112835

VODNIK
PO MARIBORU
in OKOLICI
SESTAVIL RAZKOLNIKOV

\
000H ---;- SS00
Špedicija ■ Import • Eksport • Komisija
»BALKAII"
Trgov. Miciiska in KomisUsKa del. družba
PODRUŽNICA MARIBOR
Aleksandrova cesta it. 13 —— Telefon it. 375 —
Brzojavni naslov: BALKAN
CENTRALA: LJUBLJANA
Podružnice:
Beograd, Trst, Zagreb, Wien
Špedicija vseh vrst. □ Sprejemanje blaga v skladišče, o Carinska agen-tura. □ Mednarodni prevozi. □ Selitve s patentiranimi vozovi na vse - strani -
tod. dostavno podjetje jožne železnice
Predprodaja vozovnic. Podružnica TOURIST-OFF1CE
M Po
VODNIK
PO MARIBORU IN OKOLICI
Sestavil RAZKOLNIKOV
*	v	n
llll!t!||MilllH	,
Maribor 1920
Samozaložba — Tisk .Ljudske Tiskarne Maribor"
*
<PJf
				
	Mariborska eskomptna			
	- banka v Mariboru -			
	Aleksandrova cesta 11 prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugod-- nejširni pogoji - Podružnica v Murski So-			
	boti in VčliKoucu, ekspo-			
	zitura o Rogaški Slatini			
				
