Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za oelo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tis-dobiva
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.

Štev. 16.
Slovenski Štajer je govoril!
Nemci v svoji nestrpnosti hočejo, da se odpravijo iz Celja slovenski gimnazijski razredi. B#de jih v oči, da s študiranjem pride tudi mnogo slovenskih kmetskih sinov do belega kruha, kateri naj bi bil po mislih nemških prenapetežev samo za gospodske nemške sinove določen. Obžalovati je, da so se pridružili tej nemški želji tudi kranjski slovenski liberalci, kateri imajo svoje privržence večinoma le po mestih in trgih. Razlikujejo se nemške in slo-vensko-liberalne želje le v tem, da bi mnogi Nemci radi videli, naj se slovenski gimnazijski razredi popolnoma odpravijo, slovenski liberalci pa nam jih hočejo sicer pustiti, toda prestavijo naj se iz Celja v kaki drug kraj, četudi v nepripraven kraj.
Naši kmetski čitatelji vedo, da se ne more o tem govoriti, da se Slovenci umaknemo z gimnazijo iz Celja. Nemci zahtevajo to le iz t r m e in n e s t r p 1 j i v o-s t i. Tem nelepim lastnostim pa se Slovenci ne bomo nikdar pokoravali. Nam S1 o v e n-c e m je Celje središče celjskega in brežiškega okraja, v Celje se najlažje in najhitreje pride, tam kmete tudi študiranje sinov najmanj stane, zato mi Slovenci ne pustimo Celja na noben način. In da to svojo neomajljivo voljo glasno izrečemo, zbrali so se zaupni možje Spodnjega Štajerja dne 10. t. m. v Narodnem domu celjskem. Prišlo je okoli 200 mož iz vseh krajev in iz vseh stanov.
Listek.
„Rokovnjači".
Slika iz mariborskega družabnega življenja.
Gospod urednik! Prosili ste me, naj Vam spišem sličico o položaju in že danes, evo me, izpolnjujem svojo obljubo. Vem sicer, da ste Vi pričakovali sliko o političnem položaju, toda kaj bom pisal o rečeh, o katerih v Mariboru zadnji čas nihče ne govori in katerih bi nihče ne čital. Vse «študirane in neštudirane suše» stoje še v Mariboru pod utisom «Rokovnjačev».
Stopite, gospod urednik, kaki večer v Narodni dom, seveda v restavracijo, kjer s« toči ona zlata vinska kaplja, «ki nam srce jasni, mladi». Sakramii! Zdi se ti, da si stopil v Črni graben. Vse živi. Pri tej mizi veselo pojejo, pri oni se glasno razgovarjajo, tarfl strastno mečejo kvarte, iz kuhinje se sliši prasketanje ognja . ... r sredi dvorane pa stoji govornik, kateremu teče besed«, kakor «Petru Toči, izgubljenemu lemenatarju.» Vse j« v najlepšem soglasju, dosedaj še nihče ne nosi «grintavega cvetja» s seboj, da bi ga vrgel pod mizo ter zasejal kreg in prepir.
Nekdaj se je vse balo rokovnjačev in Ijadje so se križali, kadar so slišali izgovoriti lt to ime. A naSih Rokovnjačev sedaj____?
V Mariboru, dne 17. aprila 1902.
G. predsednik shoda, deželni poslanec dr. J. S e r n e c, je razložil namen shoda. Vlada bi nas morala braniti proti nemški poželjivosti. Toda ona nas pušča sedaj na cedilu. Prišli bodo zopet časi, ko nas bode iskala. Ponemčevanje v Avstriji nima ¡drugega namena, nego da pripravlja naše avstrijske dežele za pruskega kralja. Leta 1848. so Slovani branili Avstrijo, Slovane bodo iskali tudi, ko se bo Avstrija morala braniti proti Prusom. (Burno pritrjevanje.)
Deželni poslanec dr. I v. Dečko je obširneje poročal o zadevi celjskih slovenskih gimnazijskih razredov. Celjski slovenski razredi so bili dosedaj pri vladi pravi pastorki. A mnogokrat se zgodi, da ravno pastorki najbolj uspevajo. Tako tudi v tem slučaju. Celjski gimnazijski razredi so se krasno razvijali. V državnem zboru so nam jih hoteli Nemci uničiti. Tedaj so se združili vsi ne-nemški poslanci ter nam rešili prepotrebno gimnazijo. V trenutku pa, ko smo še slavili zmago, se spozabi vodje slovenskih liberalcev, dr. Tavčar, v svojem listu »slov. Narod« ter predlaga Nemcem spravo. (Kriki: fej!) Za nas spodnještajerske Slovence je glede celjske gimnazije vsaka sprava nemogoča. Mi potrebujemo v Celju slovenski gimnazij in zato bomo do zadnjega branili celjske gimnazijske nižje razrede ter zahtevali, da se razširijo v popolno višjo gimnazijo. (Hrupno odobrav.)
Sedaj vstane g. notar B a š iz Celja ter govori najprej o stvareh, katere omenjamo ob koncu tega poročila. Pozivlje slovensko javnost, da podpira slovenske dijake in da se v Celju ustanovi »Dijaški dom«.
Ravno nasprotno, vse jih ima rado. Tudi Blaž - Mozoli so izumrli. Nihče ne zmerja Rokovnjačev, da so «rokovnjaške duše», «rokovnjaški capini», nikomur ne «smrde, kakor hudiču krst», ampak vsaki posnema fletnega Rajtguzenčka ter sedi najrajši «pri tistih grdih rokovnjačih», sedi tako dolgo, da
dan odslavlja milo zoro nad menoj ... 1
«Mladi vojaki» in vsi, ki še «bodo kedaj dorasli» v mlade vojake, so sedaj grozno «vojaški». Ponosno korakajo, nagajivo salutirajo ter z veseljem opazujejo:
.Kako jik gledajo ljudje I"
Toda verjeti jim mora človek le oprezno! Kdo si upa priseči na besede, ki jih pojejo:
Ko mi vihtimo britke meče, Ni smrti, ne krvavih rani
Gospod urednik, večer je, ko Vam to pišem. Tudi jaz sem prilil svoji leščerbi slabo olje, skoraj ne vidim več papirja, za to bom rajši po Bojčevem zapel:
Po tuj i k igrali smo doidaj preradi legali, m to »»m tudi manjkaj ugajalo prav ni I
Posamezni Hsfl dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-n na velikem trga po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Tečaj XXXVI.
Na Baševe napade je odgovarjal gospod Korošec, kakor pozneje poročamo. Potem je govoril o celjskih gimnazijskih razredih. Nikjer drugod v celjskem okraju bi ne mogla vspevati gimnazija razven v Celju. Profesorji bi ne hoteli prositi, da se nastavi^ v kraju, ki jim ne more v družabnem oziru toliko ponujati kakor mesto. Na tako gimnazijo bi se prestavljali profesorji iz kazenskih ozirov. Gimnazija izven Celja postala bi kazenska postaja. Da take razmere tudi na učence ne bi vzgojevalno uplivale, je samoumevno. Vlada bi sicer skraja gledala kakim izgredom skozi prste, potem pa zavod zaprla. Gimnazij je mogoč le v središču, kakor je Celje. (Splošno pritrjevanje.) S celjskimi nižjimi gimnazijskimi razredi štajerski Slovenci le v toliko nismo zadovoljni, ker še niso razširjeni v popolen višji gimnazij. Ta spopolnitev je iz vzgojeslovnih ozirov prepotrebna. (Odobravanje.) A tudi za profesorje je slabo iz znanstvenih, nazadnje tudi iz gmotnih ozirov, ako morajo delovati vedno le na nižji gimnaziji. V celjskem vprašanju torej za nas ni nobene sprave (Hrupno pritrjevanje); in ako bi kdo hotel premakniti te razrede iz Celja, naj se naši poslanci ne prestrašijo tudi obstrukcije. (Živahno odobravanje.)
G. Praprotnik iz Mozirja je hotel nekaj govoriti, da bi se pod pogoji vendar dalo misliti na kako spravo. A pri tem je nastal velikanski hrup in v pitje: V Celji mora biti! G. Praprotnik se je ogledoval nekoliko trenotkov naokoli, a kmalu uvidel, da je najboljše, ako se vsede in molči. In bilo
A zdaj nam rokovnjaški stan razjasnil je pogled, hoditi nam ni treba v stran, domači lep je sveti
To meni je všeč I
Bojcu pa, gospod urednik, teh mojih pesniških vrstic ne pokažite! On bi gotovo vzkliknil: «Ta prokleta krparija!»
Škrlatast cvet.
Po Vaclavu Kosmaku S. S.
(Konec.)
Služila sem tam tri leta. Prihranila sem si lep denar, ker nisem razmetavala za giz-davost kakor druge. Imeli smo nekaj pomočnikov. Cesto me je kateri vabil, da bi šla ž njim v nedeljo na sprehod ali na ples. Jaz sem se pa držala župnikovih besed: Ne pozabi na Boga! in nisem šla nikdar. Druga dekleta so se mi posmehovala, da sem ter-cijalka in se ponašale s svojimi ljubimci — jaz nisem marala zanje. Kmalu sem spoznala, kam jik to vede. V malokateri službi so dolgo strpele, mnogo so jih spodili domu z otrokom, in če se je katera omožila — kar se ni pogosto zgodilo, — bilo ji je stokrat žal. Najstarejši naš pomočnik je bil malo-beseden človek, pri delu pa za tri, in denar je znal v nedeljo obdržati v roki tako, kakor
Današnja številka ima prilogo: Govor poslanca Žičkarja.
je res najboljše!
Potem se je sprejela brez ugovora naslednja iz dr. Dečkovih in Koroš-č e v i h predlogov združena resolucija:
»Shod zaupnih mož Spodnje Štajerske v Celju dne 10. aprila izreka priznanje slovenskim državnim poslancem za odločno, složno in vspešno postopanje v zadevi samostojnih gimnazijalnih razredov celjskih, s katerim so dosegli, da se je sijajno odbil napad na slovenski prosvetni zavod. Izreka iskreno zahvalo vsem slovanskim poslancem, da so pri tej zadevi dokazali sijajno slovansko vzajemnost. Isti pritrjuje izjavi celjskih Slovencev od 26. marca 1902 v popolnem obsegu ter izreka svoje prepričanje, da je slovenska gimnazija v Celju prevažna prosvetna potreba štajerskih Slovencev. Zaupni shod zahteva, da ostane ta gimnazijalni zavod v Celju, se razširi v višjo gimnazijo, ker je prepričan, da v katerem drugem kraju tak zavod nikakor ne bo zadostoval. Isti odklanja vsako spravo, naj pride od ene ali druge strani. Prestavljanje gimnazije pa proti volji slovenskega naroda le, da bi se ugodilo samovolji nekaterih nemških strank, bilo bi neodpust-ljivo žaljenje slovenskega naroda in krivično oškodovanje njegovih prosvetnih teženj.«
G. predsednik dr. Jos. Sernec zaključi na to zborovanje. Zborovalci so odšli pod neugodnim utisom, ki je naredil na
nje Bašev napad na naše liste.
*
* *
Ko je bil pred poldrugim letom v Celju shod zaupnih mož zaradi državnozborskih kandidatov, takrat se je prikazal na pozo-rišču tudi neki gospod Dolinar, ter se je protivil kandidaturi najbolj priljubljenega državnega poslanca gospoda Josipa Zičkarja. Celjski shod je minul, in kakor prej tako tudi pozneje nismo nikdar več ničesar slišali o g. Dolinarju, ki je pri shodu predstavljal »ljudsko voljo«. Tudi to pot je vstal mož, ki je dosedaj mirno pisal za svojo mizo testamente in ekspenzarje ter širjo javnost pustil pri miru, vstal je gospod notar Baš ter se med drugim tudi začel znašati nad našim listom in njegovimi nazori. On počasi prebavlja našo politiko, ker še zmeraj ni pozabil na lansko politično zborovanje vSlo v. Bistrici, kjer je gospod Korošec govoril o postopanju štajarskih deželnih poslancev, ker so se isti čas nekateri premalo pokazali med ljudstvom. Po Baševem mnenju se morajo poslanci 1 e podpirati, kadar so izvoljeni. Do te višine političnega naziranja se še žal mi do
vsak drug dan kladivo. Meni je bil ta človek všeč, četudi se mi ni dobrikal. Kolikokrat sem si mislila, ko so se hoteli mlajši fantje z menoj šaliti: Ko bi bili vi vetroplašči taki kakor je Svoboda!»
«Tedaj imam čast, z gospo Svobodo občevati?» uklonil se je gospod župnik z nasmehom.
«Da! — Nekoč mi čisto z jasnega za-kliče ljubi Svoboda: ,No, Katrica, ali bi se ne možila?1»
Zarudela sem, da bi se mu pa ne zdela neumna, odgovorila sem: «Zakaj ne, pa nimam ženina.»
