----.v. nt 1 senoćenje, pa se že sedaj vidi. kol.kšno škodo je napravil sneg in mraz na gorenjskih cestah. Na cestnem podjetju v Kranju so nam povedali, da le posebno na nekaterih ce-"tab letos škoda precej večja Prejšnja leta. Posebno na tistih cestah v kranjski občini, kjer je asfaltna prevleka *e dotrajana in so ceste potrebne rekonstrukcije, bo Cestno podjetje imelo precej te-*av s popravili. Najbolj sta v kranjski obči-01 8I»eg in mraz prizadela ce- LETO XXI. — Številka 17 Ustanovitelji: občinske konference Ml>L Jesenice, Kranj, Radovljica, skofia Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. & redakcijo odgovoren Albin Učakar Večja škoda kot prejšnja leta ni^r»V ko,e NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME KRANJ SPECIALIZIRANE trgovine DEKOR — Kranj, Koroška 35 DEKOR — Jesenice, Javornik, Cesta B. Kidriča 21 vam nudijo najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, oblog za tla in posteljnine. Potrošniška posojila brez porokov Brezplačna montaža 5Emo*emo*imo*imo*emo*emo*emo*emo*em<£ Največjo škodo sta sneg in mraz povzročila na cesti Kranj—ftkofja Loka, Na Cestnem pod« jetju v Kranju pravijo, da bodo že prihodnji teden, če bo lepo vreme, popravili vse večjo poškodbe na cestah — Foto: F. Perdan Seja občinske skupščine Kamnik Finančni načrt socialnega zavarovanja odklonjen » m ...-.i mi i,-m taau nrecei. *emo*emo*emo*emo*emo*emo*emo* eui Čeprav je dnevni red za sejo občinske skupščine Kam nik, ki je bila v torek, 27. februarja, obsegal kar 17 točk, pa je glavna razprava tekla o tretji točki, kjer naj bi odborniki obeh zborov dali soglasje k finančnemu načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Ljubljana za leto 1968 in k stopnjam prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Omenjeni finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Ljubljana za leto 1968 predvideva 236,610.000 N dim dohodkov in izdatkov. Dohodke na mera vajo dobiti iz 5-odstot-nih prispevkov od kosmatih osebnih dohodkov, 5-odstot-kov prispevkov iz dopolnilnih dohodkov zavarovancev. Ra zen tega pa bi morali zavarovanci v Kamniku plačevati še dodatni prispevek za kritje izgube 2 milijard S din iz lanskega leta. Čeprav zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarova nja zavezuje občinske skupščine, da morajo najkasneje v 20 dneh, ko so prejele predlog za soglasje k finančnemu načrtu, pismeno sporočiti svoje soglasje, pa se'kamni ški odborniki niso odločili za to pot. V živahni razpravi so namreč ugotovili, da ne morejo glasovati o omenjenom finančnem načrtu, ker nimajo vnaprej nobenih vidnih zagotovil, da se bo gospodarjenje v socialnem zavarovanju in zdravstvu izboljšalo. Odbormki so celo zahtevali, da ne bi več valjala dvojna merila gospodarjenja in to svojo zahtevo podkrepili z ugotovitvijo, da če bi neka gospodarska organizacija tako slabo gospodarila kot socialno zavarovanje, bi že zdavnaj šla po vodi in nihče ne bi hotel plačevati njenih dolgo-vov za vrsto let nazaj. Dokler bo v praksi takšna dvo-tirnost, so menili kamniški odborniki, potem ni mogoče pričakovati nobenih izboljšav v gospodarjenju socialnega zavarovanja. V tem delu razprave je bilo slišati tudi vr sto očitkov na račun nedavne reorganizacije zdravstvenih domov Kamnik, Domžale in Litija, saj ta reorganizacija, vse kaže tako, ne bo prinesla bistvenih novosti, je le doka/, vrste prenagljenih in premalo dokumentiranih akcij, ki jih je v sedanjem času precej. Nadalje so biili odborniki enotni, da v zdravstvu še vedno ni normativov za bolniško zdravljenje, ti pa bi bili nujno potrebni, kajti le tako bi lahko planirali dohodke in izdatke. Med razpravo o zdravstvu so nekateri odborniki opozarjali na nered v lekarnah, saj jim velike marže za prodana zdravila omogočajo kaj lahek zaslužek. Ob tem pa so grajali formuliranje pozitivne in negativne liste zdravil, saj je dosedanja praksa pokazala, da je zvezna uprava pri določanju tega seznama šla nekaterim tovarnam zdravil pri nas preveč na roko, ker si te tovarne na račun konjunkture na tržišču z zdravili, predvsem na račun bolnikov, ustvarjajo lep zaslužek. Na podlagi vseh omenjenih dejstev, so se odborniki občinske skupščine Kamnik odločili, da finančnega načrta zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Ljubljana ne sprejmejo, ponovno pa bodo razpravljali o njem, ko bo dovolj argumentiran in dokumentiran. ViU Guček SOBOTA — 2. marca Prvo mesto dopolnilnemu izobraževanju rmrkc^ H^lnvcV^ i____ • w... • Kot mnoge delavske uni verze v Sloveniji je tudi kamniška delavska univerza pripravila za letošnjo izobraževalno sezono obširen in pester program. Pred koncem lanskega leta so pripravili za vsa kamniška podjetja semi- Seminar o delu SZDL Člani izvršnega odbora in {lani občinske konference socialistične zveze Kranj so se na pogovorih s člani vodstev krajevnih organizacij SZDL konec minulega leta ter na drugi seji občinske konference dogovorili, da bo občinska organizacija socialistične zve-ee v Kranju pripravila za vodstva krajevnih konferenc in člane občinske konference seminar o problemih aktivnosti n delovanju organizacij SZDL v občini. Izvršni odbor občinske konference je ta seminar pripravil za soboto, 2. in 9. marca. Seminar bo obakrat v Kranju in bo trajal ves dan. Za takšno obliko seminarja so se odločili, da bi udeležence čim manj obremenjevali pri njhovem rednem delu Na seminarju bodo razpravljali in seznanili udeležence o vsebini in oblikah delova nja organizacij SZDL v sedanjem obdobju, o problemih razvoja gospodarstva in družbenih služb v občini letos, o metodah vodenja sestankov in oblikah delovanja organizacij, letnih konferencah krajevnih organizacij itd. Na seminarju bosta razen ustreznih strokovnjakov, ki jih bo posredovala kranjska delavska univerza ter posameznih članov izvršnega odbora občinske konference SZDL Kranj, govorila in razpravljala tudi generalni sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije Beno Zupančič in predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za-lokar. Predvideno je, da se bodo seminarja udeležili po dva aH trije člani vodstev iz vsake krajevne organizacije SZDL. Vendar pa so nanj povabili tudi druge člane vodstev. Namen seminarja je, da udeleženci izmenjajo mnenja in se pogovorijo o konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. A. Z. nar o civilni zaščiti, za ka terega je bilo dosti zanimanja. Zelo priljubljeni so tudi gospodinjski in šiviljski tečaji, saj se kamniške gospodinje, zlasti pa tiste žene, ki jim je gospodinjstvo manj znano, vedno rade vpisujejo v te čaje. Kot rečeno, je izobraževalni program kamniške delavske univerze obširen in pester, saj obsega celo vrsto predavanj in seminarjev, ki naj ljudem prikažejo različna znana in neznana področja. Pri splošnem izobraževanju, v katerega je vključena osnovna šola za odrasle in jezikovni tečaji, imajo tudi šolo za življenje, v njej pa obravnavajo odnose med spoloma, oblikovanje življenjskega in svetovnega nazora, položaj občana v komuni in širši družbeni skupnosti, v predavanja pa so vključene tudi priprave za zakon in družino. Vzporedno s šolo za življenje pa lahko omenimo tudi tribuno za starše, saj s svojimi temami staršem lahko dosti pomagajo, predvsem pa jim dopolnijo vrzeli, ki jih starši pri vzgoji svojih otrok opažajo. V poljubnih predavanjih ne manjka snovi iz naravoslovja, geografije, zgodovine narodnoosvobodilne borbe, prometne vzgoje, zdravstva, kmetijstva. V strokovno izobraževanje so vključeni tečaji za skladiščnike, za voznike viličarjev, seminarji o medsebojnih odnosih in o varnosti pri delu. Družbeno izobraževanje kamniške delavske univerze namerava razširiti znanje vseh delavcev v družbenopo litičnih organizacijah in ne nazadnje tudi predstavnikov samoupravnih organov kamniških gospodarskih in družbenih organizacij. V to področje izobraževanja pa so vključene tudi večerne politične šole, diskusijski seminarji in aktualna družbena vzgoja mladine. S tako obširnim programom je kamniška delavska univerza nedvomno pomemben činitelj na področju izobraževanja v kamniški občini, saj s tein zapolnjuje vrze-"i v znanju ljudi, ki niso imeli možnosti izobraževanja. vig Prispevek za spomenik Zveza združenj borcev v Tržiču bo kmalu začela akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo spomenika NOV in izdajo knjige o zgodovini Tržiča med narodnoosvobodilno vojno. Spomenik bo stal ob glavni vpadnici v Tržič — ob cesti Jugoslovanske armade. Poleg spomenika bodo zgradili tudi razstavni paviljon, kjer bodo imeli razne razstave, v spodnjih prostorih paviljona pa bo dvorana z okoli 100 sedeži. Dvorana bo za različne seje tržiških družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Sredstva za spomenik in knjigo, ki naj bi izšla ob 25-lelnici kokrškega odreda, bo do zbirali tri leta. Vsako leto bodo občani prispevali po 12 N din, gospodarske organizacije pa po 15 N din na zaposlenega. Tako bodo zbrali 650.000 N din. Ta denar se bo zbiral na posebnem skladu, z njim pa bo upravljal upravni odbor, sestavljen iz odbornikov občinske skupščine in članov ZZB. V. Barabaš Opravičilo Opravičujemo se kolektivu Komunalnega obrtnega podjetja Jesenice za napako, ki smo jo naredili 14. 2. 1968 v razpisu za referenta za komercialno službo. Drugi pogoj za sprejem se pravilno glasi: — srednja ekonomska šola z najmanj šestletno prakso — in ne dveletno prakso. Našo napako je 27. februarja izkoristil časnik Delo v rubriki Pa še to. Pisec rubrike bi lahko vedel, da kolektiv Komunalnega obrtnega podjetja ne bi objavil takšne neumnosti In da je vzrok lahko le tiskarska napaka. UREDNIŠTVO Letovanja in ekskurzije članov sindikata 2e lani je občinski sindikal. ni svet v Kranju skupaj z nekaterimi sindikalnimi podružnicami in sindikati iz drugih občin pripravil več letovanj in ekskurzij v inozemstvu. Podobna letovanja in ekskurzije pa namerava skupaj s sindikalnimi podružnicami v občini pripraviti tudi letos. Tako je predvideno, da bo skupaj z izvršnim odborom sindikalne podružnice Elektromehanika Iskra Kranj pripravil 6trokovno turistično ekskurzijo po Češkoslovaški. Med sedemdnevnim potovanjem v septembru je predvideno, da si bodo udeleženci ogledali nekatere turistične, zgodovinske, gospodarske in druge zanimivosti krajev in mest Češke in Slovaške. Skupaj z občinskim sindikalnim svetom Nova Gorica pa bo pripravil 16-dnevno po-ovanje po Poljski. Predvideno je, da bo. v skupini, ki bo sestavljena iz 45 članov sindikata, tudi 25 Kranjčanov. Tretje študijsko potovanje Obvestilo Obveščamo prebivalstvo mesta Kranja, da bo v torek, dne 5. 3. 1968 od 7.—12. ure preizkušnja siren zaradi vzdrževalnih del na alarmnem sistemu. Stab za varstvo pred naravnimi m drugimi nesrečami KRANJ pa je predvideno v Porenje in VVestfalijo v Zahodni Nemčiji. To potovanje bo občinski 2,5 milijona denarnih podpor Pred kratkim je komisija za dodeljevanje podpor pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju izdelala poročilo o dodeljevanju podpor občanom, ki so lani zašli v težak gmotni položaj. Iz poročila je razvidno, da je komisija na enajstih zasedanjih obravnavala 264 prošenj. Ugotovili so, da je med prosilci res veliko takšnih, ki so le-te upravičeni. Največ je med njimi hraniteljev večjih družin, takšnih, ki so zašli v težak položaj zaradi bolezni, mater samohranilk itd. Med prosilci pa so bili tudi takšni, ki niso imeli pogojev za pomoč (delomrzneži, takšni, ki so izgubili službo po lastni krivdi itd.). Tako je komisija lani ugodno rešila 182 prošenj in izplačala prosilcem več kot dva in pol milijona starih dinarjev. Poprečna višina podpore znaša tako 15.500 starih dinarjev, vendar pa je komisija odobrila precej podpor, ki so bile nižje od 10 tisoč starih dinarjev in tudi takšne nad 20 tisoč starih dinarjev. Podatki tudi kažejo, da jc med prosilci bilo 42 odstotkov takšnih iz drugih republik. To pa pomeni, da se ti, ko pridejo v kranjsko občino, težko znajdejo in zato na začetku zaidejo v denarne težave. Med temi prosilci je komisija lani 30 odstotkov prošenj rešiOa ugodno, 70 odstotkov pa jih je zavrnila. sindikalni svet pripravil skupaj 6 Mestnim sindikalnim svetom Ljubljana in Zvezo delavskih univerz Slovenije. Tako bo v 20-^članski skupini, ki bo odšla na potovanje maja letos, tudi 10 članov sindikata iz kranjske občine. Občinski sindikalni svet je o tem obvestil tudi vse sindikalne podružnice v občini in hkrati predlagal, naj najbolj zaslužnim članom omogočijo takšno obliko rekreacije in študijskega dela. A. 2. Oživiti delo Partizana v Škofji Loki V sredo je bila v Škofji M-ki seja občinske zveze za telesno kulturo, na kateri so govorili predvsem o materialnih problemih zveze in P«sa" meznih društev v občini. P**" šotni so menili, da je predvideni znesek 5 milijonov, ki Jc zagotovljen v občinskem Pr0' računu, premajhen za pok'1* vanje potreb na tem področju. Podprli so prizadevanj« skupščine, da se ustanovi sklad za financiranje kultu1"* nih in telesno-vzgojnib potreD v občini. Na seji so se zavzeli t"0"* za to, da je ponovno treba po* živiti delo Partizana v škofji Loki, ki že nekaj let ne deluje. - sz Na posvetovanju s predstavniki socialnega zavarovanja zdravstvenih centrov, ki ga je minuli ponedeljek sklical repvj bliski sekretariat za zdravstvo so poudarili, da morajo . sporazumi med komunalnimi skupnostmi in zdravstven centri sklenjeni čimprej. Da bi lahko prešli na sklepanje P , godb, bi morali biti ti sporazumi sprejeti vsaj v prvi P° ° j|i tega meseca. Poudarili so tudi, da bi le tako lahko zago kolikor toliko pregledno ir. solidno poslovanje na P°" zdravstva. V torek dopoldne so delavci tovarne radijskih spre^§fl nikov Iskra v Sežani prekinili delo in s transparenti ^ na sežanske ulice. S tem so izrazil', nezadovoljstvo do s ^ gospodarske komisije združenega podjetja Iskra, ki Je rn\. jela sklep o uvedbi interne prisilne uprave v sežanski t o g3 Delavci so najbolj zamerili gospodarski komisiji zi strani zagotavlja stalnejši odjem pa tudi višje prodajne ^ne in s tem večji dohodek, ^slej bodo izvažali le toliko Sv°jih kapacitet, kolikor jih doma ne morejo prodati. Dolež izvoza pa bo v tem letu še vedno precej velik, ^oraj 60 odstotkov. Kot pred leti bodo tudi letos največ ^ektromotorčkov izvozili v ZDA. Računajo, da bo vrednost tega izvoza dosegla 700 do 800 tisoč dolarjev. So pa nežnosti, da se izvoz v Ame-Jfto še poveča, ker se, razen dosedanjega kupca, za nji-nove izdelke zanimajo še dru-&- Zelo zanimiv način sode- lovanja imajo tudi z znanim italijanskim proizvajalcem gospodinjskih aparatov Girmi. Iskra Železniki bo letos temu podjetju dobavila za okoli 300 milijonov starih dinarjev elektromotorjev in za isto vrednost nakupila sestavne dele za različne gospodinjske aparate, ki jih bo sestavljala in prodajala na domačem tržišču. To sodelovanje pa ima tudi to dobro stran, da bo Iskra lahko doma prodajala sodobne gospodinjske aparate, to pa je najboljše zagotovilo za uspešno prodajo. Tudi znana švedska firma Sundstrand. ki "je ena izmed najmočnejših proizvajalcev črpalk nafte za centralne kurjave, je že poslala večje naročilo za izdelavo elektromotorjev. Naročilo bodo realizirali, ko bo švedska firma sporočila, da poslani vzorci ustrezajo. Prodajno servisna organizacija liku i pa trenutno tudi zelo intenzivno obdeluje za-hodnonemško trti£čx. Za zdaj ni vidnejših rezultatov, vendar so možnosti za prodajo na to tržišče. Tudi doma si je podjetje letos pridobilo nekaj novih kupcev. Tako bodo dobavili podjetju Gorenje Velenje 40.000 črpalk za pralne stroje v vrednosti 130 milijonov razp,. ?. AD, 'eDruarJa — Odbori zvezne skupščine so sitih flV ' ° spremembah in dopolnitvah zakonov o carin-izdelk S ^a*eru,M' se bodo povečale carine za nekatere neko f 23 ^r°k° potrošnjo, industrijo gradbenega materiala, 8teklo 1» *n °-ru8ega. Za armiran) steklo, okensko in drugo Poveč i ° carinc večJe za 8 do 12 H. Predvidevajo pa tudi in Doa,n,'e cai*inske stopnje za uvoz cvetja, žvečilnega gumija višje! t raz8lednic ter čestitk. Carinske stopnje naj bi bile sPodi i Za ma8nezite, kromitnl nepregorni material, za go-ln t,, papirnate predmete, toaletni papir, natron papir gosp0JT ^JANA, 27 februarja — Dva odbora republiškega in aktuar"uaKe^a zr>ora republiške skupščine sta razpravljala o rešCva . Problemih zaposlovanja in o predlogih za njihovo posiQ nje; Ob tem so poslanci menili, da je vsa politika za-rjeloviv?