	-			
112835 fp?
t/ 9 S ;'$f<f
Maribor! Mlad sprevodnik zakriči s krepkim glasom, vlak se hrešče ustavi. Množica ljudi se naenkrat vsuje iz vlaka kot čebelni roj po prostornem peronu in že imam prijatelja, ki me je pričakoval, v svojem objemu.
Takoj sva na prostorni Aleksandrovi cesti (Tegetthof-strafie). Nasproti kolodvora se spaja ž njo Cafova ulica (Hamerlinggasse), ki se izteka v Zrinjskega trg (Tap-peinerplatz), kateri spaja Kolodvorsko ulico (Bahnhof-straBe) in Kopitarjevo ulico (Wielandgasse) z Aleksandrovo cesto.
V živahnem pomenku sva dospela s prijateljem do Marijine (frančiškanske) cerkve s samostanom, ki je najlepša cerkev v mestu, zidana v romanskem slogu in posvečena 11. avgusta 1900. Južno desno stoji stari grad grofov Brandisov, na katerega opozorim prijatelja; ljubitelj starin se takoj zagleda v široko stopnjišče, zidano v italijanskem slogu z dvojnim dohodom, okrašeno s kipi in alegoričnimi podobami. Ko pa do-speva v grajsko dvorano, se prijatelj, ljubitelj starin,
Rfffllfll Nftflftfl Parna barvarna in ke-rUVtril UBUDS mična čistilnica oblek Tovarna :Meljska c. 68. Podružnica: Gosposka ul. 33
Ustanovljena 1881_Telefon 395
takoj zazre v freskoslike turških vojsk in v starodavne steklene lestence. Za trgovine v pritličju nisem mogel v prijatelju vzbuditi nikakega zanimanja, pač pa mu je z veseljem počivalo oko na Trgu Svobode (So-fienplatz) in Grajski ulici (Brandisgasse), ki vodi na Jugoslovanski trg (Tegetthofplatz), kjer se nahaja realka.
Po nekdanjih lastnikih gradu se je Grajska ulica prej imenovala Brandisgasse.
Desno se proti jugu spajajo z Aleksandrovo cesto, ki pelje do Trga Svobode, a se od tod dalje imenuje Slovenska ulica:
Cafova (Hamerlinggasse), Cankarjeva (ReiserstraBe), kjer se nahaja mestni muzej, Prešernova ulica (Gčtlie-gasse) in Ciril-Metodova (ParkstraBe), kjer stoji okrajno glavarstvo. Te križa Razlagova (Elisabethstrafie), Maistrova (Bismarkstrafie) in Aškerčeva (Carnerig.), kjer je dekliški zavod »Vesna". Vzporedno z Aškerčevo vodi Tomšičev drevored (Kokoschineggstrafie). Iz Ca-fove ulice pelje desno v Tomšičev drevored Kersnikova ulica (Hiiariusgasse) iz Zrinjskega trga. Vzporedno s Ciril in Metodovo cesto pelje proti jugu Vrazova ulica (FerdinandstraBe).
Vzporedno s Slovensko ulico peljejo desno Gregorčičeva (SchillerstraBe), Krekova (KaiserstraBe), ki se spaja z Razlagovo, Koroščeva (Erzh. EugenstraBe), ki se spaja z Maistrovo in Miloš Obiličeva ulica (KaiserjosefstraSe).
la. Praške šunke razpošilja:
Fine klobase In solarne (lom nudi:
Levo proti jugu vodijo na Aleksandrovo cesto: Meljska cesta (Mellingerstrafle), Zagata (Sackgasse), Mlinska (Mtthlgasse), Cvetlična (Blumengasse), kateri veže Prečna ulica (Quergasse), Jože Vošnjakova ulica (Kaiserfeldgasse), Sodna ulica (Gerichtshofgasse), kjer je krasno poslopje — okrožno sodišče, Frančiškanska ulica (Fabriksgasse), Kopališka ulica (Badgasse). Desno iz Vošnjakove ulice je Marijina ulica (Mariengasse), ki križa Sodno in Frančiškansko ulico in se južno spaja s Kopališko ulico. Iz Cvetlične ulice se vije ob Dravi Loška ulica (Augasse), ki se južno spoji s Ta-tenbachovo ulico (Nagystrafie), ki se cepi iz Cvetlične ulice in veže Vošnjakovo, Sodno, Frančiškansko in Kopališko ulico. Desno od nje se cepi iz Vošnjakove ulice Wildenreinerjeva ulica (Wildenreinergasse), ki leži vzporedno s Tattenbachovo ulico, preseka Sodno ulico in se spoji s Frančiškansko ulico. Aleksandrova cesta se spoji s Trgom Svobode, ki preide južno v Grajski trg, s katerega pelje levo Vetrinjska ulica (Vik-tringhofgasse). Moj prijatelj je takoj našel tu staro hišo z grbom grofov Brennerjev, ki je bila nekdaj last cistercijanskega samostana v Vetrinju na Koroškem in v kateri je bil pozneje okrožni urad. V tej ulici je tudi nekdanji „Viktringhof", prej last redovnikov sv. Pavla na Koroškem. Kopališko ulico veže z Vetrinjsko ulica „Ob jarku" (Grabengasse). Vetrinjska ulica se spaja levo s Tattenbachovo ulico, ki se je prej od tu pa do Glavnega trga kamor sega, imenovala Frei-
Prva juooslevens liiliilillllMIlllllllillllllllllllllllllil	ka tovarna klobas in ni llllllllllllllllllllltllllllllltlllllllllilllilltlllliillllll	esnib izdelkov
MARIBOR	Pobrežle	NARIROR
hausgasse. V tej ulici je bila nekdaj vojašnica s tem imenom, ki je bila prej last grofa Erazma Tatten-bacha in je služila kot skrivališče, kjer so se sestajali zarotniki Tattenbach, Zrinjski, Frankopan in drugi proti cesarju Leopoldu leta 1670. Leta 1758. je prešla v last grofov Lanthieri in 1. 1820. v roke erarja. Takoj poleg stoji ena najstarejših mestnih hiš z zidanim stolpom, v katerem so zdaj ženski zapori. Z Vetrinjsko ulico vzporedno veže Glavni trg s Slovensko ulico (Burggasse), ki vodi iz Grajskega trga, Gosposka ulica.
Ta ulica je najbolj prometna v Mariboru. Z Vetrinjsko ulico jo veže Jenkova (Schwarzgasse), v katero se spaja iz Gosposke ulice vodeča Tkalska ulica (Weber-gasse) in Poštna ulica (Postgasse).