«Ženin stoji pred vami, hočete-li?»
Sklonila sem glavo in molčala.
«No, no — saj niste otrok, vi mi ugajate. Ako sem tudi jaz vam po godu, podajte mi roko — pa se nekako preživimo.» Jaz od nekdaj nisem rada delala dolgih okolnostij. Pogledala sem mu v obraz, v oči, podala mu roko in bilo je storjeno. — Pisala sem o tej reči gospodu župniku. Ta mi je sklep odobril, dejal pa je: Gospod Bog je modrejši kakor jaz; idi se ž njim posvetovat v cerkev. Ako ti notranji glas reče: Ne — vdaj se. Storila sem tako. — Vest mi ni pravila ne!
Vzela sva se tedaj, najela si v predmestju malo delavnico in začela v božjem imenu. On je imel 500, jaz 150 goldinarjev. Začetek je bil težaven. Jaz sem mu bila za pomagača, mučila sem se z možem, da mi je postala roka en sam žulj. Še danes se mi
danes nismo povspeli! G. Bašu tudi ni bilo prav, da je naš list izrekel željo, naj se pri presojevanju slovenskega rodoljubja ravna z razumnikom istotako kakor s k m e-t o m. Če se kmet obsodi, ako bere »Štajerca«, potem se naj obsodi tudi razumnik, ako bere list »Slovenski Narod«, ki istotako razdirajoče in slovenskemu duhu nasprotno upliva na slovenski Štajar. G. Baš s tem našim na-ziranjem ni bil zadovoljen, kar nam je na vse zadnje deveta briga. Ako mu gre »Slov. Narod« tako v slast, naj ga le čita! Če do-pada g. Bašu list, ki kmeta imenuje k m e-tavzarja in naše ljudstvo nazivlje po večini zabito ljudstvo, ki se v celjskem vprašanju stavi na stališče, ugodno našim narodnim nasprotnikom, ki je vedno rad napadal slovensko, štajarsko duhovščino, dobro, potem je to njegova stvar. A tudi mi vemo, kaj nam je storiti.
V tfem smislu mu je tudi odgovarjal zadnjič na shodu g. Korošec. Kakor med Baševim, tako je bil tudi med Koroščevim govorom pogosto velik nemir in trušč. Od ene strani se je živo odobravalo, od druge zopet burno ugovarjalo. G. Bašu gre zasluga, daje zborovalce ločil na dva tabora, kar gotovo za nadaljni razvoj spodnještajerske politike ne bo ostalo brez posledic. So-kriv jih bo g. dr. Jos. Sernec, ki je pustil govoriti o rečeh, katere niso stale na dnevnem redu. Ko se je v Slov. Bistrici nekoliko iz dobrega namena dotaknilo deželnih poslancev, sklical se je takoj zaupni shod v Maribor in pretakale so se solze zaradi v nevarnosti se nahajajoče sloge. Kadar pa je treba udariti po naših listih in naših nazorih, takrat je vsaka priložnost dobrodošla, tudi shod, na katerem bi se po naznanjenem sporedu o takih rečeh ne smelo govoriti. Nam se zdi, da smo dosedaj prepogosto hodili na limanice ....
Za spodnještajerske vinogradnike.
Interpelacija drž.posl. dr. Ploja, Robiča, Zičkarja in tovarišev, dne 8. aprila 1902, na poljedelskega ministra.
Kmetskim posestnikom vinogradov na Spodnjem Štajerskem se godi, kakor obče-znano, vsled opustošenja vinogradov po trtni uši, v denarnem oziru skrajno slabo. Nikakor jim ni mogoče, da bi sami iz last-
pozna na roki, blagovolite pogledati. — Na srečo je imel najin prejšnji gospodar toliko dela, da je komaj zadostoval naročilom; stavilo se je ravno več velikih poslopij. — Prepustil nama je torej nekoliko dela od svojega. Bila sva marljiva in groš je rastel na stotak. — Po enem letu, ko nam je Bog dal to-le Marico, vzel si je mož pomočnika, pozneje dva, tri, — in zdaj imamo svojo lastno hišo. Tako naju je Bog blagoslovil. Prišla sem se mu zahvalit in tu vam oddajem 200 gld. za dve ustanovni maši; za moje roditelje in za rajnega častitega gospoda.»
Izvlekla je denarnico in položila pred duhovnika dva stotaka.
Duhovnik se je priklonil in gledal s spoštovanjem na njo.
«In sedaj pojdemo, da pokažem svojima hčerkama kočico, koder sem bila rojena, in pa polja ter gozde, kjer sem se trapila, da bi spoznali, da more človek iz siromaštva s poštenostjo in delavnostjo priti do premoženja. Jaz hčerki navajam k delu, častiti gospod, saj ne vemo, kaj jih čaka. Premoženje se lahko zgubi.»
«Sveta resnica, milostiva gospa. Ko bi le vse matere tako govorile in storile!»
To je priprost življenjepis Kočarkove Katrice. Ali bi mogel biti prostejši — življenjepis in življenje?
In vendar zasluži morebiti naslov: Škr-latast cvet.
nega žepa plačevali velike stroške za obnov-ljenje okuženih vinogradov in so navezani na brezobrestna državna in deželna posojila. Toda ne samo, da le primerno majhen del prošnjikov dobi posojila, morajo tudi izbrani prošnjiki neverjetno dolgo čakati, predno se jim izplača dovoljeno posojilo. Na primer leta 1901 so morali po objavljenih navodilih prošnjiki vložiti svoje prošnje do konca j a n u v a r i j a 1. 1901. V mesecu septembru so se potem obvestili, ali se je njih prošnji ugodilo ali ne in takoj so morali podpisati dolžna pisma oziroma vknjižiti dati zastavno pravico za dovoljeno, a še ne izplačano posojilo. — Izplačalo pa se dovoljeno posojilo n. pr. v slatinskem in šmarskem okraju še do danes ni in se bo to zgodilo še le, kakor nas učijo izkušnje, proti koncu poletja v tekočem letu.
Od dne, ko se vloži prošnja za dovoljenje posojila, do dne, ko se dovoljena svota izplača, preide torej poldrugo leto. Zares, izborno znamenje, kako goreče se skrbi za kmetske posestnike vinogradov, ki so priznano sedaj v najslabšem položaju! Vsled tega je nujno potrebno, da se dovolitev posojila in izplačanje posojila hitreje izvrši, to pa tembolj, ker mora prošnjik, ko vloži prošnjo, dokazati, da je že začel vinograd obnavljati, da ima torej takrat že izdatke, katere mora pokriti.
Podpisani stavijo torej na poljedelskega ministra vprašanje: «Ali so mu opisane ne-dostatnosti znane? Ali ima minister voljo, nemudoma potrebno ukreniti, da se prošnje spodnještajerskih kmetskih posestnikov vinogradov za državna in deželna posojila najhitreje rešijo in se dovoljene svote takoj po vknjiženju zastavne pravice izplačajo?»
Veliki nemiri v Belgiji.
Belgija je dobila pred 18 leti katoliško vlado. Socijalni demokrati in liberalci so menili, da se bo dala katoliška vlada odpraviti, ako se razširi volilna pravica. Katoličani so se vdali željam svojih nasprotnikov, ker so si bili v svesti, da njihova pametna načela morajo prodreti tudi pri večini, in privolili so v razširjenje volilne pravice. To se je zgodilo 1. 1893. Ta volilna pravica je splošna. Vsak Belgijec, ki ima 25 let in dokaže, da je eno leto bival na istem mestu, je volilec. Nepremično premoženje v vrednosti 2000 frankov ali dokazana renta 100 frankov daje pravico k oddaji dveh glasov, višja izobrazba k oddaji treh glasov. Katoličani se niso motili. Pri vsaki volitvi je večina volilcev glasovala za katoliške kandidate. Za to so liberalci in socijalni demokrati začeli zahtevati sedaj splošno in enako volilno pravico — a samo z a moške. Katoličani pa so rekli, ako že mora vladati enakost pri volitvah, dobro, potem naj jo ima vsaki Belgijec, bodisi moškega ali ženskega spola. Sedaj pa je nastal med sociji in liberalci strah in braniti so se začeli take enake in splošne volilne pravice. Najprej so razgrajali v državni zbornici, potem pa so zanesli nemir in upor tudi med ljudstvo, kateremu lažejo, da vlada noče razširiti volilne pravice. Vlada pa je odločno izjavila, da jo hoče razširiti. A vkljub temu hujskajo sociji ljudstvo naprej. Prišli bi radi do vlade, a dokler je katoliška vlada na krmilu, za socijalistično ni prostora. Zato je sedaj njihovo geslo: katoliška vlada mora izginiti, če tudi je k temu treba upora.
Sociji se nadejajo, da dosežejo svoje namene, ako ustavijo delavci po celej državi delo, ako začnejo štrajk. In res se je ta dne 14. aprila pričel. — Delavstvo je oboroženo. Strankarsko vodstvo mu je naročilo 17.000 revolverjev, dinamit se je v teh nemirih že trikrat pojavil tudi v službi socijalne demokracije, a tudi vojaštvo je sklicano; dasi so * nekateri upoklicani rezervisti peli uporne
pesmi, vendar je skoro izključeno, da bi se upor razširil tudi med vojaštvo. Trpelo bo skoro gotovo pri tem boju le delavstvo vsled brezvestnosti socialističnih voditeljev, ki navidezno delavstvo mire, de-janjsko je pa hujskajo. Socijalistiški voditelj Vandervelde je rekel delavcem: «Sila je sedaj pred drugimi razlogi.» Menda ti voditelji vidijo, da je njihova stvar izgubljena, ako se volilna pravica mirnim potom spremeni, za to hočejo s silo vreči katoliško vlado še pred novimi volitvami, ki se vrše dne 25. maja. Nevarno igro igrajo socijalni demokrati v Belgiji, in kakor že večkrat, utegne vse to biti le na korist resni, za ljudstvo dejanski delujoči katoliški stvari, saj velik del zapeljanih množic v takih trenotkih socijalne voditelje še le prav spozna. Na ulico hočejo postaviti postavodajo, s silo doseči vlado. A težko, da se jim bo posrečilo!
Vlada tudi ne spi, ampak je storila vse, da izključi presenečenja. Vlada se je odločila, da se ne uda upornemu pritisku, in njen odločni nastop odobrujejo vsi prijatelji reda. Državni zbor mora tudi naprej zborovati svobodno, da odloči glede splošne enake volilne pravice. Nemirno gibanje se razširja po vsej deželi. Vlada je sporočila socialističnim voditeljem, da bo vojaštvo streljalo, ako bodo množice kalile red. Železniške družbe so se preskrbele za zadostno zalogo premoga, torej v tem oziru splošna stavka ne bo uplivala.
V	glavnem mestu Bruselju in drugih mestih po deželi so že začeli veliki nemiri. V Luttichu je 2000 oseb hodilo po mestu ter priredilo demonstracije pred ječo in pred «Ljudskim Domom», kjer je več govornikov srdito govorilo proti vladi in pozivalo k splošni stavki.
V	Gentu so nekateri demonstrantje zasmehovali iz Bruslja se vrnivše katoliške poslance, v Amsterdamu pa so bile velike manifestacije za vlado in proti soc.-demokratom.
V	Bracquegnies (Bassindo Centre) so demonstrantje metali kamenje na orožnike, ki so odgovorili s streli iz revolverjev. Nastala je pravcata bitka. Orožniki so se morali umakniti. Eskadron vojakov je razpršil demonstrante, ki so klicali slava vojski in splošni volivni pravici.
Na postaji Houdeng Goegnies je 4000 stavkujočih delavcev hotelo prijeti vlamske delavce, ki delajo v okoliških jamah. Orož-ništvo je zaprlo izhode in dobilo za to točo opeke. Lovci na konjih so pregnali demonstrante. Veliko število ranjencev so prenesli v bližnje hiše. Tudi neka deklica je ustreljena, ranjenih je tudi mnogo otrok in žena.
V	Bruslju krožijo po mestu kavalerijske patrulje. Pri zadnji demonstraciji v Rue de Minimes v Bruselju je bilo oddanih 100 strelov. Ves mestni oddelek, kjer se nahaja «Ljudski Dom», je v uporu. Zupan je izdal oklic, s katerim prepoveduje gruče po ulicah.
Med rezerviste razdeljujejo soc. - dem. rudeče listke s podpisom žene socialističnega vodje Denisa. Na teh listkih se vojake poziva v slučaju vstaje streljati med demonstrante. Ko je na Bruseljskem kolodvoru postaje načelnik nekega razdeljevalca takih listov prijel, so se vojaki zanj potegnili.
Po Bruselju je pobitih mnogo oken. Socijalisti streljajo v kavarne in prodajalnice. Nemško šolo so demonstrantje poskušali zažgati. Iz «Ljudskega Doma» je policija pregnala 1000 soc. dem., ker so iz «Doma» streljali na policijo. Po deželi čete oboroženih delavcey vlamljajo v tovarne in silijo v stavko.
