125. številka. Ljubljana, soboto 1. junija. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Jrthaja vsak daa, i»v*»niši poeadaHlM k> dnevi po pirn«nioib, ter volja po posti prujeman kh avstr o-ocerike deftele ca celo leto 16 gld., Ba pol leta 8 Id., ■a Mirt Ivta 4 gUi. — Za i', j f : - is    - poiujacja ut dota Ba mIo teto 1? ril., aa 6etrt leta S gld. 30 kr., tu en mesec 1 gld. 10 kr.  Z« poSiljanje na
Xoax ae računa 10 kr. aa meaeo, iiO kr.     to tri leta. — Za fctije deiele toliko vei, kolikor poitnina isnaia. — Za gospode učitelje mi ljudskih šolah ic za iljake velja anilara sena !n »ico> : Z i Ljubljano na četrt leta 2 gld. 50 kr- po pojti prejemam »a četrt leta 3 gld. — Za oznanila te plaćujo od Četiristopne petH Nreti ■> kr., to au vftnnoilo enkrat, tiska. 5 kr., 6e oe dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrrt tiska. Dopisi naj se .v.vote tnUBki&MEk -•• itokopisi te ne vračajo, — Ured a i i t v o je v Ljubljani v Frano Kolmanovoj hiii      3 „glodaliAku stolba". Opravclštvo, na katero   aj '  :. . poSiljatS r.aoŠr.ire rrM.<iroacijo. :'T.n;jiila, t. j. administrativno re<5i, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 30. maja. Posebno izdanje časnika „Globe" poroča, da je shod kongresa določno sklenen. Dalje našteva deset mej Anglijo in Rusijo dogovorjenih točk, ki se imajo kongresu predložiti. Po teh se bode Bolgarija delila v dve provinciji, jedno na severu, drugo na jugu Balkana. Angleška priznava, da se ima Tumunska Besarabija Rusiji nazaj dati in da Rusi osvoje Batum. Glede Dardanel ostane pri starem. Urejenje mejnarodnega prometa na Dunavu, denarnega vojnega odškodovanja, preustrojenja grških provincij v Turčiji, in z Bolgarijo zvezane okupacije pridržuje se kongresu.
„Avertiser" poroča: Dogovori so tako daleč napredovali, da se denes pričakujejo ministerske izjave v angleškem parlamentu.
Dunaj 30. maja. V odborovej seji ogerske delegacije je Andrassv odgovarjal na neko interpelacijo in dejal, da nij še določen dan, kedaj se kongres snide. Rekel je, da mu o vspehih dogovorov mej Anglijo in Rusijo nij nič znano, a on ima vtis, da se nij nič tacega sklenilo, kar bi moglo škodljivo biti avstro-oger-skim interesom. Od Rusije nij še nič poročil prišlo, katera bi bila različna mnenja Avstrije poravnala. Glede Rumunije, svobode Dunava, avstrijske trgovine in prometa v orijentu le zarad tega nij on nič omenil, ker se vse to samo ob sebi ra-zumć . . . Glede Bolgarije nij Avstrija nič protivnih predlogov naredila, ali hoče pri njenej organizaciji tudi vmes govoriti.
0 literaturnem jedinstvu n«ir.cLv slavjanskega plemena.
(Iz Slavjanskejru abornika II ) (Daljo.)
Nobeden izmej privržencev misli o slav-janskem jedinstvu glede* literature nij je tako jasno in določno formuliral, kakor znameniti slovaški rodoljud Ljudevit S tur. V njegovem po smrti izdanem spisu: „Slavjaustvo in svet prihodnosti" (poslanica Slavjauoin z bregov Dunaja) čitamo sledeče: „Slavjaui se morajo pripravljati na jedinstvo literat u r n e g a jezika, kajti kao no vidi, da mnoštvo literatur zadržuje vzajemno sporazumevanje, razvijanje duha iu občno složno delavnost? Pri Slavjanih je mnogo raznih lite ratur, toda po svojej inalosti ne morejo za gostovati  velikim terjatvam Človeškega raz-
Volilni shod v Žavci.
Iz Celja 28. maja [Izv. dop.]
Volilni shod v Žavci, katerega so sklicali gg. dr. V oš ujak, dr. Domin k u S in dr. Josip Srnec na nedeljo 2G. t. m., vršil se je v najlepšem redu in na največjo zadovolj-nost vseh, kateri so ho shoda vdeležili bili. Prišlo pa je nad 200 vrlih narodnih volilcev, večjidel kmetski posestniki ne samo iz Zavca in okolice, ampak iz cele savinjske doline, iz Vranskega, Šoštanja, Nove cerkve, Vojnika, Laškega itd. Da ne bi bilo celo noč in dopo-ludne deževalo, še več bi se jih pripeljalo, a zarad silnega dežja nijso mogli od doma. — Volilci so bo zbirali na vrtu g. Ilanseubieh lerja, kjer je prostor za shod bil pripravljen. Za cesarskega komisarja je fuugiral sam g. c k. okrajni glavar Haas i/. Celja.
Ob treh popoludne so začne zborovanje. Državni poslanec g. dr. Vošnjak pozdravlja došle volilce in nasvetuje za predsednika g. Ivana Zužo, rudarskega posestnika in bivšega deželnega poslanca, četnu zbor per accla-mationem pritrdi.
