D o p i s i. Iz Štajerskega. A) C. k. doželni šolski svet. V seji v dan 15. junija t. 1. izreklo se je občinskemu odboru in krajnomu šolskemu svetu v Vordernbergu za ustanovo in vzdržavanje zavoda, v katcrem dobivajo ubogi šolski otroci tople julie, priznanje; dovolilo se je razširjenje narodne šole v Birbaumu (okr. Cmurek) in v Pach-u (okr. Weiz) ter poročilo o nadzorovanji dež. meščanske Sole v Hartbergu vzelo na znanje. — Na nar. šole so se imenovali za nadučitelje: Iv. Ferš k sv. Magdaleni v Mariboru (dozdaj učitelj na isti šoli), Fr. Gartner v Lankovic (dozdaj učitelj tam) in Mih. Hofmacher (učitelj v Schiinbergu) v Št. Peter nad Judenburgom; za učitelja: Al. Eieder v Zeltweg (dozdaj podučitelj tanikaj); za podučitelja: And. Tascliler v Murzsteg (okr. Miirzzusclilag) in Ferd. Wei n hand 1 v Knittelfeld (dozdaj prov. tamkaj); za podučitcljico: Marija Arthaber v Št. Peter (okr. Zeleni travnik). — Nadučitelj Mih. Schellauf (v Štubenbergu, r. 1812.1.) in učitolj Jos. Obermuller (v Gradnu, r. 1809.1.) postavila sta se vsled lastne prošnje v stalni pokoj. B) Odlikovanje. Minister za uk in bogočastje podelil jc nadučitelju na protestantovski dekli.ški šoli v Gradci g. Fabijanu Kubin-u naslov »ravimtelja«. G. Kubin uči že 54 let na oni šoli, katero je leta 1828. z 8. učenci začel. C) C. k. učiteljišča. Na Maribor.škem c. k. učiteljišči jo bilo na konci tega šolskega leta 122 pripravnikov: 78 Slovencev, 42 Nemcev in 2 Čeha. Eazdeljeni v posamezna leta je bilo v I. razrodu: 20 Slovencev, 10 Nemcev, 1 Ceh; v II. razredu: 24 Slovencev, 10 Nemcev, 1 Čeh; v III. razredu: 15 Slovencev, 9 Nemcev; v IV. razredu: 19 Slovencev, 13 Nemcev. — Zrelostni izpit je napravilo vseh 32 četrtoletnikov. Teli izpitov pa se je udeležilo tudi 6 ekstornitov (Slovenci Acler, Seyfried, Živko in Nemci Bauer, Nagi, Wermuth), napravili so ga le trije, dva morata čez dva vneseca ponoviti izpit iz matematike, eden pa je odstopil. — Na Graškem moškem učiteljišči je bilo 178 pripravnikov. V IV. letu je bilo 40 gojenčkov, kateri so vsi zrelostni izpit napravili. Na Graškem ženskem učitelj iSči je bilo 84 gojenk. Zrelostni izpit so napravile vse (26) iz IV. leta in 4 privatne, 1 pa je pala. Na Soli za ženska ročna dela v Gradci je napravilo 15 gojenk izpit za meščanske in ljudske šole, 12 pa samo za ljudske šole. D) Iz deželnega zbora. (Glejdopis: »Iz štaj. dež. zbora«!) E) Gospodarstveno rcči. Visoko c. k. ministerstvo poljedelstva je nekaj denarjev dovolilo v podporo sadjerejstvu. Centralni odbor c. k. Staj. kmetijske družbe je sklenil one denarje prepustiti drevesnicam pri Ijudskih šolah, to pa s sledečimi pogoji: 1. Denaiji se izročijo samo poddružnicam ali občinam, katere pismeno obljubijo, drevesnico, bodi si staro, bodi si novo, vsaj pet let vzdrževati. 2. Proseče predstojništvo poddružnice ali občine mora pismeno obečati: a) vzprejeti denar samo za napravo in vzdrževanje drevesnice porabiti, b) o porabljenji račun položiti, c) drevesnico napraviti dati po človeku, ki reč razume, d) drevesnico šolski deci v podučevalno obiskovanje prepuščati, požlahtnjena drevesa pa sosedskim kmetovalcem proti zmerni ceni prodajati. — Centralni odbor si pa pridržuje pravico, drevesnice po strokovnjakili pregledovati in, če zapazi, da se krivo ravna, zahtevati, da se denar vrne. Dotična predstojništva poddružnic ali občin, katera nameravajo za podporo prositi, naj mogoče zmerne vsote zahtevajo, prošnje pa do konca avgusta t. 1. vložijo. — Dež. šol. svet izdal je tudi navod, kako napravljati šolske vrte. (Več o tom glej dopis: »Iz štaj. dež. zbora«.) F) Premembe pri učiteljstvu. G. Gašp. Lešnik-a, učitelja pri sv. Martinu na Pohorji pri Slov. Bistrici (r. 1840. 1.), ubila je v dan 30. junija t. 1. zjutraj ob 8. uri strela; g. Al. Drnjač, učitelj v Marenbergu (r. 1851. 