Vlada se je odločila, da sedaj mora začeti vojaštvo odločno nastopati. 35.000 vojakov je pripravljenih, da prepreči vsak poskus upora. Bati se je, da se začnejo sedaj krvavi dnevi. Vojaštvo ima jako stroga povelja. To vedo tudi vodje socijalistov, za to se jim pozna ž« nekoliko, da se hočejo umikati. Vlada pozna resnost položaja ia je na vse pripravljena.
Kralj je v velikem strahu. Kraljevo palačo in razne druge palače straži vojaštvo. Zadnja poročila pravijo, da je kralj iz glavnega mesta odpotoval v Ostende, ker se boji velikih nemirov.
Državni zbor.
Dunaj, 16. aprila 1902.
Ropot v zbornici.
Dne 9. aprila 1.1. so vsenemški prusaški poslanci pokazali svojo grozno nestrpnost nasproti Slovanom na nečuven način. Proračunski odsek je nas veto val zbornici, naj sprejme sledeči predlog: Vlada se pozivlje, da napravi dve obrtni šoli na Češkem, in sicer eno nemško v mestu Egger, drugo češko v Budejevicah. Proti temu predlogu so se pa vzdignile vse nemške stranke, tudi katoliška stranka. Nemci namreč trdijo, da Budejevice so nemško mesto; to pa nikakor ne sme obveljati, da bi se po češki šoli nemško mesto poslovanilo. (Toda poslušajte: po zadnjem ljudskem štetju se nahaja v Budejevicah 24.000 Cehov, a 15.000 Nemcev!) Nastala je velika nevarnost, da se vtegne razbiti državni zbor, če se predlaga nasvet proračunskega odseka. Načelniki nemških klubov so sklenili, naj se nasvet proračunskega odseka spremeni tako-le: Vlada naj vstanovi nemško obrtno šolo v Eggerjevem, češko pa v Bu-dejevičkem okraju. Cehi so v svoji popustljivosti bili tudi s tem predlogom, ki ga je vložil dr. Ploj, zadovoljni. Kaj pa so storili Nemci? Ti so izjavili: «Tako dolgo, dokler ne zgine slovensko-nemška gimnazija iz Celja, tako dolgo ne dovolimo nobene nove slovanske šole.» Zahtevali so toraj ti prena-petneži: naj se glasuje dvakrat in sicer enkrat za nemško obrtno šolo v Eggerju, drugokrat za češko v Budejeviškem okraju. Računali so tako-le: Če se v enem in istem nasvetu glasuje o obeh šolah skupaj, se bo brez dvoma razun nemške dovolila tudi češka šola. Če se pa glasuje za vsako šolo posebej, se bo nemška šola sprejela, češka pa odbila. Ko je toraj zbornični predsednik izjavil, da se bo glasovalo skupno o obeh šolah, so začeli grozovito rjoveti prusaški poslanci, tako da je predsednik vprašal zbornico, je-li ona pritrdi njegovemu nasvetu zastran tega glasovanja. Velika večina zbornice je sprejela predsednikov nasvet. Vsled tega so bili pa prusaški poslanci strahovito razburjeni: začeli so kričati, žvižgati, razbijati po klopeh, da se ni razumela nobena beseda predsednikova. Ta ropot je trajal četrt ure. Slednjič planejo prusaški poslanci k predsednikovi mizi, razbijajo po njej, Iro zgrabi za njegov zvonec, tolče ž njim po mizi ter ga vrže v steno ravno mimo predsednikove glave, da se razbije na 2 kosa. Slednjič naznani predsednik, da seja preneha za pol ure. Med tem so se vršila pogajanja med strankami. Pretekla je pa cela ura, preden se vrne predsednik in zopet sejo otvori. Reče: «ker imamo glasovanje po imenih, pa je že ura pozna, sklenem današnjo sejo.» (Ura še pa nikakor ni bila tako pozna; kazalo je na s/*6)- Ko bi bil resnico govoril, bi bil moral reči: «Poslanec Schönerer mi ne dovoli, da bi se smela današnja seja nadaljevati; zato se mu moram ukloniti in ubogati tega prusaškega generala.» Nato je prečital prusaški poslanec dr. Bareuther sledečo izjavo: «Ker ni hotel zbornični predsednik storiti po naši volji, smo prijeli za to ostro orožje, katerega pa nismo sukali proti njemu.» Res to ostro orožje obštrukcije so sukali prusaški poslanci proti večini zbornice, osobito tudi proti nemško-narodni stranki, ki je vprvič dovolila, da se naj ob enem glasovanju sprejmeta obe šoli: nemška in češka. Dan pozneje, 10. aprila, se je toraj glasovalo o skupnem predlogu obeh šol. Vsenemški poslanci pod vodstvom Schönerer ja so se odtegnili glasovanju; izhodno nemški pod Wc!fo»n so pa ostali v zbornici in glasovanje motili z kričanjem, j Predicg dr. Ploja, (da se ustanovi obrtna j šola za Nemce v Eggerjevem, za Čehe v :
j Budejevičkem okraju) se je sprejel z 222 glasovi proti 66 glasovi. S tem je bila ta stvar rešena.
Šola za pletarstvo t brežiškem okraju.
Razni poslanci so zahtevali še mnogo drugih obrtnih šol za svoje kraje. Zbornica je sprejela v seji 9. aprila tudi ta-le predlog proračunskega odseka: „4. resolucija. Vlada se pozivlje, da prevdari vstanovitev
filetarske šole v brežiškem okraju (pred-og Žičkarja in tovarišev)"; o veliki važnosti te šole je «Slov. Gospodar» že večkrat pisal.
Jako obširni članek o tej zadevi je pa priobčil v «Slovenskem Listu», št. 12, z dne 22. marca 1902 g. dr. Karol Pečnik v Alek-sandriji (Egipet). — Lepši dobiček, kakor ga imajo prizadete občine brežiškega okraja zdaj, ko prodajajo vrbove šibice Lahom, bojo vsled razmer, katere popisuje imenovani dr. Pečnik, imele potem, če Slovenci sami pletemo jerbase in jih prodajemo sami naravnost v Egipet. Zdaj smo tako pametni, da prepuščamo ves dobiček Italijanom. Ti pokupijo naše šibe za slepo ceno, spletejo jerbase ter jih dobro prodajo v Aleksandriji in drugod. Slovenci smo pač dobre duše, ves dobiček prepuščamo ptujcem! Pa še sami ne znamo plesti iz domačega protja raznih korbic za domačo rabo, temveč jerbase kupujemo na ptujem za drag denar. Imamo toraj dvojno škodo.
Prebivalci brežiškega okraja! Ganite se no! Zdaj je vlada po sklepu državnega zbora prisiljena, Vam ponuditi primeren zaslužek in dobiček. Če si sami privoščite kaj dobrega, ne böte dolgo premišljevali, ali bi se naj napravila pletarska šola za Vaš okraj ali ne. Pričakujemo, da brežiški okrajni zastop v roke vzame to občekoristno zadevo ter vkrene takoj potrebne korake. Občina Mihalovec je v tem obziru pred nekim časom predložila državnemu zboru posebno prošnjo.
Razprava o ljudskem šolstvu se je začela v zbornici dne 10. aprila in se utegne končati 16. aprila. Prvi je govoril vsenemški poslanec Schreit er, ki je očital naučnemu ministru, da pusti preganjati učitelje, trdil, da po deželah, kjer so imeli grozni klerikalci šolstvo v svoji oblasti, je bilo največ hudodelstev; zahteval, da se mora nadaljevati boj proti klerikalizmu in proti Rimu. Nemški narodnjak Drexel je za 71etno šolsko obiskovanje. Čeh Reichsstädter se pritožuje radi ponemčevanja čeških otrok na Dunaju. Pripoveduje, da je 31. decembra 1901 prosilo 2972 očetov za svojih 5044 čeških otrok, ki so dolžni obiskovati šolo, za češke ljudske šole; toda odgovora ni nobenega. Hrvat Perič se pritožuje proti nemški vojaški šoli v Zadru, proti laškim šolam, katere ustanavlja »lega nazionale« po Dalmaciji in po Albaniji. Albanije se pa hoče polastiti laško kraljestvo, namesto da stori v tem obziru pravočasno Avstrija svojo dolžnost. Govornik svari vlado, naj ne draži hrvatskega ljudstva v Dalmaciji s tem, da taisto ponemčuje in poitaljančuje. V seji 11. aprila je zahteval katoliški poslanec Schrott med velikim hrupom odstrani socijalnih in prusaških poslancev, naj se šolska mladina poučuje in izgojuje v krščanskem duhu. Če se to zgodi, potem bo ljudstvo tudi domoljubno in vdano svojemu vladarju. Socijalni demokrat Seit z se je ustavljal z vso močjo tej zahtevi in surovo napadal osobito krščanske socijalce, ki imajo v Nižji Avstriji, posebno še na Dunaju šolstvo v svoji oblasti ter preganjajo učitelje, ki pripadajo rdeckarjein in prusakom. Očita dr. Lueggerju, da mu mora vsak učitelj obljubiti, preden dobi učiteljsko službo, da ne bo nikdar mokrač ali Schönererjanec. (Dr. Luegger, ki je sedel prav blizu Seitza, odgovarjal je glasno: »čisto prav!«) Seitz je navajal mnogo izrekov sv. pisma starega in novega zakona, ki se nahajajo v katekizmu
in o katerih trdi, da jih otroci ne morejo razumeti. Seitz zahteva med ploskanjem svojih somišljenikov, da se mora krščanski nauk izgnati iz šole. — (Kaj ne? Lepa bodočnost čaka naše otroke, če se krščanski nauk ne bo smel več poučevati v šoli?) Nemški naprednjak Funke, je med drugim zahteval, naj se stalni okrajni šolski nadzorniki vpeljajo in naj se nemškim okrajnim šolskim nadzornikom podelijo na Češkem tiste ugodnosti, katere zavživajo češki.
Dne 14. aprila je prišel na vrsto dr. Gessmann. Ta mož je krščanski socijalec in poročevalec o šolstvu v deželnem zboru Dunajskem. Prusaški in mokraški učitelji, katerih pa na Dunaju kar mrgoli, so njegovi smrtni sovražniki. Mož je v svojem govoru izjavil, da noče biti klerikalec, toda pripozna, da brez vere ni mogoče, da bi mogli ljudje mirno med seboj živeti. Dr. Gessmann je obširno odgovarjal prusaškemu poslancu Schreiterju in mokraču Seitzu ter dokazoval, kako krivično dolžita ta dva poslanca krščanske socijalce, ki imajo sedaj velik vpliv na razvoj šolstva na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem. Mnogo več izda dunajska učna uprava za podporo revnih šolskih otrok, kakor katero koli drugo mesto v Evropi. Mnogo učiteljskih pripravnikov se šola na stroške dežele. Pripozna pa, da pri nas država premalo plačuje za ljudsko šolstvo, dežele in občine morajo skoraj vse stroške prenašati za šolo. Toda Gessmann je proti temu, da bi zdaj država prevzela vse stroške za ljudsko šolstvo, ker bi morale dežele, ki so že vredile svoje šolske zadeve, prevzeti šolske stroške za Galicijo, Dalmacijo in Bukovino, kjer se je še tako malo storilo za vreditev šolstva.
Dr. Gessman navaja potem postavne naredbe, katerih se morajo držati učitelji po raznih nemških državah, kako morajo v verskem duhu podučevati in izgojevati tam šolske otroke. Rekel je: «nemogoče bi bilo, da bi tako smeli delati učitelji po nemških deželah, kakor postopajo mokraški in pruski učitelji pri nas.» Gessman se je tudi izrekel za sedemletno šolo — a 2 leti naj se podučujejo kmetski otroci v ponavljalni šoli o kmetskih strokah. Tudi nemški narodnjak Drexel je bil za sedemletno šolo, pa tako, da začne otrok s 7. letom šolo obiskavati, s končanim 14. letom pa naj izstopi. Gessman je za to, da otrok začne šolski poduk z 6., konča z 13. letom, potem pa še 2 leti obiskuje kmetski poduk. Jako zanimiva je trditev dr. Gessmana zastran vspeha, ki se doseže na jedno in 2razrednih šolah ali pa na sedemrazrednih šolah in na meščanskih Šolah. Za sprejem v učiteljske pripravnice prihajajo k skušnji šolski otroci iz raznih šol. In kakšno prikazen doživimo tu od leta do leta? Otroci iz dverazrednih šol znajo boljše, kakor tisti otroci, ki so obiskavali mnogorazredne ljudske šole ali tudi meščanske šole. Dr Gessman se sklicuje na izjave državnih šolskih nadzornikov, da se doseže na šolah z malo razredi mnogo boljši vspeh, kakor na šolah, kjer je več razredov, če so na prvih nastavljeni dobri učitelji. — Mnogi poslanci so bili osupnjeni, ko so čuli to trditev, kateri ni ugovarjal navzoči naučni minister, ki je govoril za dr. Gessmanom.