G. Z uža izreka v imeuu volilcev zahvalo slovenskim poslancem, da so ravno zdaj ta shod sklicali, ko bo imamo bati odločilnih sklepov v notranjej in vnanjej avstrijskej politiki, sklepov, po katerih bi se nam spet nova bremena naložila. Potem daje besedo g. dr. Do-minkušu, da poroča o delovanji v deželnem zboru Štajerskem, g. dr. Dominkuš:
„Čestita gospoda, dragi volilci! Uže dva krat ste mi svojo častno zaupanje izkazali in me za svojega poslanca v štajerski deželni zbor izvolili. Mislim, da more vsak, ki je moje in drugih slovenskih poslancev delovanje v deželnim zboru opazoval, nam priznati, da smo si
vitja, zlasti, kadar bodo Slavjani zmiroin bolj in bolj bo pokazovali na vsesvetno-zgodovin-skem poprišči. V primeri z zapadnimi lite raturami, z nemško, fruncosko, angleško, so vse te literature, izvzemsi najznamenitejšo iz iz njih — rusko, le male in prenezadostne, tudi češke ne izvzemsi. Dokler bodo tako razdrobljene, jim odločno uh bode mogoče kaj znamenitega proizvesti. Kako pooštrenje za duha, kaka sredstva, kako delavnost morejo te oddeljeue literature imeti s svojo malenkostno oblastjo, iu morejo h daleč pomakniti človeško razvitje?"
„Literaturna vzajtinoost Slavjanov je pohvalna iu dostojna vsakega uvaženja; pa to je slaba pomoč v sili iu nikdar ne more globoko prešiniti življenja vseh plemen."
„Slavjanom vsakako kaže obrniti se k jedni literaturi, in sicer jih k temu napotujejo obče človeške, politične in zgodovinske razmere."
prizadevali, ustrezati željam, koristim in potrebam svojih kmetskih volilcev, drugega nij nobeden iskal, nobeden želel.
Žalibog pa v Gradci nie nij smo mogli doseči. Neugodne razmere so vam znane. Vi veste, da je tam samo pet do sedem slovenskih poslancev mej 5G do 58 nemškimi, akoravno biva na Štajerskem 400.000 Slovencev poleg 600.000 Nemcev. Da S9 pa s petimi ali sedmimi glasovi proti takej večini nič ne more opraviti, to vsak lahko sam izpozna. K ljubu temu smo se slovenski poslanci pri vsakej priliki za naše narodne pravice borili. Vodilo nas je namreč prepričanje, da je, bodi si v duševnem, bodi Bi gospodarstveuem obziru, vsakemu ljudstvu le na narodnej podlagi napredovati mogoče.
„Omenjati vendar moram, da pri vprafianji o narodnostih nikoli nič p re na pe te ga nijsmo zahtevali. Vsak pameten človek pozna, kako koristno je več jezikov znati, posebno pa je pri naših razmerah učenje nemškega jezika. Slovenščina pa mora biti za Slovence v ljudskih šoluh podlaga vsemu poduku — tako terja narava, zdrava pamet, iskušne in fc> gleili vseh izobraženih narodov.
„Iz tega gotovo zmernega in praktičnega stališča Brno terjali, da se § 19. osnovnih zakonov, glede rabe slovenskega jezika po šolah in uradnijah v djanji izvršuje, in da se odpravijo najhujše krivičnosti v deželnem volilnem redu. Ali mislite da smo v tem obzira kaj opraviti mogli ? Niti trohice.
Nemška tako imenovana „liberalna" večina je vse naše piitožbe, želje in nasvete brezobzirno zavrgla.
„V izgled, kako misli večina našega deželnega zbora o ravnopravnosti narodov, navajam samo sklep, katerega je najpred bivši
nO izbran j i te literature ne more biti nobenega prepira, ako nečemo priti s pustega na prazno. Razen ruske so vse druge slavjan-ske literature omejene na maj Ima plemena, tedaj tudi na majhne oblasti. Po tem takem moremo pri vprašanji o občeslavjanskem lite-raturnem jeaku voliti le mej staroslovenskim in ruskim jezikom. Ali staroslovenski jezik je uže izginil iz življenja, jo uže skoro mrtev, nema gibčnosti in raztegljivosti; mi pa potrebujemo živega jezika. Tedaj ostaje le ruski jezik kot izključivno za to sposoben; kajti to je jezik največjega, edino samostojnega in po obširnem prostom zemlje go^podujočega slavjanskega plemena, kateremu uže brez tega l>o pravici pripada prvaštvo v našej plemenskej rodbini. Vrh tega je ta iz vseh Blavjanskih jezikov najbogatejši, najkrepkejši, imajoč na sebi znamenja mogočnosti; srbski jezik, glede na te lastnosti zavzema za njim drugo mesto."
Več ko smo mislili, nam je iskušnja zad njih let dokazala, da smo prav imeli, ko smo vas pred osmemi leti svarili pred načeli vladajoče ustavoverne stranke, katera je v tem času vso oblast v rokah imela, in je zategadelj za gospodarstveni propad cesarstfa in dežel odgovorna. Upam, da vam ne bode žal, da svojih poslancev nijate iz tiste stranke vzeli.
Govor je bil z občnim odobrenjem od vseh stranij sprejet.
(Konec prili.)
Iz državnega zbora.
Zadnji vtorek in v sredo ste bili dve važni seji. Začelo se je končno posvetovanje o nagodbe ni h postavah glede restitucij in kvot. Pri tej priliki bo je izrekla taka uničevalna kritika o dozdanjem državnem in političnem gospodarstu, kakor morda prej nikoli v državnem zboru. Zlasti je poslanec za gorenjsko Kranjsko, grof Ilohenvvart ostre pa opra vičene besede govoril. Ozke meje slovenskega lista nam tega ne pripuščajo vseh govorov prinašati. Zato debato le posnemljemo po glavnih črtah.
Poljak G 10 ho lski je rekel, da bodo Poljaki glasovali za nagodbo in sicer ne zavoljo obzira in ne iz kakega prijateljstva do vlade, ki je direktue volitve uvedla, teinuč zarad državnih ozirov.
Vladni pristaš Nietsche je govoril za nagedbo, Ur očital nemškim naprednjakom, da delajo le (slovanskim) narodnjakom in (nemškim) klerikalcem na korist, če govore zoper nagodbo.
Vodja vladnih ustavovercev Ilerbst se je ta dan nekako izneveril večini svoje stranke, ker je strastno govoril zoper nagodbo in zoper ministerstvo. Očital je vladnim pristašem, da glasujejo iz patrijotizma izvirajočega iz strahu, ne iz čuta. On je razpravljal, da naj bi se Ogri udali, ne zmirom mi. Dualizem naj ne bi bil tak, da bi Ma^jari zapovedovali, a mi pokorni bili.