Gosposka ulica sega jugozapadno do Glavnega trga, s katerim je spojena levo Židovska cesta (Allerheiligen-gasse), kjer je bila nekdaj židovska sinagoga, a leta 1501. prezidana v cerkev „Vseh svetnikov" in se je od leta 1785. uporabljala kot skladišče.
Glavni trg je zelo prostoren. Desno stoji magistrat; na njegovem grbu je zapisana letnica 1865. Mestni grb sestoji iz dveh zidanih stolpov s srebrnimi vratmi v rdečem polju in z med vratmi padajočim golobom.
Iz trga pelje naravnost zidan Dravski most preko Drave. Poleg tega mostu opaziš desno v nižini lesen most, ki se je svoječasno uporabljal. Do tega pelje ob Dravi Usnjarska ulica (Ledergasse), ki se spoji pred njim z Dravsko ulico (Draugasse).
Vseh vrst mesnatih izdelkov dobavlja: Moderno z lastnimi hladilnicami opremljena:
Z Glavnim trgom je južno zvezana Koroška cesta (Karntnerstrafle), ki pelje v Kamnico (Gams).
Na Koroški cesti stoji cerkev sv. Alojzija in poleg se nahaja semenišče Lavantinske škofije. Tu je bila že leta 1758. gimnazija ki so jo otvorili očetje jezuiti s pomočjo milodarov. Ko pa je bil čez 6 let nato jezuitski red razpuščen, je ostalo tu le nekaj očetov-uči-teljev, ki so tu opravljali božjo službo, poučevali na gimnaziji in pridigali ob nedeljah v slovenskem jeziku. Od leta 1884., ko je bila cerkev eksekrirana, je služila za skladišče, šola pa je bila vojaška vzgojevalnica, dokler ni bila leta 1831. cerkev zopet povišana. Od leta 1859. je tu Lavantinsko semenišče, h kojemu spada zdaj tudi cerkev.
V Slovenski ulici, ki pelje iz Aleksandrove ceste, vodi Barvarska ulica (FSrbergasse) iz Slomškovega trga (Domplatz), kjer je glavna pošta. Iz Slomškovega trga vodita proti jugu levo Orožnova (Pfarhofgasse), desno Miklošičeva ulica (Kasinogasse). Ti ulici obkrožata nasad pred Mestno hranilnico, kjer stoji spomenik nekdanjega župana Tappeinerja.
Iz Slomškovega trga proti Barvarski ulici pelje v Gosposko ulico Šolska ulica (Schulgasse).
Vzporedno z Gosposko' ulico pelje južno Gledališka ulica (Theatergasse) do Gregorčičeve, nadalje kot Trubarjeva ulica (Luthergasse) proti parku.
Ob Trubarjevi ulici stoji protestantska cerkev. Iz Stolnega trga se dospe na Glavni trg tudi po
P
rva jugosl. tovarna klobas in
mesnih izdelkov. Maribor-Pobrežje
Rotovškem trgu (Rathausplatz) skozi magistratni obok. Iz Vojaške ulice (Kaserngasse) pelje ob Dravi na Glavni trg Mesarska ulica (Fleischergasse) vzporedno ž njo na Koroško cesto. Splavarska ulica (Flossergasse) in Langusova (Seitzerhofgasse), ki se spoji levo z Vodnikovim trgom (Kasernplatz). Levo ob bregu Drave leži Pristaniški trg (Lendplatz), iz katerega pelje desno na Vodnikov trg Pristaniška ulica. Ta trg se južno cepi, in sicer desno v Pristaniško ulico (Lendgasse), katera pelje na Vodnikov trg (Schmiedplatz), iz katerega peljeta vzporedno Gospejna ulica (Frauengasse) in Strofi-majerjeva ulica (Schmiderergasse), levo pa pelje naravnost v Ulico ob bregu (UferstraBe), kjer so kopališča. Ta pa vodi južno do železnega dravskega mostu, od katerega sega desno Strma ulica (Heugasse) do Koroške ceste. Vzporedno ž njo teče med njo in Pristaniško ulico Ribiška ulica (Fischergasse). Iz Stroflma-ferjevega trga vodi južnovzhodno Urbanova cesta (Urbanigasse), v katero sega od desne Samostanska ulica (Klostergasse), kjer je samostanska cerkev in ženski samostan in iz katerega se pride desno tudi na vojaško vežbališče. V Urbanovo ulico pelje od juga Smetanova ulica (Mozartstrafle), ki sega južno do Vrtne ulice (Gartengasse). Vzporedno ž njo se spaja južno s Koroško cesto Gajeva ulica (Duchatschgasse), „Pod lipo" (Lindengasse).
Desno od vojaškega vežbališča leži ljudski vrt, katerega meji južno Čopova ulica (Langergasse), s katero
ZALOGA POHIŠTVA
KAROL PREIS, MARIBOR, Slomškov trg 6
Na drobno -	Export	Na debelo
se križa desno Koroščeva ulica (Volksgartenstrafie), ki se veže s Strofimayerjevo ulico, spajajočo se tia desni s Kamniško cesto (Gamserstrafie). Vzporedno s slednjo pelje desno Vinarska ulica (Weinbaugasse), znamenita po vinarski šoli. Iz te ulice vodi desno Antonova ulica (Antongasse), katero križa Badlova ulica (Badlgasse).
Predno dospem s prijateljem na kolodvor po Aleksandrovi cesti, me opomni na Meljsko cesto, ki pelje desno pod železniškim mostom v Meljsko predmestje. Ko sva ravno korakala pod železnim mostom, je sopi-hala nad nama lokomotiva brez mene proti Ljubljani. Zamudil sem vlak, zahvalil prijatelja, ki me je tako pridno zabaval, da sem se zmotil na času in korakala sva dalje proti Melju.
V Meljsko cesto se iztekajo desno: Plinarniška ulica (Gaswerkstrafie), Klavniška ulica (Schlachthofgasse), kjer je v bližini živinski trg.