Minister dr. Hartl se najprej zagovarja proti očitanju, da on ne varuje učiteljev, če se le ti napadajo. Rekel je, da vseh res ne zagovarja, tistih namreč ne, kateri se javno upirajo oblastnijam. Pa za opravičene zahteve učiteljev se bo vedno potegoval. Nekateri poslanci so zahtevali, naj prevzame država vse stroške za ljudsko šolo. To bo težko, ker bi prizadjalo okoli 100 (sto) milijonov kron novih državnih stroškov, da se spolnijo vse želje učiteljstva.
«Nekateri poslanci želijo, naj se šola čisto loči od cerkve — drugi: naj postane verska. Oboje je nemogoče, ker temu nasprotuje državna postava. Ta bi se morala spremeniti, kar je pa pri zdajšnjih razmerah nemogoče.»
Minister bere zastran podučnih šolskih knjig nek ministerijalni ukaz, vsled katerega se ne smejo kar naenkrat že vpeljane šolske knjige odpravljati in nove vpeljevati. Če je katera knjiga za več šolskih let ali za več razredov odločena, jo sme eden in tisti učenec skozi celi čas rabiti, dokler šolo obiskuje.
Dne 15. aprila je govoril dr. Žitnik v imenu slovanskih poslancev. Začetkoma svojega govora je povdarjal, da se ne strinjamo Slovenci z izjavo ministrskega predsednika, katero je podal po onem važnem glasovanju, dne 21. marca (glasovanje zastran Celja). Dr. Körber je namreč naznanil, da, vkljub temu, da je zbornica zavrgla nasvet, naj se prestavijo slovensko-nemški razredi iz Celja, hoče ugoditi Nemcem, in prestaviti te razrede kam drugam. To izjavo ministra zavračamo popolnoma. Zahteval je dr. Žitnik versko šolo, govoril o krivicah, ki se gledö šolstva godijo Slovencem na Koroškem, Štajerskem in v Primorju. Kratko, pa jedernato je omenjal krivice, ki se godijo Slovencem v Slovenjem Gradcu, na Slatini in v Ormožu. (Ta odlomek Žitnikovega govora se bo objavil v «Slov. Gospod.»). Govorili so še koroški Oraš, Vencel Hruby, dr. Mihejda itd. Prišlo je ob koncu razprave do burnih prizorov med krščanskimi socijalci, socijal-nimi demokrati in nemškimi narodnjaki. Slednjič je sprejela zbornica vse predloge proračunskega odseka.
Razprava o ljudskem šolstva.
Dne 15. apr. se je pritoževal Čeh Vaclav Hruby zoper ponemčevanje šolskih otrok. O poljskih šolah je govoril Poljak W o j t y g a. Rusin Romanczuk je tožil o tem, da se v Galiciji morajo rusinski otroci učiti v poljskem jeziku. Slovenec dr. Žitnik je v začetku svojega govora ugovarjal besedam ministerskega predsednika zastran celjskega slovensko-nemškega zavoda.
Politični ^gled.
Madjari proti Nem. n. «Alldeutscher Verband» («Vsenemška zveza») v Berolinu namerava to jesen napraviti izlet v ogerske pokrajine Erdčly in Banat. A Madjari jim ne pripravljajo posebno ljubeznjivega sprejema. Časopisje opozarja oblasti, da pazijo na ta izlet in ukažejo domačim Saksom, da se ne udeležujejo vsenemškega izleta; madjarsko društvo za javno prosveto pa je poslalo ministru prošnjo, v kateri ga prosi, da sploh prepreči izlet «Verbanda».
Vojska v Jnžni Afriki. Iz Južne Afrike prihajajo vesti, da so se resno začela pogajanja za mir. A Bog zna, če je zopet vse resnično. Medtem, namreč, ko je ves London in vsa Anglija prepričana, da je mir blizu že sklenjen, medtem, ko hoče sam kralj na vsaki način, da se neha nepotrebno klanje njegovih podložnih na daljnjem afriškem Jugu, pa prihaja v svet vest, da odide v kratkem zopet 20.000 mož v Afriko. — Zdaj je baje odpotoval sam vojni minister lord Rosebery v Južno Afriko in sicer na izrečno zahtevo kralja Edvarda, ker je nevoljen, da pogajanja za mir tako počasi napredujejo. Ta sklep ni po volji onim činiteljem angležkim, ki hočejo vojno na vsaki način nadaljevati in kaže, da vlada med njimi in kraljem v tej zadevi močno nasprotje. K tem ljudem spada tudi lord Kitchener, ki je hud, da si proti ponosnim in hrabrim Burom še vedno ni pridobil nobenih lavorik. — Po drugi strani se pa poroča, da se kralju zaradi tega tako mudi z zaključkom vojne v Afriki, ker preti nevarnost na Irskem, kjer le še s težavo du-šijo splošni upor. — Anglija pač ne pride do miru, a to le zaradi tega, ker ga ona nikomur ne da.
Dopisi.
Sv. Urban nad Ptujem. (Mi vstajamo!) Gotovo se bodete, gospod urednik,
začudili, ko bodete brali ta dopis, kateri je skoraj nepričakovano prišel. Tudi nas Urban-čane veseli, da se je osnovalo tukaj zaželjeno ter prepotrebno bralno društvo. Okoli in okoli nas so naši sosedje prebujeni ter imajo svoja bralna društva. Tudi pri nas je začel veti nov duh, kajti prihodnjo nedeljo, to je 27. malega travna, takoj po večernicah bode imelo tukajšnje mlado bralno društvo prvi občni zbor. Slavnosten govor bodo imeli občeznani probuditelj slovenske mladine častiti gospod kaplan Franc Gomilšek. Torej Urbančani, udeležite se v obilnem številu občnega zbora, ter se dajte vpisati med ude, kajti ta mali znesek, katerega tukaj platite, vam obilne obresti povrne v izobraževanju s časniki in knjigami. Tudi vsem sosednim rodoljubom, kateri se bodo udeležili takrat naše slavnosti, kličemo jim z dnu srca — Dobrodošli! — Živijo!!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Politično zborovanje. »Slovensko gospodarsko politično društvo ,Straža' v Zrečah« bo imelo svoj občni zbor dne 20. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih g. Matije Vidmar.
Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih ima v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Josipa Šušteriča svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Letno poročilo; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Sprejem novih udov; 5. Volitev odbora; 6. Slučajnosti. — Po občnem zboru se bode skrbelo za prijetno poučno zabavo. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Umrla je v Mariboru dne 12. t. m. po kratki bolezni gdč. Pepca Voh, sestra preč. stolnega korarja Jerneja Voha. Večni ji pokoj!
Preskušnje usposobljenja na učiteljišču v Mariboru se začno dne 1. maja.
Prošnje je vložiti do 27. aprila.
Častni člani. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu je imenovalo svojim častnim članom veleugledne gg. Jožefa Šumana, Ivana Jurkoviča, Ivana Kukovca, gospo Mat. Kurnik, omoženo Ferk in še jednega vele-zaslužnega gospoda v okraju.
Samomor koncipienta dr. Šumra. V Majlandu nad Zidanim mostom se je dne 12. aprila ustrelil odvetniški koncipient pri dr. Valenčaku v Ljubljani, g. dr. Franc Šumer, rojen 1. 1873 v Št. Vidu pri Šmarju. Predno je stopil v odvetniško službo, bil je avskul-tant pri sodiščih v Celju in Ljubljani.
Slovenec — izumitelj v Mariboru. Na potovanju po Evropi ustavi se prihodnji četrtek, dne 24. aprila, izumitelj novega gla-sovirja — g. Iv. Bajde — tudi v Mariboru in razloži svojo umetno iznajdbo v prostorih «Narodnega doma». Glasovir je tako umetno in popolno sestavljen, da je škoda zamuditi priliko ogledati si ga. Slavno občinstvo iz mesta in dežele se opozarja na to res zanimivo glasbeno umetnost, katero je izumil — Slovenec.
Oskrbnik bolnišnice v Mariboru g. Alojzij Stelzl je umrl dne 15. t. m., zadet od kapi.
Delegatje za Štajersko. V delegacijo so se izvolili izmed štajerskih državnih poslancev sami Nemci: Alojzij Posch, grof Stürgkh in Franc Hanisch kot namestnik. Tukaj bi bilo na mestu, da bi posredoval naš namestnik grof Clary!
Vojaški begunec. Nadomestni rezervist Ferdinand Müller pri 26. domobranskem polku v Mariboru je dne 14. t. m. pobegnil. Doma je v Lahoncih pri Ptuju.
Dobili so jih tatove, ki so dne 25. marcija t. 1. v Svičini vlomili v hišo gospe Terezije Müller ter odnesli pohištvo, iz kleti
Priloga k štev. 16. „Slov. Gospodarja" z dne 17. aprila 1902.
Govor poslanca Žičkarja.
Dne 20. sušca je v razpravi o srednjih šolah prišel na vrsto posl. Z i č k a r , ki je v uvodu svojega govora odgovarjal na prejšnje ugovore glede verskih vaj na srednjih šolah. Rekel je:
Verske vaje.
Jaz res ne vem, zakaj se more katoliški mož jeziti, ako vsled dovoljenja naučne uprave katoliški dijaki vsaj na nekaterih srednjih šolah slišijo o veliki noči nekaj premišljevanj o verskih resnicah. Pričakovali bi, da bodo katoliški poslanci hvalo izrekli gosp. naučnemu ministru, ne pa grajali, da krši zakone.
Ugovarja se namreč, da zgube dijaki nekaj počitnic, ako se morajo udeleževati verskih vaj. Jaz pa sodim, da so te vaje duševno razvedrilo, ki dijakom gotovo ne škodi. Pobožnost je za vse koristna, ker ima obljube časnega in večnega življenja. In ta pobožnost gotovo tudi dijakom ne škodi, v času, ko celo učenci nižjih razredov govore o samomoru in se merijo v dvobojih iz ljubosumnosti. Jaz torej res ne vem, zakaj se nekateri upirajo verskim nagibom za mladino.
Eden poljskih poslancev je že obširno govoril o tem, naj bi se tudi iz veronauka izpraševalo pri maturi. Jaz le dostavim, da bi bilo to res potrebno iz teh-le vzrokov:
Naučna uprava priznava veronauku prednost, zato je veronauk tudi na prvem mestu v izpričevalu.' Pri maturi pa odpade veronauk, kakor da bi bil nepotreben. Zato učenci zgube spoštovanje do tega predmeta. Pa tudi že v višjih razredih na gimnaziji se ga ne uče vstrajno, češ: Cemu bi se učil veronauka, saj odpade pri maturi Vsled tega pa tudi veroučitelj pri učencih nima onega ugleda in spoštovanja, ki ga zasluži.
Učenci morali bi v osmi šoli veronauk ponoviti, ker večkrat ravno najvažnejše pozabijo. Res, da je veronauk na višji gimnaziji jako obsežen in učenci bi morali porabiti mnogo časa, da se pripravijo za maturo. Sicer je bilo to v prejšnjih časih mogoče, in bi tudi sedaj ne bilo nemogoče. Vendar pa naj bi se matura iz veronauka učencem kolikor mogoče olajšala, kakor je to omenil že poljski govornik. Spretni vero-učitelji naj bi sostavili posebno knjigo za maturo iz veronauka. Ta knjiga naj bi ob-sezala najvažnejše in najpotrebnejše. Zato priporočam učnemu ministerstvu, naj o tej stvari i premišlja.
Celjsko vprašanje.
Sedaj pa moram govoriti še o celjskem vprašanju, akoravno se je že včeraj tovariš vitez Berks pečal s tem vprašanjem.
Visoka zbornica! Dne 24. svečana je g. min. predsednik poslancem polagal na srce, naj se poslužujejo svojih pravic za blagor skupne domovine.
Te besede veljajo tudi nam slovenskim poslancem. Zato se hočemo posluževati svojih poslanskih pravic slovenskega naroda, ki jih že ima ali zahteva. Žal, da imamo Slovenci ravno v šolah tako malo pravic. Tiste tožbe, katere je bivši štajerski posl. Miha
Herman že 16. sušca 1863 v dežel, zboru navajal glede slovenščine v spodnjcštajerskih šolah in uradih, moramo še danes ponavljati.
Da, jaz trdim, da je v tem oziru v ljudskih šolah še slabše, kakor je bilo pred skoraj 40. leti. (Pritrjevanje). Tedaj je mogel poslanec nemškega rodu brez ugovora trditi: V slovenskem delu Štajerske ni nobene nemške šole, v kateii bi se ne učilo slovenski.
Kako pa je danes? Slovenski otroci se morajo učiti nemščine, d» bi tako pozabili in zatajili svoj materni jezik. In kako je v srednjih šolah?
Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1900 je na Štajerskem poleg 902.424 Nemcev 409.449 Slovencev, torej skoraj tretjina. Na vsem Štajerskem je 9 gimnazij in 3 realke, ki pa so vse nemške. Slovenci bi morali imeti 3 gimnazije in eno realko. Na Spodnjem Štajerskem je okolo 40.000 Nemcev, in ti imajo 3 nemške popolne gimnazije in 1 nemško višjo realko. Kaj pa imamo mi Slovenci? Od 1. 1890 nemško slovenske vsporednice na nemški gimnaziji v Mariboru in 1. 1895 smo dobili nemško-slovensko nižjo gimnazijo v Celju. L, 1897 pa je slučajna večina v zbornici črtala iz proračuna izdatke za to celjsko nižjo gimnazijo.
Ker pa je ta šola dobro obiskana in so tudi učni vspehi \ >voljni, zato tudi učna uprava ni mogla b' tako neusmiljena do slovenskih učencev i starišev, da bi brez vzroka zaprla to šc.ol Pripomnim pa, da se na tej nižji gimnaziji, kakor na vsporednicah v Mariboru, poleg slovenščine poučujejo v slovenskem jeziku: veronauk, latinščina in matematika; vsi drugi predmetje se poučujejo v nemščini.
Naučna uprava je sama uvidela potrebo te šole. Ako ima 9500 Nemcev v tem kraju popolno nemško gimnazijo, se gotovo spodobi, da ima 185.000 Slovencev vsaj to — rekel bi — beraško nemško-slovensko nižjo gimnazijo.
Celje je vendar središče za prebivalstvo celjskega in brežiškega okrajnega glavarstva, deloma za slovenjegraški in ptujski okraj. Vlada tudi ve, da se srednje šole ne ustanavljajo le za mesta, ampak tudi za kmečko prebivalstvo. (Pritrjevanje.)
Vprašam Vas, ali ni za srednjo šolo pripravno le mesto, koder so razni uradi ? In v Celju so okrajno glavarstvo, okrožno in okrajno sodišče, davčni, zemljeknjižni in rudarski urad. V Celju se stekajo ceste iz Trsta in Dunaja, iz Št. Jurja in Laškega; v Celje vodijo železnice od Zidanega mosta, Poličan in Slov. Gradca. In tako je mogoče, da po teh železnicah vsak dan okoli 40 učencev prihaja v Celje in se vrača zvečer. Tako je tudi mogoče, da stariši večkrat obiskujejo sinove in jim prinašajo živež.
Govorilo se je, naj bi se ta šola premestila v Žalec ali Št. Jurje. Opozarjam, da je Žalec oddaljen od središča 9 kilometrov in št. Jurje 11. Nihče torej ne more resno misliti, da bi se srednja šola ustanovila v teh dveh krajih. Stariši nimajo nobenih olajšav, ako se nižja gimnazija umakne iz Celja.
Kje pa tudi dobite stanovanja v Žalcu ali Št. Jurju za učitelje in učence? Naučna uprava torej ni mogla poslušati onih, ki sve tujejo, naj se gimnazija premesti v Žalec, Št. Jurje ali celo v Brežice. Občinski zastop v Žalcu je v seji dne 7. svečana 1902 sam odločno ugovarjal, da mora gimnazija ostati v Celju, kjer je središče slovenskega prebivalstva. Vlada je torej imela važne vzroke, da je gimnazijo pustila v Celju.
Se nekaj moram omehiti, o čemer je že včeraj tudi g. vitez Berks govoril. Ta nemško slovenska nižja gimnazija v Celju ima jako slabe šolske prostore. Poslopje tudi ni bilo zidano za šolo. V teh dveh hišah, v katerih je gimnazija, stanujejo tudi druge stranke, ki imajo z učenci in profesorji isti vhod. btopnjice so ozke in strme, hodniki temni, šolske sobe pretesne, pri hiši ni vrta ne dvorišča. Te in še druge napake, kakor smrad, pač pričajo, da poslopje ni primerno za šolo.
In vendar je ta gimnazija vedno dobro obiskana. V lanskem šolskem letu je bilo v prvem razredu 57, v drugem 36, v tretjem 31 in v četrtem 27 učencev, skupaj torej 151.
Začetkom tekočega šolskega leta je bilo v prvem razredu 67, v drugem 37, v tretjem 35 in v četrtem 25, skupaj torej 164 učencev. Polovica učencev 4. razreda je n. pr. 1. 1900 vstopila na nemško višjo gimnazijo v Celju, drugi so šli v Ljubljano, Kranj in Maribor. Od 12 učencev, ki so ostali v Celju, je eden peti gimnazijski raz red dovršil z odliko, deset s povoljnim vspe-hom in le eden slabo. Ravno tako so se učenci lani razdelili.
Kaj pa to dokazuje ? L ozirom na vse to, kar sem že omenil, je treba gimnazijo razširiti in ji preskrbeti primerne šolske prostore. In kaj se zgodi ? Gospod grof Stiirgkh predlaga, naj se ta gimnazija opusti in premesti v Maribor.
Vprašam Vas sedaj, ali je umesten tak predlog in opravičen? Kaj stori dež. šolski svet, ako se prepriča, da je kje pretesno šolsko poslopje, nezdravo ali neprimerno ? Ali morda šolo zapre ? Ne! Dež. šol. svet ukaže, da je treba zgraditi novo šolsko poslopje. Ako se šolska občina braoi, naroči se okr. glavarstvu, da na stroške šolske občine zgradi novo šolo. To se je zgodilo na Štajerskem. To bi bil moral tudi poročevalec grof Stiirgkh storiti, ko bi bil nepri-stransk. On bi moral predlagati:
Ker se je pokazalo, da so nemško-slovenski razredi nižje gimnazije v Celju potrebni ; ker ima 9500 Nemcev v celjskem, brežiškem, slovenjegraškem in ptujskem okr. gl t varstvu popolno nemško gimnazijo v Celju; ker so učni uspehi na tej nižji gimnaziji povoljni; ker so prostori za ta zavod nezadostni, in ker 185 000 Slovencev okolu Celja nima nobene srednje šole, zato nasvetujem: C. kr. vlada mora za to gimnazijo preskrbeti ncve primerne prostore ter gimnazijo razširiti. (Tako je!)
To bi bilo logično, ako upoštevamo vse razmere. (Pritrjevanje.) Toda poročevalca je podpiral, kar se nam čudno zdi, gospod
naučni minister. Rekel je, da hoče razmišljati o resoluciji, ako obvelja v zbornici. O čem pa naj premišlja? Ali o tem, če je ta šola dobra? To mora že vedeti! Navzlic vsem oviram se je dobro obnesla. Ali naj premišlja, če je ta šola potrebna ? Ako bode g. minister o tem premišljal, se bode prepričal, da je v Celju potrebna popolna slovensko nemška gimnazija. Dalje se bode go spod minister prepričal, da je brez odloga treba za to gimnazijo preskrbeti primerno poslopje. Gospod minister bi moral takoj izjaviti, da se gimnazija ne premesti v Maribor. On bi moral reči, da je največja krivica in neusmiljeno, ako se hoče poštenim in zvestim Slovencem uzeti še ta drobtina, ki so si jo z veliko težavo priborili.
To vse že ve gospod naučni minister in ni mu treba šele premišljati, kaj naj stori. Saj je nedavno rekel tukaj v zbornici: Slovenci so nadarjen narod, in ker plačujejo tudi za mnoge nemške šole, zato imajo pravico, da se jim puste vsaj ti beraški nemško slovenski razredi v Celju.
Le človek brez srca za pravico more zahtevati, naj se Slovencem uzame ta zavod ter mnogim zapro vrata do šole. (Odobravanje.)
Nekdo je rekel v odseku: Pa si naj Slovenci sami ustanove zasebno gimnazijo v Celju, ako vlada sedanjo premesti v Maribor.
Ta je lepa! Te besede so naravnost nepremišljene, ako ne hudobne
Mi štajerski Slovenci že desetletja plačujemo za tri nemške gimnazije: v Celju, Mariboru in Ptuju, in za nemško realko v Mariboru. Na 10.000 Nemcev pride ena srednja šola, in na 200.000 Slovencev ena beraška nemško-slovenska nižja gimnazija. Sedaj pa naj mi, ki za nemške šole dovolj plačujemo, še sam: plačujemo za gimnazijo v L,elju, katero nam vlada mora itak sama dati.
Drugi pravijo: S to gimnazijo se je le poskusilo. Ker pa se ni obnesla, zato proč ž njo !
Le počasi, to ne velja ! Kakor sem že dokazal, ta gimnazija dobro napreduje, zato mora ostati, in sicer v Celju
Nekdo je tudi rekel, da hočejo Nemci ustreči Slovencem, ako jim dovolijo samostojno nižjo gimnazijo v Mariboru. Hvala ¡epa za tako darilo! Torej gimnazijo v Celju nam hočete vzeti ter dati drugo v Mariboru 67 kilometrov daleč skoraj ob jezikovni meji.
Dalje tudi ni res, da je Maribor slovensko središče kakor Celje. Le poglejte na zemljevid, bicer pa pustite Maribor, kakor je. Saj bi tudi v Celju bili zadovoljni z vsporednicami. Ker pa je že samostojna nižja gimnazija, zato ne žalite in ne oškodujte tslovencev.
Slišal sem tudi tolažbo : »Saj Stiirgkh-ova resolucija nima nobenega pomena, vlada je ne bode izvršila«.
Tako ? ! Zakaj pa jo je grof Stiirgkh spravil na dan ? Zakaj je bilo toliko truda, da je obveljala v odseku ? Zakaj pa tirate Slovence, ki so bili vedno zmerni v svojih zahtevah, v tako sitne razmere ? Mi že vemo, zakaj, zato pa se tudi branimo. Eden nemških poslancev je rekel v odseku, da mora ta gimnazija iz Celja, ker tako zahteva narodna čast nemška. Tako je čisto kulturno vprašanje postalo politično.
Najlepše pa je, kar je neki nemško-na-cionalni poslanec rekel v odseku, da je namreč sploh proti vsaki šoli, ki ni nemška, ker drugače ni mogoč nemški državni jezik ter enotnost in moč države.
No, ta gospod je sploh proti vsaki poljski, češki, italijanski in rusinski šoli. Sicer pa moč države ni odvisna od nemškega državnega jezika. Saj smo nedavno čuli, da tisti kličejo „hoch Hohenzollern" ki zahtevajo nemški državni jezik. Zato je bosa, da nemški jezik veže in vzdržuje državo. Mi Slovani se trdno držimo Avstrije brez nemškega državnega jezika. In kar nas veže z državo, to je ljubezen do vladarske hiše, spoštovanje do naše sv. vere, ki nas druži s habsburškim žezlom ; je tudi trdno prepričanje, da bi Avstrija morala postati, ako bi je ne bilo. Nemški državni jezik bi napravil še večje prepire in zmešnjave. (Odobravanje.)
Gospodom na levici pa tudi povemo zopet in zopet, da mi sami nočemo take šole, kakor nam jo vi ponujate v Mariboru. Mi hočemo take sradoje šole, da so učenci popolnoma zmožni nemškega jezika, ko šolo dovrše. Mi smo zadovoljni, da se na dvojezičnih šolah v Celju in v Mariboru učenci uče tudi nemškega jezika.
V razpravi o visokih šolah je poslanec dr. P o m m e r trdil, da se v mariborskem semenišču predava samo slovenski in ne sliši nemška beseda. Jaz tačas dr. Pommerja nisem poslušal, sicer bi mu bil stvarno odgovoril, ker sem bil v mariborskem semenišču. Po-praševal sem, kako je sedaj v Mariboru, ter sem to le zvedel: V mariborskem semenišču se predava 14 ur v slovenskem jeziku na teden in 17 ur v nemškem, v latinskem 34 ur. Tako je, gospod dr. Pommer!
Torej, če premestite gimnazijo iz Celja v Maribor, kakor hoče grof Stiirgkh, ali mislite, da se bode okoli 40 učencev morda vsak dan 67 kilometrov vozilo v Maribor in zopet nazaj! Zato mislim, da noben razsoden človek ne bode glasoval za Stiirgkhovo resolucijo, ker bi ljudstvo in država imeli le nove stroške. (Odobravanje.)
Vprašanje je torej tudi velikega gospodarskega pomena. Ako ima vsak učenec v Mariboru na mesec le 10 K več stroškov, znaša to za 150 učencev na leto 15.000 K samo za vožnjo od Celja do Maribora. Stroškov za stariše še ne štejem.
In Vi še trdite, da je vse eno, ali je gimnazija v Celju ali v Mariboru. Kdo pa našemu revnemu ljudstvu stroške povrne?
Že iz teh razlogov mora vsakdo, ali je antisemit, liberalec ali Vsenemec, glasovati proti Stiirgkhovi resoluciji. (Tako je!)