Potem je nastopil grof Ilohenvvart. Njegov govor je najvažnejši čin proti vladi. On je dokazal, da je dozdanje vladanje, sistem od leta 18G7 vsega kriv, kar je dozdaj slabega prišlo nad našo monarhijo. Nij čuda, če se Magjari no udajo, ker so jedini in složni proti našej polovici, pri nas pa se nij nič Bto rilo, da bi se bilo naredilo jedinstvo mej deželami in narodi cislejtanske državne polovice. (Ves govor tega poslanca za Kranjsko priob čimo po BtenograHčnoin zapisniku. Ur.)
Poslanec dr. Kopp je odločno pobijal trditev ministerijalnih govornikov, da se mora iz domoljubja glasovati z a nagodbo kakor je. Ba5 iz domoljubja 86 mora glasovati zoper pomnoženje naših bremen, ki nam rasto iz t« nove nagodbe. V Avstriji želi le klika bankirjev, železničnih kraljev dokončanje te nagodbe. Govornik meni, da ne gre strašiti z izgubo ustave. LjudBtvo hoče zadovoljno biti. S tem se bode največ Škodilo ustavi, Če bode ljudstvo videlo, da le protivniki te naše ustave so glasovali za cenejšo kavo in zoper pomnoženje davkov. On, Nemec, pravi dalje, da je za šolstvo bilo pod Jirečkom bolje, nego pod Stremajerjem. Če ustave ne moremo držati po njenej notranjej dobroti, če jo vsako novo ministerstvo uže v nevarnost postavlja, potem je ta ustava tako ubožno in slabo blago, da nam nij treba dosti veljave v njo pokladati.
Finančni minister de Pretiš je žago« varjal nagodbo v imenu vlade, ali tudi on si nij upal dualizma zagovarjati.
Potem je govoril še Sturm. Denes (v petek) se debata nadaljuje.
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 31. maja. O *lš°žitv*4Viii ^h it t-u prinašamo kratek izpisek spredaj. Nij dvombe, da bode vlada v tej zbornici večino za nagodbo dobila Potem pa se utegnejo težje in. važneje posledice take politike pokazati, mej katerimi utegne biti prva: padec ali odstop ministerstva Auersperg Lisser.
O razložbi grofa /Mnflr<*syj«* glede naše vnanje politike, katero smo v posnetku zadnjič v telegramu prinesli, pravijo novine, da Andrassv „z mnogimi besedami" nij ničesa ali je le malo povedal, in da se pri njem potrjuje, da je diplomatom jezik dan za to, da svoje misli z njim skrivajo. Ali nam se zdi, da uže to malo, kar je povedal, nij posebno veselo. Upamo pa, da se bodo stvari ugodno in za nas dobro razvile. Saj imamo v zadnjih dveh letih več izgledov, kako je marsikaj drugače in bolje prišlo nego so diplomati hoteli. V ii it ii Je «1 rita ve. Glede tronyeste ne vemo nič več, kakor v zadnjej številki. Tudi denašnji telegram ne pojasnjuje mnogo. Anglija iu Rusija skrbno držita skrivno .t, tako, da celo grof Andrassv ne ve nič več kot novinarji, kar sam v delegaciji priznava.
Mnogi MiiMi;i glasi, mej temi „Ruski Mir", trdijo trdovratno, da smo bližje vojski, nego miru, ker se bode l-.ljv.bu kongresu stvar vendar le najbrž  zopet diplomatom iz rok
Šolski inspeetor Vrečko, in pozneje vlada sama nasvetovala: da je fran co s k i jezik na realkah vsem učencem zapovedan, obligaten predmet, slovenščina pa tudi za S lovcu, a nij zapovedana temuč kakor angleško, na prosto voljo dan predmet!
Jednako zastonj smo se slovenski poslane', upirali sklepu nemške večine, p> katerem se je prejStn imenovanje u'iteljev okrajnim šolskim svetom vzelo, in ta važna pravic* v tuje roke graške g a deželnega šolskega sveta položila.
Da slovenskemu narolu teg* varovanstva treba nij, vsak lahko izpozna.
Sploh smo se slovenski poslanci popolnem prepričati morali, da štajerski deželni zbor, vsaj kakor je zdaj sestavljen, našim narodnim zahtevam nikoli pravičen ne bode.
Neizmerno važne so za celo prebivalstvo posebno za kmete gospodarstvene reči. Za tegadelj smo te posebno pazljivo obravnavali.
V teh nam kažejo statistične številke grozen gospodarstveni propad, v katerega je zašlo našo prebivalstvo.
V pojasnevanje navajam nekaj številk. Intabulirani dolgovi so se pomnožili v avstrijskih deželah, katere gruntue knjige imajo od leta 1868 do 1876, za 638 milijonov.
Od tega pride na Štajersko okoli 83 milj. in na kmetska posestva nekaj več ko polovica.
V letu 1867 so znašali stroški celega cesarstva okolo 300 milj. Po upeljanem dualizmu pa so nemški ministri na Dunaji in ogerski v Budimpešti, vsak za eno polovico drŽave gospodariti začeli. Magjari imajo zdaj blizu 300 milj. stroškov, mi pa potrebujemo zdaj 405 milijonov. Torej mi sami 105 milj. več ko po-pred celo cesarstvo.
Državni dolg pa se je samo lani pri nas za 122, pri Magjarih za 105 milj. pomnožil. Deželni stroški za Štajersko pa so narasti i od 1871 leta do letos od 2,500 O00 na 3,800 00O goldinarjev.
Koliko teh večjih izdaj ljudstvu koristi, to štejemo. Ne smemo se torej čuditi, posebno ako mislimo na slabe pridelke zadnjih let, ako se število eksekutivnih dražb zmirom pomnožil je, cena posestev pada, in zaostali davki gro zno naraščajo, ter na katerih krajih spodnjega Štajerja celo črez 40% predpisanih dosegajo.