To ulico veže s Plinarniško ulico Puffova ulica (Puffg.), ki križa Ključavničarsko ulico (Schlofiergasse). Vzporedno s Puffovo ulico veže južno Klavniško ulico Motherjeva ulica (Mothergasse), katero križajo kakor tudi Puffovo ulico Kejžarjeva ulica (Schaffnergasse), Trstenjakova (Landvvehrgasse) in Kraljeviča Marka ulica (Radetzkystrafie). Ob Dravi vodijo Plinarniška, Kraljeviča Marka in Klavniška ulica v cesto Ob brodu (Ober-fuhrstraSe), kjer je prevoz, ki prevaža ljudi in blago preko Drave.
Cekarna pri Hlariji pomagaj
Ph. mr. Konig, maribor, flleksandrooa c. 1
Levo proti jugu se spajajo z Meljsko cesto: Ein-spielerjeva ulica (Kriechenberggasse), Erjavčeva ulica (Humboldgasse), Krempljeva ulica (Khieslgasse), Trdinova ulica (Roseggergasse), s katero se spoji v sredini Wilsonova ulica (Malthesergasse), ki veže ž njo Erjavčevo ulico in križa Krempljevo ulico. Ko preseka Trdinovo, se imenuje Principova ulica (Kernstockgasse).
Na Meljski cesti desno stoji lepo novo poslopje: Meljska vojašnica.
Če gremo čez Dravski most, vidimo onostran desno pod mostom cesto „Pod mostom" (Josefstrafie), ki pelje ob Dravi in se spoji z Ruško cesto (Bergstrafie), ki pelje do vasi Studenci, desno pa Tržaško cesto (Triesterstrafle), ki se tu imenuje »Pod mostom".
Ko prekoračimo most, smo na trgu Kralja Petra (Wilhelmplatz), iz katerega se vije levo in desno Ruška cesta, levo imenovana „Na klancu" (Berggasse), ki se spaja s Tržaško cesto, (pred cerkvijo sv. Magdalene se imenuje prostor Cerkveni trg), katera se cepi ob Dravi v Pobrežko cesto (Poberscherstrafie), sama pa se vije desno. Iz Ruške ceste se cepi levo Fran-kopanska ulica. Od mosta, oziroma iz trga Kralja Petra pa vodi naravnost Državna cesta (Reichsstrafle), desno Frankopanska, levo pa Tržaška cesta.
Tržaško in Frankopansko ulico preseka železniški tir, ob katerem leži proti mestu Levstikova ulica (Les-singstrafie), a onstran cesta „Ob železnici" (EisenstraBe), ob kateri se širi prijeten park. Iz Frankopanske ulice
Restavracija „?ri klavnici"
Jttaribor Ob brodil 2. Za obilen obisk se priporočata	S. in fi. 3MK
desno pelje Valvazorjeva ulica (Artur Mallygasse). Dalje Tvorniška ulica (WerkstattenstraBe), ob kateri leži levo koroški kolodvor.
Tvorniško ulico vežejo z ob Dravi vodečo Ruško cesto: Smoletova (Forstnergasse), med to in Franko-pansko leži Nova ulica (Neugasse), Rajčeva (Banka-larigasse), Črtomirova (Hermangasse).
V	Frankopansko ulico, ki vodi naravnost k vojaški realki, peljejo levo Jezdarska ulica (Reitergasse), Poljska ulica (Feldgasse), s katero se spoji Bednavska ulica (Windenauerstrafie), s katero vzporedno pelje Magda-lenska ulica (Magdalenengasse). Obe dve ulici križa Stritarjeva ulica (PerkostraBe). Dalje se spaja s Frankopansko ulico Radvinska cesta (Unterradvveinerstrafie) in Popovičeva ulica (Kadettenschulgasse).
Desno se nahaja kolonija (stanovanja na koroškem kolodvoru zaposlenega osobja). Tu vodijo sledeče ulice v Frankopansko ulico:
Resljeva (Resselgasse), Ghegova (Ghegagasse), kateri meji na drugi strani Wolfova ulica (Asylgasse), Ko-menskega ulica (Frobelgasse), Preradovičeva ulica (GotschalkstraBe) in Pohorska cesta (Oberrothweiner-strafie), ki jih meji od druge strani Murkova ulica (Pucheltgasse).
V	Tržaško cesto, na kateri se nahaja levo javna bolnica in desno vojaška bolnišnica, vodi levo Linhartova ulica (Lenaugasse), in desno Dajnkova ulica (Rčckenzaungasse).
Prva mariborska barvarnlca in Kemična pralnica
LJUDEVIT ZINTHAUER - Ustanovljena 1. 1852 Telefon št. 14 Prejemališče: Glavni trg 17 - - Tovarna: Usnjarska ul. 21
Okolica.
Danes me je povabil prijatelj na izlet. Sknzi mestni park desno od Drave sva jo mahnila na Nemško Kal-varijo (Deutscher Kalvarienberg),ki je visoka krog 400 m in poraščena s smrekami. Na vrhuncu se dviga ljubka cerkvica sv. Barbare, kjer sva s prijateljem uživala lep razgled na mesto in okolico. Pred nama levo se je dvigala na svojih visokih stopnicah Piramidna gora ali Marijina kapela (Piramide) z belo kapelico Matere božje, ki je med zelenimi brajdami prijazno blestela v solncu.
Proti zapadu so naju pozdravljale koroške Alpe, proti jugu pa severni del zelenega Pohorja, iz katerega se dobro vidi Sv. Volbenk, ki stoji nad 1000 m visoko. Cerkev je zidana leta 1450. Zidal jo je celjski grof Friderik. Služila je takrat cerkev le kot kapela, poleg je bilo stanovanje gozdarja in razgledni stolp, iz katerega se vidi Mala in Velika Kapa.
Iz Kalvarije sva se podala s prijateljem skozi Ciril in Metodovo ulico k trem ribnikom.
Tu so se veseli mladi ljudje vozili v čolničku in od tu sem tudi odnesel spomin — mokre hlače — ker je prijatelj, ki se je hvalil kot izvrsten veslač, preobrnil čolnič. Iz teh ribnikov so za časa turških napadov spuščali mariborski meščani vodo v jarek, ki je obdajal mestno obzidje in na ta način zabranjevali dohod never-nikov. Od tod pelje pot k Sv. Križu in na ljubeznivi
| Zlatu BrišniK Marmor, *» j
;	Največja izbira papirja, razglednic,
;	pisarniških in šolskih potrebščin - -
grič Sv. Urbana, od koder se vidijo naše mile Slovenske gorice.