Vprašam pa Vas: Komu pa vstrežete, če gimnazijo premestite iz Celja v Maribor? Slovencem gotovo ne! Morda celjskim Nemcem? Nemški trgovci in obrtniki v Celju gotovo ne bodo veseli, če pride gimnazija v Maribor. Saj je naš tovariš, gospod Robič, v odseku nemške poslance klical za priče, da celjski Nemci sami ne žele, naj se gim nazija umakne iz Celja. To je bilo v časnikih in celjski Nemci niso ugovarjali. Zato, gospodje, ne boste vstregli celjskim Nemcem, ako glasujete za resolucijo.
Človek bi mislil, da bodo ravno napredne stranke Slovencem privoščile več napredka in omike ter ugovarjale, ako se že obstoječa gimnazija odpravi.
Ali ravno takozvane napredne stranke hočejo gimnazijo odpraviti. To je nazadnja-Stvo! Toda zajec tiči v drugem grmu ! Vse te nemške napredne stranke žele, da bi čim preje vsa Štajerska bila nemška. Zato tudi s slovenskim denarjem podpirajo ponemče-valni društvi nemftki „šulferajn" in „Stid-marko" ter ustanavljajo nemške šole, v katerih se slovenski otroci ničesa ne uče,
ampak vzgajajo za odpadnike in janiČarje. To je nemški napredek? (Tako je!)
Ali ni čudno, da nam hoče vzeti celjsko gimnazijo član ustav o ver ne stranke? Ali je v duhu ustave, da hočete nam Slovencem obstoječo gimnazijo uničiti? Kaj pa pravi § 19. ustave? Čitajte in premišljujte!
Na Štajerskem bivata dva naroda. Torej imamo že po § 19. pravico do šol s slovenskim učnim jezikom. In sedaj pride zagovornik ustave in nam v imenu ustave hoče uničiti mali šolski zavod. Ali je ustava samo za Nemce? (Odobravanje.)
Čudil pa sem se tudi zastopniku soci-jalnih demokratov v proračunskem odseku. Socijalni demokratje imajo najlepšo priliko, da glede šol izvršujejo svoj program. Gospod Pernerstorfer je rekel v odseku: Po našem programu ima vsak narod pravico do svojih š^l. Tudi Slovenci so spoznali, da potrebujejo takih šol. Zato se Slovencem ne čudim, da zahtevajo v Celju tako šolo.
Človek bi pričakoval, da bode rekel: »Zato glasujem, da nemško-slovenska gimnazija ostane v Celju!! In vendar, kaj je storil g. Pernerstorfer ? Rekel je: Jaz glasujem za Stiirgkhovo resolucijo — torej proti skromni slovenski zahtevi. Ali je to logično? Tega jaz ne razumem in drugi morda tudi ne. Zato upam, da bodo Perner-storferjevi tovariši bolje tolmačili svoj pro gram, kakor on v odseku.
V teku razprave so tudi krščansko pravičnost klicali na pomoč. V imenu te pravičnosti se tudi jaz obračam na vse stranke, ki stoje na verskem stališču. Saj pravi naša vera: »Vse, kar hočete, da vam drugi store, tudi vi njim storite, in česar nočete, da vam drugi ne store, tudi vi njim ne storite.« Torej ne delajte krivice malemu narodu slovenskemu.
Ob času, ko je celjsko vprašanje vzdi-govalo toliko prahu, bo nemški volivci od svojega poslanca zahtevali, naj se opraviči zaradi svojega glasovanja ter pojasni to vprašanje. Bilo je navzočih do 800 volivcev nemške narodnosti. Poslane^ je rekel: »V Celju so štirje nemško-slovenski razredi za ta-mošnje Slovence. Ker je to v redu in pravično, sem glasoval za gimnazijo. Le malo je, kar smo Slovencem privolili.«
In kaj so storili volivci ? Nemški možje so klicali: „Ubogi Slovenci!" Poslancu pa so soglasno izrekli zaupanje.
In v današnjem „Vaterlandu" sem čital: „Katoliški centrum je včeraj z večino glasoval za češko tehniko v Brnu, in sicer iz treh razlogov: Prvič se ne morejo odreči državni prispevki za šolo, ki že tri leta obstoji; drugič bi Cehe razdražili, ko bi šolo odpravili, in kdo ve, kaj bi se potem zgodilo ; tretjič se ne spodobi za konservativno stranko, da bi kaki narodnosti odrekali potrebne šole, marveč mora pospeševati omiko tudi drugih narodov."
Vse to velja tudi v celjskem vprašanju za Slovence. Celjska gimnazija je še starejša od češke tthnike v Brnu; torej se ne sme kar nenadoma opustiti. Ako so torej gospodje nemški konservativci glasovali za češko tehniko, morajo tudi za slovensko nižjo šolo. (Pohvala.)
Slovenski poslanci bomo torej poslušali gosp. ministerskega predsednika ter branili pravice slovenskega naroda. Zato prosim vse tiste poslance, ki še niso zatajili krščanske pravičnosti in žele mir in spravo med avstrijskimi narodi, naj glasujejo proti nesrečni resoluciji grofa Stiirgkha. (Živahna pohvala. Govorniku mnogi čestitajo.)
pa vino. Storilci so Franc Pečenik, Alojzija Pečenik, Kari Hašovec in Ana Haring.
V	Ptuju je bil dne 14. t. m. shod, na katerem sta dva pregledovalca mestnega gospodarstva in premoženja poročala, kaj sta pri pregledovanju vse opazila. Župan Ornik ni bil navzoč. Izreklo se mu je sicer zaupanje, a ne več enoglasno. Tudi Ornik se bo moral počasi prepričati, da je vse na svetu minljivo.
Kopališče na Dobrni. Deželni odbor Štajerski je imenoval ravnateljem in kopališkim zdravnikom dobrnskega kopališča g. dr. Arturja Hibaum iz Gradca.
Pridobninski davek. Mariborsko okr. glavarstvo razglaša: V smislu določil § 58 zakona z dne 25. oktobra 1896 držav. zak. št. 220 in člena 38 št. 4 izvršilnega predpisa I. zadevajočega občno pridobnino se razglaša, da so pridobninski vpisniki obsezajoči vse pripadnike posameznih davčnih družb v dobi od 15. do 29. aprila 1902, med predpisanimi uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v davčnega referata pisarni (I. nadstropje prva steklena vrata na levo) tega c. kr. okrajnega glavarstva na vpogled davčnim zavezancem, kateri se kot taki, ako niso v davčnem referatu osebno znani, legitimirajo, odprti. Pod enakimi pogoji je vpogled tudi tistim davčnim zavezancem privoljen, kateri še niso v nobeno davčno družbo uvrščeni. Za napravo predpisov in izpisov se ne smejo pridobninski vpisniki vporabiti; temu nasproti se pa posnetki iz taistih, ako niso drugi davčni zavezanci v pravu vpogleda zadržani, privoljeni. Vsaka zloraba pridobninskih vpisnikov zasledovala se bode po določilih § 246 navedenega zakona.
Za slovensko gimnazijo v Celju.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju je pri seji dne 12. aprila sklenilo sledečo resolucijo: Društvo se soglasno pridruži resoluciji sprejeti na zaupnem shodu dne 10. t. m. v »Narodnem domu« in sicer z ozirom na to, da je ravno pri navedenem društvu mnogo družinskih očetov z ne posebno dobrim gmotnim stanjem, za katere bi bila gimnazija, ako se premesti iz Celja na deželo, izgubljena, ker bi morali, ali svoje otroke pošiljati v nemško gimnazijo, ali z mnogimi stroški v druge kraje, ali pa bi bilo sploh nemogoče, otrokom pridobiti višjo naobrazbo.
Nasledki prehlajenja. Iz Celja nam pišejo: Nekega narednika gospa v Celju kopala je svojega 6 mesecev starega, popolnoma zdravega otroka v sobi pri odprtem oknu, ter pustila, da je veter čez mokrega otroka pihal. Kmalu na to začela je otroka zvijati in lomiti božjast; udje so se mu čisto zve-rižili, telo pohabilo in še-le v šestih tednih je smrt otroka rešila njegovih muk.
V	Središču je umrl nenadoma v 56 letu svojega skrbnega življenja obče priljubljen gospod Mihael Kočevar, usnjarski mojster in tržan. Pokojnik bil je pošten značaj, blaga duša in zvest narodnjak. Naj v miru počival
Dovoljena rudosledba. C. kr. okrožni rudarski urad v Celju je premilostljivemu knezu in škofu dr. Antonu Bonaventuri Jeglič po gozdarju Francu di Centa dovolil, da sme v političnem okraju celjskem kronovine Štajerske v smislu določb splošnega rudarskega zakona z dne 25. maja 1854 za dobo enega leta, t. j. do vštetega 27. marca 1903 rudo slediti.
Umrl je v nedeljo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah pri svojih starših Lovro Fekonja, bivši gimnazijec in semeniščan v 23 letu. Huda bolezen na očeh ga je prisilila zapustiti šole. Zadnji čas pa je vstopil kot davčni praktikant v službo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Vrlo krščanskih, narodnih in premožnih starišev sin je bil izredno pobožen in ponižen. Naj počiva v miru!
Iz Hardeka pri Ormožu. Umrla je po dolgi, mučni bolezni dne 11. t. m. gospa Ivana Francki, stara 70 let. Bila je pridna gospa za reveže in rokodelce. Sprevod je bil
j v nedeljo, 13. t. m. ob 5. uri popoldne. Naj v miru počiva!
Kako se skrbi za slovenske in nemške šole na Štajerskem. V Feldbaehu, v tem srednještajerskem mestecu, so dobili že pred 10 leti poleg petrazredne deške, tudi petrazredno dekliško šolo. Sedaj pa je izdan ukaz naučnega ministra, s katerim se dekliška šola razpušča, ker ji primanjkuje učenk. Združila se bo z deško šolo, pa še bodo razredi vedno na pol prazni. Na Sp. Štajerskem pa morajo imeti vkljub prošnjam in pritožbam razredi čez 100, da, do 150 učencev.
Bizeljske novice. Na belo nedeljo, t. j. 6. t. m. smo imeli pri nas na Bizeljskem lepo slovesnost za našo mladino, ki je šla k prvemu sv. obhajilu. Gospod župnik in gospod kapelan sta šla do šole po svoje mlade ov-čice in sta jih slovesno v procesiji med veselim zvonenjem zvonov in streljanjem topov pripeljala v cerkev. Potem v cerkvi so jih gospod kapelan peljali h krstnemu kamnu, kjer so ponovili ž njimi krstno obljubo. Potem je bila slovesna peta sveta maša, in po mašnikovem obhajilu so bili obhajani prvo-obhajanci. Bila je tudi pridiga pred obhajilom in po obhajilu za obhajance, da se je marsikateremu otroku in staršem zalesketala solza v očeh. — Pri vojaškem naboru so letos potrdili iz bizeljske občine 35 fantov, kateri že željno pričakujejo meseca oktobra, ko bodo dali bele pozivnice in lepe pu-šeljce za klobuk. Želimo srečo. — Vreme je do sedaj pri nas jako ugodno. Zato pa vse mrgoli delavcev po vinogradih, ki se trudijo za vinsko žlahtno kapljico. Pri delu pa prepevajo tisto prekrasno pesmico, katero so rajni škof Slomšek ravno tukaj spisali, ki se glasi: En hribček bom kupil, Bom trsje sadil itd.
Cerkvene stvari.
Prem. knez in škof bodo v nedeljo, dne 20. t. m. v Št. Petru pri Mariboru slovesno blagoslovili podobo sv. Družine.
Mili darovi za družbo vednega če-ščenja. Sv. Benedikt v Slov. gor. 24 K 42 v, Sv. Marjeta na Pesnici 50 K, Sv. Martin pri Slov. gradcu 30 K, Širje 12 K 40 v, Pameče 50 K, Dramlje 13 K 70 v, Fram 10 K, Sv. Jurij na juž. žel. 32 K, Cadram 20 K, E. in M. Rožer 4 K, Sv. Hema 24 K.
Birmovanje se bo letos vršilo v r o-gački dekaniji: Dne 8. maja v Kostriv-nici, 9. v Št. Petru v Medvedovem selu, 10. pri Sv. Emi, 11. pri Sv. Križu tik Slatine, 12. v Rogatcu, 13. v Št. Florijanu pod Bo-čem, 14. v Zetalah, 15. v Stopercah. — V jareninski dekaniji: Dne 19. maja v Jarenini, 20. v Št. Jakobu v Slov. gor., 22. v Svičini, 27 v Št. Juriju na Pesnici, 28. v Spodnji Kungoti, dne 1. junija v Št. Ilju v Slo v., gor.
Šmarnice. V Novem mestu v tiskarni J. Krajčevih naslednikov so ravnokar izšle »Šmarnice«. Premišljevanja o srcu Marijinem. Po o. Hattlerju T. I. napisal o. Ladislav Hro-vat, frančiškan.