1.), umrl je v dan 13. julija t. 1. Naj v miru počivata! — G. Fr. Kocbek (Marib. učit. pripr.) je postal pom. učitelj v Žalci. G) Razpisi učiteljskih služeb. Služba podučit. na 4razr. v Slov. Bistrici, II. plč. r., do 6. avg.; služba podučit. v Radegundi (okr. Weiz), III. plč. r., do 15. avg.; 2 podučit. službi na 4razr. v Št. Petru na Ottersbaclm (okr. Cmurek), IV. plč. r. in stan., do 15. avg.; služba šol. vodje na 2razr. v Birbaumu (okr. Cmurek), IV. plč. r. in stan., do 15. avg.; služba učit. na lrazr. v Puchu (okr. Weiz), III. plč. r., do 15. avg.; služba podučit. v Hohenbruggu (okr. Feliring), IV. plč. r., do 15. avg.; služba podučit. v GOssgrabnu (ekspozitura, okr. Leoben), III. plč. r. in stan., do 31. avg. (Dalje pride.) Iz štajerskejfa deželne^a zbora. Letošnje zasedanje našega dež. zbora se je pričelo v dan 12. junija. Kor so bile obravnave tikajoče se našoga šolstva tu in tam zanimive, pornčam tii nekoliko o njih. — V drngi seji se je volil šolski odsek: Karneri, Ehmer, Hackelberg, Heilsberg, Karlon, Eeclibauer, Šnideršid. — V Brucku je od 20. nov. 1881. 1. šola, kjer se uči strugarstvo, kolarstvo, mizarstvo za poliištvo in stavbine potrebe, tesarstvo, sodarstvo, pa tudi, kako se novi mlini delajo in stari popravljajo. Šola traja po tri leta za vsakega. Tej šoli je dež. zbor v svoji 6. soji v dan 26. jun. naklonil za 3 učenoe 3 štipendije, vsako v znesku letnih 75 gold. — V 9. seji v dan 30. jun. je bilo posobno živalmo za nas Slovence. Naši poslanci so se krepko držali. Poslanec dr. Eadaj interpolira v daljšem z mnogimi fakti podprtem izvrstnem govoru vlado, če jej je znano, da se nomški »Schul verei n« v naše slovenske šole vtika, posamezne učitelje obdaruje, jih v izpeljavi učnega načrta moti in tako odvrača od pravega smotra, katerega ljudska šola doseči namerava, in kaj meni ona v tem sluuaji storiti? — Vsled prošnje »štaj. učit. zveze«, da se drugi odstavek postave od 13. oktobra 1870. 1. odpravi, ker se v njem zahteva, da se učiteljem, ki so svoje učiteljske izpite pO stari šol. postavi naredili, pri pokojnini štiri službena leta za tri štejejo, je ustavoverna večina stavila predlog na podlogi poročila deželnega šolskega sveta, da se ta prošnja zavrže in le po milosti na posebno zaslužno delovanje starojših učiteljev pri pokojnini ozira, 6e to pripušča dež. blagajnica. (Dež. Sol. svet rekel je namreč v svojem poročilu na dež, zbor, da se je učiteljem, ki so napravili sposobnostne izpite pred 1. jan. 1871. 1., itak že kolikor mogoče [die namhaftesten Vortheile] dovolilo [? ! Pis.]. Pa tudi iz financijelnih ozirov se tej prošnji ne more ustreči. Kajti postalo bi te dovolitve 466 štaj. ljudskih učitoljev deležnih, in iz tegu bi se stroški štaj. učit. ponzijskega zavoda za 1,351.938 gold. povikšali, oziroma v letnih delih od 67.830 do 7490 gold. [leta 1909.] narasli). Pač pa predlaga dež. zbor, da se po milosti nadučitelju Iv. Doležal-u v Pischelsdorfu vračuni vsa plača v pokojnino, a nadučitelju Ant. Kostanjšek-u v Št. Ilu pa se k v pokojnino vračunjenim 5/s njegove plače t. j. 512 gold. 50 kr., dovoli še ena osminka v znesku 102 gold. 50 kr. (Vzprejeto). K predlogu dež. zbora, da se peticija učit. zveze zavrže, oglasita se naša poslanca gg. dr. Radaj in prof. Žolgar. Prvi je rekel, da imajo starejši učitelji na glavnih šolah itak pravico do vse pokojnine, na kar se dež. šol. svet ni oziral, pa tudi drugi učitelji so se na starost oskrbljevali v prejšnji dobi. Enako je dež. šol. svet vsoto za pokojnino, če se starejšim učiteljem popolna pokojnina dovoli, nastavil previsoko; drugi pa je v daljšem govoru dokazal, da imajo učitelji, kateri so po stari šolski postavi naredili svoje izpite, ravno tisto pravico do popolne pokojnine, kakor učitelji, ki v zdanji šolski dobi delajo svoje izpite, ker imajo s temi popolnem enake dolžnosti, zakaj bi ne imeli enakih pravic? Učitelji iz prejšnje dobe so imeli na marsikaterih šolali boljše dohodke kakor zdaj, ko je nad polovico večja dragina. Zboljšanje zdanjih učiteljskih plač je le navidezno. Zasluge učiteljev odločuje njihovo učiteljevanje, ne pa izpit, ker ni dognano, da bi bili vsi učitelji starejše dobe slabi in vsi novejše dobe dobri. Nazadnje stavi g. Žolgar predlog, naj bi dež. odbor to stvar z nova temeljito pretresal z ozirom na pravico in z ozirom na slučajno večje stroške ter o tem v prihodnjem zasedanji poročal in z ozirom predrugačeno postavo predložil. Za ta predlog s o samo Slovenci glasovali, in zato je obveljal predlog ustavoverne »šoli in učiteljem edino prijazne (???)