^3 ot*v'sna °d gospodarskega razvoja v republiki in Ugota .. organizacijah. V republiškem merilu ne smemo samo ljanju Jat'< temveč tudi odpraviti ovire, ki so na poti uveljav-vanja fk°nomske in strokovno utemeljene politike zaposlo-tilca ' reformi postaja vse bolj očitno, da mora biti polivaj a|?0s'OVan.Ja tesno povezana z gospodarstvom. Izobraže-lagaja]. treba zastaviti širše, da bi pozneje delavce laže pri-sfca 'P°trebam delovnih mest. Pripravlja pa se tudi sistem-Probie v pr'Pravn'^tva, katerega osnovni namen je rešiti BprJ^sposaD''anJa m uvaJanJa mladih kadrov na delo. tOGRAD, 27. februarja — O *bo da je na svoji seji menil, da je treba z zakonom določiti, 08n0*aseben prevoz v vsej držav1 možno opravljati samo kot Oseba deJavnost, ki jo lahko opravlja samo kvalificirana omei' Osebni prevoznik pa Ima lahko samo en kamion z BEo tnakshna,no nosilnostjo Val h^KAD, 27. februarja - Zvezni i/vršni svet je preuče-*avze] ^ment o načrtu dolgoročnega razvoja energetike in se ki Dl' da Je treba najti najsmotrnejše variante tega načrta, nainiiZagotav,iaii deželi oziroma gospodarstvu energijo po Je pQ PpRAD. 29. februarja — Zvezni zbor zvezne skupščine bah, jn ^ rem Postopku sprejel predlog zakona o spremem-kona dopolnitvah zakona o carinski stopnji In predlog za-benih' Ureia dolžnlškoupniške odnose med uporabniki druž-^°sebn1he^StCV- **°'e8 tega pa Je sprejel še predlog zakona o trebe v i **ev'znm kvotah za uvoz opreme za določene pobi pQ. '^tu 1968 in predlog zakona o odložitvi plačila anuitet rUcija '^anju roka za vračanje kredita, ki ga je dala fede-Prlpoj^ "gradnjo proge Sarajevo—Ploče. Ob tem pa je treba 50 da so ti predlogi naleteli na proteste poslancev, dajali tako imenovani hitri postopek. Odbor za promet zveznega starih dinarjev ter tovarni Bagat v Zadru motorčke za šivalne stroje v vrednosti 150 milijonov. Sedaj pa se dogovarjajo glede prodaje elektromotorjev podjetju Krommetail Velenje, ki naj bi bili ugra-jeni v nape za čiščenje zraka v kuhinjah. Računajo, da bi tu lahko prodali okrog 15 do 20.000 motorčkov letno. Seveda pa uspešna prodaja še ni vse. V podjetju se zavedajo, da morajo proizvodne stroške znižati. Zato so letos ured li lastno livarno, v kateri bodo lahko za 25 odstotkov ceneje izdelovali potrebne odlitke. Glede na trenutne pogoje v tovarni menijo, da letos v proizvodnji ne bo zastojev. Težave bi lahko nastopile le pri uvozu reprodukcijskega materiala. S. Zupan V trgovinah dražja pijača Dosedanji odlok o občin skem prometnem davku je predpisoval enotno stopnjo 20 odstotkov od prometa z alkoholnimi pijačami tako v trgovini kot v gostinstvu. Več kot polovica občin v Sloveniji pa ima za ti dve panogi gospodarstva predpisane različne stopnje, tako da znaša v trgovini za pet odstotkov več kot v gostinstvu. Vsekakor je ta razlika pravična, saj ima gostinstvo pri prodaji alkoholnih pijač občutno večje režijske stroške kot pa trgovina in da jc ob enaki stopnji pri prodaji v necna komernem položaju. Zato je občinska skupščina Jesenice na zadnji seji sprejela odlok, da znaša občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini 25 odstotkov, od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu pa 20 odstotkov. Na ta način bo v trgovinah ;eseniške občine odslej pijača nekoliko dražja. S tem bo doseženo tudi delno povečanje dohodka v občinskem proračunu in pri temeljni izobraževalni skupnosti za okrog 160 tisoč novih dinar jev. J. Vldic Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali naslednji odškodnini: za eksplozijo dne 15.2.1968 POTOKAR-JU JANEZU, Sorska 22, Sk. Loka 2.196,592 S din za vlom dne 22.2.1968 ERJAVCU JANEZU, Hrib 15, Preddvor 256.010 S din Uprava Zavarovalnice Sava PE Kranj Bodo triglavske žičnice padle v vodo? Kranj odstopil kot soustanovitelj zavoda za izgradnjo triglavskih žičnic Minuli četrtek je bil v Radovljici sestanek soustanoviteljev zaveda za izgradn:o triglavskih žičnic. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika turistične zveze Slovenije in republiškega sekretariata za gospodarstvo. Glavna ugotovitev omenjenega posvetovanja je, da po sedmih letih obstoja zavoda za izgradnjo triglavskih žil-nic še ni nobenih vidnih možnosti, da bi žičnice začeli graditi, čeprav so vsi potrebni projekti in analize že izdelani. Predstavnik zaveda je povedal, da je nadaljnji ob-iloj tega zavoda nejasen, ker mu primanjkuje sredstev za nemoteno delo. Tako že dva meseca niso mogli izplačati osebnih dohodkov uslužbencem zavoda, iz lanskega leta pa ima zavod še okoli 3,5 milijona S dinarjev neplačanih obveznosti. Na sestanku je predstavnik občinske skupščine Kranj sporočil, da se je kranjska občinska skupščina odločila izstopiti iz soustanoviteljstva zavoda za izgradnjo triglavskih žičnic, vendar bo procentualno zagotovila sredstva za delo zavoda v tem letu, ravno tako pa bo prispevala denar za kritje lanske izgube. Naslednja zanimiva ugotovitev tega sestanka je tudi, da gradnja triglavskih žičnic ni samo zadeva radovljiške* jeseniške in kranjske občine, temveč je to vseslovenska zadeva, če ni morda celo širšega — jugoslovanskega značaja. Glavna skrb zavoda bo torej, da dobi sredstva za svoje delo v tem letu in da poišče investitorja, ki bi bil pripravljen prispevati sredstva za začetek gradnje triglavskih žičnic. Ob vsej tej negotovosti zavoda za izgradnjo triglavskih žičnic se nehote poraja vprašanje, kam vodi neprizadetost nekaterih ustanov, za katera bi bilo nujno, da jih zanima, kdaj se bodo začele triglavske žičnice graditi. Čeprav so na voljo vsi podatki, da bi bila gradnja žičnic na Triglav rentabilna, pa je vse videti, da se položaj ne bo premaknil z mrtve točke, saj so podobni poskusi bili že nekajkrat obsojeni na propad. V. Gučck Razpisna komisija pri KOMUNALNEM PODJETJU Vodovod Bled razpisuje prosto delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev: — visoka strokovna izobrazba -- gradbeni inženir s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu — srednja šolska izobrazba — gradbeni tehnik s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu — visokokvalificirani delavec gradbene ali vodovodne smeri z najmanj 15-letno prakso na vodilnem delovnem mestu Poleg vloge morajo kandidati predložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo c dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge je poslati na naslov razpisne komisije pri Komunalnem podjetju Vjdovod Bled do vključno 25. marca 1968. -GA Znižali smo cene KRANJ moškim oblekam od din 435,00 na din 269,00 moškim hlačam od din 132,00 na din 59,00 V prodaji so v KONFEKCIJI (na klancu), Vodoplv-čeva 7. Popravila konfekcijskih oblačil, kupljenih v prodajalnah ELITA, izvršujemo brezplačno v KONFEKCIJI na Titovem trgu 7 v Kranju. Komunalna taksa za motorna vozila Podjetje Varnost iz LJubljane je v Kranju minuli četrtek pripravilo za vratarje oziroma čuvaje delovnih organizacij v kranjski občini praktični prikaz gašenja požarov. Namen tega je, da bi le-ti lahko ob morebitnih nesrečah čim hitreje ukrepali. Podjetje Varnost bo v prihodnje pripravilo še več takšnih tečajev — Foto: F. Perdan Na zadnji seji občinske skupščine Jesenice so se odborniki najdlje vrteli okrog vprašanja uvedbe komunalnih taks za cestna motorna vozila. Ker je komunalna taksa za cestna motorna vozila predpisana samo za vozila v zasebni lastnini, je odbornik Jože Podobnik vprašal, če to velja tudi za zasebnike, združene v Jesenice - Transportu. »če bodo oni oproščeni plačevanja taks za avtomobile,« je dejal Podobnik, »potem se bomo na Plavžu združili lastniki fičkov in ustanovili podjetje, pa bomo oproščeni pla-čanja taks.« Tovariš Lavte-žar, načelnik oddelka za finance, je pojasnil, da je v podjetju Jesenice-Transport pet zasebnikov, ki so svoja vozila prepisali v last podjetju in bodo zato oproščeni plačanja taks, medlem ko bodo vsi drugi v tem podjetju plačevali takso. Veliko pripomb je bilo glede tega, ker občina Ljubljana - Center ni sprejela tega odloka za svoje območje. Denar, zbran od taks, se bo strogo namensko uporabil samo za občinske ceste IV. reda. Ker sredi Ljubljane hi takšnih cest, jim ni bilo potrebno uvajati taks za motorna vozila. Odborniki so zahtevali več pojasnil od nav-vočih republiških poslancev, ki so morali vložiti precej truda, da so odbornikom pojasnili namen komunalnih taks. Ker se je razprava o tem vprašanju zavlačevala, je odbornik Pogačnik hudomušno pripomnil: »Davek plačamo vsi; če pešačimo, pla čamo davek za podplate, če se vozimo z avtobusi, plačamo vozno karto, če pa se vozimo s fičkom, ne trgamo podplatov in zato plačajmo komunalno takso. Odbornik, ki ima avtomobil, nima pa denarja za takso, naj predlaga, da se poveča sklad za občinske socialne podpore in mu bomo nakazali podporo, da bo lahko plačal takso za avtomobil.« Zameril je odbornikom, ker so se zelo hitro strinjali glede prispevka od kmetijske dejavnosti in iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, zadržujejo pa se na področju taks za avtomobile, ker so skoraj vsi pri" zadeti. Skupščina je po daljši razpravi sprejela odlok o komunalnih taksah za zasebne avtomobile. Po tem sklepu bodo lastniki tovornih vozil (tovornjaki in priklopniki) glede na nosilnost letno plačevali takso v znesku: do 3 tone nosilnosti 40.000 S din; od 3 do 4 tone 172.500 S din; od 7 do 8 ton 550.000 S din; od 9 do 10 ton milijon S din in SI tovornjake nad 10 ton milijon S din in za vsako tono nosilnosti nad 10 ton po 300 tisoč S din. Za zasebne avtomobile bodo lastniki plačevali takso: do 900 cem 8000 S din; od 900 do 1350 cem 12.000 S din; od 1350 do 1800 cem 30.000 S din in nad 3100 cem 150.000 starih din ( ne navajam . se za vse avtomobile, temve samo za nekatere). Za motorna kolesa taKsa znaša od 3000 do 6000 S dm-Za motoma kolesa in osebne avtomobile so takse oproščeni invalidi. J. Vidlc tak- Pred štirinajstimi dnevi so delavci podjetja Tehnik iz Škofje Loke začeli graditi nov Puštal-ski most čez Poljansko Soro. Nov most bo dolg 36 metrov in širok 10,5 metra. Računajo, da bo zgrajen do avgusta. — Foto: F. Perdan S seje tržiške občinske skupščine Novi odloki Tržiška skupščina je na svoji zadnji seji, ki je bila P^e^' nji teden, sprejela vrsto odlokov, med njimi o prispevkih i davkih občanov, o komunalnih taksah, o ustanovitvi sklada i gradnjo spomenika NOV v Tržiču, o določitvi stopenj za nanciranje temeljne izobraževalne skupnosti in še nekatc druge. Odborniki obeh zborov tržiške občinske skupščine s0 nfA, bolj živahno razpravljali o spremembah in dopolnitvah °"'°s0 0 komunalnih taksah v občini Tržič. O teh spremembah že prej razpravljali predstavniki vseh petih gorenjskih 0 čin in se domenili, da bi omenjene odloke uskladili m polnili v okviru določil spremembe republiškega zakona komunalnih taksah. Ta odlok so v Tržiču dopolnili s f da so določili mesta za parkiranje avtomobilov in tudi pisali pristojbine za parkiranje. Tako bo organizirana v žiču posebna služba za čuvanje motornih vozil in pobira takse na določenih mestih za parkiranje, in sicer na svobode in na Cankarjevi cesti od odcepa JLA do Prvc^anl0. slednjega križišča. Za vsa osebna vozila, motorna kolega, _^ pede in avtobuse bo veljalo celodnevno parkiranje 6 N za prvo uro parkiranja 2,5 N din in za vsako nadaljnjo 1 N dinar, medtem ko bodo vozniki tovornjakov placa parkiranje 5 N din. Nadalje so tržiški odborniki skleni^ Groharjevo naselje v škofji Loki prav gotovo sodi med sodobno urejena stanovanjska naselja. Le redkokje Imajo stanovalci poleg bloka urejen tudi prostor za sušenje perila in čiščenje preprog. Ytrt>sii VVarren Bcaty. Ta je tudi producent filma, poleg tega pa v njem igra naslovno vlogo. Po sodbi kritikov Pomeni nova filmska verzija resniene zgodbe o Bonnie in Clydu — saj je znr.no, da 60 doslej že nekajkrat pobeli film na to temo — korak naprej v ameriški proizvodnji. Obisk filma to samo Potrjuje. O svojem filmu odgovnrja na vprašanja novinarjev takole: Zakaj so junaki vaših filmov vedno »z druge strani« družbe? Ti ljudje me najbolj zanihajo. Sestavni del družbe so ln njeno ogledalo. Vsak od nas nenehno skrbi, da bi jim no pripadal, da bi ne sodil mednje. Menite, da je borba izobčencev povsem brezuspešna? Borba je njihova edina možnost. Seveda je ta borba neenaka, tako kot je to lahko reči za borbo črncev za enakopravnost pri nas. Moje simpatije so pri tistih, ki so na zunanji strani, tistih, ki se niso mogli prilagoditi in ki so vse svoje življenje poskušali družbo, v kateri žive, spremeniti. St:i takšna tudi vaša junaka Bonnie in Clyde? Ne. Bonnie in Clyde sta mi bo!j zsnimiva kot pa predstavnika tistih, ki bi želeli spreminjati družbo. Tudi nista vedela, kaj pravzaprav poienjeta. Kradla sta. ker sta imela možnost krasti. Cas tedaj je bil prepoln naivnih ljudi. B:>nke so poslovale nezavarovano. Zakaj je v vašem filmu toliko nasilja? Verjamem v mirno reševanje sporov, vendar ne verjamem in nimam vere v učinkovitost takšnega reševanja. Zdi se mi, da ima nekaj ubojev boljši efekt. Kadarkoli vidim, da bi bilo nujno potrebno v družbi spremeniti stvari, potem se mi zdi, da so tisti, ki branijo to družbo, zaprti v neprobojno trdnjavo. Edina pet ki jc. jo pot napada. In tisti, ki družbo zagovarjajo in skrbe, da ljudje žive v določenih okvirih, tudi dobro vedo, kaj jc to nasilje. Sam sem se o tem prepričal prav v bojih črncev za njihove državljanske pravice. In vendar, zakaj prikazujete nasilje tako realistično? Vse od svojega prvega filma sem vztrajal, da se nasilje prikaže takšno kot je. Ne verjamem, da bi bil lahko človek v trenutku, ko ustvarja takšen film, tudi cenzor samemu sebi. In če se nasilje že prikazuje, zakaj se ne prikaže čimbolj verno. V primeru Bonnie in Clyda pa jc to nasilje podkrepljeno tudi z resničnimi dejstvi. Je družbeni okvir, v katere- Do leta 1969 letni kino Pred leti smo v Kranju •meli letni kinematograf. Iz različnih vzrokov je bilo tedaj kranjski kinematograf-8ko podjetje prisiljeno, da je ta kinematograf, ki je bil si cer med najlepšimi v nasl državi, ukinilo. Podrli so zidano projekcijsko ploskev in pospravili klopi. V podjetju so dolgo časa razmišljali o novem letnem kinu. Zdaj kaže, da bodo zamisel lahko uresničili. V sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo se je kinematografsko podjetje odločilo za lokacijo na vrtu Bradu Kieselsteln, v neposredni bližini Gasilskega trga. V pripravi so že idejni projekti in kot so nam zatrdili, bodo načrti izgotovljcnl že do maja. V Juniju pa naj bi točeli graditi. Nov letni kino bo pokrit s stekleno streho. Vključen bo v kompleks celotnega gradu. Eno predstavo si bo lahko ogledalo okoli 800 do 900 gledalcev. Vsa dela bodo stala od 10 — 50 milijonov starih dinarjev. Poleg avditorija bo zgrajena tudi kavarna, ki bo odprta ves dan. V načrtu pa Je tudi, da bi zgradili poleg filmskega avditorija tudi gledališki avditorij, če se bodo našla sredstva. V podjetju so nam povedali, da bo nov letni kino zgrajen predvidoma do maja 1969 leta. Dokler ne bo zgrajen gledališki avditorij, pa bodo pred zidno projekcijsko ploskvijo zgradili oder, tako, da bodo lahko prirejali tudi zabavne prireditve. ga ste postavili Bonnie in Clyda popolnoma realen? Ne! Svet, ki sem si ga zamislil ni stvarna, dokumentarna reprodukcija današnjega sveta. Verjamem pa, da nismo ustvarili v filmu posebnega sveta in družbo kot posebno družbo. Moj film je prej abstrakcija kot reportaža. Vemo, da se je zgodba o Bonnie in Clvdu že spremenila v legendo. Nas zanima, koliko je v filmu avtentičnosti in koliko legende? Mislim, da je imela predvsem Bonnie izredno močno samorazumevanjc. Vedela je, kaj počne. Skupaj sta začela z avanturami, saj je bil Clyde vse do njunega srečanja nespreten in okoren. Kradla sta najprej zato, da bi vrnila dolgove. Banke so imele denar, onadva ne. V nekem trenutku se jima je pač zazdelo, da je to nepravično. Ugotovila sta, da bi bilo prav, če bi del tega denarja imela zase. Ko sta pričela krasti in ubijati, nista dobro vedela, kaj prčnota. Nista se zavedala. Njuna dejanja so bila večja od njiju. Ubijala sta slučajno. Njuno smt pa ste v filmu prikazali povsem nasprotno — hladno in profesionalno? »To sem tudi želel. Ta uboj je bil uboj brez strasti, hladen in profesionalen. Šerif Ilammer ju ni ubil po nekakšnem častnem kodeksu niti ne po nekakšnem moralnem sistemu. Storil je to po službeni dolžnosti, tako kot vsi tisti, ki so mu pri tem pomagali. Na tisoče krogel je bilo izstreljenih na Bonnie in Cly-da. Avtomobil, s katerim sta se prevažala iz kraja v kraj, pa so še dolgo po njuni smrti, vse do leta 1946, kazali kot »avto smrti« na karnevalih v Južni Ameriki.