Misij on visoko vrh gora. Pri več župnijah starotržke dekanije se je lani in tudi že letos obhajal sv. misijon. V teku letošnjega poletja se bo obhajal sv. misijon gotovo najvišje ne samo v naši škofiji, ampak sploh na Slovenskem, namreč na 1700 m visoke j gori sv. Uršule, podružnice starotrške na Šta-jersko-koroški meji. Meja gre ravno čez cerkev. Pri velikih cerkv. vratih stojiš na Koroškem in ako prideš do velikega oltarja sv. Uršule, si že na Štajerskem. Letos se obhaja namreč 300 letnica, odkar je bila cerkev po rajnem slovečem ljubljanskem knezoškofu Tomažu Hren (Chron) posvečena. Gotovo bode tudi takrat na stotine romarjev na tej sloveči gori s krasnim razgledom, da ga nikdo ne pozabi, kdor je enkrat gori bil.
Društvena poročila.
Gledališko predstavo v Mariboru
j v Narodnem domu priredi v nedeljo 20. t. m. bralno in pevsko društvo «Maribor». Upri-
zori se šaloigra «Martin Smola». Ker je vstopnina jako nizka, upamo, da pride veliko občinstva gledat, kako smolo ima Martin. Zatoraj na svidenje Slovenci iz Maribora in okolice v nedeljo v Narodnem domu!
Cecilijansko društvo za lavantinsko škofijo bo imelo prihodnji četrtek, dne 24. t. m., v prostorih «Katol. delavskega društva» izvanreden občni zbor; začetek ob 11. uri predpoldne. Na dnevnem redu bo pogovor o nadaljnem delovanju na podlagi spremenjenih društvenih pravil.
Dijaški kuhinji v Ptnju so darovali p. n. dobrotniki: Št. Lorenc 10 K; Osenjak Mart., župnik pri sv. Petru v Radgoni 10 K; Neimenovan (I. S.) 9 K; Posojilnica v Brežicah 10 K; P. Paul v Ptuju 5 K; Posojilnica v Ptuju 200 K; Očgerl I., župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah 4 K; Zorko Melh., kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja 7 K in Črnko Marko, župnik v Sevnici 20 K. — Mesečni doneski se izkažejo koncem šolskega tečaja. — Prisrčna hvala vsem blagim p. n. podpornikom!
Katoliško delavsko društvo v Lan-kovici se prisrčno zahvaljuje vsem dobrotnikom v Zičah in Konjicah, kateri so nam darovali 16 K 50 v za zidanje katoliškega doma. Bog povrni! — Fr. Babič, načelnik.
Iz drugih krajev.
Tržaškim škofom je imenovan mon-signor dr. Fr. Nagi, ravnatelj zavoda deli Anima v Rimu. Rodom je Nižje-Avstrijec.
V Novem mestu je umrl dne 14. t. m. frančiškan o. Ladislav Hrovat, bivši c. kr. ginazijski profesor. Svetila mu večna luč!
Umor ruskega ministra. Minister notranjih del, Sipjagin, je bil dne 15. aprila popoludne na stopnišču palače državnega soveta v Petrogradu ustreljen in je uro pozneje umrl. Morilec se ni čisto nič ustavljal, ko so ga prijeli, nego je izpovedal, da se zove Bolšanov, in da je izvršil umor, ker je bil lani kot dijak kijevskega vseučilišča povodom takratnih dijaških nemirov kaznovan. Hoteč se maščevati, je oblekel oficirsko uniformo in dejal, da ima ministru vročiti neko pismo velikega kneza Sergeja. Ko je minister vzel pismo, je Bolšanov petkrat ustrelil in sta dve kroglji zadeli ministra v prsi.
Koliko se pridobi zlata? Predlansko leto pridobilo se je vsega zlata v vrednosti od 313 milijonov dolarjev, ter se je v za-veznih državah pridobitev zlata pomnožila za 7 milijonov, v Kanadi za 4 milij., v Avstriji za 16 milijonov, a v Indiji za pol milijonov dolarjev. — V Južni Afriki se je vsled vojne z Angleži zmanjšalo pridobivanje zlata za 7 in pol milijonov dolarjev ter se zmanjšuje še nadalje.
Otrok z dvema glavama. V Kan-
kakee Illinois v Ameriki je bil rojen otrok z dvema glavama. Druga glava mu je nekako za tretjino manjša in je zraščena zadaj za normalno glavo. Dasi ima ista lepo obliko, vendar niso obrazne poteze na njih do cela razvite. Poklicani zdravnik je mnenja, da je mogoče izrastek še odstraniti, dasi morajo preteči preje trije meseci, predno more pričeti z operacijo, ki se pa kdaj pozneje morda ne bi povoljno iztekla. Otrok je sicer popolnoma zdrav.
Mrtvega so našli pri prevozu čez Savo pri Jesenicah na Dolenjskem nekega moža, pri katerem je bil domovinski list občine Zabukovje na Štajarskem na ime Jakob Suhodolžan, in živinski list občine Št. Jurij na ime Jak. Mikola.
Katoliški dijaki in sv. oče. Petero katoliških nemških vseučiliščnih druStev dunajskega vseučilišča je sv. očetu po posredovanju prof. Cassetta poslalo svoje čestitke k jubileju. Sv. oče je dejal, da se bode katoliškim dijakom zahvalil z lastnoročnim pismom.
Spreten tat. Francoski poslanik v Petersburgu marki Montebello in veliki knez Vladimir sta se nedavno pogovarjala
o prekanjenih pariških tatovih. Knez je ponudil stavo, da se tudi v Petersburgu najde talent, ki bo poslanika pri največji paznosti okradel. Drugi dan je priredil knez veliko pojedino, h kateri je povabil poslanika; obenem pa je poslal k policiji po «najboljšega» žepnega tatu, ki so ga baš imeli v zaporu. Preoblečejo ga v livrejo ter mu obljubi knez svobodo, ako okrade poslanika prav spretno. Poslanika pa še vpraša knez, kaj ima vrednostnega pri sebi in caj na svojo zlato uro posebno pazi. Že med obedom vpraša knez poslanika, koliko je ura, na kar ta poseže v žep ter izvleče — repo na verižici. Brž poseže v drugi žep, pa tudi tukaj ni zlate tobačnice. Vrh tega sta mu manjkala s prstov dva prstana. Knez pokliče navideznega služabnika, naj vrne poslaniku izmuznjene stvari. Toda kako se začudi, ko «umetnik» pokaže dve zlati ure, več prstanov in drugih dragocenosti, ki jih je izmaknil knezu. Izpustili so ga na svobodo, a knez mu je priporočal, naj ga ne preživlja več le njegova «umetnost».
Roman reveža. Kot krepak mož je šel Ivan Kučar v Kajro, kot slepec se je povrnil domov. Pri eksploziji dinamita je zgubil roki in oči. Neki odvetnik se je zanj zavzel in revnemu Kučaru se je pripozoala odškodnina. Požrtvovalen prijatelj se mu je ponudil, da stori korake, ki so potrebni, da se mu odškodnina izplača. Kučar mu je podpisal neki papir in njegov požrtvovalni prijatelj je prišel nazaj z veselo vestjo, da je dobil 5000 frankov odškodnine. Kučar mu je hvaležno odštel za trud 100 gld. Njegov požrtvovalni prijatelj pa je sedaj nakrat pričel veselo živeti in poplačal je vse dolgove. Nekaterim je vsled tega postal sumljiv in doznali so, da je ta požrtvovalni prijatelj slepega reveža, Pavel Kvaternik iz Meje, dobil za Kučara odškodnine 50.000 frankov, a izplačal mu je samo 5000 frankov, ostalo je slepemu revežu po-neveril. Danes so Pavla Kvaternika aretirali.
Koroška šteje po zadnjem ljudskem štetju 90 497 Slovencev, 196 Čehov in
260.971 Nemcev. Znano pa je, da niso šteli Slovence in Nemce, marveč po — »obče-valnem jeziku.« In kako so šteli, je znano dosti. Zato zgornje številke nikakor ne podajajo podobe pravega razmerja narodnostij. Leta 1890. so našteli 254.652 Nemcev, 101.050 Slovencev in 158 Čehov.
40krat se je hotela usmrtiti. Na Dunaju se je hotela usmrtiti v četrtek vdova Holzbauer, a so jo rešili. Dognali so, da je to že njen štirideseti poskušeni samomor.
Biciklista premagala brzovlak. Na Reki sta stavila dva biciklista, da prideta hitreje v Ljubljano, kakor brzovlak. Stava se je sklenila na 1000 kron. Biciklista sta stavo dobila. Z brzovlakom se je pripeljalo tudi več radovednežev, ki so priče tega bicikliškega junaštva.
Otroka vrgla v vodnjak. Andrej Habor v Varsany na Ogrskem se je kregal s svojo ženo. Žena je upila, a naj je še tako upila, mož ji ni dal prav. To je ženo tako razjezilo, da je zgrabila svoja pastorka ter ju vrgla v vodnjak. Otročiča sta utonila. Nečloveško mater so zaprli.
Napaden je bil pred oltarjem. V Italiji v vasi Sappada Agordino so našli posestnika Valta obešenega pred njegovo hišo. Skoro pa so dognali, da se ni sam obesil. Bogatega Valta so zločinci zahrbtno napali
v kapelici pred oltarjem ter ga pobili na tla, potem so ga pa nesli na dom, da jim pokaže težko ranjeni Valta svoje zaklade. Pot od kapelice do njegovega doma je bila vsa okrvavljena. Potem so Valta ubili in obesili pred hišo, da bi ljudje mislili, da se je bogati starec sam obesil.
Gospodarske drobtinice.
Jajčje lupine. Navadno se misli, da jajčne lupine nimajo nobene vrednosti ter se jih pomeče proč. Toda te lupine imajo v sebi veliko apna in fosfora in se jih baš zaradi tega more dobro vporabiti. Stolči drobno jajčje lupine in jih pomešaj mej hrano živini in videl boš, da so posebno mladi živali v veliko korist. Posebno koristne so te lupine za teleta, žrebeta itd.
Svoji k svojim v Rusiji. Iz Petrograda se poroča, da je ruska vlada izdala naredbo, da morajo vsa ruska železniška društva nabavljati si potreben materijal samo pri domačih tvrdkah. Med domače tvrdke pa se ne računa raznih filijalnih tvornic tujih podjetnikov. Prestopki proti tej naredbi se kaznujejo z velikimi globami.
Loterijske številke
Gradec 12. aprila: 78, 18, 86, 83, 48.
Dunaj 12. aprila: 26, 6, 19, 18, 1.
Društvena naznanila.
Dne 20. aprila: »Bral. in pev. društva ,Maribor'« gled. predstava »Martin Smola« v »Nar. Domu« v Mariboru. Začetek ob 8. uri zvečer. » » » Ustanovitev »Prostovoljnega gasil, društva« v Leskovivesi pri Št. Pavlu.
Zborovanje v hiši št. 13. Volitev društv. odbora. » » » »Bral. društva v Cezanjevcih veselica v šolskem poslopju z gled. predstavo:
»Ne vdajmo se!« s petjem in predavanjem. Začetek ob 4. uri pop. » » » »Pevskega društva v Braslovčah« veselica v prostorih g. Fr. Grada ob 8.
uri zvečer. Igri: »Od hiše« in »Blaznica v I. nadstrop. Petje in godba-Dne 27. aprila: Sv. Urban pri Ptuju, osnovni zbor bral. društva. Govori g. Fr. G o mil še k. » » » »Bral. društva pri Sv. Rupertu v SI. gor.« veselica popol. ob 3. Petje in igri: »Kmet Herod« in »Jeza nad petelinom in kes«. Dne 11. maja: »Dekliške zveze bral. društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici« velika spomladanska slavncst pri podružnici Sv. Duha na Starigori.
Vsaka beseda
stane 2 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Večkr. objava i po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Posestvo, obstoječe iz nove hiše, gospodarskega poslopja, (tik hiše zelo lep in velik sadonosnik, veliki, zelo plodo-nosni kostanji in velike brajde) njive in trevniki v ravnem, gozd itd. se proda z nasetvo in gospodarskimi poslopji. Natančneje se izve pri lastniku Jurša Peter v Selnici ob Dravi.	169 1—1
Proda se.