« večine. — V 12. seji v dan 3. julija je prišla na vrsto specijalna finančna d e b a t a, katere sta se od Slovencev udeleževala gg. dr. D o in i n k u š in Ž o 1 g a r. G. D o m i n k u š je nasvetoval po temeljiti razpravi o slabem obiskovanji viiiorejske šole v Mariboru, naj bi dež. odbor preiskaval uzroke te prikazni ter po potrebi vpeljal slovenski jezik kot učni jezik; ali ta predlog je ostal v manjšini, dasiravno je tudi g. Šnideršič za njega govoril in poudarjal, da se v tej šoli premalo pazi na praktičen pouk, da učenci dovršivši šolo ne morejo lehko dobiti službe, ker niso dela vajeni in da se dajo le kot pisači v kaki pisarni porabiti. Kazal je pa tudi na previsoko ceno vinskih trt, ki se prodajajo v tej šoli. G. Ž o 1 g a r je pa predlagal, naj bise poukvprostih predmetih na deželnih srednjih šolali vravnal tako, kakor je vravnan na državnih srednjili šolah, da se nepotrebnim stroškom v okoin pride in popolna enakost obojih šol doseže. Tudi ta predlog ni bil ustavoverni večini po volji. V letni proračun se je postavilo: za dež. šol. zalogo 1,026.100 gold., za učit, pokojninski zavod stroškov 89.695 gold., dohodkov 118.080 gold., za dež. višjo realko v Gradci 40.261 gold., za dež. višjo gimnazijo v Leobnu 23.789 gold., za dež. spodnjo gimnazijo v Ptuji 12.810 gold., za dež. meščanske šole 49.147 gold., za dež. gluhonemo šolo 19.775 gold., za dež. sadjerejsko in vinorejsko šolo 18.240 gold., za dež. rudarsko šolo v Leobnu 6020 gold. — Najbolj burna seja je bila zadnja v dan 7. julija. Najpred je gosp. ces. namestnik odgovoril na interpelacijo dr. Eadaj-evo zastran nemškega »Sclnil vereina« ter dejal, da delovanje tega društva po spodnještajerskih pokrajinali ni dalo oblastnijam nikakoršnega povoda, zavračati je, ker ni prestopilo določenega si društve- nega delokroga. Tudi šolske oblastnijo da nimajo uzroka pritoževati se zastran sezanja v njihove pravice. Kakor hitro pa se prestopijo ministerijalno potijena pravila, storile bodo oblastnije svojo dolžnost, kot po navadi. Za tem je prišla v obravnavo prošnja nemškega»Schulvereina«, naj bi se mu iz dež. blagajne dovolila podpora v denarjili ter njegovo delovanje kot blagodejno priznalo od dež. zbora in priporočalo. Ta prošnja je prouzročila hudo nevihto. Je pa tudi toliko predrzna, da še niti Slovencem znani protivnik dr. Ehmer ni se upal v deželno mošnjo seči, ter je kot poročevalec nasvetoval: naj dež. zbor delovanje onega društva pohvali in priporoča. Zdaj je bil ogenj v strehi. NemSki ustavoverni poslanci porabijo priliko in strastno in strupeno pa tudi neumno napadajo slov. poslance zavoljo »Scliulvereina«. Dr. Heilsberga je moral celo dež. poglavar opozoriti na parlamentamo dostojnost. Slovenci dr. Dominkuš, dr. Šuc in prof. Žolgar odgovarjali so mimo in dostojno. Nemški konservativci pa so molčali. Le ob konci je poslanec Karlon izjavil, da konservativci ne odobravajo delovanja nemškega »Schulvereina«. — Glede na vse te dogodke izjavil je naš poslanec g. Miha Herman: »Eazvidno je, da se v narodiiih vprašanjih tukaj ne moremo porazumeti. Slovenci bodo dobili tu le tedaj svoje pravice, ako v narodnih rečeh ne glasujejo Nemci o Slovencih, ti pa o Nemcih ne, ampak vsak narod za-se in če se za spodnji Štajer dovoli oddelek c. k. namestnije. To bodemo morali Slovenci v priliodnje zahtevati«. Iz Vojllika. V dan 6. julija t. 1. je imelo Celjsko učit. društvo svoje šesto letošnje redno