« Tako pripoveduje Arthur Penn o svojem najnovejšem filmu. Ljubljanska Vesna je film že odkupila. Pravijo pa, da bi utegnili čakati še precej časa, ker bi ga radi podnaslovih na novih napravah za pcdnaslavljanje. No, prepričani smo, da bo imel tudi pri nas veliko gledalcev, saj gre za izjemno stvaritev ameriške film-ke proizvodnje, za film, o katerem se je lani največ govorilo in pisalo. Prizor iz odličnega češkoslovaškega filma Strogo nadzorovani vlaki, ki ga bomo videli naslednji teden. Film kandidira za letošnjega Oscarja ■ Puljski festival 1968 V konkurenci samo 15 filmov Lanskoletni festival v Pu-Iju je prinesel v jugoslovanski film marsikaj novega. Pomenil je potrditev domneve, da si je jugoslovanski film uspel ustvariti svoj lasten izraz in tudi s celotno lanskoletno produkcijo, ki so jo predvajali v areni in v kinematografih, potrdil, da je naš film nr redil kvaliteten korak naprej. Ta vsakoletna prireditev doživlja iz leta v leto tudi številno kritike. Predvsem se pritožujejo avtorji filmov. Ti trdijo, da je projekcija v areni izredno slaba. Pa tudi spremljevalci festivala, kritiki, strokovnjaki, gostje in novinarji bi raje imeli festival, ki bi imel povsem delovni poudarek. Arena in njena publika marsikomu ni všeč. Aleksander Petrovič pravi, da je reakcija publike na določen film povsem nerazumljiva. Kot potrditev te svoje trditve navaja dejstvo, da so gledalci letos v Pulju njego- Ob številnih novih filmih, ki prihajajo v kranjske kinematografe, smo skorajda prezrti, da je v programu prav malo kinotečnih filmov. V Ljubljani imajo zdaj kinoteko in filmsko gledališče. V Kranju imamo le redni — komercialni program. Prepričani smo, da bi kinotečni filmi prav tako imeli svoj krog gledalcev. Marsikdo bi si rad ogledal film, ki ga ni več na rednem programu in ne nazadnje sodijo ti filmi tudi k pouku filmske vzgoje. Znano je, da kinotečne filme radi gledajo tudi mlajši gledalci. Prav zaradi njih pa bi bilo prav, če bi v rednem programu, morda v nedeljskih matinejskih predstavah, videli več kinotečnih filmov kot smo jih doslej. ve Zbiralce perja precej hladj no sprejeli, medtem ko ja njegov film, ko so ga pred« vajali v dvoranah v naši dr*, j žavi. imel pri gledalcih velilo uspeh. Gledalci, pravi, iz-1 žvižgajo film, ki potem dobt v tujini številne nagradej Včasih, nadaljuje, so gledalci festival lahko spremljali, zdaj pa so jih avtorji že daleč prerasli. J No, kljub temu bo festival jugoslovanskega filma še naprej v Pulju. Letos bodo y uradni konkurenci prikazali le 15 filmov. Ostale filme letošnje produkcije pa bodo prikazali na posebnih, bolj al| manj komercialnih projekcU jah. Čeprav so uradno uki«! nili informativno sekcijo, ja ta v resnici zdaj še bolj razw žirjena. O prikazovanju fiH mov na teh projekcijah bodo odločali producenti in ne žin rija. Novost v pravilih festivala jo, da bodo odslej filmo poklicali na festival. Doslej so filme prijavljali producentja sami, žirija pa je potem odločala o filmih, ki bodo predvajani v konkurenci. Generalni sekretar Združenja filmskih delavcev ZdravJ ko Randič zatrjuje, da bodo odslej projekcije v areni mnogo boljše. Obenem pa tu-; di napoveduje, da bodo že do leta 1969 zgradili v Pulju pon sebno festivalsko dvorano^ kjer bodo predvajani samo najboljši filmi. Letošnji festival bo že pefrt najsti po vrsti. Majhen jubilej bo slavil in kaže, da bo le drugačen kot je bil doslej,' GLAS •* 8. STRAN S poti po Madžarski Majhne skrbi malega naroda Budimpešta je dvomilijonsko mesto. Donava deli to metropolo na stari del Budo in na novejši del Pešto. Nemalo skrbi pri tem imajo madžarski urbanisti, ki se še danes niso povsem zedinili, kateremu delu mesta dati prednost pri nadaljnjem razvoju in izgradnji, še danes veliko razmišljajo o tem, kako ohraniti stari del Budo, ne da bi bil pri tem okrnjen videz novega dela Pešte. Sedanjih pet mostov na Donavi z naglim razvojem motorizacije in turizma na Madžarskem ne bo zadoščalo za rešitev prometnih vrzeli Budimpešte. Pogovarjal sem se s starim znancem o vsakdanjih težavah človeka, ki živi v glavnem mestu. Te so skoraj — bi lahko rekel — enake kot v drugih velikih mestih drugod in pri nas. Tudi v Budimpešti je urbanizem ena izmed zelo priljubljenih tem razgovorov. Nemalo sem bil presenečen, ko sem imel možnost videli na novo urejeno prometno križišče, ki je stalo precej denarja in ko so čez nekaj dni ponovno prišli delavci mestnega komunalnega podjetja in začeli komaj na novo položeni asfalt prekopavati ker so »načrtovalci« pozabili na ureditev kanalizacije. To mi je dalo občutek, da sem se počutil še bolj domačega, saj se enake stvari dogajajo tudi pri nas doma. TURIZEM POČASI, A VZTRAJNO ODPIRA ZAPRTOST Turizem postaja na Madžarskem iz dneva v dan vse bolj upoštevana gospodarska panoga. Za njegov razvoj so vse možnosti in vsestranska je pomoč tistim, ki želijo vpeljati novitete, ki bi privabile še več turistov. Zavedajo se tega, da sodobnemu potujočemu nomadu ne zadoščajo le naravne lepote, da je poleg teh potrebno poskrbeti še za kopico drugih stvari, ki so neobhodno potrebne za vsestransko dobro počutje turistov. Edina šibka točka Madžarov pri vsem .em so hoteli. Tu mislim predvsem na število ležišč, saj so šele z letošnjim letom, ko so prenovili stari hotel na »otoku« (Eržibet sigetu) na Donavi dosegli enako zmogljivost prenočišč kot jih je imela Budimpešta pred vojno, kajti med vojno in v letu 1956 je bilo precej hotelov uničenih in porušenih. Ni opaziti ne vem kako veliko naglico in zaletavost pri planiranju in izgradnji hotelskega omrežja, kajti — kot sami Madžari pravijo — naglica bi samo škodila sistematični in pametni politiki pri tej izgradnji. Posebno mesto v madžarskem turizmu je posvečeno Blatnemu jezeru. Lahko rečem, da Madžari poskušajo to edinstveno panonsko jezero približati drugim evropskim »jezerskim« turističnim središčem. Samo Blatno jezero bi bilo še lahko veliko bolj »blatno« kot je sicer, Vi udar so tudi tu naredili korak naprej in na vse načine si prizadevajo, da bi vsaj obalo jezera uredili tako, da ne bi človek že pri prvem koraku v vodo imel občutek, da je stopil v močvirje. Veliko skrbi jim v poletnih mesecih povzročajo komarji, katerih je največ takrat, ko se začenja poletje in prihajajo turisti. 1 -i'esenelilo me je tudi visoko število naravnih ter-malruii kopališč, ki so jih v zadnjih nekaj letih zgraaili. Imajo vsa pogoje, da bodo gleue te^a čez nekaj časa lahko konkurirali tudi drugim evropsko znanim ter-] malnim zdraviliščem, saj imajo neizčrpne zaloge zdravilnih mineralnih voda. MADŽARSKA NIMA TOVARNE OSEBNIH AVTOMOBILOV Ko sem opazoval živopisa-no karavano osebnih avtomobilov, ki so več ali manj »drveli« po ulicah, sem imel občutek, da gledam detiie avtomobilov vseh svetovnih firm. Največ je videti mos-kviče, \vartburge, škode in na Madžarskem najboij popularne trabante (dvotaktni vzhod-nonemški osebni avtomobil — 600cem). Trabanti so na Madžarskem isto kot pri nas fićkoti le s to razliko, da se ne dobijo na posojilo, da po estetskem videzu daleč zaostajajo za fičkoti in da je tudi njihova hitrost precej omejena. Za madžarsko avtomobilsko tržišče se zanimajo številne avtomobilske hiše, saj je avtomobilski trg prazen, kupcev pa je iz dneva v dan več. Za naročeni avtomobil v gotovinskem predplačilu je treba čakati tudi po dve leti ali pa še več. Posebne težave imajo z oskrbo rezervnih delov za »kapitalistične avtomobile«. Pogovarjal sem se s starim znancem, ki ima peugeota 403. Pred nekaj meseci se mu je zlomila pogonska gred. Zastonj moleduje na vseh koncih in krajih, tega dela na Madžarskem ne more dobiti. Pisati v tovarno v Francijo tudi ne more, ker mu za uvoz tega rezervnega dela ne odobrijo deviz. Kot mi je povedal, je prisiljen čakati na ugodno priložnost, da bo lahko kje kupil kak odsluženi 403 in zamenjal pokvarjeni del na svojem avtomobilu. V zadnjem času Madžari zleo kupujejo (zdaj šele predplačujejo) volksvvagnove hrošče, različne oplove modele, zelo iskani so tudi fiati 850 in tudi naš 750 je zelo cenjen. Na Madžarskem je še isto mnenje kot je pred leti prevladovalo pri nas, da je namreč avto razkošje, da ni neobhodno potreben pri opravljanju vsakodnevnih dolžnosti. Zanimivo je tudi, da za nakup osebnih avtomobilov ni nobenih oblik finančne podpore niti kreditiranja. Tisti, ki si želi avtomobil, oziroma ki mu narekujejo službene potrebe, da ga nujno potrebuje, mora imeti toliko gotovine, kolikor stane avto, šele potem se lahko vpiše v seznam čakajočih. Čas čakanja — kot sem že prej omenil — je najmanj dve leti, manj vsekakor ne, lahko pa tudi več. Servisne službe Madžarska nima razvite. Tisto, kar imajo, jc bilo do nedavnega samo v družbenih rokah, pa ni in ni »klapalo«. V zadnjem času so dali možnost zasebnikom, da odpirajo mehanične in servisne delavnice in s tem se je začela nova doba v madžarski storitveni dejav nosti. Zasebniki so vzeli pobudo v svoje roke in baje niso brez dela. Svojevrstna posebnost na Madžarskem so bencinske črpalke — taku po zunanjem videzu kot tudi po ceni bencina. Za naše in tudi za njihove razmere je bencin drago plačan, dražji je celo kot pri nas. Toda — kot pravijo tisti, ki se želijo voziti — ga bodo kupovali, pa naj bo cena še tako visoka. Nagli razvoj motorizacije je prinesel tudi na Madžarsko »podkupovanje in preplačevanje«. Nasploh je precej dobrih vi-cev na račun popoldanskega dela v raznih družbenih mehaničnih delavnicah, kjer so neizčrpne možnosti za »fuša-nje«. Seveda je kontrola stroga, toda kdaj in kje se je posrečilo tovrstno zaslužkar-stvo popolnoma preprečiti!? Za zdaj v madžarskih vladnih in gospodarskih krogih še prevladuje zelo pametno mišljenje, da tako mala država, kot je Madžarska, ne potrebuje lastne tovarne osebnih avtomobilov in tako ostajajo zelo osamljeni v socialističnem »taboru« brez lastne proizvodnje osebnih avtomobilov. Precej računajo na izboljšanje razmer potem ko bo v Sovjetski zvezi začela fiatova tovarna polniti nenasičeni sovjetski avtomobilski trg. Potem bo tudi nekaj »ruskih fiatov« zatavalo na Madžarsko. Velike težave so tudi z garažami. V modernih stanovanjskih naseljih, ki so jih začeli graditi pred leti, še niso računali na garaže, in tako imajo motorizirani stanovalci precej preglavic, kam spraviti težko pridobljeni avto. Uvoz avtomobilov je zelo omejen, samo nekaj sto na leto. Pravijo, da so devize bolj potrebne za druge stvari/ ki jih moramo uvažati. Skratka — standard široke potrošnje na Madžarskem se počasi, a vztrajno dviga. Mnogo pričakujejo od nove gospodarske reforme, ki so jo letos na podlagi čeških, poljskih, jugoslovanskih in vzhodnonemških izkušenj začeli uvajati tudi na Madžarskem. Predvsem je že po nekaj tednih opaziti, da se razmere na tržišču popravljajo in da je možno kupiti tudi take predmete, ki so bili do nedavnega na Madžarskem samo sanje oziroma zelo velika redkost iz »črnega uvoza«. Jurij Danč Svet osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto administra-torke za določen čas (od 15. 3. do 15. 7.1968) Pogoji: — končana administrativna ali Ekonomska sred nja šola, prednost imajo kandidatinje z delovno prakso v šolstvu — OD se določi po pravilniku zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Med slovenskimi bralci je še mnogo takih, ki niso uspeli dobiti roman T. Svetina ?OSECUKA]\A I. in II. del Zato razpisujemo prednaročilo: \) za I. in II. del b) samo za I. del knjigi vezani v celoplatno, strani 1472, cena N din 140.— knjiga vezana v celoplatno, strani 569, cena N din 55.— Zavod bo knjigi ponatisnil le v primeru, če bo dovolj prednaročnikov. Prednaročila sprejemamo do konca aprila 1968, knjigi pa bosta predvidoma izšli do novembra 1.1. Naročilnica Podpisani kraj, ulica Pošta...........................................................................„.......................«i NAROČAM ROMAN UKANA a) I. in II.de' cena N din 140.— plačljivo v štirih obrokih po Ndin 35.— b) sarno I. del cena N din 55.— plačljivo v dveh obrokih po Ndin 27,50 INFORMATIVNO NAROČAM TUDI UKANA III. del (IZID V LETU 1969) (neustrezno prečrtaj) Znamka za N din 0,20 ZAVOD BOREC knjigotrški oddelek LJUBLJANA (podpis naročnika) BEETHOVNOVA 10/11. Te dni po svetu so e z so riiSSS 27. februarja -2j*0d0ne sile FNO so na-2 iS, sa,gonska predmestja se^e!ami' medtem ko »zewebuc ameriške enote 0^3* baretke« spopadle jlhvobodiln.mi silami, k: Dad cm!iali tanki-bruari CS 8ALAAM- fe-racil i ~~ C,an svcta lede Preiu in poscb"i odposlanec GSSfi!" Pta Edvard sk0mi k med sv°Jim ob|- tanzani|Vcbli!n'anii S°vorI1 Uvr»*o m študentom o ne- s5£?fl Politiki. Predf^JF- 27. februarja - davai ,e pred dnwi pre" Skopja Polill;:'11cniu aktivu krenu S,afeta mladosti bo 8fadbu-na Pot 30- aprI,a 7 , «Wšca velike hidrocenira- sebni ~ f - febrtiarja — Po-SredL-Prcds,avnik OZN na lariSf? v»hodu Gunnar York ?v- 0c1potoval v New Sekrp*^ -Jer bo generalnemu ročai ,r'1' 07AT U Taritu pa" Pos'an°,rt/ultali!l svojega od- 28 ■ r ■ fašisti' februarja — Neo-nem ' 80 v Italijanskem KIav-ške *U orKanizJrali divja^ ProU :[0^okacije in akclJe seCe h, dentom, ki se že metke ,,°,re za obnovo italijan-v fak,?,Verze- Tak<> »o vdrli in v ntel° za politične vede ttrJaC"0 fakui^*o ** * 11 *mim " verlgaml napad NEWYo!fB5V ran^»h- kr. • KK. 28. februarja .ie »Preiei Vice ie soglisno Izrael h l'esoluciJo, ki po/.iva skim h °1ajSa vrn|tov arab-oe8'incem na svoje do- move • cern na svoje do °ili v W katerih so pobeg An»erUir , I 29- feb™arja — novn0 a,a so da,,e3 pa" 8t;,nnv, 7;ače'a bombardirati in žei!nJske četrti v Hanoiu H^S** progo v Hal- niena ^""h" slabega vre-da,j, 80 si »skala cilje z ra- Jgj DELIH, 29. februarja ^^;T'na 77 držav na drugi N in ko»ferenei o trgovi-timatJazv°Ju k sklenila ul-organv?0 zahtevali naj vsi v Ponct?1^1"011^ najkasneje ^ "cdeljek pretrgajo sploš- kretn Plave in se začno koncih p°saJati .0 posame* ^vprašanjih. Jijansti 29< februarJ* - 1»«-l-anf *. , «uianji minister r0e4, *e v parlamentu po o P(), ? .stikw s Hanoiem in di, y Ju "a Srednjem vzho-Jai j sy°iem govoru je de-v ,' . * *■ vietnamska vojna «am^ !ll faz1' da s»a mogoči nJa a„dve potl ~ a,i ^aja-Paa Pa kataslrofalen spo- bo dne 4 . 3. 1968 ob 9. uri na JAVNI DRAŽBI v Šenčurju it. 88 PRODAJAL razno kmetijsko orodje, in sicer: parilua kolona aparat za avtogeno \arjenjc krožna žaga Irak tor sid plevetnik Fcrguson polgoscnice za traktor fcrguson sadna škropilnica (ročna) br/oparilnik 200-litrski puhalnik Vulkau tehtnica 5lK)kg kalutasta brana © kombajn za krompir VEB 3014 C) 3 kom. scler.ski rsmeiniki 50 V SO A ^ 4 kom. vozički VUK brez baterij in nekaj manjših predmetov /a kmetijstvo Kmetijsko živilski kombinat KRANJ GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ Pomlad se bliža in prav je, da si pravočasno pre-skibite načrt. Strokovni nasvet in vse vrste tipskih načrtov enodružinskih, dvojčkov in vrstnih hiš dobite v najkrajšem času pri PROJEKTIVNEM PODJETJU KRANJ, Cesta JI.A 6/1 (nebotičnik). Ste bolni? Vas buli jo ledvice, želodec, imate žolčuc kamne, bolujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, črevesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se morda preveč debelitc? Pri teh boleznih je najvažnejša prehrana. Katera živila in kako pripravljena smete u/.ivati, da se boste pozdravili, boste izvedeli iz knjige Praktična kuharica — poglavja o prehrani bolnikov, katera je napisal pri/.nani zdravnik — internist na podlagi najnovejših dognanj v medicini. Knjiga PRAKTIČNA KUHARICA ima nad tisoč receptov, 352 strani, stane pa samo 24.— N din! Na ročite jo na naslov: PRAKTIČNA KUHARICA, Ljubljana, poštni predal 302. 40—50 »/o ZNIŽANJE CEN RAZPRODAJA OBUTVE Trgovina TEKSTIL v Kranju prodaja volnene komplete, obleke in otroška krila po 40 —50 °d znižanih cenah. Trgovina DOJENČEK v Kranju zraven hotela Evropa in trgovina Mojca v Tr/iču, Trg svobode (bivša trgovina Runo) razprOdajata vso obutev s 15°^ popustom. IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Razpisna komisija pri obrtnem podjetju TAPETNIŠTVO - SEDLARSTVO RADOVLJiCA razpisuje prosto delovno mesto direktorja po 104 členu statuta podjetja. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati šc enega od naslednjih pogojev: — Da ima srednjetehnično ali njej podobno šolo in najmanj 5 let prakse v tapetniških podjetjih, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih; — da je visokokvalificirani delavec v tapetniški stroki z 12 let prakse, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih. Poleg vloge naj kandidati predložijo overovljen prepis o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju Vloge poslati na naslov razpisne komisije pri obrtnem podietju Tapetništvo — sedlarstvo Radovljica do vključno 22. 3.1968. Komisija za delovna razmerja in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja PREHRANA, Ljubljana razglaša naslednja delovna mesta za: P-MARKET ŠKOFJA LOKA, NOVI SVET: 2 TOČAJKI splošni pogoji: kvalificirana točajka z najmanj 2 leti delovnih izkušenj; stanovanje v Škofji Loki. Poizkusna doba traja 60 dni. Možen je takojšen nastop službe. Vse ostale informacije daje in pismene ponudbe sprejema do 10. marca 1.1. soeialno-kadrovska služba podjetja vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure, Ljubljana, Kersnikova 2. REHRANA export-import Ljubljana TITA N KAMNIK TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA Naš proizvodni program: # litingi črni in porinkani 9 stavbne in pohištvene ključavnice, navadne in cilindrične, obešanke, navadne in cilindrične ^ gospodinjski strojčki 9 ročno orodje 9 ulitki za avtomobilsko in elektro industrijo iz temper litine in ulitki iz sive litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke. t** iM © 47 # Seržant jc Lil zidane volje, kajti če pojile vse po sreči, kakor je upal, bo končno le on tisti, ki bo v kratkem rešil zapleteno uganko belega pajka. Mrs. Irvine je bila čisto strta In je z dlanmi na senčili nemo strmela predse. »Gospa, nikar si tega nc ženite tako k srcu, saj ni tako važno,« jo je skušal tolažiti sekretar, ko se je bil seržant končno poslovil. »Ne morem razumeti vsega tega,« jc rekla tiho in potrto. »Sama sebi se zdim kot figura, ki jo potiskajo sem ter tja z neznanimi nameni in nič ne vem, kako naj se vse to konča.