni venec, da ni bilo treba Tratniku
'da
m za-
drugega reči, kakor vezano je bilo.
Tam pri drugi mizi pa sta se pričkala notar in kresniški kape-lan Krajec. Pomagala sta vsak s svoje strani Aetiti slaboznani slovenski razpor. Sodnik ju je včasih pogledal, sedaj pritrdil temu, sedaj onemu in bil — dobre volje. Jaromil ju je nekoliko pomiril s tem, da je sprožil sploh slovansko vprašanje in vsi trije so potem govorili o lepi bodočnosti slovanskih narodov. Sodnik pa ni rr kel ničesar, tudi dobra volja mu je izginila z obraza. Ni mu bilo po godu. da so se tako vnemali za slovan-stvo. Vendar so se naposled ločili v miru in prijaznosti. — Z uspe hom veselice ni bil menda nihče zadovoljnejši, kakor Pavarjeva Olga; da, Olga in Filip Tratnik. VI.
Polagoma so nehali ljudje govoriti o zadnji veselici v bralnem društvu, počasi je tudi Vida po zabila neprijetne spomine, kolikor se sploh da pozabiti. Divna pomlad se je že klanjala gorkemu po-letjii, dnevi so bili vedno bolj vroči, a toliko krasnejša jutra, toliko prijaznejši večeri.
V Pločah so uživali večerni hlad navadno v lopi na vrtu. Stari kapitan je pušil iz dolge turške pipe in prebiral časnike ter jim na rob včasih delal svoje opazke, tr-dilne ali nikalne, dovtipne in neslane, kakor je že nanesel slučaj. Njegov nenadomestljivi prijatelj in družabnik, Derossi, se je rad u-deleževal večerne zabave na vrtu in o teh prilikah vselej "kadil" svojemu "dobrotniku," kar je mogel. Dostikrat je celo navadne iyegove opazke sukal tako, da so se videle drugim bistroumne, dovtipne in učene.* Da, Derossi ni bil člotek prazne glave. Narava ga je bogato obdarila z najlepšimi sposobnostmi.
Neki večer se je vračal Krajec od bolniškega obiskovanja iz plo-Ske vasice, kjer se je pri Viden-skem slučajno sešel z Mlakarjem. Videnski je sprejemal z navadno vljudnostjo vse stare. in nove snanee. Mlakar in Krajec sta bila prijatelja še iz onih časov, ko je bival Krajec v goriškem semenišču.
Ker je bil pogovor o Derossiju, reče kapelan: "Vidi se, da temu Lahu ne bode težko vprašati za Lucijo. Saj je kapitana že sedaj tako pripravil, da bi mu jo kmalu ponujal sam. Derossi zna, pa zna."
Težko je bilo Mlakarju, ko je slišal, da. tako sodi celo njegov prijatelj. Če ze on ve o tej razmeri, kaj pač ugibajo šele drugi ljudje o Derossiju in Luciji.
"Ljubi Ivan, meni se pa zdi," pravi Mlakar, "da ona nič kaj ne mara za Laha. Kolikor je prijazna ž njim, to je le očetova želja."
"Tako misliš ti, seveda," odvrne Krajec in pogleda prijatelja na pol sočutno na pol nagajiva -j
"Bog daj, da se ne motim," nadaljuje Mlakar. "Vedi, da nisem s Lucijo Še nikakor zavezan in ji želim, da je srečna vsaj s kom drugim, če že ni božja volja, da bi bila z menoj. Sicer pa te misli — odkrito ti povem — doslej še nisem mogel spraviti v soglasje s srcem."
"Prijatelj, trnja in bolečin imamo povsod dovolj".
14 Glej, bojim ser da tu zmaga ono nesrečno maloverstvo in brez-verstvo, za katero bi dal Videnski vae, vse, tudi lastno kri," govori Mlakar užaljeno.
"Ej, kaj te je navdušilo na to stran T Čudim se ti. Nekdaj pa si govoril o njem s tolikim navdušenjem, da bi je bil priporočal lastnemu bratu," vpraša ga zvedavo kapelan. *	•
"Tedaj nisem vedel, kake posledice iz tega izvirajo v življen-
ju.
"In še vedno trdiš, da si znal misliti t'' čudi se mu Krajec. "Da, ko bt ljudje, ko bi nasi učenjaki
potrebe in pravo srečo, umovali,
sklepali in pisali bi drugače, kakor ravnajo večinoma. Življenje je najboljša priča za kako resnico, pa tudi priča proti neresnici
Prišla sta do ceste, kjer sta se ločila na levo in desno.