zborovanje, katerega se je udeležilo 24 udov. Ko se je zapisnik odobril, prečita g. predsednik dopis štajerske učit. zveze, v katerem direktorij društvo vabi k obilni udeležbi letošnjega zveznega zbora, da voli v to dva odposlanca (delegata) ter da izpove svoje mnenje o izdaji novega učiteljskega lista*). K zadnjemu odstavku tega dopisa poprime g. Gabršek besedo ter pravi, da naj bi naša odposlanca zajemno z drugimi spodnje-štajerskimi imeli veduo pred očmi, da zastopajo slovenske pokrajine, slovensko šolstvo. Oni naj v Gradci povedo, da se ne strinjamo z intencijami zdanje »Piidag. Zeitschrift« ter naj se začenja izdavati nov list. Odgovorjaje na to, pravi podpisani, da je sicer prepričan, da se bodo spodnje-štajei/ski odposlanci vedno krepko potegovali za naše interese in pravice, a boji se, da bode njih glas ostal »glas vpijočega v puščavi«. Kajti če tudi volijo vsa spodnje-štajerska učit. društva k zveznemu zborovanju same odločne narodnjake (kar pa se žalibog menda ne bo zgodilo), ostanerao Slovenci vcnder vedno v manjšini, in kaj pomeni biti Slovencem v manjšini z »ustavovernimi« Nemci, vidimo lehko pri vsakem zasobnem in uradnem zborovanji; naše svete narodne pravice se z neko porogljivostjo in s silo v prah teptajo, da je človeka groza in strah. Ne pričakujmo torej, da bi postal novi list nam Slovencem pravičnejši, tem več se bojim, da bo še hujši; da, če nas zdaj šibijo z bičem, bodo nas potein s škorpijoni. Ne pričakujmo od Graškega nemškega učiteljstva za naše narodno Solstvo ničesar, ne upajmo od njih pravice, saj nam svoje nazore o slovanski narodnosti, o slov. narodnem šolstvu po raznih časnikih in v raznih varijantkah glasno dovolj na Spodnje Štajersko trobijo. Predlagam torej, sl. društvo naj sklene: Odposlanca naj pri zboru učit. zveze vGradci glasno povesta, da se naše učiteljstvo z listom, ki razširjapopolnoma kriva pedagogiška načela, nikakor ne more strinjati; drugače naj pa store nemški učitelji, kar se jim spoljubi. Ta predlog se enoglasno vzprejme. — Volitev odposlancev odložf se na konec zborovanja. Na dnevnem redu je bilo potem nadaljavanje g. Vučnik-ovega govora »o domovinoslovji«. A g. Jarc pravi, da g. Vučnik-u danes zavoljo nekih neodložnih opravkov ni bilo mogoče k seji priti. Da bi pa ta važna točka ne prišla z dnevnega reda, predlaga se, da naj g. J a r c nadomesti g. V u č n i k a. Gosp. J a r c prevzame nalogo ter nadaljuje jako spretno to, kar je g. V. zadnjič začel. Pokazal je, kako on otrokom prisvaja sledeče zemljepisne pojme: breg, obali, struga, stoječe vode, življenje v vodi, lirib, gora in nje deli, prelaz, soteska, pravljice o raznih krajih, ceste, občina, občinski odborniki, župan in njegove dolžnosti, krajni šolski svet, župnina ali fara, žandarmarija. Vse to predočil nam je na podlagi Št. Jurija, katerega načrt nam je narisal na tablo. Temu govoru sledivše debate udeležili so sc poscbno gg. Klopčič, Kodrman, Lopan, Rupnik, Vrečar i. dr. Gosp. Lopan pravi tudi, da naj bi se sestavilo domovinoslovje za naš okraj. V ta namen naj bi se g. okraj. šol. nadzornik poprosil, da dotične izdelke za letošnjo uradno konferenco prepusti našemu društvu, da si napravi posnetek. (Vzprejeto.) *) Primeri dopis iz Štajerskega str. 203 sub G in F! 0 reformi učit. društev*); poroča v imenu dotičnega odbora g. Lopan ter pravi med drugiin: Delali smo sami do zdaj, delali bodemo tudi zanaprej. Gosti so po naših pravilih itak vselej »dobro došli«, a k pristopu k društvu ne bodemo po srnislu učit. društva za severovzhodno Štajersko nikogar vabili. Dobili bi morda novih udov, a Bog ve iz kakšnik elementov. Naj ostane torej vse pri starem. (Vzprejeto.) Pri volitvi dveh odposlancev k štaj. učit. zvezi, voljena sta bila enoglasno gg. Lopan in B r e z o v h i k, a ker zadnji volitve iz raznih uzrokov vzprejeti ni hotel, voli se namesto njega tudi enoglasno g. K o d r m a n. Konci so se stavili že sledeči samostojni predlogi: Gosp. Eupnik: Poslali smo lani in predlanskem naše šolske kroniko sl. okraj. šol. svetu v pregled, a jib še do zdaj nismo nazaj dobili. Naše društvo naj bi okraj. šol. oblastnije poprosilo, da dobimo kronike v kratkem nazaj. Ta predlog je toliko popravljen, da naj vsak šolski vodja našemu zastopniku v okr. Sol. svetu naznani, da žell imeti kronike nazaj in ta bode potem potrebno storil. (Vzprejme se.) Gosp. Gabršek: Glede na to, da imajo na Štajerskem def. podučitolji ravno iste izpite in ravno ista bremena kakor učitelji, a so v raznih pravicah prikračeni (ne dobivajo starostnih doklad, nimajo pri uradnih učit. skupščinali pri nekaterih točkali niti aktivne, niti pasivne volilne pravice) predlagam: Celjsko uoit. društvo naj a) poprosi vis. dež. zbor, da izvede enakopravnost mej vsem iste izpite imajočim učiteljskim osobjcm. b) Povabi tudi druga štaj. učit. društva, da se v isti zadevi obrnejo na vis. dež. zbor. (Vzprejeto.) Gosp. Jarc: Pri letošnjem zasedanji našega deželnega zbora videli smo, da so se za naše učiteljske interese potegovali samo naši slovenski poslanci v družbi z nekaterimi nemškimi konservativci. Predlagam: Naše učit. društvo naj se našim vrlim slov. poslancom za njih možato potegovanje v prid učiteljstva in slovenske šole javno zahvali. (Vzprejeto.) Gosp. Klopčic: Težavno je telovaditi z našimi slovenskimi otroci, ko nimamo ali ne poznamo dovolj slovenskih tehničnih izrazov za ta prcdmet. Naj bi se torej pri našem društvu kaj iz telovadbe prednašalo, posebno naj bi se določili tehnični izrazi. (Vzprejeto.) Za poročevalca o tem predmetu izvoli se podpisani. Gosp. Lopan: Meseca septembra bo zborovalo v Ljubljani »slov. učit. društvo«. Želeti bi bilo, da bi prišlo skupaj iz vseh slovenskih pokrajin vrlih učiteljev, ki bi se pogovorill, kako naj bi to društvo v prihodnje delovalo in kako bi se že obstoječi v središči slovetiskih dežel izhajajoči učit. list dal razširiti. Akoravno se bode iz našega okraja več učiteljev udeležilo tega važnega zborovanja, vender naj bi si naše društvo še posebej izvolilo enega, ki bi gav Ljubljani zastopal**). (Vzpiejeto.) Za zastopnika društva k temu zboru voli se per acelamationem podpisani. Tone Brezovnik. Iz Koperskepi Okraja. V dan 13. p. ni. imel je odbor »slov. učit. društva za Koperski okraj« svojo drugo letošnjo sejo v Kubedu se sledečim dnevnim redoni: 1) Vzprijmo in potrdijo se novi udje k društvu. 2) Eazgovor o peticiji na okr. šol. svet za ustanovitev kraj. šol. svdtov vsako šolo. 3) Nasveti. — Pristopilo je že zopet k društvu 10 udov s Kranjske, Krasa in Tržaške okolice, koje je odbor z radostjo med svoje vzprijel in potrdil. Društvo se ponaša zdaj se 145 društveniki. 0 peticiji, kazaje predsednik-poročevalec na §. dež. postav s 27. jul. 1875. 1., koji se glasi: V krajih, v katerih je več šol, smejo se z dovolitvijo okrajnega šol. svetovalstva razdeliti v več šol. okolišč. V tem primerljaji se ustanovi za vsako okolišče posebno kraj. šol. svetovalstvo po predstoječih določbah, priporoča, da jeden odbornikov za prihodnje zborovanje izdela temeljito poročilo, v katerem naj se: 1) slika siromaštvo in životarenje zdanjih čez več šol gospodovajočih krajnih šol. svetov; 2) kaže potrebo in korist manj šol obsežnili a žilih in delavnih krajnih šolskih svetov; 3) priporoča zboru peticijo na okrajni šol. svet v smislu omenjene postave. To nalogo vzprijme predsednik. S pomnožitvijo krajnih šol. svetov zadobilo bi učiteljstvo in č. duhovšoina več pravic, koje nam po posstavi in naravi gredo. Za 10 šol skrbi prav po mačehno jeden krajni šol. svet; za svojo morebiti (?) naredi kaj, a za ostale pod milim nebom nič! Učitelji in duhovni zapuščenih šol se ihte, a vse zastonj — roke so nam zvezane — nimamo besede!! Takim krivicam, upati je, priteče okrajni šol. svet, zaslišavši gorke želje in raile prošnje učiteljev, na pomoč s tem, da izvčde omenjeni paragraf. — Odbor je nadalje določil