« Hubbard je sočutno gledal trpečo žensko in v tem razpoloženja pozabil na svoj službeni odnos do nje. V navalu čustev Je segel po njeni roki in jo pritisnil na ustnice. Sek ko jo je spustil, se je zavedla nenadne zaupljivosti svojega sekretarja, vendar ni ugovarjala, le vroča rdečica jI je zalila obraz in instinktivno je čutila, da mu lahko zaupa. Hubbard pa se resnosti njenega položaja menda sploh nI zavedal, kajti okrog usten mu je igral svojevrsten smehljaj. »Al sploh veste, kaj pomen to odkrtje?« je komaj iztisnila iz sebe. »Nekoč sem bila tako nespametna, da sem zatajila posest teh pajkov in ker so se z njimi dogajale grozotne reči, sem zdaj tudi Jaz osumljena sodelovanja.« V njenih očeh se je zrcalil obup in strah. »Ali mislite,« je šepnila čez nekaj Časa komaj slišno, »da me bodo aretirali?* »Tudi to nI izključeno, Mrs. Irvine,« je odvrnil hladno in mirno. »Rekel pa sem vam to zaradi tega, da ne boste nepripravljeni, če bi se res zgodilo kaj takega. Pajki v vaši lasti bi morda res utegnili biti važen dokaz, ker je mož iz Scotland Yarda odšel z njimi tako vzhičen.« — Muriel je kljub razburjenju opazila, da se je spet zelo čudno smehljal. — »Vendar pa vas moram potolažiti, kajti na podlagi samih indicijev angleškega državljana ne smejo kar tebi nič meni nič zapreti. Pa tudi, če bi se kaj takega /•/'■ ■'•'•>, zaradi tega ne smete obupava'.i,« je nadaljeval prepričevalno. »Ravnali bedo z vami zelo obzirno in prav kmalu spoznali, da so se hudo zmotili.« Medtem ko je govoril, Je Muriel spet nenadoma nagnila glavo, kot da prisluškuje nečemu, kar je nekoč že slišala, pa bi se zdaj rada spet spomnila. Nato se je zdrznila, krčevito vila v roki robček in rezko vprafala: »Kdo je komisar Conway?« Dvignila je glavo in uprla svoj pogled vanj. »žal vam tega ne morem povedati, Mrs. Irvine, ali recimo, na srečo,« se je popravil s ciničnim nasmeškom. »Povedali so ml namreč, da je treba poznanstvo s tem gospodom plačati navadno z nekaj leti. Cenejši on ni in nekaj let je zame vcndaile predolga doba. Sicer pa je menda prav posebne vrste tiček. Pravijo, da so metode, ki jih uporablja pri reševanju zapletenih primerov, ta':o pretkane, da mu nasedajo celo n-jvečji prebrisane!.« »Kaj pa se Je zgodilo tako posebnega?« je radovedno in nezaupno spraševala gospodična Babbeilv, ko se je bila spet polastila II Jb-barda. Čutila jc, da zaposluje Mrs. Irvine ■■■■■■fJMOTMBI ^^;.^.--.^.-^at-..u-vitvi P^e pla-tu »i ^anizacije na sve- Pred TŽe ,CIub An*:ije I uu leti, ustanovi- orpa ° slovemsko planinsko pSelj?0 ~ Triglavske Slove!,1. let P° ustanovitvi Jtva ii a P'aninskega dru-Ljublial februaria 1893 v leta Tj' m 19- Juli-ia ***** gu&ta • mniku ter 20- av" 8radi. 1sm8a Icta v Gornjem Rado'i M()zirJu, leta 1895 v so jo J101 in 1899 v Kranju, tudi n 3Prila 1903 ustanovili W Jesenicah deseto sa- , skeoa Jn°, Podružnico Sloven-T0 j P'aninskega društva. J fcnizira!! prvo r°JstV0 or" la med ega Planinskega de-ji u Jeseniškimi železar- nove 113 Pni seJ' so se člani-zgradi^ °r8ani/aci je od,oči,i cisnih rJ]a Golici sredi nar-k»čo ?Po|,an lepšo in večjo bi!a krj naslednjega leta je grajenia.na Vrhu GoIice do" r°čiii n'.»^OVesno Pa s° J° iz" «an£?nu 18- Ju'iia 1905' r'l0 SnTL * ie naglo šijem ,p v Mojstrani in Dov-8or0 dal jc v Kranjsko 6orni;Kateče, kjer so bih kuba s.hJ* vodstvom Ja- *aria ter ? in dn Jos'Pa Ti" tako dH' Vana Jalona prav tah. uclavna kot na Jeseni- Trenia ?.inskoJ or?Cd. osrednjo pla-Ja"i in ^"1!ZaciJ° v Ljub delano deseto po- družnico so se večala iz leta v leto, dokler ni bil sedež jeseniške podružnice S^D Ie ta 1908 prenesen v Kranjsko goro. Gorniki so se skupaj z dr. Tičarjem odločili zgra diti na Vršiču novo kočo, ki so jo odprli 4. avgusta 1912 leta. Prva svetovna vojna je povsod močno zavrla planinsko dejavnost. Med obema vojnama pa so gorniki na Jesenicah, Mojstrani, na Dovjem, v Kranjski gori in Ratečah spet začeli aktivno delati. Skalaši, ki so bili ustanov 1 jeni 2. februarja 1921, so do stojno nasledili Trigla/S.ce prijatelje, Piparje, ustanov; telje Slovenskega planinskega društva ter Drenovce. Ti so vnesli v klasične ob!ike planinstva nove zvrsti: planinsko fotografijo, jamarstvo ter smučarski in plezalni šport. Skalaši so prispevali veliko tudi k poživljenju planinsko alpinistične dejavnosti na Jesenicah. Bili so pobudniki novega organiziranega pla ninstva med jeseniškimi žele-zarji. 16. marca 1924 ie bila na Jesenicah ustanovljena dvain-trideseta podružnica SPD Skalaši so bili izredno marljivi. Upravljali in oskrbovali so Spodnjo in KadiLnikovo kočo in Golici, mislili pa so zgraditi planinsko kočo tudi na Rožci ki v Meti j cm dolu. Diuga svetovna vojna pa jim jc prekrižala načrte. Po vojni so morali planin ci z Jesonic začeti znova. Ob; koči na Golici sta pogoreli, vojna pa je razredčila tudi vrste planincev. Po vojni s> prevzeli v oskrbo žalostno zapuščino na Vršiču. Sedaj oskrbujejo in upravljajo številne planinske objekte: Erjavčevo kočo Ln Tičarjev dom na Vršiču, kočo pri izviru Soče, zavetišče pod Špičko, gorsko zavetišče na španovem vrhu nad Jesenicami, Mladinsko kočo v Martuljku in še mnoga druga. To ogromno delo obrc monjuje komaj 1200 članov. Žalostna jc ugotovitev, da na Jesenicah ni nikogar, ki bi se posvetil načrtni vzgoji mladih planincev. Planinsko društvo na Jesenicah nima niti pionirskega niti mladinskega planinskega odsoka, alpinistični odsek pa je za radi slabega pritoka mladih bolj ali manj prepuščen samemu sebi — neorganiziranemu delu in brezdelju. Planinsko društvo Jesenice bi moralo v letošnjem olimpijskem letu, ki je obenem jubilejno leto Planinske zve ze Slovenije in jubilejno leto planinstva na Jesenicah, združili vse sile in najti isti korak pri množičnem vključevanju delovnih ljudi in mb.dine v vrste gormkov. Moraii bi se posvetiti šolanju mladih plezalcev, alpinistov in gorskih reševalcev. M'adi naj bi tudi nasledili gornike iz najzgodnejših časov pla ninstva v Dolini med obema vojnama in v prvih povojnih le:.h. Razen vzgojno izobraževalnega dela pa čaka jeseniške planince v letošnjem jubilejnem letu in seve veda tudi kasneje še mnogo pomembnih nalog, /gradi ti bodo morali novo planin sko postojanko pod špičko nad Gornjo 'fronto in nov objekt na Golici. Prav bi bilo, če bi planinci spet mislili na ustanovitev Triglavskega ali Slovenskega planinskega muzeja. Uroš Zupančič Krajevna skupnost Kranj — Center poziva vse hišne svete in zasebne lastnike hiš na svojem področju, da pravočasno pregledajo zunanje stanje svojih zgradb in da hiše po potrebi popravijo ter obnove iasadc. Ne pozabite na primerno okrasitev. Im ,° »nini-to n i"0 Vog,u Je da,Jnogled, ki se »sproži«, če vanj vržete dinar — potem pa ln založil i hi " Panoramo Julijcev. Obenem z daljnogledom Je hotel Zlatorog Bohinj iudi panoramsko razglednico z označenimi vrhovi i» višinami — Foto Perdan Turizem ni obrt Pretekli petek, 23. februarja, je bilo v Radovljici eno izmed doslej najširših posvetovanj o turistični dejavnosti na Gorenjskem. Povabljenih je bilo 174 predstavnikov turističnih društev, delavskih univerz, raznih potovalnih agencij, predstavniki vseh kulturnih, športnih in drugih organizacij, trgovskih in gostinskih podjetij in domala predstavniki vseh občinskih organov ln organizacij iz vse Gorenjske. Obsežno gradivo za posvetovanje je pripraviia Zveza delavskih univerz Slovenije skupno s Turistično zvezo Slovenije. Iz obsežnega poročila in razprave naj zadostuje kratka ugotovitev, in sicer, da turizem ni obrt niti trgovina, v kateri je potrebno ustrezno število strokovnih ljudi, marveč da je turizem široka družbena gospodarska dejavnost, ki zajema in se sprcpleta skozi vse pore našega družbenega življenja. Pri nas, zlasti na Gorenjskem, imamo vse možnosti za razvoj turizma kot močne pridobitvene dejavnosti. Hkrati se ob skrajšanem delovnem tednu, s povečevanjem vozil in z dviganjem osebnega standarda vsiljuje potreba ela-stičnejših oblik v organiziranju možnosti za oddih in rekreacijo našega delovnega človeka. Organizacijske oblike vseh teh dejavnosti pa so pri nas še dokaj ozke, prepuščene zgolj posameznim organizacijam. Ob široki razpravi se je udeležencem na posvetovanju izoblikovala misel, kdo in kako naj bi zajel vse organe in organizacije na določenem območju za dosego skupnega cilja. Precej besed je bilo o vzgoji ustreznega kadra, o širokem izobraževanju prebivalstva nasploh o turizmu, o večjem poudarku tej dejavnosti na šolah, v učbenikih, o označevanju in zaščiti kulturnih spomenikov, o prospektih, informacijskih in vodniških službah, o zdravstveni kulturi, sodobni kuhinji za turiste, o naših starih običajih in etnografskih znamenitostih, o prometnih storitvah, o trgovinskih ln gostinskih storitvah in o vrsti drugih dejavnosti, ki so neposredno vezane v sklop turizma. Prav tako pa tudi industrija, obrtništvo in druge dejavnosti lahko k temu veliko pripomorejo ter hkrati najdejo pot do inozemskega in domačega potrošnika. Organizacija turizma na tako širokih zasnovah pa nc more biti prepuščena zgolj poklicnim organizacijam. In ob tem so menili, da bi morale biti organizator tdi novih, Širših posegov za razmah turizma pri nas konference SZDL v občinah. Delavske univerze naj bi prevzele breme splošnega izobraževalnega programa. Na pobudo SZDL nej bi se uveljavile zlasti krajevne skupnosti in njihov i turistična društva, ki jih je na Gorenjskem 33. V te:n cilju bomo sedaj izdelali konkreten program dela kot ga Je nakazalo posvetovanje. — K. M. Gorski stražarji in planinsko cvetje Mnogokrat pišemo in beremo o delu različnih organizacij in njihovih članov, o gorskih stražarjih pa zelo redko napišemo kako besedo. Ti ljudje bi zaslužili dosti večjo pozornost glede na njihovo, mnogokrat nehvaležno delo. To so ljudje, ki zelo ljubijo naravo in M zato vedno pripravljeni iti kamorkoli, da bi zavarovali in ohranili njene lepote pred brezvestnimi »planinci.« Razen drugih naravnih lepot je v vedno večji meri v nevarnosti gorsko cvetje, posebno tisto, ki je z zakonom zaščiteno. Gorski stražarji se mnogokrat znajdejo pred nekulturnimi posamezniki. Največkrat se izgovarjajo, da ne vedo, da je prepovedano, nemalokrat pa se tudi skrajno nesramno prepirajo s stražarjem in grozijo celo s fizičnim obračunavanjem. V takih primerih ima včasih zadnjo besedo sodišče. Zelo žalostno je gledati cele skupine takih izletnikov^ od katerih visi cvetje in zelenje s klobukov, iz žepov in gumbnic, pa celo iz torb in nahrbtnikov. Kot da jim je cvee dem avtomobila) lSi krTnStratije- ■ io',kl ni navadna >m0£: 36 moral napi- !i^a.S°kaWiderika Ve»-^, £ prsnega nočejo P°tsdarn t^ega kakor kl ga je Zato ob svetlem sončnem poldnevu presenetil čuden sprevod: bobnar z vojaškim bobnom, šestorica s krsto, okrašeno z vojaško čelado in hrastovim odlikovanjem, zastavonoša z zastavo, a predvsem živo-rdeč, z minijem napisan napis: »Slehernemu bojevniku svoj dom!«, kakršnega lahko potomci »ubogega Konrada« pričakujejo od svojih vojskovodij in ki jc mimoidoče lahko spomnil marsikaterega, v »domovini rojenega, a padlega in že pokopanega na Chcmin des Dames«, marsikaterega, ki je nekoč šel »s srcem in roko domovini na lima-nice«, a ga je domovina nagradila s krsto, z »edinim domom«, ki ga od nje lahko pričakuje nesrečni vojak... Potsdam »v stoletnem prahu«, ki bi ga bilo treba pomesti in rešiti potomce »ubogega Konrada« smrti na bojiščih! To so terjali demonstrantje, a jih je pokosila policija s sabljami. To jc balada! Ta ni mogla nastati »kar tako«, marveč je izpoved resničnega in ne majhnega pesnika. Toda kdo bi to bil, je Lehmann radoveden, a bivši munehenski medicinec se dela nevednega, nato pa pravi, da pozna še več takih pesmi in mu lahko pove še katero, če ga zanima. Seveda ga zanima, pritrdi Lehmann in ustavi avtomobil. Kako bi ga nc zanimalo, reče, a ne pove do kraja, ker meni, da se ob tako dobrih in kakor nalašč za čas ustvarjenih pesmih ne bo postavljal, da jc tudi sam pesnik. In bivši munehenski medicinec že pripoveduje nekakšno legendo o mrtvem vojaku, kakor jo je sam imenoval in ki je morala nastati šele pred nedavnim, saj že prva kitica odkriva čas, četrto vojno pomlad Und als der Kricg im vierten Lcnz Keincn Ausblick auf den Frieden bot Da zog der Soldat scine Konsequcnz Und starb den Heldentod. Der Krieg \var aber noch nicht gar Drum tat cs dem Kaiser leid Dass scin Soldat gestorben vvar: Es schicn ihm noch vor der Zeit. Der Sommer zog iiber die Grabcr her Und der Soldat sehlief schon Da kam cines Nachts einc Militar- isehe iirztliche Komission. Er zog die iirztliche Komission Zum Gottesackcr hinaus Un grub mit gcvvcihlcm Spalen den Gefallencn Soldaten hinaus. Der Doktor besah den Soldaten genau Oder \vas von ihm noch vvar Un der Doktor fand, der Soldat vvar k. v. Und er driickte sich vor der Gefahr. Kakšni verzi! Kakor da so nastali včeraj, jih občuti Lehmann. Kakina groteskno bridka bal ada; ■■■■ ■--■•-..... ■---— vojak, ki so mu že pred štirimi leti obljubljali, da bo vojno konec, še preden se »bo osulo listje«, a je po letih vojnih strahot dočakal četrto vojno pomlad in spoznal bedo svojega bivanja in laž, s katero so mu že skoro dve leti obljubljali zmago in mir vojak, ki je spoznal, da miru ne bo, in ki je zato sklenil, da je najbolje, če umre junaške smrti, edini, ki lahko napravi konec njegovemu trpljenju in mu da mir vojak, ki je pobegnil vojni v smrt, pobegnil vojni, ki je še vedno ni konec in bi ga zato cesar potreboval cesar, ki mu je prav zaradi tega hudo, ker je vojak, kakor se mii dozdeva umrl predčasno cesar, ki je uganil, da je vojaku »padlo srce v hlače« in da se je zato strahopetno »potuhnil« v smrt cesar, ki jc zato poslal vojaško »mrhovinarsko komisijo« na vox jakov grob z ukazom, da ga odkoplje mrhovinarska komisija, ki je neko poletno noč odšla na »božjo njivo« (zatava Lchmannov pogled med njive lesenih križev na obeh straneh ceste, ki jih te dni, ko vozi ranjence s fronte sploh ni opažal in mu jih je iz vsakdanjosti in vajenosti odkrivala šele pesem) mrhovinarska komisija, ki je izpolnila cesarjev ukaz in odkopala mrtvega vojaka, oziroma to, kar je še ostalo od njega zdravnik, ki mu je kot slehernemu vojaškemu »mrhovinarske-mu« zdravniku postal vojak »sumljiv«, da se je samo potuhnil v grob pred nevarnostjo Lehmannov pogled tava med njivami lesenih križev, nad katerimi žari poletje. Med grobovi se pase razkropljeno krdelo vojaških konj, obenem pa mu je, kakor da se pred njegovimi očmi in v njem dogaja samo to, kar slika groteskno baladna legenda, ki mu jo pripoveduje bivši miinehenski študent medicine, sedaj malomarno in proti vojaškim pravilom oblečeni sanitejski vojak z nežna'.im ime> nom, neznanim, ker ga je Lehmann pred odhodom preslišal, vojak/ ki mu s pesmijo odkriva resničnost, rcGničnejšo in ostrejšo od resnice same, resnico o »mrhovinarjih«, ki jih človek srečuje žc v vojaških nabornih komisijah in ki proglašajo celo bolne za zdrave in sposobne za topovsko hrano, »mrhovinarji«, ki mnogokrat preobračajo celo mrtve in iih stresajo, če so zares mrtvi in ne samo ^potuhnjena«, ki so se izognili naskoku na sovražne jarke s tem, da so se skrili med mrtve, kar se med najbolj bednim in vscin vojnim nevarnostim nai'^olj izpostavljenim rodom pehote večkrat dogaja* med tem mučeničkim rodom v pivi črti, ki ga mimo tega /ro še vse druge vojaške neprijetnosti mnogo bolj kakor rodeve vojske^ ki so »zadaj«, za črto lnučcniškcga rodu, ki ga žro uši, blato in umazanija in ki dobiva topel obrok hrane samo zvečer, ko si nosačT. frontne kuhinje upajo v zavetju teme v neposredno bližino smrti iz varnega, včasih tudi po p;i a;i celo deset kilometrov oddaljenega in v primerjavi s prvo črto blaženega frontnega zaledja. \ GLAS # 1". STRAN Docent dr. Herbert Zaveršnik Želodčna obolenja ALKOHOL IN NAŠA JETRA Ravno pri alkoholnih okvarah jeter najdemo v njih več bakra, zalo trde nekateri, da baker povroča cirozo. Vse žgane pijače, ki jih popijemo, gredo svojo pot skozi jetra. V jetrih nato alkohol postopoma razpade v ogljikov dvokis in vodo, zato pa potrebujemo pomoč posebnih kemičnih snovi, ki jim pravimo katalizatorji ali encimi. Ce je teh snovi premalo ah jih sploh ni, potem bi se alkohol lahko razgradil samo do stopnje aldehida, neke zelo strupene snovi, ki bi lahko uničevala jetrne celice. Naj bo tako ali drugače, zanesljivo vemo le to, da alkohol na doslej še nedokazan način okvarja in uničuje jetrne ceiice in da prihaja zaradi tega do sprememb na jetrih, ki postopoma propadajo, kar