Zategadelj smo se mi slovenski poslanci zmirom trudili za večjo varčnost, smo se dokler Brno mogli borili zoper nalaganja novih davkov in doklad, ter se upirali zoper nesrečen iu predrag dualizem v državi in administraciji.
„S tem pa nečemo reči, da po sprejetji slavjanskega, občeliteraturnega jezika, nam ne bode več treba pisati v posameznih narečjih, posebno na pr. poetičnih izdelkov. Nam le nij treba ostati pri posameznih naših literaturah. Kakšno veljavo more na pr. imeti danska literatura zraven nemške?"
„Ruska literatura tudi še za to zaslužuje prednost, da se sprejme kot ob Če slavja n-s k a, ker njena azbuka popolnem in brez težav v pismu izražuje slavjanske glasove, druge slavjanske literature razen srbske pa le 8 težavo rabijo latinico.
„Po človeškem samoljubji nij pričakovati, da bi naša plemena dobrovoljno se odločila za ta zjedinjajoči korak, in pri sedanjem tujem gospodstvu nij mogoče izvesti te namere. To veliko delo se bode izvršilo v blagor slavjan-stva le pod naporom važnih političnih dogo-deb. Mej tem je koristno vzbujati to vprašanje,
govoriti o tem predmetu in pripravljati k temu umove.*)
V teh besedah Šturovih, ki so ob enem njegova duševna oporoka, je popolnem in jasno izražena misel o neobhodnej potrebnosti lite-raturnega zjedinjenja Slavjanov, kakor je do njega nihče nij izrekel od Časov Cirila in Me to d i j a. Hvala tebi, Blavni njih učenec! Čudno! Avstrijski državljan, protestant, osno vatelj slovaškega jezika, Štur, se bori za Rusijo, pravoslavje in ruski literaturni jezik. On je umrl prerano, reven in na pol pozabljen, ter nij dočakal, da bi se izvršila njegova genijalna predčutja, toda ime njegovo ostalo bode na veke zvezano z idejo Slavjanstva.
Kake izjave pa se o našem predmetu nasproti postavljajo Jungmanu in Šturu? Po-
*) Čteuija v Inap. Moskov. Obšč. Istoriji i Drev-noatej Kos. 1867. I. str. 188—190.
slušajmo mnenje češkega zgodopisca in političnega vodje, Franca Palackega.
nMi vsi Slavjani", pravi on, „se bodemo tem rajše učili ruskega jezika, čim več po-dučnega in razvcseljujočega nam bode ponujala ruska literatura; pa zato nikdar ne budemo odpravili iu zanemarili svojega lastnega jezika in svoje literature. Sanje o osnovanji in razširjenji jedaega jezika vseslavjanskega — so sanje in nič druzega. Da-si se resničnost svetovne centralizacije ne da tajiti, je vendar teŠko da volja božje previdnosti, da bi človeški rod se potopil v jednoličji." *)
Palackv tedaj meni, da dijalekti ob jednem poleg jedrnega literaturnega jezika absolutno ne morejo obstati. Zakaj sta pa Jungman in Stur priznavala, da je to mogoče? Zakaj so dijalekti nemški zdaj tako različni mej soboj, kakor za  Lutra, in italijanski so
*) Zagovor k „Railuostu". 1,872, Piaga, str. 54,
izvila in trkljala po svojem osornem potu do vojne.
It u m tt u* U 4* vlada je baje izročila nekim velevlastim novo noto, v katerej protestira zoper to, da Rusija rumunsko zemljo obsede. — Sicer pa Komuni svojo vojsko pomnožujejo in orožje iz inostraiHtva dobivajo.
Na .1ntfli'škvm je umrl sloveči državnik in liberalec lord John Russell v visokoj starosti 86 let. Angleške parlamentske reforme v svobodnejšem Bmeru so njegovo delo. Predlanskem je stari poštenjak še vstal in bil oglasil se za svobodo jugoslovanske raje, za opravičenje borbe krščanov v Turčiji.
Iz Londona je zdaj pojasnjeno, kako je bila pred par dnevi mogla nastati govoric0., da je bil iirm.iki kronprinc napaden. Nekateri nemški delavci v Londonu so hoteli na poslaništvu oddati zaupnico. Socijalni demokrati, katerim se je bilo nekaj Francozov pridružilo, pa so hoteli to zabraniti, sešli so se pred pa lačo nemškega poslanika in so vpili: „smrt nemškemu prestola nasledniku" — dokler jih nij policija razgnala.
Kakor je nemški cesar Vilhelm poiabil strel Ilodlov za to, da se zdaj ostreje napenjajo vajeti vladni, tako je tudi siiftumi bil ondašnji nesrečni upor v Čeraganu povod, da je Sadik-pašo odstavil, zopet svojega svaka Mahmuta na vlado poklical, veliko vezirstvo zopet vspostavil in tako vse ustavnostne po-Bkuse ob tla vrgel. Zdaj prorokujejo, da je nevolja proti sultanu v vseh krogih, tudi v vojaških, tako velika in občna, da je revolucije pričakovat1. Sultan nema baje nikjer prijateljev; samo tega ne vedo njegovi protivnik', koga bi namesto  njega  za sultana napravili.
Domače stvari.