deputacijo 3 udov, da gre g. prof. Juliju pl. Kloinmayr-ju kot društveniku in bivšemu učitelju 1) častitat mu k imenovanju profesorjein v Gorico; 2) zahvaliti se *) Glej ,,Učit. Tov." str. 190. **) Želeti bi bilo, da bi si tudi druga učit. društva po Slovenskem izvolila svojpga zastopnika. Skrbimo, da ,,vcliki čas ne bo našel malih Ijudi". — Pis. mu za njegovo dozdanje delovanje v društvu in 3) priporočiti se mu za nadaljno podporo. Deputacija je že izvršila svojo nalogo. Gusp. prof. Julij pl. Eleininayr je obljubil, še nadalje v društvu ostati in tudi po moči društvo podpirati. Bog ga živi! Iz JNovoilieŠkfga okliijil. K letošnjemu urudnemu zborovanju učiteljskemu v dan 18. julija zbralo se je 31 učiteljev in 5 učiteljic. Niti jednega nij manjkalo; še celo pomožne učitelje iz prav oddaljenili krajev zapazili smo med nazočimi. Ob polu 10. uri dopoludue otvori gosp. šolski nadzomik Anton Derganec v nazočnosti gosp. okrajnega glavarja J. Ekel-na zborovanje in nagovori učiteljstvo blizo tako-le: »Častita gospoda! Kdor pozna svetovno zgodovino in nepristransko sodi o državah in narodih, prepričal se je o neizogibljivi resnici, da je prava omika, verstvo in iz njega izvirajoča nravnost naj trdnejša podloga materijelnej in duševnej sreči vsake države in njenih podanikov. Zato mora biti uajprva skrb vsaki državi, katera se zaveda dolžnosti napram svojim podložnikom, da jim nakloui tudi taka sredstva, po katerih jim je mogoče dospeti do žcljenega smotra prave sreče; odpreti jim mora vir, iz katerega zainorejo zajemati vsi stanovi svojih krepilnih moči. Ta vir pa je dobra ljudska šola, katera, stoji na versko - nravnej podlogi in katero vodi značajno, vzgledno učiteljstvo. Se zvrševanjem te imenitne naloge pooblastila je država nas. Nam, predragi, je izročena uka željna mladiua, da ji bistrimo um s potrebnimi nauki in ji blažimo srce z lepirai čednostmi. Iz nje zamoreino odgojiti srečne in zveste državljane, dobre kristijane in neomaliljive domoljube, ako smo svoje dolžnosti vestno spolnovali; gorje pa in prekletstvo bode sledilo našeinu poslovanju, ako je bilo to zanikrno ali še celo pohujšljivo. Naloga ljudske šole je: »pripravljati mladino za prihodnje življenje«. Ljudska šola poučuje otroke v blaženih naukih sv. vere; ona odpira jim pot do prave omiko, ona pa pospešuje tudi ljubezen do vladarja in doraovine. Da bode pa ljudska šola ta sinoter dosegla, ne sme biti samo ačilnica, ampak tudi vzgojevalnica v pravem pomenu. Dobra vzgoja nij samo neusaliljiv vir ljudskemu blagostanju, ona je tudi nerazrušljivi temelj vsakej državi. To nam jasno svedoči občna zgodovina. Dokler so posamezni narodi vzgojevali svojo mladino na versko-nravnej podlogi, tako dolgo bili so srečni, njihova vlada bila je močna, oseba njih vladarja sveta. Ko pa se za pravo omiko nijso več zanimali, ko se je začelo pri njih verstvo v korenu majati in je naposled popolnoma izginilo, ko so smatrali srečnim življenjem gizdavost in nečimernost: slabeti jela je tudi njihova državna moč; izg-ubili so vladarstvo in postali sužnji drugim narodom. Vzgojujmo zaradi tega mladino na versko - nravnej podlogi, da postanejo iz dečkov iri deklic dobri verniki, skrbni očetje in varčne matere; v ljudstvu pa uterjujmo odkritosrčnost, domovinsko ljubav, ljubezen do presvetlega vladarja in mogočne avstrijanske države. Ako smo reševali svojo težavno nalogo na ta način, storili smo, kar zahteva od nas Bog, država in družina. — Da pa to dosežemo, treba nam je delati skupno, se združenimi močmi. Pred očmi naj nam bode izrek: »In necesario unitas, in dubio libertas, in omnibus caritas«. (V potrebah edinost, v dvomljivosti prostost, v vsem pa ljubezen.) Kje je potreba večjo edinosti, kakor ravno v učiteljstvu! Ako smo sami med soboj nesložni, kaj bode mislil o nas svet, kaj bodo mislili o nas šolski otroci? Mnogokrat smo v svojem življenji dvomljivi, ne vede, na katero stran bi se nagnili. V takem slučaji