lahko povzroč: smrt. Kaj se pri tej bolezni v jetrih dogaja? Jetrne celice, ki opravljajo za človeka izredno veliko zamotanih del, postopoma odmirajo, nadomešča jih manjvredno vezivno tkivo. Obenem nastajajo novi skupki jetrnih celic, ki pa človeku bolj škodujejo kakor koristijo, kajti te gruče celic in razmeroma trdo brazgotinasto tkivo pritiskajo na še preostalo zdravo tkivo, zlasti na krvne žile, tako da kri ne more več pravilno krožiti skozi jetra. Gotovo je, da ciroze ne povzroča samo alkohol, ampak celo v večji meri vnetje jeter, tako imenovana epidemična zlatenica ali hepatitis. Ta, kadar se pozdravi, preide ravno tako v cirozo in je pravzaprav od alkoholne ni mogoče ločiti. Otroška ciroza gre pri nas v glavnem na račun epidemičnega hepatitisa, medtem ko gredo ciroze otrok v Afriki in Indiji predvsem na račun izredno slabe beljakovinske prehrane. Moški obolevajo trikrat češče kakor ženske, kar bi tudi ustrezalo razmerju med moškimi in ženskimi alkoholiki. Ciroza je v Evropi razširjena zlasti v.Franciji, Italiji in na Irskem, torej pri tistih narodih, kjer je čezmerno uživanje alkohola močno razširjeno. Zanimivo je, da je tudi število ciroz nazadovalo vzporedno z zmanjšanjem uživanja alkohola, kar jc bilo posledica ali prohibicije ali izredno visokih cen pijače. Prvi znaki jetrne ciroze so izredno nejasni: bolnika privede k zdravniku najčešće prebavna motnja. Trebuh je napet, vetrovi se zapirajo ali pa so čezmerni, pojavljajo se jutranje bruhanje, nelagodnost v trebuhu, tope bolečine pod desnim rebrnim lokom, otekel trebuh ali rahli otoki v gležnjih. Kasnejši znaki so mnogo bolj izraziti, tako zlatenica ali močno povečanje trebuha zaradi nabiranja tekočine v njem. Neredko je prvi znak močno bruhanje krvi. Pri teh krvavitvah je smrtnost izredno visoka in 50 odstotkov bolnikov umre po prvi krvavitvi. Zakaj cirotični bolniki sploh krvave? Kot sem že omenil, se pretaka kri iz organov trebušne votline, to je črevesja, skozi jetra. Ce pa so žilice v jetrih zaradi brazgotin in na novo nastalih jetrnih celih stisnjene, potem si mora kri iskati pot skozi želodec in požiralnik. Stanje teh žil pa je nežno, in če sedaj pritisne nanje močan dotok krvi, nastanejo krtice — krčne žile, kakršne srečujemo pri mnogih ljudeh na kračah. Krtice lahko počijo in nastane močna krvavitev. Jetrna ciroza je — kot pravimo — napredujoča bolezen, zlasti če bolnik ne ve ali pa noče vedeti, da je resno bolan. Na srečo človek lahko živi le z desetino jetrnega tkiva, toda, .skozi ■, leta' in, leta propada ena celica za drugo, dokler ne pride tisti čas, ko ni več niti tiste desetine jetrnega tkiva na razpolago; v takem primeru nastopajo znaki zaspanosti, zmedenosti in marsikateri bolnik je bil napoten namesto na interni oddelek k psihiatru. Zmedenost se počasi spremeni v vse večjo zaspanost, človeka ne moremo več prebuditi in počasi pade v nezavest, v kateri tudi umre. Tako imenovana mastna jetra pri alkoholikih so tesno povezana z uživanjem alkohola. Če bolnik preneha s pitjem alkohola, tudi izginejo. Sicer pa tudi taka jetra počasi kažejo znake prave ciroze z vsemi drugimi usodnimi posledicami. Zanimivo je, da opažamo najmanj jetrnih ciroz pri tistih, ki sicer uživajo redno, vendar nc prevelike količine dobrih kvalitetnih f-i:h ciroz srečujemo pri tistih, ki se zalivajo s sadjevcem in pri tistih, ki z rumom ali žganjem. Ciroza se ne č. Pravijo, da je trcjja uživati alkohol skozi 10—15 Icf. Toda od trenutka, ko v bolnici odkrijejo cirozo, bolnik ne pre?,;vi .3 lota, če se točno ne drži navodil in nc postane -popoln abstinent. 1,, ■ ?rL*5?M ** ^"^tfiM Moril Abeceda za sedemnajstletnice Lepi lasje — negovani lasje nar me: poj ?sto z vodo i jo npr. piv< Najbrž se bo vsakdo strinjal s tem, da so lepi lasje najlepši okras vsakega dekleta in žene. Vendar pa na cesti vse preveč pogosto sre-čavamo dekleta s štrenaslimi lasmi, zlomljenimi in razcepljenimi od neprestanega topi-ranja: če proti koncu tedna spusti pričeska, za katero ste porabili v nedeljo celo popoldne, nič hudega. Hujša stvar pa je, če hodite z mastnimi lasmi, ki se sicer dajo lopirati, vendar so brez leska. Vzemite v roke ogledalo in jih dobro preglejte. Če so zelo suhi, konice razcepljene in las lomljiv, je to znamenje, da je treba z lasmi bolj »usmiljeno« ravnati. Konice je treba pristriči, najbolje, če to naredite s škarjami. Slabotnim in suhim lasem lahko pred umivanjem privoščite tudi kopel v olivnem olju. Lase razdelite na pramene in vsakega nekoliko navlažite z vato namočeno v olivno olje, vendar ne preveč, sicer bo treba lase dvakrat oprati. Naoljene lase ovijte s staro brisačo, ki sle jo prej nekoliko ogreli. Lasje naj bodo naoljeni kake pol ure do eno uro, kakor pač presodite, da bo prijalo suholi las. Nato lase umijte kakor običajno. Suhim in slabotnim lasem bi zelo prijalo umivanje z rumenjakom, vendar to ne napravite takrat, kadar iase zdravite z oljem, ker bi jajce težko pobralo odvečno maščobo. Umivanje z jajcem opravimo tako: na krožničku s prsti nekoliko zmešamo rumenjak, da se razleze in ga šele nato nanesemo na mokre Počitek koristi Se tako kratek popoldanski odmor krepi telo in nas rešuje utrujenosti. Ležite na kavč in dvignite noge na blazinico. Ce imate dovolj časa, donite na oči obloge iz kamiličnega čaja, seveda pa morate prej rešiti obrazi vseh ličil, da bo mogla $ som. Prebrala sem j« oh 22' iuli 1846- Dobro na ka,ran-iena tudi Postelja, t*, 1, >e umrl dr. Preše • starinska ura kaže čas. Vrednost p,. fi§ur IlasProtr,2airČetk0m partiJ'e sta ysak irrJ .enako močna, )Sal< ima .enako močna, Lažje bo,:tenako števil° fi«ur-nasProtn-ie ZmaBali. če boste Prot£l«u pobrali čimveč 7e.da pa ima vsaka ne bomQ J0 vrednost. Zato [c Ve* v4dmenJaIi figuro> ki \° man-03' za nasprotni-'^dnost ' vredno figuro. °liko rno;.?dvisna ^ te&a> ^ *n'h Po'ez ima po- S&niezna /'nih Potez ima pc VzaniernA ?llra- Kot osnov« :^n7°Drife!la-.Dama j ^dna , Rajava J'*"0 10 kr"etov, krnete ' lovec in skakač 3 S ^ Potemta- rdnJaviin dva kmeta v,Vendar n " • 8S vreHan JC IO samo Pri" iat>ovnici 0d cicije na ko je zatisnil oči naš največji pesnik. Tudi sobo, kjer stoji njegova pisalna miza, sem si dobro ogledala. Na mizi leže nokaj nedokončanih Pre šernovih del. Poleg pa porce lanasta posoda za črnilo in gosje pero, s katerim je De-snik pisal. V pritličju muzeja razstavlja akademski slikar Ive Su bic. Njegove slike so čudovite. Izdelane so na olju. Prikazujejo življenje in trpljenje partizanov v času vojne. Polna lepih vtisov sem zapu ščala Prešernov muzej. Ob izhodu sem se še vpisala v knjigo obiskovalcev muzeja. Brigita Pernuš, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Slovo zime Polja, travnike in vrtove še ponekod pokriva snežna odeja. Toda sončni žarki so jo že marsikje zrahljali in vidijo se velike rjave krpe. Iz teh kopnin pa že silijo pomladanske cvetice. Med prvimi je teloh. Njemu se najbolj mudi. Drobni popki se spreminjajo v nizke cvetove. Pričakujemo, da bomo kmalu zagledali zvončke. Mačlce p:i se že nekaj časa srebrno ble-ste po vejicah. Za 8. februar sem jih nabrala lep šopek in jih nesla na Prešernov grob. Upam, da se zima že zares poslavlja in da ne bo več tako mraz. Kristina šiler, 4. a, osnovna šola France Prešeren, Kranj Iz glasila osnovne šole A. T. Linhart, Radovljica V kakšno šolo bi rada hodila Tudi jaz želim hoditi v lepo šolo. 2e večkrat sem videla po časopisih slike modemih šol, ki jih gradijo v zadnjem času. 2elim, da bi bila tudi v Radovljici taka žola. šola naj bi stala tam, kjer je dovolj sonca. Okrog nje bi bila športna Igrišča in zelenje. Učilnice morajo biti svetle, dovolj velike, zračne in ločene od stranišč. Pohištvo naj bi bilo praktično in odporno, hodniki hi garderobe zračne in dovolj svetle. Ce bi bilo mogoče, naj bi vsak razred imel svojo garderobo, šola naj bi imela lepo urejene kemijske in fizikalne kabinete ter posebne učilnice za likovni, tehnični in gospodarski pouk. Kuhinja naj bi bila opremljena z modernimi gospodarskimi stroji, ki bi omogočali hitro ku hanje malice. V šoli bi morala biti Se knjižnica, v ka- teri bi imeli učenci na voljo vse knjige za domače branje. Razen tega pa bi šola motala imeti še posebne prostore za razstave in šolske proslave. V novi, lepi ln moderni šoli se učenci dobro počutijo, marsikateri pa dosegajo boljše uspehe, kot pa bi jih dosegali v neprimerni šoli. Včasih so se učili tujega je zika po deset let, pa ga šc niso govorili, ker so videli jezik samo na straneh učnih knjig. Danes bi se ga lahko učili s poslušanjem v poseb nem laboratoriju, ki ne bi bil tako hudo drag. Razen tega bi se učili v njem — nikar se ne smejte — poslušati svoj jezik. Prodajalci že prodajajo v lepih prodajaini-cah, natakarji strežejo tujim gostom v razkošnih restavracijah in kavarnah, mi otro ci pa bi radi tudi boljšo šolo! Jelka Stancar, 8. d, osnovna šola A. T. Linhart, Radovljica Dovolj snega med počitnicami Letos smo bili počitnic zelo veseli, saj nam je zima prinesla dovolj snega. Več zimskih počitnic doslej smo preživeli brez snega. Toda letos je bilo vse dnigače. Vse poljane so bile prekrite z belo odejo in strehe hiš so bile kakor z belim prtičkom pogrnjena miza. Dva dni počitnic sem preživela v Ljubljani pri stricu in teti. Zjutraj sem hodila drsat, popoldne pa sem odšla k teti. Moje največje veselje je bilo to, da sem lahko drsala. Hitro sta minila dva dneva in morala sem domov. Doma sem se smučala in sankala. Bilo je zares prijetno. Res, da sem se udarila v prst, Sneženi mož pripoveduje Pozimi je moj rojstni dan. Povedal vam bom, kako iz veliko drobnih snežink postanem sneženi mož. Mihec in Jakec sta valila kepe. Te so postajale vedno večje. Eno sta porabila za moj trebuh, drugo manjšo pa za glavo. Mami sta v kleti vzela star lonec, metlo, rdeče korenje in črno oglje. Lonec sta mi poveznila na mojo belo glavo, oglje sta mi dala za oči in usta, korenje pa za nos. Vesel in zadovoljen sem g!e dal v svet. Všeč pa mi ni bila samo metla, ker so se me ptički bali. Saj sem fant od fare ne pa strašilo. Le toplih sončnih žarkov se bojim, ker potem bo mojega življenja konec. Mateja Zgajnar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec. Preddvor toda smučanje je bilo bolj važno kot moj bolni prst. Hitro so minile počitnice im z njimi naše veselje. Spet moramo gledati v šolske zvezke in knjige. Dragica Grah, osnovna Šola Lucijan Seljak, Kranj Boris in ptički Zima, kakršne štiriletni Boris še ni doživel. Snega, da se mali mož ne vidi iz njega. Mami je na vsa okna nasula pšena za uboge lačne in pre-mražene ptičke. Boris se ne gane od okna. Ptički se ga prav nič ne boje. Popoldne se pogovarjata z atijem. Boris: Ati, ali veš, kako pja-vijo vjabčki? Ati: Kako bi vedel, ko sem ves dan v tovarni. Bori«: Civ, čiv, čiv, komaj sem živ, dajte mi kaj jesti. Ati: Kako pa pravijo siničke? Boris: Pjavijo: Cicifuj, malo kašice ma podajuj. Mami: Boris, kako pa pravi taščica? Boris: Nič ne pjavi, samo hvala ječe. Darina Konc Vam v pouk Sraka Sraka je podobna vrani, samo da je mnogo lepše oblečena. Crno-bela ptica z modro se svet likaj očimi perutnicami in dolgim skoraj zelenkastim repom, to je sraka. Pravijo, da se da udomačiti in celo naučiti nokaj besed. Vendar jo mnogo bolj poznamo po njeni predrznosti in tat.nskih navadah. Sraka je hud n grd sovražnik naših drobnih ptic pevk. ZASPALI 50 BREZ BBSBD. SRALI SO KOT (ja/Ti. NITI SAMJA) & SE MM NI KAD JlhOm IZ SKAL, NAD KATERIMI SO LEBDELI, SO SE PRIKAZALI PREBIVALCI NEZNANE1 GA PLANETA. Domačini neznanega planeta so imeli strašen videz. sploh niso Bili podobni loudem. tudi naziv/ali niso spominjali. ker. so bila j3itda silno plašna in previdna,so vse, kar sfoep0ga3al0 okrog N3iH,opazovala IZ SkRjVAlČc. zato 3m oebilo ZELO TFZKO 0pa = z1ti. narisal Bi vam 3IW,CF b/ M03£ Pero tako grdo ne škripalo. 3itja so se" Poskrila, še pREbNO sem mogel zarisati HllttVVO QLAV0,KI je B/LA NAUBOLJ RAZVITA. Čfc VAS ne2nanec ZAN Počakajte en teden. vk/vV/SaMlj bom šel kup/t pero, Kf NJESKftlpEjfc Turnska lepotica (Nadaljevanje) Splet naključij je še hotel vsaj v vnanji podobnosti povezati dvoje Lavr, dvoje pesniških idealov naše romantike; prva je bila čaščenka, druga častilka Prešernova ... O podobnosti Julije Prim-čeve z Josipino Turnograjsko govori Janez Trdina v črtici Dve ljubici. Spominja se srečanja z Julijo v Novem mestu, 1.1858: »Uprl sem vanjo oči in jo gledal tako pozorno in zamaknjeno kakor še nikoli nobenega človeka. Obrazek ji jc bil bled in nežen, kar se le misliti more. Nje vedro čelo, mali nosek, mala, preljuba usteca, velike, svetle, dobrodušne oči in tanke črtice v vsem obličju so me živo spominjale naše dične Josipine Turnogradske. Po moji sodbi ji je tako spodabljala, kakor da je njena starejša sestra.« JULIJINI OBISKI Juliji Primčevi, od 1. 1839. gospe Juliji pl. Scheuchenstu-elovi, milo in toplo dolenjsko podnebje ni prav nič prijalo. Sla je pač tjakaj, ker je bil njen mož Jožef Anzelm Scheu-chenstuel imenovan leta 1850 za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu. Zato je tem raje ob počitnicah obiskovala prijateljsko družino Urbančičevih na gradu Turnu nad Preddvorom. Tu je tedaj še živela prva slovenska pisateljica Josipina Urbančičeva-Turnograjska. Torej domače vzdušje nikakor ni moglo biti neslovensko, niti ne ne-romantično. Prav v letih Julijinih obiskov, v Preddvoru — prihajala je na počitnice z malimi, Otroci: 12—14-letno Marijo Julijano, 11—13-letno Marijo Ano, 8—10-letno Antonijo Marijo, 6—8-letno Jožefo Terezijo in morda tudi z najmlajšim otrokom, 2—4-letnim Jožefom Viljemom — je služboval na gradu Turnu kot oskrbnik Valentin Levičnik, oče pred tremi leti umrlega dr. Alfonza Levičnika, tedaj najstarejšega kranjskega občana, ki je dočakal 96 let. Kadar so prišli Scheuchen-stuelovi k Urbančičevim na Turn, so ob prijetnih poletnih večerih kaj radi posedali v grajskem parku. Tedaj so vselej dali poklicati mladega oskrbnika, da jim je igral na citre. Skoro pretresljivo sporočilo nam še pove, da je gospa Julija najraje poslušala prav Prešernovo pesem Luna sije, kladvo bije... In še tale drobna zanimivost: citre,• ki jih je Julija poslušala, so še ohranjene, lastnik jim je sedaj Valentinov vnuk Ing. Tous Saint Levičnik, vseučiliški profesor v Zagrebu. Spravljene pa ima v svoji hiši v Novem mestu. Pa spregovorimo še nekaj besed o tem vrlem Valentinu Levičniku! Saj je bil mož v svojih mladih letih tudi član kranjske Narodne garde. Služboval jc kot trobentač v njeni godbi, ki je štela kar 24 mož — godbenikov na pihala! Na svoja jesenska leta (umrl je leta 1917 kot 94-let-nik) je otrokom rad pripovedoval, kako so gardisti nekoč korakali, peš iz Kranja prav do Ljubljane in ves čas godli in peli; nosili so tudi table z napisi (danes bi rekli »transparente s parolami«). Na eni teh tabel je menda pisalo: »Udri, hudiča!« Le na katerega je to letelo? Sla pa je tedaj kranjska garda na obisk k ljubljanski ... kot je bila to navada. Saj kakih drugih nalog, če izvzamemo pogrebe, brumna Narodna garda ni opravljala. .. NAŠA PRVA KOMPONISTKA Priložnost je sedaj, ko smo že pri glasbilih, opozoriti še na Josipinino nadarjenost za komponiranje napevov. Smemo jo celo imenovati prvo slovensko skladateljico, ki ji več kot colo stoletje ni sledila nobena druga naša žena. Kar milo se stori človeku pri srcu, ko bere njeno plaho pismo z dne 30. oktobra 1850. Lovretu se skromno v njem opravičuje: Poizkusila sem Vašim »Trem rožicam« napev narediti. Ali glase, ktere lepe besede te zaslužijo, ni zmogla nevajena roka zapisati. Ta napev spri-čuje, da dobra volja ni zadosti k dobremu delu. Sprejmite ga tedaj kakor majhno znamenje prijateljstva in sodite ga po tem. Sprejmite prvo delo nevajene zložitelji-ce, ktera bi Vam tako rada lepšo pesmico poslala. Razen tega prvenca so se ohranile še nekatere druge Josipininc skladbe. Najlepše so izmed teh: polka Zoridan-ka, klavirska skladba Spominčice, vesela Zdravljica, polka Zorana, ter nežne Mi-lotinke, Rodoljubice in Občutki. — Nekatere od Josipi-ninih napevov so peli graški slovenski visokošolci na svojih Bčsedah v 1.1851. Največji glasbeni načrt, ki si ga je zastavilo to vsestransko talentirano dekle, pa je bila uglasbitev spevoigre Črtomir in Bogomila na bese- dilo iz Prešernovega Krsta pri Savici. O tej, glasbeni plati Josipi-ninega udejstvovan ja, piše njen ovdoveli soprog Lovro Toman: Bila je ranjka preizvrstna sviralka na glasoviru. Razlivala je v čarovne glase svoje občutke i misli, ker v glasu se duša da bolje izreči, kakor v besedi — ali malo, premalo od tega je zapisala. Mili na-pevi Treh rožic, Občutkov in Zdravljice so splošno znani. Ne morem i ne smem zamol-čati, da je tudi vedno govorila o spevoigri Črtomir in Bogomila. In je tudi več že zloženih napevov iž nje prepevala Ohranile so se le v njenem spominu in glasu, zapisane nikoli niso bile. Posebno izvrsten je bil samospev Črtomira, ki svojim bojevnikom, predno ž njimi udari na vraga, napije na Slavo i dom; i za tem doneči kor srčnih vojščakov. Neizrečeno mil je bil samospev ribiča, ki hitro po izgubljeni bitvi vesla tužen po Bohinjskem jezeru. Ne morem pa si kaj, da ne bi tudi ob tej priložnosti potožil nad kar nerazumljivo pozabljivostjo naših bližnjih prednikov. Josipinina mati je živela še do 1. 