Od treh ribnikov sva se vrnila na Aleksandrovo cesto in jo udarila proti Sv. Petru čez Marijino cerkev na Gori (Frauenberg). To cerkev so baje sezidali Maltezerji, pa so jo Turki porušili. Pozneje je bila popravljena in iznova posvečena. Vasica Sv. Peter s cerkvijo leži med samimi vinogradi in prijeten je izlet semkaj.
O, še prijetnejši je izlet skozi park ob vinogradih ali pa po Koroški cesti v Kamenco, kamor dospeš v a/i ure. Od tu čez Vestrnico (Tresternitz) dospeš k gradu Wildhaus; razvaline starega gradu so na vrhu griča. Od Vesternice (Tresternitz) se lahko s prevozom prepelješ v Limbuš (Lembach) in Pekre (Pickerndorf). Tu v bližini je vas Selnica (Zelnitz), kjer je zopet prevoz v Ruše (Mariarast) in Falo (Fala).
Mnogi izletniki hodijo tudi po državni cesti k Sv. Osvaldu, odkoder se dospe v Brezno (Fresen), v Mar-bek (Mahrenberg). Od Sv. Osvalda desno leži Zgor. Kaplja (Oberkappel) 830 m visoka in Remšnik (Rem-schnigg) 750 m visok.
Od Selnice je lepa božja pot k Sv. Duhu, grič je krog 900 m visok. Od tu je krasen razgled na Pohorje, hrvaške ravnine in koroške gore. K Sv. Duhu prihajajo tudi mnogi, ki se peljejo proti Koroški k Sv. Lovrencu in prihajajo odtod po jarku na goro. Iz postaje Fala drži pot čez Marijo v puščavi na to goro.
Dobro kuhlnio, Izborna mirnn vina
llllllllllllllilllllllllllHIlIHIH
Vam nudi Ana ŽIČKAR, gostilničarka Mlinska ul. 15
Čez Pobrežko cesto se pride dalje ob Dravi v Srko-vec (Zwettendorf) po Srkoški cesti, po Poberški cesti pa v Fraustauden, če pa greš po Tržaški cesti, dospeš na Tezno (Thesen), ki leži levo, a če nadaljuješ pot naravnost, dospeš do Razvine (Rosswein) in v Hoče (Kčtsch). V isti smeri po Frankopanski ulici dospeš desno od kadetnice mimo Nove vasi (Neudorf), Rad-vine (Rotwein) v bližini Pohorja in čez Pekre (Pickern-dorf) do Sv. Volbenka na Pohorju. Takoj za Teznom v hrastovem gozdu je grad Windenau, poletna rezidenca Lavantinskih škofov.
V petem ali šestem stoletju so vdrli Kelti v vzhodne Alpske dežele in izpodrinili ter podjarmili prejšnje prebivalce. V to dobo menda spada okrogla trdnjava „Postola", ki so jo odkrili leta 1911. v bližini Pohorja.
Od Hoč pelje pot v Slivnico (Schleinitz), kjer je v modernem angleškem slogu zidan grad. Desno od Slivnice leži Fram (Frauheim). Odtod pelje pot proti Slovenski Bistrici v bližini Pohorja.
Med Radvino in Mariborom leži samoten griček »Slovenska Kalvarija". Cerkev na njej je bila zidana 1831. leta.
Če se podaš po državni cesti mimo južnega kolodvora (Aleksandrova cesta), dospeš v prijazni Lajterš-perk (Leitersberg). Od tod pelje pot dalje v Pesnico in čez Št IIj (St. Egydi) do Špilja (Spielfeld).
Prijetno je tudi pri Zg. Kungoti, kamor se dospe
Trgovina steznikov, MfiRIJfl REPES. Aleksandrova cesta M 32"
izdeluje najhitreje In najceneje steznike po meri, pasove za
nogavice. Izvršujejo se vse poprave iz prinešenega blaga po
najnovejšem n-a»n-a.illlllIt!IIIIiIIHIIIIItltllllICIflilJIIIIIlllll|f|imfltllfll«iHllfIiafllllllUIIIfllHHIlt
zapadno od železniškega tira mimo gradu D'Orsay, od koder se čez Sv. Jurij dospe na Arnfels.
V Svečino (Witschein) prideš po poti pod Zg. Kun-goto. Tu je od benediktincev leta 1808. sezidan grad.
Od državne ceste vzhodno dospeš čez Sv. Margareto k Sv. Lenartu v Slov. goricah in k božjepotni
cerkvi sv. Trojice, kjer j^ sj^ra znamenita cerkev. ...............................
Galantetj^ drobnarija potne košare - pleteno po-hištvo IIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIII
Nadrobno Fapime sem]eie - sprsnajaine paiite Na debelo
Boleh & Rosino
- MARIBOR -
Grajski trg št. 3
Herman VVogerer
mu
—MARIBOR-
TOVARNA KLOBAS IN MESNIH IZDELKOV. - PRAŠKE ŠUNKE. RAZPOŠILJA ZMRZNJENO MESO OB VSAKEM LETNEM ČASU.
Izvor od 1.1872. Brzojav: W6gerer, Maribor. Tel. int. 62
M
Grajski trs
Restavracija .Hmllmr*
_ se priporoča slavnemu občinstvu. Dobra kuhinja. « Izborna naravna vina. Obširen senčnat vrt. Sobe za tujce. Dvorana za zborovanja. Solidna postrežbal ^ Zmerne cene!	V. ŠOBER, restavraterka. a
Železnlno in Upecerijo
~	-na debelo in drobno —	-
Ivan Koražfja, Maribor, Aleksandrova c. 22
Tovarca kmetijskih stro-iev, livarna železaio kovin K. & i Ježek. Maribor
Aleksandrova cesta 51 dobavlja: pluje, brane, plečka, kul-tivatorje, izoravaie, sejalnt in ko-silne stroje, grabije, bencinovi matorje, prevozne in neprevozne, vitle, pridližja, ročne in vitelie nlalilnicž, čistilne inlatilnice, žilne
----------čistilne mlina in odbiralnike.slamo-
reznice, reporeznite, drobilne mlin«, robkarje, sadne in grozdne mline, sadie In grozdne preSe, parilne kotle, sesalke, črpala, stroje za kroženje obročev, vrtalne stroji, krožne žagi in prevzema popravila vseh kmetijskih strojev v svoji delavnici: Maribor- Melje štev, 10	Intarurban telefon itev. 136
mu
Južni kolodvor" v iiUru^
priporoča topla in mrzla jedila, najboljše vrste vina, tudi v steklenicah, dnevno sveže pivo po zmernih cenah. Fr. STICKLER, gostilničar