— („Sokol") napravi prvi letošnji izlet v nedeljo 2. junija t. 1. zjutraj ob 6. uri na Rožnik. „Sokoli" opravljeni v polnej sokol-skej obleki se snidejo v telovadnici ob */a6. uri zjutraj, ter ct'dejo ob 6., imajo sv. mašo v cerkvi na gorenjem Rožniku ob 7. uri, potem zajutrkujejo, in ob 10. uri se vrnejo zopet domov. „Sokolom" Be pridružijo gospodje pevci čitalnice, kateri bodo iz posebne prijaznosti pri sv. maši peli. K temu izletu se vabijo vsi častiti udje „Sokola" in ljubljanske čitalnice. Zvečer 2. junija pa bode v čitalničnej restavraciji velika beseda, katerej program je: 1. Telovadba na drogu. 2. Telovadba na tra-pecu. 3. Skupine (piramide) z umeteljnim ognjem, predstavlja „Sokol". Petje izbranih narodnih pesnij, poje Čitalniški pevski zbor. Sviranje vojaške godbe po posebnih programih pod vodstvom g. kapelnika Czanskega. Vstopnina za osobo 20 kr. — Začetek ob %T, uri.
ostali tako ločeni mej soboj, kakor za Danteja, kljubu strogej in dolgotrajnej literaturnej centralizaciji nemškega in italijanskega naroda? Zakaj n. pr. slovaški dijalekti nijso izginili za dvestoletnega gospodovanja češkega literaturnega jezika nad njimi? Zakaj v oblasti poljskega jezika kašubsko in mazovsko narečje ne le samo nijsti bili uničeni po mnogosto-letuem gospodovanji jezika malopoljskega (kot literaturnega jezika vse Poljske), ampak sti se razširili, in se še razširjati na škodo poljskega,   kakor se o mazovskem da dokazati!
Ali kedar n. pr. Štur (in jednako tudi njegovi učenci in jednakomišljeniki) govori o vseslavjanskem jeziku, ob jeduem pristavlja: s tem pa nečemo reči, da po sprejetji slav-janskega, občeliternturnega jeziku nič več ne bode treba pisati v posameznih narečjih, posebno n. pr. poetičnih izdelkov." Mogoče je tedaj doseči literaturno zjedinjenje Slavjan-stva in ob jeduem ohraniti pravice posameznih narečij v poeziji, v šolah, v rodbinah, v dru-
— (Učiteljsko društvo v CeljH bode imelo v četrtek 0. junija t. 1. svoj prvi letošnji potovalni zbor v Hrastniku najuž-nej železnici. Program je: a) Prihod v Hrastnik od celjske strani  ob osmej uri zjutraj.
b) Ogled tamošnjih fabrik (steklarnic i. dr.),
c) Zborovanje v šoli: 1. Zapisnik od zadnjega zborovanja. 2. DruHvena poročila. 3. Kako naj se učitelji udeležujejo kmetijakekrajne razstave, ki bo meseca oktobra v Celji. (Govori gosp. J. Bobisut.) 4. Govor g. Jarca: „Začetni nauk v slovnici". 5. Govor g. J. L Weissa o tolefonu. 6. Drugi pogovori in nasveti o Šolstvu, d) Izlet v Trebovlje; tam skupni obed in potem ogled rudnikov na premog e) Odhod iz Trebovelj z vlakom zvečer ob l/3 8 uri. K temu potovalnemu zboru se uljudno vabijo ne samo druHveniki, ampak tudi vBi drugi učitelji in šolski prijatelji.
Odbor.
— (Čitalnica v Kropi) napravi na binkoštni ponedeljek veselico 8 sledečim programom: 1 Ob 3. uri popoludne skupni izlet v Kamno gorico, kjer se ob 4. uri začne na vrtu gospoda pl. Kappusa zabava s petjem in godbo. 2. Sprehod na ranjcega dr. Lovro Thomana priljubljeni kraj Vidovec, od koder se po kratkem počitku in godbenej zabavi zopet vrne na vrt gospd. Kappusa. 8, Tom-b da na prostem. 4. Igri: a) „Vdova in vdovec" in b) „S*m ne ve kaj hoče." 5. Ples. (Četrta in peta točka programa se vršiti v hišnih prostorih gospoda Miha Pesjaka ) Uljudno se vabijo ulje in neudje k obilnej udeležbi. Vstopnina za neude je 15 kr., za ude prosto. — Ako bi bilo vreme neugodno odpade druga točka programa in se vršite 1 in 8 točka v h snih prostorih gospoda pl. Kappusa.
Odbor.
— (Iz Škofje Loke) se natn piše: Požarna straža v Loki je imela preteklo nedeljo svojo prvo leto'njo glavno vajo pii tovarni Krenerjovej, katera se je prav hvalevredno izvršila. — Te jako koristne naprave bo se vdomačile uže po vsem Avstrijskem. Pri Čehih in Moravcih ima vsaka večja vas svojo požarno stražo. Le pri nas se jih branimo na vse pretege.
— (Mladi volčiči.) Kajžar Jože Hribar in kmetski sin Janez Zupančič sta v gozdu graščine ČuŠperske, v sodskem okraji veliko-laškem, našla v nekem špilji osem mladih živih volkov in jih vzela proč.
štvenih razmerah itd. Literaturni jezik pa bi gospodoval v drugih oblastih, v višjej znanosti in v posameznih oddelkih literature, v mej-narodnih razmerah, v trgovini itd.
Po tem takem ne razumejemo, kako je iskrenemu in daljnovidnemu človeku mogoče staviti tako dilemo: ali odvreči se vseslav-janskemu literaturnemu jeziku in ostati Čeh, Poljak, Srb itd.; ali sprejeti ga in pozabiti svoje krajne dijalekte, izgubiti svojo narodnost in poiusiti se
Menimo, da bode veliko pravičnejša druga dilema, katere ne predlaga osobna volja katerega „odličnika", ampak z g o do vin sk i fatum: ali odreči se vsakemu občevanju z vse-slavjanskim literaturnim jezikom in potopiti se v katerikoli narodnosti: nemškej, magjarskej, runiunskej, italijanskej, turškej, grškej; ali pa pridružiti se mu in v velikem Slavjanstvu iskati rešitve svojega pešajočega Čehizma, polonizma,
Isrbizma itd. (Konec prihodnjič.)