1898. Bilo ji je 85 let, ko je umrla. Nihče od prešer-noslovcev pa se ni spomnil, da bi jo povprašal, kako je bilo z Julijinimi obiski v njenem gradu na Turnu. Po načelih Tomana Zupana, ki jih je pozneje povzel tudi prvak naših prcšernoslovccv dr. France Kidrič, je sleherni nov drobec iz pesnikovega ali iz življenja njemu bližjih oseb, dragocen in dobrodošel prispevek v zakladnico vednosti o prvem geniju Slovenstva. Po tem se ravna tudi pisec teh zapisov: raje niza med svoja kramljanja Še neznane ali manj znane biografske podatke in druga drobna sporočila — kakor da bi se razpisoval o žc dognanih in dovolj znanih dejstvih iz na-splošno dostopne ustrezne literature. DOKTOR DRAGAN Tako je imenoval Josip Voš-njak v svoji drami, sprva tako bleščečega trubadurja ter srečnega zaročenca in soproga Josipine Turnograjske, pozneje pa osramočenega gospodarstvenika in politika — doktorja Lovra Tomana. Izmed devetero otrok kam-nogoriškega fužinarja Janeza Tomana in Blejke Helene Hribarjeve, je bil Lovro najmlajši pa najbolj nadarjen. Se ne desetleten je že vstopil v ljubljanske šole in se izkazal vseskozi za odličnega dijaka. Kot šestošolec je 29. junija 1845 deklam i ral Prešernovo pesnitev v čast ljubljanskega župana Janeza Ncpomuka Hradeckega. Biti je moral to pomemben dogodek: prvič slovensko govoriti na javni, uradni proslavi! Doktor Blei-weis jc namreč pred tem izvedel, da slovi šestošolec Toman kot izvrsten govornik; zato je padel za deklamacijo prav nanj njegov izbor. Vsekakor pa je verjetno, da je Toman prišel tudi v stik s Fotografija dvajsetletne Josipine Urbančlč, omožene Toman, iz I. 1854. Slika Je iz onih zgodnjih let, ko se je nova fotografska tehnika šele začela uveljavljati; zato pomeni ta fotografija naše prve slovenske pisateljice še posebno kulturnozgodovinsko zanimivost. Prešernom, saj je bilo treba to ali ono, izgovor ali naglas popraviti. Zato je Bleivveis pesnika gotovo že prej seznanil s Tomanom. Proslava, P"' rejena ob 25-lctnici županova-nja J. N. Hradeckega, je bila na Strelišču in po izročili" menda prav imenitno organizirana. Bržčas je bil prisoten tudi Prešeren, saj ga je ffi" tovb zanimalo, kako bodo zvenele njegove besede. Pesem prigodnica je ime!f velik uspeh in je spričo nje Kordeschcva nemška hvaln^3 popolnoma zbledela. Bil Je Prvi javni triumf Prešerno^ slovenske umetniške besede-Prešeren v svoji pesmi ne slavi le županove naklonJe' nosil do Ljubljane in deže^ Kranjske, pač pa je s!avospeV pr. spojil s hvalo domače ze in slovenskega ljudstva, *r Bleivveis jo je potom °b)aV še na čelni s>trani svoji NovlC' Ne smemo pa zanikat'- jjjj ie pesmi pripomogel do kega uspeha prav Toma"0 blesteč govorniški dar. Marčna revolucija na ?* naju je mladega visoko.š°,c pravnika, tedaj že "**JJJ nega slovenskega PeS tako navdušila za svobodo Slovenstvo, da so ga nck ^ rojaki že tedaj razglasil' Prvega pesnika tik za skim ... Bil je res otrok volucionarnih idej, a v s jem romantičnem s^.'L,. ljubju ni videl resnične s' J cije svojega revnega, v ^ živečega ljudstva, ^^ii Glase domorodne, ki S°J^, v knjigi sicer šele leta a so bili objavljeni v Ć**gj| ju že prej, je utegnil v I-čitat'" in 1848 Prešeren se ni 9 pa je bil vnet zanje, V letu 1853 je Toman f Milotinke, zbirko Pf*S*fi' svečenih Josipini Uro« njegovi poznejši ženi- Medtem, ko je P0..^^ 1*'* ropi bučal hud vitja. 1848, je Lovretov m'a flitejf J ski duh gojil najplem ^ občutke za domovin** gp* in gorje vesoljnega ci W r Toman je bil v rnarcn« ^ s član dunajske ^fLcsC I j, ° nacionalne garde. ^''Vr s z Dunaja, odkoder s^. g? jc v Kamno gorico zar v j 2. nitve predavani, satw je potem doma zaP Oj ojstra moJaflrtjSl Ji Preljuba mi pr«Jat*"vaii»' s« Ne zabi, da si ti f° Qi Da braniš dragi do^vF iCg3' du Za mater svojo VB* A ^ Po nemirnih ^ A Sj nih dneh se je ?°f [ K Jj na Dunaj in v' promoviran za doktor ^ v va. Stopil je nato v i p £ pri ljubljanski * kuratun — t0\Ln v %■ h;l kjer je že * 1829—1830 OpravO«" _ stonjkarsko *f»£# jj (Nadaljevanje pn ,. *c črtomb* " Predpisi o varnosti z* avtomobile ^retariat j,. :"^Pni}l državah za promet v ?druicnih o dvanajst predlogov formah varnosti. ki jim Zil^i? ustrezati motorna vo nii.'v^^d. Prod logi so najzani- ^cJši tisti, ki zahtevajo, da . avtomobilski sedeži ^dai v,rane Pri trčenjih od rajo k- na vratih mo' n J biti vgrajene tako, da Pot •'■ m0g,e raniti v nesreči ^nikov. Avtomobil naj bi kar najmanj okraskov. Dodatni zvoki raij 2^njcm trenutku so mo-harmS^11 koncert fil-Ck;nefa orkestr. v teli r> • ^^Don'ki niso ho-kov k°,2Vajati dodatnih zvo-titura 6 jlh je zahtevala par-Clani eh modernih skladb. ne bod 80 iz)avm> da jih in°(S prsti trkali po 6vo- b^daiTCnUh' mrmrali' rtii, c°Petali z noga- Patlitur °r 60 Predvidevale hodne k skladatoljev iz Za-ki 60 j*** in Norveške, uu« na sporedu Domiselni trgovec Čevljar Rodgers Cooper iz Annfielda je prišel na nenavadno idejo. Ob nedeljah je vsakemu kupcu zastonj prodal čevlje, če je le kupil pri njem tudi eno jabolko, ki pa je stalo približno 120 novih dinarjev. Nenavadna ideja mu je prišla na um, ker je nedavno tega stal pred sodiščem, ker je ob nedeljah prodajal čevlje. V Angliji je namreč ob nedeljah prepovedano prodajati vsakršno blago, razen hitro pokvarljivega. Čevljar pa je opazil, da je prav ob nedeljah največ prodal. Bal se je, da bi izgubil nedeljske stranke, zato je v svoji trgovini odprl tudi branjarijo. Zdaj tam prodaja jabolka in »podarja« čevlje. Novinarjem je izjavil: »Vsako nedeljo prodam 300 parov čevljev — hočem reči — jabolk ...« Zanimivo pri vsem tem pa je, da oblasti ne nasprotujejo tej nenavadni trgovini z jabolki in čevlji. Ce nekdo namreč proda stranki jabolko in ji obenem podari čevlje, je to stvar, ki ne nasprotuje zakonskim predpisom. Turist v Parizu Vsi, ki se v Parizu ukvarjajo s turizmom, so si že zdavnaj na jasnem da večino turistov veliko bolj privlači pariško nočno življenje kot pa kulturne zanimivosti. To še posebej velja za ameriške in nemške turiste in pa za tiste, ki ostanejo v Parizu le kratek čas. — Dve karti si našla? No, pa kaj za to. Film je bil tako zanimiv, da sem si ga pač dvakrat ogledal. bogata - pa v denarnih težavah na SvetunCjfavn'm se Je razvedelo, da ima najbogatejša žena Probi0n!Z°7fmska kraljica Julijana denarne in stanovanj-°d vlad<- h e'.. 'et0 in pol je tega, kar je kraljica zahtevala ftarih dina?JI povečaJ° Pla^o — od dosedanje 842 milijonov etn°- Ker nfV~ 'ctno' na milijardo in osem sto milijonov Za,° vsako iT3 ne pPkriva vseh kraljičinih izdatkov, mora l2clatne vsote0 dodaJati iz svojega privatnega premoženja ^Pak se^v^0"' pos,anci so ne samo proti povišanju plače, JJJaJ preučiti 'lri Cel° za ukinitev. Predsednik vlade mora JOr'i na leto lanko nizozemska kraljica živi z osem sto diuoJiCa, Ju'iiana h,.,lr'Jo. Privit , Je ob°gatcla z vlaganjem denarja v in »l jard stinu "° kralJičino premoženje cenijo na okoli 120 San n'Ške sTik^ineJ„e,č:^ektarov ol o, j»m star'h /\ Jiv-|i,u C?« Esso inV warJCV" Samo dolnicc Pri koncernih kot so S kraIJiea L * ^ašajo okoli 62 milijard din. Razen tega »e?;„ in nakit t. v"""^'x-,>"""- 'TVV ' iwlega števil-, ■. To P3 še ni vse. Julijana je lastnica ra^Crvat v Afriki Vi naJbo,J znanih svetovnih letoviščih, ima nPoUnu se lahkn *t anta/e v Indoneziji. K družinskemu pro-Di|a mo?a, ne d- Ki Še sto milijonov letne plače kraljiči-m°ženje ki t, .■ Pn tcm upoštevali še njegovo zasebno Tisti Z m majhno. ok0Jak.°nu n?^52Si!? Jkri,tiziraio, poudarjajo, da vladarica bo 'isti. devet "min1;^^0 davkov in samo s tem letno prihrani "unjard. starih dinarjev. Mesto je tudi drugače med najdražjimi na svetu, cena nočne zabave pa najbrž prekaša prav vsa druga mesta. Skupine, ki potujejo pod vodstvom izkušenega vodiča, še staknejo kakšen cenen hotel, kjer se da spati, ne da bi denarnica ostala na pol prazna in pa restavracije, kjer se da posedeti tudi s tremi, štirimi tisočaki na večer. Ce pa se zahteva malo več udobja in malo boljšo restavracijo, kjer večer stane okoli trideset tisoč, potem je jasno, da ta stvar ni mogoča brez polne denarnice. Za obisk kakega rcvijskega gledališča, kot je na primer I.ido, je sicer treba veliko denarja, vendar bo turist prav tako zadovoljen tako s programom kot s poslrež bo. Za kozarček pijače se na primer v nočnem lokalu na Montmartru plača do 6003 dinarjev. Zato tudi pravijo, da so v Parizu tako redki pijani vozniki za volanom. Avtomobil je v Parizu za poznavalce že itak pravo breme. V popoldanskem času za čisto kratko vožnjo porabile prav toliko časa, kot če bi prileteli z letalom iz kakega eVropskega mesta v Pariz. Zlobneži pravijo, da tudi kulturni spomeniki pridejo na vrsto, potem ko se je v lokalih s streap teasom tu-riat znebil toliko denarja, da ga je ostalo le še za vstopnice v muzeje. Znani angleški komik Peter Sellers, ki se ga spominjamo iz filmov Morilci stare gospe, Dr. Strangelove in drugih se nam tokrat predstavlja v moderni preobleki — kot hippie. Gostoljuben razbojnik Graziano Messina, triintri-desetletni razbojnik s Sardinije je nedavno tega v mestu Cagliariju dal izjavo za javnost. Pravi, da 6e ga tujim turistom ni treba bati. Novinarjem je vljudno pojasnil, da ni navaden lopov. Ce se mora komu maščevati, potem ve, komu. Zato še ni treba, da bi se prav zaradi njega turisti izogibali Sardinije. Vsem turistom sporoča — dobrodošli na Sardiniji. Juri.) Gagarin in German Titov sta pred kratkim postala inženirja. Diplomirata sta na letalski akademiji Žukovski. Sovjetska tiskovna agencija poroča, da sta Gagarin in Titov diplomirala kot zadnja iz prve skupine sovjetskih vesoljcev. — Povejte mi, prosim, kaj ste med bivartjeip. ^a, samotnem otoku hajBorj pcgrcŠbTi?' Neka petindvajsetletna Afganistanka je nedavno tega rodila dve deklici, ki pa sta na žalost zraščeni. Zdravniki za sedaj ugotavljajo, da imata vsaka svoje srce in želodec, vendar pa operacija za sedaj še ne pride v poštev, saj sta dvojčici zraščeni s prsnim košem ln trebuhom. Poročajo, da se mati in slamski dvojčici normalno počutijo. Klinika za paniko V Los Angelesu so odprli prvo kliniko v Ameriki, kjer lahko študenti pozdravijo strah pred izpiti. Ljudje pravijo ustanovi kar klinika za paniko. Pri zdravljenju sicer uporabljajo že znana sredstva za pomirjen je živcev, vendar pa je važnejše to. kot pravi njen direktor, da imajo študenti obeutok, da je nekje kraj, kjer se lahko znebe strahu pred izpiti. Vprašanje pa je, če ta terapija deluje tudi na študente, ki se na izpite sploh niso pripravili. Naključno srečanje z usodnimi posledicami Stanislav Čemažar obsojen na osem let Senat okrožnega sodišča je nedavno tega obsodil Stanislava Čemažarja, obtoženega za uboj Ivana Jakopina, miličnika na Brdu pri Kranju, na osem let strogega zapora. Obtožnica je bremenila Stanislava Čemažarja, avto-mehanika v Iskri, sicer pa konjača, da je 1. oktobra 1966 nekaj pred dvajseto uro pri svoji konjaški delavnici ob cesti Kokrica — Naklo s konjaškim nožem zabodel v levo stran prsi Ivana Jakopina, ki je kmalu za ranami umrl. S tem je storil kaznivo dejanje uboja po čleiu 135 odst. 1 kazenskega zakonika. Tistega dne se je Ivan Jakopin mudil po privatnih opravkih v Ljubljani. Nakupil je nekaj rezervnih delov za kolo. Oprtan s temi doli, se je zvečer okoli osme ure nenadoma znašel pri konjaški delavnici ob cesti Kokrica — Naklo, čeprav bi moral iti proti domu, to je na Brdo, po drugi poti. Konjaška delavnica Stanislava Čemažarja stoji nekaj proč od ceste in je ograjena z visokim plotom. Lastnik pa je na severozahodni strani nekaj pred tem odstranil deske, ker jih je potreboval pri popravilu svoje hiše, ki stoji nekaj proč na drugi strani omenjene ceste. Jakopin se je torej nenadoma znašel pred konjačevo delavnico, čeprav tja ni bil namenjen, saj se s konjačem sploh nista poznala. Pokojni Jakopin je bil v prometni nesreči leta 1965 huje ranjen po glavi. Predvidevajo, da je pijača, ki jo je ta. dan popil, tako vplivala nanj, da je zaradi bolezni zašel. 2e prej pa se je po izpovedi svojcev dvakrat nenavadno obnašal. V kolu ograje je zalajal pes, ki je priklical Čemažarja iz klavnice, kjer je odiral poginulo kravo. V bližini ograje je opazil človeka, ki ga je vprašal za pot do glavne ceste, čemažar mu je pokazal na cesto in se potem vrnil v klavnico, čez kake četrt ure pa se je zaslišalo razbijanje po zaklenjenih vratih na drugi strani stavbe. Jakopin je zahteval, naj mu odpre, vendar pa je ko-njač delal dalje in se za razbijanje ni zmenil, čez čas pa se je pes spet oglasil, čemažar je z nožem v roki, ker je ravno odiral živino, stopil ven in vprašal moškega, kaj išče. Po kolesih, ki jih je imel obešene okoli vratu, je spoznal, da ga je ta moški že prej vznemirjal. Jakopin pa je molče stal. čemažar je stopil k njemu in ga z nožem zabodel v levo stran prsi in desno nadlaht. Sunek je bil tako močan, da je, kot je pokazala obdukcija, prerezal dvoje reber in zarezal tretjega. Jakopin je zakričal in stekel proč. Po petnajstih metrih pa se zgrudil in umrl. Obtoženi čemažar je pri zaslišanju povedal, da se je uboj zgodil v sami klavnici, ker se je Jakopin nenadoma znašel za njim. Nagonsko je zamahnil z nožem in Jakopina zadel. Potem ga je hotel nesti na cesto, vendar je z strogega zapora bremenom kmalu omagal. Truplo pa so našli kakih štirideset metrov od konjaške delavnice v smeri proti Naklem, torej vzporedno s cesto. Prav tako ni Institut za sodno medicino našel na Če-mažarjevi bluzi nobenih krvavih sledov, ki bi zaradi take rane in nošenja morali biti. Preiskava pa je pokazala, da je bil uboj storjen zunaj klavnice, čemažar in Jakopin se nista poznala. Preiskava je izključila uboj iz maščevanja ali korisitol jubja ali drugih vzrokov. Jakopin tudi ni poznal čemažarjevc družine. Javni tožilec je menil, da je šlo pri tem uboju za neobičajen motiv, ki izhaja iz obloženčevega značaja. Družina jc povedala, da je bil nagle jeze in da je imel rad mir. Najbolj je bil zadovoljen v svoja klavnici. Nesrečno naključje je hotelo, da ga je pri tem v kratkem trikrat zmotil pokojni Jakopin. Obtoženca sta pregledala psihiater in psiholog. Psihiater ni mogel z anamnezo odkriti kake duševne bolezni. Oba izvedenca sta se strinjala, da ni bilo motiva za uboj in je zato uboj izraz trenutne situacije. Obtoženca se ne more imeti tisti trenutek za povsem prištevnega ali povsem neprištevnega. Sodišče je upoštevalo mnenje izvedencev in Stanislava Čemažarja obsodilo na osemletni strogi zapor. L. M. Sporočamo vsem sodelavcem in znancem, da je sredi dela tragično preminil tov. Andrej Ritoper gozdni delavec na obratu Tržič Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 2. marca 1968, ob 16. uri na pokopališče v Tržiču. Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ GOZDNI OBRAT TRŽIČ Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in sestra Pavla Bogataj škovinčeva mama rojena Šumi, Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 2. marca 1968, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Železniki. žalujoči: mož Franc, otroci: Jože, Stanko, Francelj in Tončka z družinami, brata: Nace, Francelj in sestra Angela z družinami, ter drugo sorodstvo Nesreče tega tedna Istega dne zvečer nekaj pred sedmo uro je na cesti drugega reda v Veštru mo-pedist Branko Benedik podrl Marijo Demšar, ki je šla peš po levi strani ceste. Pri nesreči sta se Demšarjeva in Benedik hudo ranila. L. M. V sredo, 28. februarja, sta se pripetili na gorenjskih cestah dve prometni nesreči. Nekaj pred pol šesto uro zjutraj je v Mostah osebni avtomobil KR 93-56, voznik Janez Jane, zaradi neprimer-nene hitrosti pri srečavanju z avtobusom podrl pešca Antona Volka, ki je šel po desni strani ceste. Avtomobil je nato še trčil v opornik strehe na avtobusnem postajališču. Anton Volk se je laže ranil. Škodo cenijo na 4500 N din. Požar v . Brniku V sredo nekaj pred drugo uro ponoči je začelo goreti pri posestniku Jožetu Bohincu v Zg. Brniku št. 68. Pogorel je del gospodarskega poslopja. Pcx3r so pogasili kranjski gasilci. Komisija še ni ugotovila vzroka požara in ocenila škode. L. M. DEŽURNI VETERINARJI V MARCU: Od 2. 3. 1968 do 9. 3. VE-HOVEC, Stošičeva 3, telefon 21070; od 9.3.1968 do 16. 3. BEDINA, Ješetova 29, tel. 21631; od 16. 