Fo^graf
L. mm, Gregorčičevo ulica ifev. 20 j
Q Atelje modernih slik	Atelje modernih slik Q
Karla KocMčn dediči
kamnoseki MARIBOR Velika zaloga plošč za umivalne mize in oltarjev

„SEVER"
društvo lesnih trgovcev dravske doline AleksandrovTEnr MARIBOR TlitonJrovT^lS' Kupuje in prodaja rezani in tesani lis vsake vrste ii »vsaki množini
\
POZOR 1 Priporočam m pretfstoječo žetev sitdcče stroje
katere imam po primerni ceni v zalogi kot vitle, mlatilnice za ročni ter pogon na vitel, žitne čistilne mline, grozdne ter sadne mline s kamnitimi valci, vinske stiskalnice, slamoreznice, koruzne robkarje, reporeznice, travniške grablje, gnojnične črpalke v dolgosti 3.50 do 4.50 m kakor posebno veliko zalogo poci-njenih brzoptrllnikov v velikosti 50 do 160 1. — Popravilo strojev se strokovnjaško izvrši. — Oskrbim tudi slamorezne nože ter druge delce. — Priporočam, da si vsak posestnik pred nakupom stroje ogleda, katerih ne silim k nakupu. Na dopise se točno odgovarja. Postrežba solidna.
Ivan Haisy, Maribor, fiisksasdiBva c. 45 nasproti glavoema kolodvoru