bodimo prosti, samostalni, vprašajmo za svet svojo vest in pamet, pa tudi skušene može. Dvotnljiva pa riam je tudi čestokrat šolska postava. Nij ga postavodajatelja, kateri bi mogel Tsako postavo vsom okolnostim primerno urediti. Zato se je treba tudi pri izvrševanji šolske postave marsikaterikrat na krajevne razmere ozirati«. Ravnajte se po vzgledu našega prvega učeuika, katevi je rekel svojim učencem: »Ljubite se med soboj, kakor sem jaz vas ljubil«. Ljubite pa tudi vam v vzgojo izročene otročiče, Ijubite tudi svoj naiod do zadnjega zdihljejal Ako se bomo ljubili posebno med soboj, olehčavali si bodemo gotovo tudi svoj težki stan in ne bodemo se tolikrat pritoževali: »Quem dii odere, paedagogum fecere!« (Konec pride.) Iz Logatskega okraja. V 19. dan meseca julija vršila se je po uže znanem dnevnem redu v Gorenjem Logatci okrajna konferenca, katere so se razven jednega pomožnega učitelja udeležili vsi učitelji in učiteljice tega okraja. Kinalu po desetej uri je gospod nadzornik otvoril z običajnim nemškim govorom zborovanje tor mej drugim osobito poudarjal važnost pripravljavnega pouka pri prvencih. 0 prvej tofiki je poročal gosp. Žirovnik ter temeljito pretresal zapreke, katere ovirajo telesno blagostanje mladine po naših šolah. 0 nazornem nauku porouala je gospodičina Zupan v nemškem jeziku, ter naštela mnogo, kar se nahaja po dobrih pedagogičnih knjigah. Poročovalcem tretje točke izbral si je gosp. predsednik g. g. Božiča, Dermelja, Poženela in gospodičino Krašner. Tudi ti poročevalci so natn marsikaj koristnega in mikavnega povedali ter stavili dobre nasvete, a kaj pomaga vse to, ker bode šlo itak v — koš. *) *) V čegav koš li?Vred. Pri poročilu bukvarnične komisije se je mej drugim tudi določilo, da naj se bukvarnica vpiše v »Slovensko« in »Glasbeno Matico«, da naj se miroči na »Zvcm« in »Kres« in da naj kupi »Giegorčičeve poezije«. Po tem poročilu povzel je zopet gospod predsednik besodo tcr šestindvajseterim volilcem toplo na srce polagal, kake niože naj si svojiin zastopnikum izbero v okiajni šolski svet. Volili smo trikrat pa nikogar izvolili, ker pri tretjej ožjoj volitvi sta dobila kandidtita Idiijskih učiteljev in učiteljic g. g. Inglio in Božič — kateri imajo prav za prav svoj okrajni šolski svet v Idriji pri rudarskej direkciji — vsak po trinajst (13!) glasov, a kandidata g. g. Benedek in Ribnikar tudi po trinajst. Ker nij šlo drugače, duločiti je moral žreb in sicer tako, da bode baje vsem prav. Izžrebana sta bila g. g. ravnatelj Inglič in nadučitelj Benedek, katera je zbor z »živijo« pozdravil. Mej zborovanjem smo poslali tudi v znamenje bratovske vzajemnosti baš ta dan zborujočemu učiteljstvu Litijskega okraja telegraličen pozdrav v Litijo. — Potcm snio šli k Strojarju, kjer nam je le prehitro potekel čas mej prijaznim kramljanjem, petjem in mej primeniimi napitnicami. — k. Iz Kianjskc»U šolskega okraja. (V 9. dan julija, poročilo o uč. konferenci.) Včeraj je bila tii, kakor je bilo v 10. listu »Tov.« oineiijcno, letošnja konforenca za naš dkraj, in sicer v Škofjiloki. Zborovanje pričelo se je ob 10. uri v dvorani mestne liiše. Kar dozdaj pri nas ni bilo navadno, zgodilo se je včeraj; počastil je zborovanje z nazočnostjo svojo naš novi c. k. okrajni glavar blagorodni gospod Jos. Merk, in s tem očitno pokazal, da mu je in lioče biti skrb za razvitek šolstva. Eazen dveli učiteljev snidili so se vsi dnigi, in tudi gospice učiteljice iz vsega okraja; nazoča sta bila tudi dva čč. gg. kateheta (glavnih šol, Loške nunske in Tržiške). 