"Kaj hočeš,", povzel je Mlakar še jedenkrat, "človek ni nikoli zadosti previden. Zdrav, Ivan, Bog s teboj!" i.
"Potolaži se, Mlakar," zakliče mu Krajec; "vedi, da obupnost je tudi posledica —"
"Bog preloži," seže mu oni v besedo. "Z Bogom! Z Bogom!"
Tihi mrak je legal na zemljo, prijetni hlad je krepčal prirodo, povsodi se je širila neka prijetna vonjava, kakor da bi pomladni duhovi praznovali svoj god. Skozi okno poljanske tvornice blišči svetloba na ravno polje in tje do bližnjih hoimov. Mirna, jasna noč je brez luno. Čriček čirika pred svojo luknjo, slavec drobi tožuo melodijo ob tiho deročem potoku. Tako slovesno in vendar nekam žalostno odmeva njegov spev po dobravi in po širnem po lju. Fn tudi njegova pesem je sla-vcspev ljubezni. Po svoji naravi kratkočasi družico, ki skrbno plete gnezdo in se trudi za — prihodnje rodove.
Pozno je že.	i
Tvorniška okna se še blišče, drugodi po trgu je pa že sploh temno; tudi svetilnice, ki gore le tedaj, ko ni lune, pogasil je že Vrtene. Tudi on že sladko spava, in ne motil bi se, kdor bi trdil, da sanja o topovih v Veroni, o syojih častnikih, tovariših in lepem mladostnem življenju. Da, vsega tega ni več, in kar je bilo pozneje, tega je mnogo zabil lahkoživi mož, zapil pa še več. Oni dan so se norčevali v Poljani, da je Vrtene neki večer gaseč svetilnice srečal pamet. Saj tako so si razlagali ljudje vzrok, da ne zahaja več v žganj arniee. Zgodilo se je pa v resnisi tako-le: Pod ugaslo 8vetilnico je zadel Vrtene z nogo ob temno stvar, ki ni bila nič drugega kakor neki njegov tovariš iz vojaških časov, sedaj pa postopač. Poln vinskih in drugih žganih duhov se je bil revež sesedel ob zidu pri svetilnici na tla in zaspal. Tukaj ga je našel Vrtene. Zaradi službene vestnosti ali (ali ga je počasi, jako počasi vzbudil in z veliko težavo spravil v občinsko hišo spat. "Pač žalostna pot," mislil si je Vrtene, rekel pa ni nikomur besedice, saj mu ie zadosti pravil notranji glas: "Vrtene, vse tako čaka tudi tebe!"
Res, od tedaj se ogiblje žgan-jarnic.	%
Tudi v vili Videnskega je že skoro vse objel spanec in zazibal v sladki sen; le okno, kjer je Derossi jeva spalnica, sveti se še. Kaj neti počenja naš junak, za katerim se tako rado obrne marsikatero žensko okof Morda zopet kuje na črte o oniji zmagah in pridobitvah? Ne moti se mnogo, kdor misli tako. Njegove sile so se združile samo na jedneni mestu; brez ozira na preteklost se je zagledal manuele Derossi v mile oči Lucije pl. Videnske. Prav te oči so ona trdnjava, katero hoče. mora pridobiti. Te oči so mu tem zanimivejše, čim bolj se ga izogiblje-jo; tako rad zre vanje, oh, tako rad, da se mu zde jedina nebesa, saj v prava nebesa nad zemljo itak ne veruje nič. Trenutek u-godnosti, krepko do dna izpit, to mu je pravo in jedino veselje. Nespameten se mu zdi vsakdo, ki ne uživa lepega trenutka, ko se mu ponuja. Saj je po smrti — menda nirvana. Zakaj bi ne smel uživati njene navzočnosti, pasti oči prav do sita; zakaj bi ne smel piti iz čaše ugodnosti, kakorsna se mu ponuja, če bi res snubil Lucijo? £akor ne dvomi, da mu Videnski ne odreče svoje hčere, vendar se ne more čisto privaditi misli: Caj i>a potem?
S takimi načrti se *e bavil vsak dan. zdeli so se mu lepi, očarljivi, dasi ,mu je spomin na dom, na svojce zelo grenil celotni užitek. — Toda kaj bi preganjal take mračne misli, življenje se mu smehlja tako ljubo . . .
(Dalje sledi.)
Smešnice.
Kitajske tiskarne.
Stavci in tiskarji po kitajskih, tiskarnah morajo imeti zelo dober spomin in želo razvite možgane predno se privadijo docela kitajskim črkam. Kitajci rabijo namreč za tisek nič manj kot
mislili na življenje, na njegove 7000 različnih črk.