i Paoel Herifschkoi
Eončar in pečar - - Ularibor
| Tattenbachooa ulica 6 TattenbachoBa ulica 6 |
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd,"Celjer Dubrovnik," Kotor7 Kranj, Ljubljana", Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- ln inozemstvu.
I Restavracija Narodni dom §
J se priporoča tujcem in meščanom za obilen J i obisk. i!iiiiiiiiiiiii!!iiiiiiiiiii!!iNlllllllllllllllllllllllll!ill!i HINKO KOSIČ. I
MATIJA ROZMAN
stavbeni in umetni kamnoseški mojster Maribor, Pobrežje, poleg pokopališča.
Izvršuje vsakovrstna cerkvena dela v umetnem slogu, kakor tudi nagrobne kamne itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela v in izven Maribora. Lastni kamnolom.
mile [mile
kupite Vi v Mariboru
SLOVENSKA UL. 20 vis-a-vis hotela,Union' pri Prvi mariborski izdelovalnici čevljev. Lastna znamka »Amor"-. - Luksurijozna dela. Fino ročno delo! - Zmerne dnevne cene! Illf Valeatta Glnilč, Maribor.
Kavarna „Central"
MARIBOR, Gosposka ul. MARIBOR v sredini mesta, se potujočemu občinstvu toplo priporoča ::::::
G. VALJAK, kavarnar
Potfrgžnlca Lju&llanslic kreditne Sanke v M\M. Centrala v iMliaai
Deln. glavnic« z rezervn. zakladi okrog 100,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj.
Ibrfctuje »loje n kejiiice in m teksti nfun s 3 odstotki km nipovadi, proti trimestini odpovedi i 5 i« Jetrt adstaltov čistih. Kupuj« ia prodaja daviie, valuta, »rednostaa papirje itd., eskamptira sanica, dnin. vrednoslre papirje itd.
Izdaja teka, nakaznice in akreditive. Daja trgovska kredi1! pod usodnimi pojoji in predujma na radiostne papirje ia blaga. Iimuje ase kaaina transakcija.