0 pričetku je prvosednik, c. k. okr. šol. nadzornik gosp. Henrik Pirker, prijazno pozdravil skupšoino, častno omenil nazočnosti gosp. glavarjeve, ter tolmačil to kot veselo znamenje, ker se tudi politične oblasti zanimajo za šolo, in s tem za izobraženje in omiko našega naroda. Švojim namestnikom imenoval je gospod prvoscdnik g. Kragl-a, nadučitelja v Tržiči; za perovodji pak sta bila na predlog g. Stanonika voljena gg. Bregant in Jelenec. Zatim je gospod predsednik naznanil letošnje premembe pri šolstvu uašega okraja , katerih je bilo precej veliko. Dva gospoda učitelja sta stopila vsled starosti v pokoj; dva sta zapustila okraj in vzprijela drugje službe; mnogo jih je na novo v učiteljske službe našega okraja vstopilo; enorazrcdnice v Poljanah, na Trati in v Šmartinu poleg Kranja izpremonile pa se bodo v kratkem v dvorazrednice. V Dupljah ustanovila se je nova enorazredua šola. — Temu -naznanilu sledilo je poročilo, v kakem stanu in v kakih razmerali je to leto najdol gospod predsednik lcot c. k. okr. nadzornik šolo svojega okraja. Šolska poslopja so v mnogib krajih premajlina. Z učnimi pripomočki so nekatere učilnice oskrbljcne dobro, nokatere pa zelo slabo. Gospodje učitelji naj vsak po svoje delujejo na to, da se šolam omislijo. Nekatere šole pa imajo učne pripomočke, a rabijo jih premalo. Zlasti zemljevidi naj ne ležijo sliranjeni po omarab, ampak poobesijo naj se po stcnah učnib sob. — Obiskovanje šolsko se je v obče zboljšalo; vender je še marsikje preslabo. Izgovor, da je revščina tcmu kriva, ker si otroci potrebnih knjig oinisliti ne morejo, je prazen; za revne otroke mora občina po postavi potrebne knjige preskrbeti. Marsikje rabijo otroke za razna dela, in jih odtegujejo šoli. To ne gre! Otroke do postavnega časa veže dolžnost, da morajo v šolo hoditi, in tej se more zadostovati. Tudi paša je prazen izgovor. Naj ženejo otroci zjutraj živino nekoliko bolj zgodaj na pašo, popoludne pa nekoliko poznejc, in izgovor bo odpadel. Ravno tako prevelika oddaljenost ne opravičuje slabega šolskega obiskovanja. Čez eno uro oddaljeni otroci so tako vsakdanjskega uka oprosteni. Skrbijo naj dalje gospodje učitelji tudi za to, da bodo učenci v ponavljavno šolo pridno hodili. (Konec pride.) Iz Iiiimenika. Tukajšnja uradna učiteljska konferenca bode 9. avgusta t. 1. Na dnevnem redu je mej drugim: 1. kako naj se v prid obrača četrt ure mej šolskim poukom,- 2. o psihologičnih prikaznili. Iz Ljllbljane. Po poročilu z Dunaja jc vlada dovolila vpeljavo slovonskega učnega jezika za vse uke razen nemščine in grščine na slovenskili paralelkah spudnjo giinnazije v Ljubljani in na gimuazijali v Rudolfovem in v Kranji. — V narodni tiskarni tiska se Jesenkova geografija, pri Kleinmayerji latinskoslovenski slovar (30 pol), fizika Senekovičeva; aritmetika prof. Celestine je uže dotiskana in predložena ministerstvu. Mineralogijo spisuje prof. Erjavec. Vse te knjige bodo do sredi septerabra t. 1. dotiskane. — Mestni župan p. n. gospod Peter Grasselli udeležil se je 15. pretečenega meseca sklepa šolskega leta v I. mestnej 5razrednej dežkej ljudskej šoli po vseh razredih, ter spodbujal učence k marljivemu učenju in lepemu vedenju i. t. d. Posnemanja vredno! — Odborova seja slovenskega učiteljskega društva bode v četrtek 3. t. m. ob 2 popoludne pri Virantu. Na dnevnem redu so zadeve občnega zbora tega društva, ki bode prvi teden priliodnjega meseca v Ljubljani. — Odbor »središnjega društva učiteljskih zajednic v Češkej poziva na podlogi sklepa od pr. 1. dež. skupščine češkega učiteljstva v Plzenj na dan 7., 8. in 9. avgusta 1.1. Razpravljalo bode se vprašanje: Zakaj je učiteljstvo češko za to, da se morajo otroci vzgojevati in obučavati v materinskem jeziku — in o predlogu, kateri je bil vložen v Dunajsko gornjo zbornico meseca januvarja t. 1. — VIII. občni avstrijski učiteljski zbor bode 3., 4. in 5. t. m. v Liberci (Reichenbergi) v Češkej. Dnevni red temu zboru je zelo obširen. Tedaj zborovala bodeta na Češkem zdaj dva velika učiteljska zbora — češki v Plznji, a nemško-avstrijski v Liberci s protivnimi težnjami in razpravami. Koliko bode iinel uni in ta vspeha, kazala nam bode prihodnost. Žolja vseh slovanskili učiteljev je gotovo, da ostvarimo edino pravo pedagogičuo misel, da naj se učenci v ljudskej šoli vzgojajo in poučujejo v materinščini.