Skrb. Žena (dan po poroki): Ljubi Mihec, ne bodi hud, ali vest
mi veleva, da ti moram nekaj priznati. Mož: Hm — — priznati? — Kaj pa ? Žena: O — nič hudega, le ne delaj takega obraza ... Veš, jaz imam v laseh — kupljene kite . . . Mož: — No, no, to vendar nič takega ni . . . sicer pa se mi je to že zdelo. Žen^: Ampak, veš ... te kite še niso plačane.
Preveč zahteva. Gospa dekli: "Mina, to je pa vendar prehudo! Vselej se v. računu zmotite in vse lej v svojo korist!" Mina: "Oh, gospa, od uboge dekle vendar ne boste zahtevali, da bi se morala v svojo škodo zmotiti!"
Bahač. Gospa kamnoseku: Pa res lep spomenik napravite za mojega ranjkega. Gospa, kdor vidi mojs spomenike, dobi v resnici veselje za umreti.
Po ovinkih. Pevka: — Ali bom imela s svojim glasom bodočnost, gospod profesor? — Seveda, če ne boste preveč peli. * xl
Prijatetljici. — Poročnik Bro-den je rekel včeraj mojemu brat ranču, da sem jaz najlepša deklica v mestu. — Gotovo, ker je mene šele danes zjutraj videl.
Med razbo/nikoma. Neki kmet, ki se je dolgo let pravdal, a pravde še ni bilo konec, je obubožal ter žalosti zbolel. Ko je ležal na smrtni postelji, je poklical k sebi svojega advokata in advokata soseda, s katerim se je tožaril. Odvetnika misleč, da jima ima povedati kaj važnega radi pravde se podata k bolniku. Ta ju prosi, naj stopita njemu h glavi vsak na svojo stran postelje. Začudena ga vprašata, čemu to, on pa mirno odgovori: "Ker želim umreti kakor Jezus Kristus'\
Vse lastnosti. Tovarnar: Za straženje svojega podjetja rabini človeka zanesljivega . ; . spati mora takore^koč z odprtimi očmi in ušesmi in nobena stvar ga ne sme premotiti. Posredovalec služb: Gospod . . . naj vzamejo mojo ženo 1 . . ta ima vse te lastnosti- ...
Po ovinkih. Sodnik: "Gospodična, koliko ste stara?" Ona: "Se sramuje povedati!" Sodnik: "Pa jaz moram vedeti. Torej, recimo, koliko ste bili stara pred desetimi leti?" Gospodična (vesela): 'Triindvajset let, gospod sodnik!"
Nepričakovan odgovor. Mož: —
Nocoj se mi je sanjalo, da sem u-mrl. Žena: — Koliko časa si se pa moral peči v ognju? — Niti minute; sv. Peter mi je rekel: "Ti prideš v nebesa, ker predobro poznam tvojo staro.
Obstrukcija. A: "Kako je vendar mogel poslanec 36 ur govoriti?" — B: "To mu je bilo prav lahko. Osem let, odlcar je oženjen, ni smel nikdar govoriti; sedaj je imel pa priliko."
V višji dekliški šoli je profesor verouka omenil zakonske zadržke. Poklicana je bila potem neka malo pazna učenka, da naj našteje te zakonske zadržke. Le par jih je znala povedati. Ko ji profesor nato reče: "No, kateri je še?" ona odgovori: "Če nobenega snubca ni"
Iz ljubezni do bližnjega. Sodnik : "Ali ste res priči posodili denar po 50 od sto?M — Oderuh: Jaz bi mu sicer ne bil smel posoditi ; pa storil sem to le zato, da bi on ne prišel kakemu judu V ro-ke.f
Rajši bi sedeli, nego plačali.
Smešen dogodek se je pripetil v bližini Krasnega Sela v Konstan-tinovem okraju na Ruskem. Načelnik okraja je zbral nekega dne kmete in jim predaval prav zanimivo o velikih uspehih zrakoplov-stva. Ko je govoril nekaj časa svojim pozornim poslušalefem, jih je pozval, da naj prispevajo tudi o-ni po svojih močeh sa povzdigo ruske zračne flote. Kmetje so si izprosili pol ure časa za premislek ; nato so poslali h glavarju odposlanstvo, da se pogodi z jijim. "Vaše visokoblagorodje," je iz-pregovoril voditelj, "zborovanje prosi vaše visokoblagorodje naj-ponižneje, da bi nam bili to pot še milostljivi. Časi so slabi, denarja primanjkuje povsod. Ali se ne bi mogla ta denarna kazen izpre-meniti v zaporno? V tem slučaju smo vsi pripravljeni, odsedeti jo takoj." Ali je kmetičera odleglo, to so izvedeli, da v tem slučaju ne gre ravno za kazen o tem molči zgodovina.	i!