— (Slovenske šolske knjige.) Na<? roden slovensk učitelj nam piše: Nemške ljudske šole bo imele še koj v početku nove šolske dobe veliko čitank in druzih šolskih knjig, katere je izdala vlada ali pa zasebni založniki, knjigarne in posamezni učitelji. K temu velikemu broju nemških čitank izdala je še c. kr. založba lani še novo nemško čitanko v 8 delih. Toda čitanka bode pa letos izišla še v 3 in 5 delih, in vlada izd A poleg tega še eno čitanko v 4 delih. Kaj pa se stori za slovanske šole ? Kdaj bodemo mi nove slovenske čitanke vsaj v 3 delih dobili? Deset let jih uže prosimo.
— (Ciganje) C. kr. okrajna sodnija v Novem mestu naznanja, da so cigani Franca Meglica, kajžarskega sini iz Metnija pri Za-tičini, ki je na Kompoljah, za pastirja služil, ukrali in odpeljali ga soboj, ter se no ve ni kam nij zakaj so ga vzeli. Tudi v Fužinah so skušali jednega dečka odvesti, a po svo-jej sreči jim je bil ta ušel. Nek usnjar jih je 10. t. m. videl pri Črnovčah na Savi in tudi malega Meglica med njimi.
— (Sam v Savo skočil) je te dni Alojz Koren, 28 let star fabriški delavec in izginil v valovih. Brodniku se je dal pre-peljavati črez Savo, v sredi pak je zakopal se v hladni grob. Poprej je bil izpil P/i litra vina in ga plačal z zlatim uhanom svojim. Klobuk je vrgel fantu Franc O llazku, fteS: na za spomin. U-!rok samomora nij znan.
Razne vesti.
* (Razbojniki.) Iz Broda na Hrvatskem se telcgrafira 2'J. t. m. V gozdu Dolcah, jedno uro od tukaj, je bil poštni voz od razbojnikov napaden in je bil vojak, ki ga je spremljal, umorjen. — Tukajšnji vozniki, ki so se vračali iz Sarajeva z desetimi vozrai, bili so v nedoljo pri turškem Brodu oropani.
* (Zvest pes.) Iz Pešte sa poroča: 28. t. m. izprehajal se je železniški uradnik G—y se svojo 4letno hčerko ob kraji Dunava. Pri Rakosovem mostu na novem nasipu sreča pa nekega znanca, s kadrim se je pričel pomenkovati in je zraven svoje hčerke popolnem pozabil. Ko se je okolo sebe ozrl, uže nij bilo nik'jr deklice. Koliko bilo je pa v elje njegovo, ko je onstran Dunava opazil svojo jo-kajočo hčerko, 5 raven rje pa velikega svojega neufundlandskcga psa. Deklici je namreč za očetom za^ f la, prla v vodo, h katere jo je pa zvest p's rešil.
* (T epe ž.) V Pešti so se 25. t. m. v gostilni „pri treh kronah" vojaki polkov Este in \Vasa mej soboj stepli. Z t,olimi bajoneti so se napali, štirje so bili hudo ranjeni, 10 pa lehko, 17 mož so doSli drugi vojaki aretirali.
Karel S. Till
trgnvstvo s k)ijiya»ti in papirjem, pou* Trančo £t. 2f zaloga vseh potrebnoslij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega ia zavijalnega papirja. Vso potrebno3fi za morjevco (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji 'za papir, Zapisovalne in opravilno Knjigo. Izdoljujejo so tudi uiouograuii na pisemski papir, viaituo karte in pisemsko zavitke. (158—11)
Razpis službe.
Pri občini velike Doline na Dolenjskem (pošta Jesenice na Savi) je razpisana služba obeiiiMitfKik tajnilta z letno plačo 300 gl. av. v. — Orglanja zmožni dobe lahko tudi službo organima.
Prosilci slovenščine in nemščine zmožni naj svoje prošnje najkasneje do 15. Junija t. 1. podpisanemu županstvu predlože.
Županstvo velike Doline, dne 30. maja 1878. (174—1) Župan: *\ l>olIuar.
Tujci.
30. maja:
Evropa t Entsiuan i/. Dnnaja. — Pegovič iz Kamnika. — Konstantinovič iz Trata. — Barun Gorezky iz Ljubljane.
Pri Nloim t il.iiVman iz Brna. — Kotli ti (Jradca. — Heiml iz Dunaja Sa-ler iz Trsta. — Krausz, Li)\vy iz 1 ešte.
t*ri Mt»ll«l t ltausch iz Dunaja. — Stalcer iz Kočevja. Llautz iz Dunaja
Dunajska borza 31. maja.
{Izvirno telesraficno" p >-ožilo.)
3notnl drž. dolqj v bunkovoih Snotni dri. dol£ v irebni
Hita -i"it i.......
1860 dri. ponojilo .... \kciie narodno banke .   . .
Kreditna akcijo.....
London    . . ......
Smol.........
';. kr. cekini......
i rebro
Državno marko    ...... E8
63 gld. 8!J k<
«6 73 114
810
118
9 5
103
40
80 to
SI)
66 48 5!» iJO 50
3COCCCCCCSO
Umrath & Comp. v Pragi,
priporočajo svoje po strogo solidnoj izpeljavi, lahkoj boji in čistoj rulatvi dobro znano posebnosti v
V Avstro-Ogcrskej in Nemčiji branjeni
WlIh.elin.ov
antiartritični v
antirevinatični
kirl čistilni čaf
za (389-0)
spomladno zdravljenje,
jedino kri čistilno sredstvo z dobrim vspehom,
katero so preiskali, uporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vseučiliščni profesor dr. E. Fenzl, vodja botaničnemu vrtu na Dunaji itd. itd., prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Bukarešta, dr. Rust na Dunaji, dr. Rtider na Dunaji, dr. Ivan Miillcr, medicinski sveinik v Berlinu, dr. med. A. Groven v Novem .birkii, dr. Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leh-mann v Mošonju, dr. Werner v Vratislavi, dr. Malic v Gru-bisnem polji; praktič-ii zdravniki: Hilger v Nachlingu, Russegei' v Abtenavu, Truchholz v Marzalvju, Janković v Nakoialvi in mnogi drugi zdravniki,
1. pri revmatičnih boleznih;
2. pri »k rn in i;
3. pri boleznih v Bpodnjih delih tolosa, onih, ki mnogo sede;
4. pri povekšanji in nagnčtu jeter;
5. pri svrabu, osobito pri lišajih; B. pri sifditičnih boleznih;
7. prodno kdo, ki trpi navedeno bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel;
8. namesto uporabe rudninskih kopelij zoper to bolezni.
