Prošt G. Einspieler umrl. Iz. Sv. Jurija v Sloveinskih goricah smo prejeli vest, da je umrl gospod prošt Gregor Einspieler. Pogreb se je vršil v pondeljek, 2. maja, ob 10. uri dopoldne. Gregor Einspieler se je rodil v Svečah na Koroškem 10. marca 1853. Dopolnil je torej 74 let. V mašnika je bil posvečen dne 16. julija 1876 in je lani slovesno obhajal zlato mašo. Do prevrata je služboval na Koroškem, kjer se je z vso dušo posvetil narodnemu delu ter ogromno storil za napredek slovenskega življa. Od 1. 1888. do 1906. je bil župnik v Podkloštru, potem je dobil proštijo v Tinjah. Od tu ga je pregnala 1. januarja 1919 podivjana nemška druhal. Od tega časa pa do 1. junija, ko je dobil župnijo pri Sv. Juriju v Slov. goricah, je prehodil celo Slovenijo kot begunec. Nekaj časa se mudil v Pliberku, a med plebiscitom ga je medzavezniška komisija na prošnjo avstrijske vlade izgnala iz plebiscitnega ozemlja in v najhujši zimi so naložili gospoda prošta v avto, da zapeljali preko meje do bližine Prevalj ter ga postavili v sneg brez vseh sredstev. _ Vse imetje mu je ostalo v Tinjah. Župnišce so mu podivjani nemški kmetje s pomočjo »Volkswehrovcev« izropali. 3. novembra 1920 je prišel zopet v Tinje, da reši, kar niso divjaki uničili. Ta poskus bi bil skoro placal z življenjem. »Slovenec« je takrat obširno poročal o trpljenju, katerega je prošt prestal, preden se mu je posrečilo pod zaščito avstrijskih oražniških bajonetov zapustiti svojo domačo župnijo. Za begunca se je sedaj pričelo žalostno romanje iz kraja v kraj, naša vlada mu ni dala podpore, češ, da za to mi nobenega fonda, in navezan je bil le na skromno podporo »Gosposvetskega Zvona« in privatnikov. Mudil se je v Ljubljani, potem v Ptuju pri Čučeku in nazadnje poldrugo leto pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dne 1. junija 1922 pa je škof Napotnik na smrtni postelji podpisal dekret, s katerim ga je imenoval za župnika pri Sv. Juriju v Slov. goricah. V najprijaznejšem delti Slovenskih goric je Einspieler našel svoj novi dom. Ljudstvo se ga je oklenilo z Ijubeznijo in spoštovanjem. In ljubezen njegovith faranov, ki so videli v njem ideal dušnega pastirja, mu }e lajšala težke spomine. Veliko je storil pokojni Einspieler za svoj narod, veliko je zanj pretrpel, sedaj pa je odšel k Bogu po zasluženo plačilo. Velezaslužnemu narodnemu borcu in pa trpinu bo ohranjen hvaležen spomin! Veličasten pogreb prošta Einspielerja. Sv. Jurij v Slov. gor., 2. maja 1927. Danes smo položili k večnemu počitku koroškega narodnega mučenika, bivšega tinjskega prošta, koroškega deželnega poslanca ter tukajšnjega župnika g. Gregorja Einspielerja. Skoro cele Slovenske gorice so bile ta dan po koncu. Od vseh strani so prihajale ljudske množice k Sv. Juriju. Vozovi in avfomobili so po vseh cestah, ki vodijo k Sv. Juriju, vozili Einspielerjeve častilce. Iz Maribora so se pripeljali na pogreb: veliki župan in rojak pokojnikov g. dr. Schaubaoh z okrajnim glavarjem vladnim svetnikom g. dr. Marko Ipavicem in vladnim tajnikom g. dr. Makarjem. Nadalje so dospeli: ravnatelj g. dr. M. Potočnik, dr. Rudolf Ravnik, predsednik kluba koroških Slovencev g. tovarnar Hochmiiller z mnogimi člani kluiba. Med udeleženci smo opazili več