Orgelj več vrst, dobro vglasbene od 20 do 40 gld. priporoča za učence orga» niste Martin Vračun, orgljarski delavec v Zibiki, pošta Pristova (Štaj.) 145 3-1
Lepa hiša s 4 sobami, z 2 kuhinjama in kletjo, gospodarsko poslopje, lep vrt, 3 orali njive in travnika, se proda za 4000 gld. na Gornji Polskavi št. 68. Ker leži hiša na glavni cesti ne daleč od cerkve, je zelo pripravna za penzijonista ali obrtnika.	147 3—1
Posestvo, obstoječe iz hiše, velikega gospodarskega poslopja, 7 oralov travnika, 5 oralov gozda, 5 oralov deteljišča in 6 oralov njiv, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Kje ? se izve pri uprav-ništvu.	160 3—1
Hiša s 5 sobami, vrt, njiva, svinjski hlev se proda za 3200 gld. (600 gld. lahko ostane) v Studencih št. 18 pri Mariboru. 114 1—1
Lepo posestvo, (njive, travnik in log) z velikim gospodarskim poslopjem in z usnjarsko delavnico, ki je zidana par korakov od hiše in mimo koje teče potok, je na prodaj. Lega divna. Ostalo .po dogovoru. Matilda Veselič, posestnica v Log&rovcih pri Sv. Križu na Murskem polju.	169 2—1
Posestvo na Zgornjem Hlapju ob glavni cesti, se proda za 4200 gld. 800 gl. lahko ostane. 6 oralov je lepih, plodovitih njiv, 2 orala gozda, 1'12 orala vinograda, potem hiša, gospodarsko poslopje ter žganjarija. Valentin Purgaj v Leiteršhcrgu pri Mariboru.	184 1 — 1
Kupi se.
Hišo s 3 ali 4 sobami in z jedno kuhinjo, pripravno za malo trgovino, blizo kakoga mesta, ali pa med Pragarskem in Ptujem, Mariborom in Spod. Dravogradom, Špilfeldom in Radgono, ne daleč od cerkve in železniške postaje, želim kupiti. Zraven mora biti tudi vrt in mal sadonosnik. Naslov pri upravništvu.	182 3—1
Proste službe.
Kot kuharica za kako župnišče išče pridna, 38 letna, kuharica. Ponudbe na upravništvo pod št. 158.	2—1
Slikarskega učenca sprejme takoj Franc Kollar, slikarski mojster v Mariboru, Viktringhoffgase 12. 153 3—1
Prodajalec v trgovini mešanega se išče. Plača po dogovoru. Oglasiti s._ je pri „Kmetijskem društvu pri Sv. Emi", pošta Pristava.	162 3 — 1
V najem se išče.
Hišico z gostilno ali malo špecerijo išče v najem ali na račun E. G. v Dobja-hofi 28, pošta Konjice.	170 1—1
VA BILO
na
<§> občni zbor <§>
Kmetijske zadruge za Slovenjigradec in okolico s sedežem v Slov. gradci,
ki se vrši
v nedeljo, dne 4. maja 1902, ob 3. uri popoludne v prostorih zadruge v Slovengradci.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.	183 2—i
2.	Potrdilo letnega računa.
3.	Volitev načelništva
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob zgoraj določeni uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan ob 5. uri popoludne z enakim dnevnim redom drug občni zbor, kateri je sklepčen pri vsakem številu.
Načelstvo.
Kmetijsko društvo na Frankolovem
ima
občni zbor
v nedeljo, dne 4. maja t. I., popoludne po večernicah
v svoji pisarni s sledečim vsporedom:
1.	Nagovor in poročilo načelnika.
2.	Prememba pravil.
3.	Prosti predlogi.
K obilni vdeležbi uljudno vabi
odbor.
Sejem bode pri Sv. Antonu v Slov. gor. dne 28. aprila 1902.
Zahvala.
173 1-1
Za nebrojne dokaze ljubeznivega sočutja ob smrt1 mojega nepozabnega soproga, gospoda
Mihaela Kocevar
kakor tudi za toli častno spremstvo k zadnjemu počitku se ysem najiskreneje zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam dragim sorodnikom za darovane krasne vence, prečastiti duhovščini, cenj. tukajšnjemu učiteljstvu, slavnim društvom, kakor: obrtni zadrugi, požarni brambi in veteranskemu društvu, častitim gospodom in gospem iz Ormoža in Varaždina, za vdele-žbo pri pogrebu in cenj. gg. pevcem za k srcu segajočo žalostinko.
V Središču, dne 10. aprila 1902.
Ana Kocevar,
žalujoča soproga.
SI uz ho
občinskega tajnika, posojilnicnega uradnika ali pa pri notarijatu in odvetniku	išče	mož, ki
je napravil izpit z izvrstnim uspehom v zemljeknjigovod-stvu. Naslov in spričevala pri upravništvu.
dalje raznovrstno semena za zelenjavo, cvetlice, posebno pa za detelje in trave
vseh vrst in v najboljši kvaliteti priporoča
89 12—6
Maribor trgovina z mešanim blagom in semenjem Maribor
Naznanilo.
Na štajerski deželni sadje- in vinoreiski šoli v Mariboru se odda s pričetkom šolskega leta 1902/3 t. j. 15. septemb. t. 1. več prostih mest od dežele.
Prosilci za jedno teh prostih mest morajo imeti na Štajerskem domovinsko pravico ter starost najmanj 16 let.
Prošnje, katere se naslovijo na štajerski deželni odbor, morajo se oddati osebno najpozneje do 15. julija t. 1. ravnateljstvu deželne sadje in vinorejske šole v Mariboru.
Prošnji mora biti priložen krstni in domovinski list, spričevalo o nastavljenju koz, zdravstveno, nravno in ubožno spričevalo.
Pridobitelji prostih mest se morajo s pravnoveljavnim reverzom zavezati, po dovršenju vinorejske šole in slučajnem dosluženju vojaške dolžnosti, tekom treh let na Štajerskem gospodarske službe opravljati ali pa za vsako izven dežele prebito leto za deželno ustanovo dvesto kron ravnateljstvu vinorejske šole plačati.
Gradec, v aprilu 1902.	177 i_i
Od deželnega odbora štajerskega.
Pri kmetijski razstavi v Riedu 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo.
Podkove za vole
patent. Zehetbauer.
Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd.
Glavno zastopstvo: 455 25-12
Echinger &Fernau
DUNAJ XV, Neubaugtirtel 7 in 9.
Prospekti na zahtevanje.
Novo!
Novo!
a-1 Služba
175
organista in cerkovnika
HJCC" je izpraznjena pri devici Mariji v Vurberku pri Ptuju.
Prosilci, v prvi vrsti cecilijanci, naj se oglase do konca aprila t. 1. pri podpisanem cerkvenem predstojništvu v Vurberku.
»ÉfclÉiüÉHI
30-40 drvarjev
sprejme Sigmund Brann v Köflach. Dela je do jeseni 1.1.
171 2—1
«■—■——■I II I III—»BB——ia——M—^
Javno zalivalo
izrekam „Slariji" v Ljubljani za hitro in škodi primerno izplačilo odškodnine ob priliki požara pri vinogradu v Biše-čkem vrhu. — Marija Kron-vogel, veleposestnika v Ormli.
Vizitnice
vsakojake vrste
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
Želite li	562 9-
več jajee l"» ~imi ? več in boljšega tule trn 't kmalu tlehele, lepe svinje ? »tirava, dobro rejena teleta ? »noč., trpe i. uprežno živino? potem primešajte h krmi
Barthelnovo krmilno apno • i.: mtstlar vam ne bode žal,
Navodila razpošilja zastonj
M. Barthel & Co., Dunaj X
Prodajalnice"v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Frane Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi.
Novo iznajdene in patentirane šolske table,
katere izdeluje Anton Beto na Bregu pri Celju, Štajersko, so pripoznane in potrjene od več kot 500 učiteljev, da so najboljše table do današnjega dne. — Šolske table so iz impregniranega lesa (v sapuhu kuhane), obstoječe iz dveh tabel na jednem prosto stoječem stojalu, katero se lahko razstavi. Tabli lahko prestavlja vsako najmanjše dete z jednim prstom, kakor je potrebno, n. pr. višje, nižje, naslonjene, obrnjene, obe tabli v jedno združeni. Istotako se lahko stojalo z jedno roko prestavlja na vsako potrebno mesto. Gori omenjene table so 140 cm dolge, 1 m široke, obe skupaj 2 m široki, cela višina 290 em. Barvane s temnim lakom brez črt (črte po naročilu). Cena za ljudske šole 50 K, za višje šole 60 K na mestu Ce^e. Za zavoj 3 K. — Jeden poskus zadostuje, da se vsakdo prepriča o iBtinitosti gori navedenega. Za obilna naročila se najuljudneje priporoča gornji.
Tiskarna sv. Cirila y Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.

t r t ZŽZŽt_t^t^i^Z^Z ZiJi^ZiZ*
II II M I M M I ■ 111 I 1 1 1 I i i I M
+	Slovenci!	f
T	darujte za
£ družbo Sv. Cirila in Metoda!!}!
Razpis.
Okrožni odbor Velenje razpisuje službo
okrožnega zdravnika
s sedežem v Velenji.
Dohodki od strani dežele in okrožnih občin znašajo 1267 K; v nadalje priskrbuje stalni okrožni zdravnik zdravstveno prakso za okrajne uboge, za kar se njemu od okrajnega odbora Šoštanj 400 K plača.
K nastavi je potreba:	157 2—2
1.	Avstrijsko državljanstvo;
2.	Dokaz pravice izvrševati zdravniško prakso;
3.	Nravnostno spričevalo; in
4.	Znanost obeh deželnih jezikov.
Prošnje s potrebnimi prilogami naj se blagovolijo dO IO. maja 1902 naravnost na okrožni odbor Velenje dopošiljati.
•Josip Kovač 1. r.	Josip Skasa 1. r.
preds. namestn.	predsednik.
Češčena Marija
15 Marijnih pesmi za šmarnice za mešan zbor, solo in orgije, zložil Ijçn. Hladnih op. 45. Cena partit, in 4 glas. 3 K, posamezni glas 30 vin.
AVE #########
17 Marijnih pesmi za mešan zbor, solo in orgije; partit. 2 K., drugi natis.
Marijne pesmi <|> <i> ^ # #
op. 15, za mešan zbor. Part. 1 K. četrti natis.
Dobe se v „Katol. Bukvami" v Ljubljani in pri skladatelju, Novomesto.
Dolenjsko.	Poštnina 10 vin. Ha 156 2—2
Vabilo
k
občnemu zboru
Kozjaške posojilnice pri Sy. Križu pri Maribora,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dne 27. aprila 1902, ob 11. uri dopoludne
v župniiču pri Sv. Križu.
Dnevni red:
1.	Odobrenje računa za 1. 1901.	179 i—l
2.	Uporaba čistega dobička.
3.	Znižanje obrestne mere za 1/t »/»•
4.	Izvolitev načelstva in rač. pregledov.
5.	Prosto posvetovanje.	OcH>Oi*.
Živinjski sejem bode pri Sv. Juriju v Slov. gor. dne 22. aprila 1902.
178 1—1
Občinski odbor.
Razglas.
V svrho oddaje nove pristavbe k šolskemu poslopju v Venčeslu, vršila se bode dne 26. aprila 1902 od 9. ure dopoludne zni-ževalna dražba v šoli v Venčeslu.
Izklicna cena je 5600 K. Sprejemajo se tudi pismeno, z 10 % jamščine opremljene ponudbe, katere se morajo najdalje do 25. aprila t. 1. pri podpisanem krajnem šolskem svetu vložiti.
Stavbeni pogoji, stroškovnik in načrt 80 pri podpisanem načelniku v pregled na razpolago.
Krajni šolski svet v Venčeslu,
dne 10. aprila 1902.
Janez Šega, načelnik.
172 1—1
„Vzajemna zavarovalnica "
y Ljubljani Dunajska cesta št. 15 MecUatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiš« na Dunaj «ki cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubJjant" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	624 37
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu !
Svoji k svojim.
Gospod dr. Chloupek. zdravnik v Ljutomeru, ozdravil mi je mojo drago ženo hude in nevarne bolezni ter jo rešil smrti. — Zahvaljujem se mu tem potom najprisrčneje za ves trud in prizadevanje ter ga priporočam vsakemu najtopleje.
Babinci pri Ljutomeru, 10. apr. 1902.
les i-i	Jožef Serec,
gostilničar.
Oddaja šolske stavbe y Studenicah pri Poljčanah.
Odda se stavba novega šolskega poslopja v Studenicah pri Poljčanah, obsegajočega 3 učne sobe in 2 manjši sobi.
Ustmena zniževalna licitacija se vrši v nedeljo, dne 27. aprila 1902 točno ob 11. uri dopoldne v starem šolskem poslopju v Studenicah.
Stavba se odda skupaj le enemu podjetniku, j !
Izklicna cena je 31.340 kron.	iftPM
Podjetnik je obenem primoran kupiti od tukajšnega krajnega šolskega sveta že za stavbo pripravljen les za dnevno ceno.
Stavbeni načrti, stroškovnjak, stavbeno dovoljenje in stavbeni pogoji so pri domačem gosp. nadučitelju Oton-u Vobič-u na vpogled razpoloženi.
Vsak dražbitelj mora pred pričetkom dražbe položiti varščino 10% izklicane cene.
Krajni šolski svet v Studenieali pri Poljčanah, dne 1. aprila 1902.
Jožef Turin,
185 1—1	načelnik.