O O O
o o o o
8
O
8
O
&
8
O
8 8
O O
o o u o o
8
a
8
a
8
O O
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o u o u u o u o o u o u
COCCCCCICGCGCGCCOCCOCOP
Jedino pravi prireja FrailjO Wilhelm, lekarnar v Neunkirchenu.
Zavitek, razdeljen v H viemkov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanjo 10 kr.
Svarilo. Varovati se je nakopa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „rVilhelmov antiartritičen antirevmatičen kri čistilen čaj, ker so priredki, ki shijo samo pod imenom antiartritičnih antirevniutičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nukupavaujcni taci h.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi vVillit'1-111 U V mil liirlrif ieeii »utire« miitU-eii kri čiM&lleu raj tudi
IJul»Ijaiia< Peter Lassuilt;
Boljak: Mat. Filrst; Borgo: Josip Jkttanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Lunger, lekarnar; lio le a n : Franjo \Vuldmiiller, lekarnar ; B r u n e c k : J. P, Mahi; B e I o v a r : Hud. Saoboda, lekarnar : Brikscn: l.eonhard Staub, lekarnar; Celje: llautnbaeh-o\& lekarna iu Franjo liauseher; formo u s: Hermes Codolini, lekarnar; Celovec: Kari Flemeneič ; C o r t i n a : A, Canibrnzzi; D o u t h c h-LandBberg: A//V7/i*/*-jevi dediči; K nek: J. C. von Dicnes, lekarnar; Josip I'obetzky, lekarnar; F (i r b t e n le I d : A. t>chrukenfuss, lekarnar ; P r o h n I e i t o n : V. Blumauer; F r i e s a c h : O. llussheint, lekarnar; A. Aiehingcr, lekarnar: Foldbach: Josip libniy, lekarnar ; Goricr: A. Franzoni, lekurnar; Gradec: J. Bnrgleitner, lekarnar; Guttarring: <S'. Vatterl; Grubisnopolje: Josip Malich ; G o b p i c: Valentin Vuuvh, lekarnar ; (i r a te n d o r f: Josip Kaiser ; II c r m a g o r : Jos. M. Jlie/t'er, lekarnar; 11 a 1 1 (Tirolsko): Lvop. vun Aivhinyer, lekarnar: Judenburg: F. Senekoritsch ; 1 lini oh en J. Stapf, lekarnar; 1 m s t: Vilj. Deutselt, lekumur; Iva-nič: Ed. Tollovič, lekarnar; Karlovce: J. Denii, lekarnar; A. F. Katkič, lekurnar; Kindberg: J. Far inči'-, lekarnar; Kapfen-berg: Turner, lekurnar; K n i 11 e n t' e 1 d : Vilj, Viselnier, lekarnar; Kranj: Kari Satnik, lekarnar; Line: Franjo pl, Frlaeh, lekarnar; Leoben: Jean J'eferschy, lekarnar; Maribor: Alois Ouandett; Metliku: Alfred Matter, lekarnar; M ii r z z u a c h 1 a g : Iran Ihi-njtr, lekarnar; M uran: Jran Steyrer; Mi tro vica: A. KersUnn-vii/t ; M al h: Ludeiy J vil, Jckarnar ; Novo in o b t o : Dom. liizzolli, lekarnar ; N e u m a r k 11 (Štajersko) : Kari Mala, lekarnar ; Otočac: Juto Tomafff lekarnar: 1* o stoj na: Josip Jiupferselnnidf, lekarnar; P e t e r \v u r d e i n : L. C. Jvnyinyer ; P liberg: Jran Js'ettsser, lekarnar: Požega: Ant, pl, UšgedHs, lekarnar; 1* rasah erg: Ivan Tribuč ; 1'tuj: C. (Jirud, apotek 6T \ lt o 11 e u in a n n : Franjo A'. 11-liiiy, lekarnar ; Ii O V e rudu; lliehard Thales, 'ekarnar ; S a m o bor: F. išehtearz, lekarnar; S e b e n i c o : 1'chr lic ros, lekarnar; Slov. B i s t r i c a : Adam pl, 1'ulkuu ski; S 1 o v. gradeč: <»'. KonUk, lekarnar; Jos. Kaligaritechf lekurnar; Strassbug: J. V, Corton; S t. Y e i t : Julicn liippnt; S t a i n z : Valentin 'J'imouselnk} SS e m-lin: D. Joannoviez-ii sin; Spljet: Venatio pl, 1'razio, lekarnar j Schlanders: li, \\iir.--tt, lekarnar; T r s t: Jak. Heraiallo, lekurnar ; Trie nt: Ant. Santoni; Trbiž: Fuyen Fberlin, lekarnar; V "-k o var: A. Fraiesuiits, lekarnar; Vinkovce: Fried. Jterziij, lekarnar ; Varaždin: Lr. A. JJalter, lekarnar; Zagreb: .s'/V/. Mittl-bachf lekurnar; Sonj: Josip Aceurti, lekarnar; Zader: N, An-druvić, lekarnar; Zlatar: Jran A. 1'ospisil, lekarnar.
ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah
k i — H koiiJNkiliii »11 volot skiiui hmm-iim, in sicer premakljive in iicpreiiiukljive. — Potem izdelujemo mnogovrstne velikosti dobro izkušene:
mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporezne mašine
itd. itd. (114—8) ilustfoi tinv evnikv ifezplavnn in franka.
Zaloga in zastopništvo je pri J.Debevcu v Ljubljani.
m ■ 11 m i- ^ 11 nii in m
Znanstvena ocenitev
gospoda lekarnarja VVilhelma snežniškega zeliščnega alopa.