zastopnikov Slovencev iz Koroške in Primorske. Jugoslovanskl klub in naše organizacije je zastopal narodni poslanec g. Franjo Žebot. Ljudstva je bilo okoli 10. ure zbranega pri cerkvi Sv. Jurija toliko, da je bil prijazni hribček podoben velikemu mravljišču. Na sprevod je došlo okoli 40 duhovnikov ne samo iz domače dekanije, ampak celo častitljivega staroka, nekdanjega župnika iz Št. Ruperta pri Velikovcu g. Treiberja smo opazili med udeleženci. Sprevod, katerega se je udeležilo gotovo par tisoc ljudi, je vodil domači g. dekan, duh. svetovalec g. Jos. Janžekovič. Po mrtvaških molitvah je g. dekan imel govor v cerkvi, V svojem v srce segajočem govoru je primerjal rajnega narodnega mučenika Einspielerja trpečemu svetopisemskemu Jobu. Velikansko je ibilo trpljemje in preganjanje, katero je moral prestati naš ljubljenec in narodni mučenik Einspieler za svoj narod, za svoje ideale. A dobri mož je vse te težave prenašal s čudovito, zares Jobovo potrpežlijivostjo. Ko je bil sredi najtiujše zime vržen na cesto od razdivjaine tolpe in postavljen brez vseh sredstev na sneg, našel 'je tu v naših Slovenskih goricah svoje zavetiišče, svoj novi, mirni dom. Pri Bogu bo rajni prošt gotovo prosil za zdražitev koroških Slovencev z lavantinsko škofijo. Po slovesni sv. maši so domači župani zanesli truplo na pokopalisče, ki se razprostira na prijaznem hribckuob cerkvi Sv. Jurija. Ob oerkvenem zidu, na lepem prostoru, je bil izkopan gro/b za našega Einspielerja. Ves grob je bil  obložen s cvetjem. Domaoi dobrošolani pevski zbor je ob župnišču, v cerkvi in na pokopališču zapel pretresljive žalostinke. V imenu koroških Slovencev se je od velikega sina našega naroda poslovil predsednik koroškega kluba v Mariboru g. tovarnar Hoohmiiller. Narod je plakal, ko je govomik v imenu korošklh Slovencev se v ganljivih besedah poslavljal od njih voditelja. Opisal je velikanske zasluge, katere je pridobil rajni prošt za pravice teptanega koroškega slovenskega ljudstva. Einspieler ni bil za Korošce samo naš veliki vodja, ampak on je bil za nas naš apostol, naš drugi Slomšek. Govornik se je iskreno zahvalil gospodu dekanu Janžekoviču, kateri je vzel Einspielerja pod streholn mu bil v pravem pomenu besede v času tuge in težav njegov krušni ooe ter mu je tudi preekribel s svojo vplivno besedo nov doim v prijaznem Sv. Juriju. Za g. Hoohmullerjem je govoril poslanec g. Žebot v imenu naših organizacij in v imenu ljudstva Slovenskih goric, katero je rajnega prošta vsled njegove ljudomilosti in dobrosrčnosti vzljubilo in ga spoštovalo kot oceta. Slovenske gofice so sprejele velikega sina koroške slovenske matere kot svojega in cele Slovenske gorice so ponosne, da je našel ta narodni velikan tu svoj zadnji počitek. Težko, težko, s solzami v očeh so se locili ljudje od groba. Osobito težko je bilo &lovo za naše koroške brate in sestre! Opazoval sem ta prizor in milo se mi je storilo, ko sem videl neizmerno srono bol bratov iz tužnega Korotana! Tak prizor se ne da popisati ne s pisano, ne z govorjeno besedo! V srce je ganil vse navzoce vzklik koroškega starčka: Slomsek in Ti Einspieler nepozabni, izprosita pri Bogu, da nam bo kmalu zapel nas gosposvetski zvon himno naiiega narodnega vstajenja! Ž.