3. do 23.3. RUS, Cerklje, tel. 73115; od 23.3. do 30.3. VEHO-VEC, Stošičeva 3, tel. 21070 Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Galjota Iz Cerkelj na Gorenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli so-žalje, mu poklonili vence ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem/ ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta Pavla Lužana se iskreno zahvaljujemo tovarni Tekstilindus, šoli Lucijan Seljak, kolektivu Delikatese, ZB — teren Stražišče, sosedom, duhovščini, pevcem, vsem, ki so darovali cvetje in vsem, ki so ga pospremili °a zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Ivanu dr. Hrj-berniku za vsestransko, nesebično pomoč v težkih urah. žalujoči: žena Ivanka, sin Pavel, hčerki Jana z družino in Marija, sestra Polda in drugo sorodstvo. Kranj, 23.2.1968 Zahvala Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Naglica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s°se' dom in znancem, ki so mu darovali cvetje in ga . tako velikem številu spremili na njegovi zadnji P0;' Zahvaljujemo se tudi č. g kaplanu iz Šenčurja t vsem, ki so poklonili cvetje. žalujoči: sin Janez z družino, hčerke-Marija, Angela, Tončka in Anica z dr žinami ter drugo sorodstvo Kranj Prebačevo, 28.2.1968 ^ročila poslušajte vsak dan J5 5-> 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15., dii'i22"' 23 m 24 uri ter ra-«»jski dnevnik ob 19.30 uri. Jb nedeljah pa ob 6.05., 7., \i 12-> 13., 15., 17., 22., 23. hi *?• url ter radijski dnevnik 0b 19.30 uri. ^OBOTA^ri"^^ 808 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Igrajo naši ansambli — 9.45 Iz albuma ^Wdb za mladino — 10.15 Pfi vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste T 11.15 Kar po domače — 12 00 Na današnji dan - 12.10 Rlmske pinije — simfonična suita — 12.30 Kmetijski na-— 12.40 Popevke iz studia H __ i33o Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni interm:z-— 15.45 Naš podlistek — J6 00 Vsak dan za vas — "•05 Gremo v kino - 1735 Igramo beat — 18.00 Aktualnost; j- ,l doma in v svetu — 1 ■' ] s 18 30 q ^ravkar Popelo — Lah u kn-J,žnega trga - 19.00 GoUa?a °tr0ci ~ 1915 minn V ntmu ~ 19.25 Pet vajmo'3 EP ~ 20.00 Spozna-2100 x*VCt ln domovino — 2130 l lodije 6e vrstc — Per !* f°n«teke radia Ko- V novi Teden 05 2DoTcTrm ?-035 Hrt ena Pravljica -°Pernih ke"lra!ni sprehod po ^kari, n be " Prirodbe konce-fn^3 ~ 21 40 •'llI1^ki Ples I h dvoran ~ 20.00 Karlu Samicu 23 00 ^ PH Za .50 3. marca _ 6.00 Dobro jutro — 7.30 Kmetijske proizvajalce — 7.50 Informativna" oddaja — 8.05 Radijska igra za otroke — Skladbe za mladino — 9-05 Naši poslušalci čestitajo g Pczdraoljajo — I. — 10.00 g pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dola — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melo-- 11.00 Turistični napot-•I Za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Naši Poslušalci čestitajo i>n popravljajo — II. — 13.15 17 operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.0:) Popoldne ob lahki glasbi — 1430 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno Popoldne — 17.05 Po jo ina-jenvti operni pevci — 17.30 ladijska igra — 18-30 Godalni kvartet v G-duru — 19.00 Lahko noč, otroci — 1915 ^lasbone razglednice — 20.00 * nedeljo zvečer — 22.15 Se- renadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 AIDA — opera — 17.05 Iz letnih časov — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Zbora RTV Beograd in Jugoslovanske ljudske arma de — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni dro biž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 4. marca^ 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 lz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj jugoslovanskega mladinskega petja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Na današnji dan — 11.15 Coc-tail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Brodnik in še dve pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka i;i hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Jože Hermanko IZ Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta sopra-nistka Nada Vidmar in ba sist Friderik Lupša — 18.00 Aktualnosti doma in v sveta — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Deset minut z orkestrom Billy Vaughn — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Iz brali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sebastia-na Bacha — 22.00 Večer umetniške besede — 22.48 Adagio — 23.00 Cocktail jazza TOREK — 5. marca 8.07 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne pesmi — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Divertimenlo št. 7 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert pihalnega orkestra Milice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lepe melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfo-. nični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti do- ma in v svetu — 18 15 Slovenska zborovska glasba — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ivico Serfezijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.56 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena matineja — 22.15 Skupni program J RT DrugI program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Švedske narodne pesmi — 21.40 Štiri pianistke v Bar-tekovih klavirskih miniaturah —- 22.00 Jugoslovanska zabavni ansambli in orkestri SREDA — 6. marca 8.08 Glasbena matineja s kitaro in pihali — 8.55 Pisan svet pravljic im zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne in narod-no-zabavne melodije — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Vlaški plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci če siitajo in posdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Koncert za flavto, oboo in orkester — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 7. marca 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s povko Marjano Deržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni glasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 8. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Pet pesmic za Dan žena — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tri domače pianistke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 lz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Duša nom Jakšičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Glasbeni coctail — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Novosti v našem arhivu nove muziki — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14-35 Z melodijami križem sveta — 20.05 Radijska igra — 20.50 Z ansamblom Michel Hausser — 21.20 Dolenjske ljudske pesmi — 21.40 Debussvjeve melodije v priredbah — 22.00 Festival v Bergenu 1967 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Pozdrav iz Makedonije — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere »Zrinski« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 izbrali smo vam — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Maj hen recital violinista Dejana Bravničarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 AktuALposti donu jo v sv,-, j — 18.15 Turistična oddaja — | 18.45 Jezikovni pogovori ■— Kranj CENTER 2. marca amer. film OPIČJE NORČIJE ob 9.30, franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barv. CS filma MALEZIJSKI PIRATI ob 22. uri. 3. marca slovenski film KEKEC ob 10. uri, italij. franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 13. uri, franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU ob 15., 17. in 19. uri premiera amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 21. uri. 4. marca italij. franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16., 18. in 20. uri, 5. marca italij. franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 3. marca amer. film OPIČJE NORČIJE ob 13.50, amer.' barv. CS film SAJENSKA JESEN ob 15.50 in 18. uri, grški film STRAH ob 20. uri 5. marca premiera češkega filma STROGO NADZOROVANI VOZOVI ob 16., 18. in 20. uri. Stražišče SVOBODA 2. marca amer. barv. C9 film SAJENSKA JESEN ob 19. uri. 3. marca italij. franc. barvj CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 15., 17. in 19. uri. Cerklje KRVAVEC 3. marca franc. barv. C3 film PESEM SVETA ob 15. in 19. uri. Kamnik DOM 3. marca amer. barv. C9 film MOJE PESMI — MOJB SANJE ob 10., 16. in 19. uri. Kamnik DUPLICA 2. marca amer. barv. C9 film ARABESKA ob 19 .uru 3. marca amer. barv. C9 film ARABESKA ob 15., 17. in 19. uri. Žirovnica 3. marca amer. barv. C9 film HOMBRE. i Dovje-Mojstrana 2. marca amer. film SKRIVNOST ZAKLETE PASTI. 3. marca franc. nem. i tal i JJ barv. CS film RIFIFI V PANAMI. Kranjska gora 2. marca amer. barv. C9 film HOMBRE. \ Skofja Loka SORA 2. marca japon. barv. C9 film NA SODU SMODNIKA ob 18. in 20. uri. 3. marca japon. barv. C9 film NA SODU SMODNIKA ob 15., 17. in 20. uri. Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 2. marca, ob 9. uri za IZVEN Simončič-Pengov: MEDVEDA LOVIMO, ob 16. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK — gostovanje lutk v Cerkljah. NEDELJA — 3. marca, ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC — MEDVEDA LOVIMO, lutkovna predstava, ob 16. uri F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA gostovanje v Preddvoru. PONEDELJEK — 4. marca, ob 16. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK — lutkovna igra za otroke V. V. Z Kranj. TOREK — 5. marca, ob 18. uri Simončič-Pengovi MEDVEDA LOVIMO, lutkovna predstava v Naklem. , "I Televizija L J SOBOTA — 2. marca 9.40 TV v šoli — 14.50 T V v šoli (RTV Zagreb) — 15.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.10 Državno prvenstvo v alpskem smučanju (RTV Skopje) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.20 Sprehod skozi čas — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovi-zija) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV (Zagreb) — 18.20 Mladinska igra — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELTA — 3. marca 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) 9.25 Poročila (RTV Ljubljana) 9.30 Dobro jutro voščimo z ansamblom Janeza Mah kovica (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) — 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evro-vizija) — 17.15 TV kažipot — 17.35 Materinski dan-film — 18.20 Homo Varsaviensis — film — 19.10 Cik cak — 19.15 Pogon — film — 19.45 Plavalka (Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) 20.50 športni pregled (JRT) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 4. marca 9.40 TV v šoli — 10.25 Ruščina — 14.50 TV v šoli — 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina - 16.45 Madžarski TV pregled — 17.00 Poročila 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Od zore do mraka — 18.00 TV obzornik 18.30 Portret dr. Franje Boje Bidovec (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Kuharski nasveti — 19.30 Skladbe Mikisa Teodorakisa poje duo Nanos (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak — 20.38 Trenutek 68 — 21.35 Cirkus v hiši 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža — 19,20 TV pošta 19.45 TV prospekt ',RTV Za-gfgb) — 2O.C0 TV dnevnik (RTV Beograd- 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 5. marca_ 9.40 TV v šoli — 10.35 Angleščina — 14.50 TV v šoli — 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 18.05 Poročila — 18.10 Gremo se kopat — film 18.25 Normiranje slovenskega knjižnega jezika — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cik cak — 20.10 Šepetanje na blazini — film 21.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Poročila — 18.05 Tedenska kronika — 18.20 Svet na zaslonu — 19.00 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 19.15 Rdeči signal (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 6. marca 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Tetina ohcet (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Glasbeni laboratorij (RTV Zagreb) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.25 Nogomet: Rcal Madrid : Spartak (Evrovizi-ja) 22.15 Sreča tvojemu življenju — 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 7. marca"" 9.40 TV v šoli — 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli — 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) 17.10 Poročila — 17.15 Tik-tak (RTV Ljubljana) — 17 30 Daljnogled (RTV Beograd) 18.00 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Reportaža — 19.05 Prenos iz ateljeja (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.35 Aktualni razgovori — 21.35 Kavarna na oglu — T V igra (RTV Beograd) — 22.35 Koncert pianistke Dubravke Tomšič — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV PETEK 8. marca 9.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.25 Poročila — 17.30 Crni prah — film — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Kan tata o Zoji Kosmodejan-ski (RTV Beograd) — 19.05 Bo zakon o znanstvenem delu uspeh? — 19.35 Salon za smeh — 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak — 20.35 Primer dr. Laureata — film — 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.35 Simfonični koncert (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV Tržni pregled V Kranju Radič 10 do 12 N din, motovileč 8 do 10 N din, solata 5 do 6 N din, špinača 8 N din, cvetača 4 do 4,50 N din, korenček 2 do 2,40 N din, petršilj 4 do 4,50 N din, črna redkvica 1,40 do 1,50 N din, rdeča pesa 1,80 do 2 N din, zelje v glavah 1.80 do 2 N din, kislo zelje 2 N din, kisla repa 1,50 N din, krompir 0,70-do 0,80 N din, jabolka 1.20 do 1.50 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din. zaklana perutnina 10 do 12 N din, orehova jedrca 20 do 22 N din, surovo mašilo 14 do 16 N din, skuta 4 do 5 N din, čebula 2,80 do 3 N din, suhe slive 3 do 3,50 N din za kg; pšenica 1 do 1,20 N din, oves 0,70 do 0,80 N din, koruzna moka 1,80 do 2 N din, ajdova moka 3,50 do 4,50 N din, celi orehi 3 N din, suho sadje 2 N d;n za liter; jajca 0,45 do 0,50 N din. Loteriji Poročilo o žrebanju 9. kola srečk, ki je bilo 29. 2. 1968. Srečke s so zadele čnicami Ndin 0 4 46260 404 63680 1004 70920 504 695010 2004 71 8 0381 200 18761 1000 54191 400 457191 2000 52 8 62 20 102 50 33062 420 947302 2000 55933 500 89143 400 99313 400 253743 100.000 539723 2000 4 4 06774 504 88554 404 89764 504 011844 2004 55 8 65 10 83155 508 67285 2000 82265 2010 96 10 24496 510 24646 400 47456 500 189296 10.010 27 8 17207 500 22867 1000 34447 400 394097 30.000 434827 10.008 18 8 338 100 45498 500 69108 1000 138338 2100 9 4 30949 504 35949 404 72299 404 152579 50.004 577769 2004 732109 2004 KOMUNALNI SERVIS KRANJ Mladinska ul. 1 telefon: 22-561 Obveščamo cenjene potrošnike — graditelje stanovanjskih hišic in gradbena podjetja, da nudimo po znižanih cenah: Betonske cevi — strojne izdelave od 10 do 60 cm 0 Betonske in žlindrine votlake 7.5/20/40, 20/20/40, 25/20/40 in 30/20/40. Polagamo pode vseh vrst — bukov in hrastov parket, plastične mase, tapisome in ostale tople pode po znižanih cenah — hitro in solidno z večletno garancijo. Se priporočamo! AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ VABI člane in prijatelje avto-moto športa na redni občni zbor ki bo dne 2. marca 1968. ob 19. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju vhod 6/1 Po občnem zboru bo družabni večer s plesom. VABLJENI! Vsi tisti, ki uporabljalo našo gospodinjsko opremo, se prav gotovo veselite velikega ■ uspeha naše tovarne: NA TRŽIŠČU JE MILIJONU IZDELEK »GORENJE«! Ob tem jubileju »fflfjj vas pripravili lepe na»nra de iz širokega i« naših kakovostnih. U»£ kov. Zato posebej zarjamo na dopisnico-jo ob nakupu našega dcika dobite p>i svoje" trgovcu. BOBOTA - 2. marca 1968 MALI OGLASI GLAS # 23. STRAN Prodam Prodam SALONITNE PLOŠČE pa ugodni ceni. Hrastje "3. Smlednik 712 Prodam FIAT 750, letnik 1966, dobro ohranjen. Dež-man Jože. C. revolucije 6. lesenice 872 Prodam ugodno FIAT-kam-panjola, pogon mogoč na vsa * kolesa in reduktorjem, Cerklje 79 873 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 56 874 Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Zalog 41, Cerklje 875 Prodam otroški športni VOZIČEK. Zg Brnik 112, Cerklje 876 Prodam 400 kg težkega VO-jjjj ali zamenjam za molzno KRAVO. Zg. Brnik 74, Cerklje 877 Prodam PUJSKE 6 tednov slare. Vrba 23 na Gor. 878 Prodam popolnoma nov Prenosni VARILNI TRANS FORMATOR 135 A, proizvod Pade Končar. Naslov v oglasim oddelku 879 Prodam KRAVO po teletu, Cerklje 112 880 Prodam SENO, OVES, Bnojnični SOD BRANE. PLUGE, KAŠCE za žito, BRZO-PAR1LNIK, STISKALNICO g sadje, TEHTNICO — 500 kllogramsko, betonsko ŽELEZO in drugo. Ogled ob nedeljah od 10. — 13. ure Šk. V°ka, Stari dvor 50 (pri že-le7*iški postaji) 881 KMETOVALCI JJgnt krmila za krave, teleta, prašiče, kokoši, piščance in ostala krmila, Koruza, pšenica, preše, otrobe itd. ter umetna gojila in ostali reproduk-c|Jski material za kmetij-*Jvo, dobite najceneje v »kladivu Kmetijskega živilskega kombinata Kranj, Cesta JLA nasproti kina Center. Prodam KOBILO haflinger, ^aro 10 let, ali zamenjam za V°LA. Naslov v oglasnem oddelku 882 Prodam 1000 ZIDAKOV -S^entnih. Žontar, Sv. Duh 27' Sk. Loka 885 Prodam 6 tednov stare [RASICKE. Velesovo 25, Cerile 884 Prodam G. S.