Nedolžna žrtev: Žena: Danes
teden praznujeva svojo srebrno poroko. Ali ne misliš, da bi bilo dobro, da zakoljeva našega najde-belejšega prešiča?
Mož: Ali žena, kaj more uboga žival za to, da sva se pred petindvajsetimi leti vzela?
DESET VAŽNIH TOČK ZA NAŠE NAROČNIKE.
1.	Kdor ne prejema "Glasila K. S. K. Jednote", naj sporoči svoj naslov tajniku svojega društva in zahteva od njega, da ga takoj pošlje na upravništvo.
2.	Kdor spremeni svoj naslov, naj pove tudi svoj stari in novi naslov. Če pošljete samo novi naslov, ne vemo, katerega spremeniti, ker je velikokrat več članov s tistem imenom in v tistem kraju.
,3. Vsak član (ica) naj natančno poglqda, kako se 'piše pravilno kraj, pošta in ulica. Če je le jedna črka napačna, ne dostavi pošta lista.
4.	Pri pismih pač išče pošta z napačnim ali pomanjkljivim naslovom člana (ico) pri listih pa vrne list upravništvu ali sporoči, da se mora dotičnika črtati iz naslovnika.
5.	Upravništvo spremeni vselej vse naslove, kteri pridejo en dan pred izdajo lista.
6.	Če ne prejemate lista, je boljše, da nam to takoj naznanite v dobri volji po dopisnici, kakor pa da čakate tedne in pozneje v jezi spišete celo pismo.
7.	Če vam kdo jemlje na pošti liste, pazite malo in naznanite ga potem poštni upravi. List je nekaj malega, a kazen, katera čaka take, je velika.
8.	Kdojr pristopi, kogar se črta ali izključi ali kdor umre, kakor tudi kdor spremeni svoj naslov, naj se takoj naznani. V naslovniku ne moremo spreminjati naslovov po uradnih izpremembah, ker ni tam nobenih naslovov.
9.	Kadar popravljate naslove, ne pozabite dostaviti številke tistega društva, h kateremu spadate. To je potrebno, da pride tudi številka društva poleg naslova.
10.	Za dober red je treba dobrega in točnega delovanja vseh.v
Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" 1818 W. 22 nd St. Chicago, IU.
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine
-priporočamo
prvo In na|s!arajšo domačo tvrtfko
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jiff* prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. WiWWWflWWWMW^^^W^VWWWVAVWViVWWVS
Z $1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
* katera se
obrestuje ^ ^yQ - po ....
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.
"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli iitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnik.
ROJAKI IN ROJAKINJE ČIROM AMERIKE POZOR!
Sedaj pošiljam denar v staro domovino cenejše kot kedaj poprej:	m
10 Kron za.......... $ 1.70
25 Kron za _____:____ $ 4.25
50 Kron za .......... $ 8.25
100 Kron za.......... $ 16.40
200Kron za .......... $ 32.75
250 Kron za.......... $ 40.90
500 Kron ............ $ 81.75
1000 Kron za .......... $162.50
Poštnina je pri teh svotah že všteta.
Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Krone so sedaj cenejše kakor kedaj preje in radi tega rojaki, podvizajte so sedaj ko je čas. Za točnost in poštenost Jamčim s svojim lastnim premoženjem. Moje geslo je: Pomagati svojcem tukaj, kakor tudi v stari domovini.
JOSIP SITAR, slovenski trgovec in posestnik.
JOLIET, ILL.
805 N. Chicago, Street.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKE0AN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobrodnih družb Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem v Wau kegan in okolici.
Priveski K.S.K.J.
(20. Century) z napisom 1894—1914 z začetnimi črkami, kakor se kdo piše, izdelani v mali obliki in najbolj fine z zlatom prevlečeni. Cena komada $3.75 Iste ima tudi ceneje po $1.75 in > znakom na obeh straneh po $2.00.
Dalje imam v zalogi tudi znake vse* slovenskih Jednot in Zvez. Cena du catu $1.10; — in priveske po zgornjih cenah.
Pišite po cenik zlatarske obrti na*
M. Pogorele
29 E. Madison St. Chicago, Illinois
Room 1112
Martin Nemanich
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. 1900 W. 22nd St	Chicago, DL
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
Ustanovljeni
lita 1857
licijonilizo-vaaa leta 1864
Pod nadzorstvom vlade Zedin jenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje——
3% obresti 3%
i - ' pripisuje polletno k glavnici
- 'ti
i Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Naclfonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
n|e ali vrednost znaša $5,000.000.00
mmmmm,
■// '-V////-' /