ban Wernigg

Maribor, fflagdalensko predmestj«
Bogata zaloga porcelana, stekla in soetilk po
dneortih cenah.
I
zdeloualec decimalnih-,
brzo« in useh drugih tehtnic
Karo! Ussar, Illaribor, slovenska ulica 28
Ferd. Hnrtinger Maribor
"■»Ho
fir Is
L
Veletrgovina alabastra in stavbenega mavca (gipsa) Aleksandrova cesta 33
n—8
Ferdinand Franki
MARIBOR — STUDENCI
Tovarna verig in vseh drugih kovaških izdelkov
Ognja in vloma varne
Uertlieiin-bloialne m wcrtiieimogBftflsetc
I
razpošilja FRANC SCHELL, MARIBOR ===== Koroška cesta 31 ===== Prva Jugoslovenska izdelovalnica blagajen

I
Prvo lusoslou. mlzasko podjetje
in polaganje parketov
Radon iiovit Maribor unu pk*hh u tw ivimi * i.
Velika zaloga pohištva od priproste do najfinejše vrste
i	Sedlarska delavnica I«. Kravos
I	Maribor Koroška c. 21 Maribor
Prodajalna: Cankarjeva ulica 1
H	Vprege za lahko in težko vožnjo, kakor tudi
M	različne potrebščine za konje. Ovratniki, biči in nagobčniki
g	za pse. Potne košare, torbice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki
H	itd. Sprejemajosevsavtosvrhospadajočadela.Postrežbatočna.
UHHtUHKHHUHMaa u MB—
I Mariborska izdelovalnlca vsakovrstnih bakrenih izdelkov, H kakor pralnih kotlov, štedilnikov, kotlov za kuhanje žganja, ■ bakrene in kuhinjske posode, brizgalnic za vinograde itd.
j Lovrenc Tomažič j
klepar, Maribor, Sodnijska ulica štev. 24. OMIOBHBOaBB O """ OHOBOaiO
,Narodna kavarna'
Vetrinjska ulica 2 se toplo priporoča Solidna postrežba! DNEVNO KONCERT!
Carevič in Stibilj, lastnika.
Vnseriralte!! sliozi
1 zastopstvo Moslovensklh nooln
MARIBOR, Slovenska ulica 15
UVIII J
-A
□		□	
	Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici r. z. z o. z. Maribor, Glavni trg (pod,Veliko kavarno') Največja izbira vseh vrst čevljev od najpriprostejše do najfinejše izvršbe. Najnižje dnevne cene. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiii Zajamčeno ročno delo! lllllllllllllllllllllilllllllllllllllUlI^ * * - ' Na drobno! Na debelo! ----		
13	....... ........ -■	□	
NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA
II lil I................
00000430150
Mineralna rafinerijo
DRAVOGRAD
Centrala v Mariboru, Cankarjeva cesta 1 Telefon: 80 Brzojavi: Rafinerija Maribor
PROIZVAJA:
bencin petrolej
gonilno olje strojno olje
cilindrovo olje Tovot-mast kolom az vazelin
olje in mast za usnarje i. t. d.
fl
Ii
E E
E
m
E E
E *
ni?m?mm*romn rnitmiro


Samo na debelo
V 6
V •8
S
a
s
S s m

Gaspari & Faninger
Aleksandrova testa 48 H!3lil)0f Aleksandrova testa 48
Sukanec, kvačkanec, bombaž peri, za vezanje in plesti, nogavice moške ženske in otročje o oseh vrstah, rute žepne in za na glavo, obrisaike, namizni prti. prtiči, Stenj, Čipke svilene in bombažaste. Podveze, k'dpper-trakovi, svileni in pralni trakovi vseh vrst. Vezenina, rokavice, modrci, gumbi za obleke in lišp. V zalogi vse Prym-ouo blago kakor. igle itd. Denarnice, štabi, papir in stročnice za cigarete, toaletno milo, žlice, vilice in noži, sidol. papir za pisma in sploh velika - zaloga vseh vrst galanterije in drobnine.-
Kranjski izdelki vedno v zalogi kakor n. pr. krtaie*ribarice, (konjske, — za svetili in mazati, ter biče in vse velikosti pravih glavnikov. —
JRflUfl"
lesna trgovska in Industrijska delniška =e= družba ==
MARIBOR
te
»
S
9
S S
A
»
9
(t


v

P
d *
g
i
F h
A
Zlatorog milo
je
najboljše!

rr

J
Piva mariborska tovarna mila
ri
preje
.mm