-60 VESPO, ~°datno opremljeno. Kalan. ls*ra int. 462, Kranj 885 Ugodno prodam globok °troški VOZIČEK. Kranj. Pekova 4 (Stražišče) 886 Ugodno prodam dobro ?hranjen MOPED z malimi J^lesi puch. Zalog 62, Cer-klie 887 fcProdam desni vzidljiv šTE-JJJ-NIK z bakrenim kotli Kranj, Jezerska cesta «• ' 888 v Prodam ročno motorno ^SILNICO in nove GUME 15 col. Kranj Huje 9 Prodam BRZOPARILNIK, 160-litrski, malo rabljen. Trobec — Sr. Bela 11, Preddvor 890 Prodam KONJA, sposobnega za vsako delo, in PLUG obračalnik. Draga 3, Medvode 891 Prodam kombiniran otroški voziček po ugodni ceni. Jurina, Ljubljanska cesta 6,11 Kranj 892 Prodam PARCELO poleg aerodroma v Lescah, veliko 2965 m2 (polovico njive drugo travnik). Cena 1500 N din. Grošelj Jože, Hraše 36, Lesce 893 Prodam PRAŠIČA za zakol, vprežne GRABLJE, IZRU-VAC za krompir in včejo količino JABOLK po ugodni ceni. Voklo 36, Šenčur 894 Prodam ali dam v najem HISO s poslopjem in 3 ha zemlje. Zglasite se Bodešče 5, pri Bledu 895 Prodam dobro ohranjen MOPED na dve prestavi kompletne zavorne BOBNE* (dro-meljne) 16 col, 3 m' suhih smrekovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 8% Ugodno prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Lenarčič, Pod-gora 14, Šentvid, Ljubljana 897 Prodam MOTOR-NSU ma-ksi 175 cem po nizki ceni. Vidic Janez, Poljšica 42, Zg. Gorje 898 Prodam KONJA, 9 mesecev starega. Poljšica 5, Zg. Gorje 899 Prodam DELE za fiat 750 in MAGNET-dukati za MOPED. Praprotna polica 8, Cerklje 780 Prodam VOLA. Balanč, Zg. Besnica 79 852 Vseh vrst KOTNIH LETEV za tla lahko dobite pri Ogri-zu Andreju, Kranj — Straži-šče, Trojarjeva 9 853 Prodam enoosni TRAKTOR s plugom in kosilnico z žetveno napravo. Volaka 1, Gor. vas nad Sk. Loko 900 Prodam suhe smrekove PLOHE, moško rogovo KOLO in bele PLOŠČICE za tla, Cesta na Klane 17/a, Kranj 901 Prodam 5 m1 kamenja (krogle) za zidanje hiš ter skoraj nov polavtomatični pralni stroj super 3 z odlično centrifugo po zelo ugodni ceni. Visoko 55, Šenčur 902 Prodam SEME črne detelje. Suha 18, Kranj 903 Prodam SEME črne detelje. Suha 18, Kranj 903 Prodam dve mladi SVINJI za pleme, težki po 70 kg. Žirovnica 57 904 Prodam motorno KOSIL-NlCO-bertolini — 13 KM z žetveno napravo, delovnega VOLA, neplašljiv, srednje težak, BIKCA, starega 10 mesecev. SP. Brnik 23, Cerklje 905 Prodam MOPED T-12, balkonska OKNA z vrati. Miša-če 6 nad Otočami. 906 Prodam travniško BRANO in več ton krmilne pese. Naslov v oglasnem odd. 907 SENO prodam. Mrak Pavel, Gabrk 11 Skofja Loka * 908 Prodam FIAT 750, letnik 1965 in ženski ŠIVALNI STROJ. Vodnik, Kranj — St razišče, Skokova 9 909 FIAT — campagnola prodam. Naslov v oglasnem oddelku 910 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare in SEME črne detelje. Sp. Brnik 25, Cerkije 911 Prodam AVTO IMVV-kombi in citvoen spaček. Ropret Franc, Ropretova 25, Mengeš 912 APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEM KOT po Industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čaa dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Korist niki kreditov dobite predračune. -Im-Zj-IV Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj KOKOŠI — nesnice — ugodno naprodaj, vsaka ko ličina. Dndovka 40 prj Ti-čarju — vsak dan od 16. — 18. ure in ob nedeljah od 9 -- 11. ure °13 Prodam KONJA za poljska dela. Suha 39, Kranj 914 Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. Sv. Duh 75, Sk. Loka 915 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Znidar, Cankarjeva 13, Kranj 916 KOKOŠI, čiste pasme ieg-horn, stare i leto po 20 N din zaradi preureditve prostora prodam Naklo 4, telefon 22 176 917 Prodam nov nemški GRAMOFON — avtomatični su-pcrla, nov likalnik na paro roventa, nov BOJLER — 80-litrski, lubasovo tritonsko HARMONIKO, ročno SLA-MOREZNICO in lahek VOZ — vse v dobrem stanju. Zi-gana vas 45, Križe 918 Prodam lepa JABOLKA po nizki ceni. Radovljica, Jurčičeva 1 919 Dam v najem HISO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. 2eje 14, pri Komendi 920 Prodam BIKCA, 300 kg, 10 mesecev starega. Dvorska vas 19, Begunje 921 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Zg. Brnik 15, I Cerklje 922 Ugodno prodam skoraj nov TELEVIZOR, cona 1400 N din. Suha 24, Kranj 923 Prodam PRAŠIČA za zakol, Voglje 44, Šenčur 924 Prodam skoraj nov traktorski KULTIVATOR, avstrijske izdelave. Zg. Senica 16, Medvode 925 Prodam kompletno PRIKOLICO s priključkom za fiat 750, Kranj, Gregorčičeva 24. Ogled od 16. ure dalje 926 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Praprotna polica 5, Cerklje 927 Prodam tri KRAVE po izbiri,'' Kranj-Kokrica 13' Prodam 140 kosov monta OPEKE. Valjavec, Kranj, Suha 1 948 Prodam pol tovorni VVV. letnik 1961. Ogled 2. 3. od 18. do 19. ure na dvorišču hotela Jelen 949 Prodam VOLA, 550 kg težkega, ki zna voziti in KRAVO s teličkom ali brez. Voglje 64, Šenčur 950 Prodam MOTOR puch 175 cem. Rupa 18, Kranj 951 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Kla sič, Kranj, Valjavčeva 3 952 Prodam OMARO za dnevno sobo. Debenc Slavka, Puštal 49. šk. Loka 953 Prodam HISO z vrtom, primerno za lokal, ob cesti Kamnik — Kranj. Vseljivo po dogovoru. Ogled vsako sredo od 18. — 18. ure in nedeljo od 9. — 12. ure. Peičič. Podgorje 55, Kamnik 954 Lep semenski KROMPIR igor prodam. Zg. Brnik 32, Cerklje 955 Prodam BIKA in KRAVO. Vopovlje 2, Cerklje 956 Kupim PARCELO ali del parcele za hišico na Bledu kupim. Heren Marija, Ljubljana, Mirje 2 928 Kupim v dobrem stanju levi vzidljiv ŠTEDILNIK na 2 1 2 plošči. Dvorska vas 19, Begunje 929 Kupim LATE za kozoke. Jagodic Ivan, Breg 19, Komenda 930 Kupim rabljene DESKE za gradnjo. Naslov v oglasnem oddelku 931 Ostalo Iščem 2ENSKO za tri dni v tednu dopoldne, za varstvo otroka. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »Bled« 932 Popra\ljam vse vrste vozil. Se priporoča AVTOMEHA-N1K, MATIJA RIHTARŠIC, Bukovica 13, Selca 794 Obveščam, da bom odprl ČEVLJARSKO DELAVNICO za vse vrste popravil. Kranj, Koroška c. 37 pri Dekorju. Se priporočam! Čevljarstvo, Zaplotnik Niko 933 SLUŽBA v ŠVICI- iščemo gospodinjsko pomočnico. In-teresentke naj se pismeno oglasijo s priloženo iotogra-fijo na: Familie, Hedv Kind-le, Hotel »Adler« 9495 Triescn-Fiirst, Liechtenstein 934 Iščem žensko za opoldanski čas (3 ure) za varstvo dveh otrok. Osterman, žanova 10, Kranj 935 Oddam GARAŽO. C. St. Žagarja 48, Kranj 936 Zamenjam sončno dvosobno STANOVANJE v Reki (lopi del Sušaka) za enakovredno ali manjše v Ljubljani, Kranju ali bližnji okolici. Upoštevam pogoje. Ponudbo poslati pod »Sončno« 937 Nujno iščem SOBO v Kranju, pomagam v gospodinjstvu (tudi kod sostanovalka). Naslov v oglasnem oddelku Obveščam cenjene stra.ike, da sem odprl OBRTNO DE-LAVNICO za vodovodne in centralne inštalacije, ter diit-, ge storitve. Se priporoča ME-KUC FRANC. TupaJiče »5, Preddvor 869 Izgubil sem AKTOVKO na cesti St. Žagarja. Poštenega najditelja prosim, da jo odcl3 proti nagradi. Partizanska 20, Kranj 939 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo enega otroka, nujno! Kranj, M. Pijade 7, stanova-r.jo 1 940 Za nekaj časa iščem stanovanje v Sk. Loki, po možnosti sobo in kuhinjo. Ponudbo poslati pod 30.000 S din 941 Nujno iščem SOBO za eno osebo. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »Nujno« 942 SOBO in hrano dobi FANT za pomoč na kmetiji ^po službi). Kranj-Stražišče, Haf-nerjeva pot 6 'J43 Podpisani TICAR JURIJ, preužitkar. Zalog 15, iskreno obžalujem vse. kar sem neresničnega govoril o svoji snahi Tičar Antoniji in svojem sinu Francu iz Zaloga 15, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. 94* Oddam SOBO z dvema posteljama, 20 minut iz Kranja. Ugodne avtobusne zveze. Naslov v oglasnem oddelku 945 Obveščam cenjer.e stranke, da sem odprl DELAVNICO za ELEKTROINSTALACUE ter druge storit.'e. Se pr:po-roča, Vreček Vinko, Tupahčo 3, Preddvor 946 Iščem UPOKOJENKO, vajena molzti in gospodinjskih del. Plača po dogovoru. Rečica kol. 7, Bied 957 NAROČNIKI IN BRALCI GLASA! Delovna enota Glas uvaja s 4. marcem nov delovni čas za naročniško in malooglasno službo: ponedeljek Četrtek od 7. do 15. ure sreda od 7. do 18. ure torek petek 1. in 3. sobota v mesecu od 7. do 12. ure 2. in 4. sobota v mesecu zaprto Prosimo cenjene naročnike in bralce našega časnika, da spremembo sprejmejo z razumevanjem. Uprava O LAS SPORT SOBOTA — 2. marca 19<# Šahovska prvenstvo Kranja Bavdek prvak Na pravkar končanem šahovskem prvenstvu Kranja je prvo mesto zasluženo osvojil Bavdek, ki je izmed vseh imel najtežje nasprotnike in je skupaj z Đorđevi-čem edini neporaženi igralec. Z visoko uvrstitvijo je presenetil Zaplotnik. Rezultati zadnje kola — Mali : Zbil 0:1, Požar : Bavdek 0:1, Zaplotnik : Prestrl remi, Krek : L. Đorđević remi, Naglic : Dujevič remi, Mahmedinović : Matjašič remi, Kodek : Žnidaršič 1:0, Vojičić : Oraz 1:0. Končni vrstni red — Bavdek 7, Prestrl 6,5, L. Đorđević, Mali in Zaplotnik 6, Zbil 5,5, Vojičić in Krek 5, Naglic, Mehmedinovič, Matjašič, Požar, Kodek in Du-jovič 4,5, S. Đorđević 3,5, Štrbac 1,5, Vlaisavljević in Oraz 1, Gazvoda in Žnidaršič brez točke. V. B. i I v Atleti i i že na prostem Atletski klub Triglav je priredil pred dnevi 4. zimski meddruštveni kros, na katerem je nastopilo okrog 50 atletov in atletinj iz petih slovenskih klubov in atleti iz Manfalzona (Italija). REZULTATI: ženske (1000 m) 1. Urankar (Kla-divar), mladinci (3000 m) 1. Svet (Kladivar), 2. Ferfila (Cerkno), 3. Hafner (Triglav), člani (6000 m) 1. Miaml (Italija), 2. Zunlar (Kladivar), 3. Stros (Ljubljana) itd. P. K. Milek v Madrid Kranjčan Polde Milek bo zastopal našo državo na II. evropskih atletskih igrah v Madridu. Zadnji njegovi rezultati kažejo, da Je ta odlični atlet že ' na začetku tekmovalne sezone v odlični formi in lahko od njega v glavni tekmovaini sezoni pričakujemo Se boljših dosežkov. P. K. Švarčeva odlično pripravljena Na prvem preglednem tekmovanju kranjskih plavalcev in plavalk je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Lidija Svarc je na 200 m prano plavala bolje od lastnega državnega mladinskega rekorda. Rezultat 2:5(5.0 pa ne bo priznan, ker je bil dosežen v 25-metrskem bazenu. Dobre rezultate pa so dosegle še Breda Pečjak in Nuška Virnik. Pohvaliti pa je treba tudi mladi tekmovalki Judito Mandeljc in Eriko Križaj, ki veliko obetata. P. Didič Danes ob 19. uri Triglav: Trst V okviru mladi nskega vaterpolo turnirja Cup Trsta se bosta nocoj v Kranju srečali mladinski vrsti kranjskega Triglava in ekipa Trsta. Mladinci Triglava so se za to srečanje marljivo pripravljali in upamo, da bodo dobro zaigrali. Ekipa Trsta je več let igrala v prvi italijanski ligi in so bili igralci letos 20 dni na treningu v Splitu. Tekma bo vsekakor zanimiva, kdo bo pa zmagovalec, je težko napovedovati. P. Didlć Štirje skakalci v JLA V prihodnjih dneh bodo odšli na odsluženje vojaškega roka v JLA tudi štirje skakalci kranjskega Triglava in sicer: Peter Stefančic, Marjan Bizjak, Janez Bukovnik in Janez Gorjanc. J. J. Rokomet Nadaljevanje v hali Tivoli Na odprtem zimskem rokometnem prvenstvu Slovenije v A-skupini. Gorenjska predstavnika Tržič in Kranj sta takrat igrala slabše kot v prejšnjih dveh kolih. To velja predvsem za TržiČane, saj so izgubili z moštvom Pirana in premagali Zamet. Kranjčani pa so izgubili z Zametom in s favoritom za prvo mesto Celjem. REZULTATI — Tržič : -Piran 10:12 (6:81, Zamet : f Kranj 12:7 (8:3), Tržič : Za^ met 10:9 (5:3) in Kranj : f Celje 13:17 (7:8). -h Sedmič za pokal Vitranc Tekmovanje v slalomu velja tudi za V Ljubljani je bila v sredo tiskovna konferenca, na kateri so predstavnike tiska, radia in televizije seznanili s podrobnosti smučarskega tekmovanja za pokal Vitranc. Sedmo mednarodno smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc bo v Kranjski gori od 9. do 10. marca, in sicer v slalomu in veleslalomu. Ob tem je treba pripomniti, da velja tekmovanje v slalomu, to bo v nedeljo, 10. marca, tudi za svetovni pokal in zato si lahko v Kranjski gori obetamo res svetovno eliko smučarskega športa. Organizacijski komite je na to tekmovanje povabil nacionalne ekipe Avstrije, Francije, Italije, Švice, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, ZDA, Kanade, Švedske, Finske, Norveške, Poljske, ČSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Velike Britanije, Japonske, Avstralije, Sovjetske zveze in Španije, čeprav prireditelj še ni dobil poimenskih prijav tekmovalcev, pa že lahko zapišemo, da v Kranjski gori ne bomo videli predstavnikov skandinavskih držav, ker imajo takrat državna prvenstva, ravno ta- Veleslalom na Starem vrhu Na Starem vrhu nad škofjo Loko so bile pred dnevi V. zimske Športne igre delavcev upravnih organov občinskih skupščin Gorenjske za prehodni pokal, ki so se ga udeležili predstavniki jeseniške, tržiške, radovljiške, kranjske, škofjeloške, kamniške in domžalske občine. Zaradi slabih snežnih razmer je odpadlo tekmovanje v sankanju in so zaradi tega tekmovali le v veleslalomu. Vrstni red najboljših: člani — 1. Valič (Šk. Loka), 2. Udir (Jes), 3. Krmelj (Radovljica), 4. Slamnik (Jes), 5. šlegelj (Kamnik) itd.; članice — 1. Berčič (Radovljica), 2. Buli-nar, 3. šule (obe Jes.), itd. Ekipno je zmagala spet Radovljica. Naslednje, to je VI. zimske športne igre, bodo prihodnjo zimo v organizaciji sindikalne podružnice skupščine občine Kamnik. P. P. Najzaslužnejši zapustili klub Z letne skupščine nogometnega kluba Triglav Za letošnjo letno skupščino NK Triglav je bilo v Kranju veliko zanimanje. Kranjski nogometaši se namreč že nekaj časa borijo s precejšnjimi težavami, zlasti pa so razočarani nad nepravilnim odnosom odgovornih športnih forumov v Kranju do nogometnega kluba Triglav. Na letošnjo skupščino ni prišel noben predstavnik centralnega športnega društva Triglav prav tako tudi ne občinske zveze za telesno kulturo. Zaradi prenizke dotacije centralnega društva nogometnemu klubu (35.000 Ndin) je klub zašel v težke finančne težave in je vprašanje, če bo mogel premostiti te težave. Ce ne bi bilo pomoči tovarne Sava, katera je med letom reševala težko finančno situacijo, bi prav gotovo klub ob letni konferenci imeli še večji finančni minus. Veliko pa so prispevali tudi posamezni odborniki in pa simpalizerji kluba. Na skupščini so dali posebno priznanje trenerjema Marjanu Brezarju in Mladenoviču ter članom dosedanjega upr. odbora Majcetu, Kernu in Zupanu, ki odslej ne bodo več delali v nogometnem klubu Triglav. Prav v zadnjem času pa je klub zapustil tudi odlični tre- ner Vladan Mladcnović, ker mu klub ni mogel dati nagrade za delo v zadnjih mesecih zaradi težke, že omenjene finančne situacije. Položaj kranjskega nogometa torej pred pričetkom nove sezone ni preveč rožnat. Posle trenerja pa je prevzel bivši igralec in trener Milan Krašovcc. P. Didič Za pokal maršala Tita šahovsko tekmovanje za pokal maršala Tita se na Gorenjskem odvija v treh skupinah. V kranjski skupini je sodelovalo 10 ekip. Zmagala je ekipa ŠK Borec v postavi Murovec, Bertoncelj, Zibl in štagar s 30,5 točke. Sledijo Tekstilindus 25,5; JLA I 24,5; Planika I 19,5; LTH 19; Slavec Jokl 17,5; Planika II 16; JLA II 14,5; Simon Jenko I 11,5 in iSmon Jenko II 15. ŠK Borec se bo za vstop v finalni del tekmovanja v Sloveniji pomeril z zmagovalcema radovljiške in jeseniške skupine. V. B. svetovni poka! ko pa ne bo športnikov Iz Sovjetske zveze in Bolgarije, ki sta odpovedali udeležbo. Vse tekmovalne ekipe bodo stanovale v hotelu Franc Rozman v Gozd Martuljku, kjer bo tudi sedež vseh tehničnih služb In press center. Na pošti v Kranjski gori so prireditelji že pripravili pe* telefonskh kabin za novinarje, ki bodo poročali s te tekme. Čeprav je iz pričujočih vrstic vidno, da je v Kranjski gori vse nared za veliko tekmo, pa je treba ob terfl pripomniti, da je razumevanje Kranjske gore za to prireditev premajhno In če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da podobnih prireditev prihodnja leta sploh ne bo. Treba pa je tudi grajati kranjskogorske gostince 1" turistične delavce, ki še vedno ne morejo ali pa nočejo 1 razumeti, da takšno tekmovanje, kot je pokal Vitranc nI samo smučarskega značaja« temveč predvsem turističnega. Kajti znana smučarska imena bodo, vsaj upajmo, privabila množice gledalcev, ki bodo v Kranjski gori pustili marsikateri dinar. Seveda pa, če gostinci ne bodo l* to priložnost znižali cen, ki kot vedno najbolj vlečejo, P«' tem res ne moremo pričakovati, da se bo ime Kranjske gore še bolj poneslo v svet. Saj tekmovanje za pokal Vitranc nI samo reklama za smučarski šport, je reklama za naš zimski turizem, je konec koncev reklama 23 Kranjsko goro. Vili Guček Vil. POKAL VITRANC 9.-10.3.1968 KRANJSKA GORA £daja In tlaka CP »Goriški tisk. Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije i (stavba občinske skupščine)- Tek. račun pri SDK v Kranju 5131133. - Te- -"-860; uprava Usta, rna-'ooglasna l„ naročnic s'uzba 22152 - Naročnina: letna 24.—, polletna i«r.Nd,n- Cena posameznih številk 0.40 N din -Jnozemstvo 40.00Ndin. " MaU ogla«! beseda 0,6 do J N din. Naročniki nna]o 10/° Popusta. Neplačani* oglasov ne objavljamo.