I.eke in zdravila, ki jih ponujajo po novinah, dandenes zel«, popadajo in oine.tajo, a to ponajveo iz nevednosti ali pretls<»dkov, ali pak zaradi nepoznanja stvari, včasi celo zbog neprivoščljivosti ter zavisti. Kajti prav za prav jo trpečemu in bolnemu človeštvu dobroat, ako so mu ponudijo po novinah dobri leki in zdravila, pri čemer Bi bolniki in trpini vendar mogo izbirati sredstva. Toda vsi leki in zdravila, in tudi oni, katere priporočajo novine, morajo zadostovati opravičenim znanstvenim zabtevom, kateri terjajo, ka imajo vsi leki in zdravila biti popolnem neškodni ter imeti v resnici dobra in zdravilna Bvojstva. Imel sem priliko, gospoda lekarnarja VVilhelma snežniški zeliščni alop prav natanko analitično-kcmično ter faruiako-dinamičuo-fizijologično preiskati, po katerem obširnem znanstvenem načinu preiskovanja so namreč mogd najbolj temeljito najti specifična bvojstva lekov in zdravil ter bu ona dado prav broz-pristranski določiti. Ta preiskava je pokazala, ka jo gospoda lekarnarja \Vilbeima snežniški zeliščni alop Čisto brez vseh škodnih tvarin, kar ima biti glavno svojstvo lekom in zdravilom, priporo-čanim po novinah. Baš naaproti pak sodržuje gospoda lekarnarja VVilhelma snežniški zeliščni alop jedino takove izbrano iu dobro snovi pogorskib -zelišč, ki po izrekih velikih in slavnih zdravnikov, kakor jo to brati v njihovih spisih, vrlo dobro zdravijo in vpljivajo pri vsakovrstnih boleznih v prsih, grlu in na pljučih, zatoroj zadovoljuje gospoda lekarnarju Hiihelma snežniški zeliščni alop popolnem vse znanstvene zahteve, in po pravici zasluži, zaradi svojih izvrstnih svojstev, vodno rastočega razširjenja iu priporočila, kar tukaj ocenjujoč, brczpmtrauski, samo znanstveno iu istinito, poti-j njem in izpričujem, a ob jeduem pripominjam, dajo gospod Franjo VVdheliu, lekarnar v Neunkirchnu, užu od leta l&bb jedini prireje-vulec temu zeliščnemu alopu.
V Berlinu, 1». avgusta 1876.
£>f. MM v as,
(L. S.) kralj. prus. approb. lekarnar prvega reda, sod-
nijsko zaprisežen kemik in znanstven preiskovalec ter izvedenec za medicinske, farmacuvtičuo, kemične in zdravstvene preparate vseh vrst.
-- (384—4)
Originalna steklenica velja M glđ.  S.i kr. av. v. ter jo dobiti pri jedinom prirejovalcu
Franji Wilhelmu,
lekarnarju v Netinkirchuu, v Nižjej Avstriji, tor pri teh firmah:
LJubljana: Peter Lassnik;
Beljak: Ford. Scholz, lekarnar; Bolean: F. Wahlniiillor, lekarnar; Borgo : Jos. J le t lunini, lekarnar; Brun o c k i J. (i. Mahi ; B r i k s o u : Letin kuni Stuuli, U kumar ; Celje: llauilibacilu \ a lekarna in F. hauseher; E s b e k : J. C. v. Diones, lekarnar; r r o h n 1 o i-t e n : V i nte ne idiimaiier; Friosacht Anton Aichinger, lekarnar; F o 1 d b a c h : Jos. Kiiuig, lekamar ; Gradec: ^ eiul. Tmkoczv, lekurnar ; Gorica: A. Franzuni, lekurnar; (i o » p i c : Valenliii Vouck, lekarnar; Glina: Anion Haulik, lekarnar; 11 ali (Tirolsko): Leon. v, AitdmigtT, lekarnar; lu orno s t: Franc \Vinkler, lekarnar; In-nichen; J. Stupi', lekarnar) IvaniOi Ld. Tollovič, lekarnar; Jaška: Aleks. Jierzic, ukarnar; Colovoc: Karel Kleiiieiičič; Karlovce: A. L. hatkic, lekarnar ; Koprivnica: Jlax. Wei'li, lekarnar; Kranj: Karel Savnik, lekarnar; K n i 11o 1 f o I d : >Vilh. Visclnier ; K i n a b o r g : J. S. Kari uric ; L i n u : Frauc v. Krlach, lekarnar; Maribor: Alojzij Kvaudcst; M e r a u i \\ ilholm v. 1'ern-Wertb, lekarnar; hi a 1 a : Lutk. 1'iiil, lekarnar ; M u r a u : Jan. Sle) rer; 1 Novo mesto: ltuiu. Jiizzuli, lekarnar ; Ptuj: C. Girod, lekarnar; 1 o s t o j n a :  J. A. k n i i »i m lm. mu. lekai nar ;  Boter \v u r d e i n i
K. DeodatovJ dediči j Radgona t uaesar K. Audricu, lekarnar; Eto-1 v o r e a o : Kuhani i hal es, lekarnar; Slov. Gradeči («. Kordik, i lekarnar; '1 rbift: Eugen L beri in, lekarnar; Trst: C. Zunetti, lekarnar ; Vukovar: A. Kruiesovics, lekarnar; Vinkovce: 1 Friederieh Heriig, lekarnar; V araadim Lir. A. tlalter. lekarnar; i Zagrub: Sig. Miuiluich, lekarnar; Zader: N.Androvio,lekarnar, i S**T~   P- t. občinstvo naj izvoli vselej izrecno zahte-
vati Vv liiielmov snežniški zeliščni alop, ker tega samo jaz 1 pravega prirejam, ter so izuelki, katere prodajajo pod. , imenom julija Bivtnera snežniški zeliščni alop, nevredna ponarejanja, pred katerimi svarim posebno.
t
+
laOftMij im ux»ujiia Jooip Jurciu
LaBtnina m tiak B Mar o dne tiskarne".