THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico* in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 44. CHICAGO, ILL., TOREK, 6. MARCA — TUESDAY, MARCH 6, 1928. LETNIK XXXVIL ITALIJA NE BO VEČ GOVORILA, TEMVEČ DEJANSKO NASTOPILA PROTI AVSTRIJI. — VPRAŠANJE JUŽNE TIROLSKE NE OBSTOJI. — MUSSOLINI SE PO-SMEHUJE DRUŠTVU NARODOV. Rim, Italija. — Poročano je /.e bilo, da je spor med Italijo In Avstrijo končan, ki je na-al radi kritiziranja Avstrij-• ev proti italijanski administraciji na južnem' Tirolskem. Mila pa je le tišina pred viharjem. V soboto popoldne se jo Benito Mussolini, italijanski ministrski predsednik in diktator, \ poslanski zbornici raz-koiači! in povedal svojim po--lusnvcem in vsemu svetu,.da ■ašanje južne Tirolske ne >ii. llekel je, da ne bo več 'Voril .temveč dejansko na-•»mil proti Avstriji, če se bo ■ drznila vmešavati v italijan-■ notranje razmere. Ker po ;;'otibi spada južna Tirolska ]n ivijoni in ne bodi ;_;v:li končano. LETALCA REŠENA. Hunter, podjetnik v Milwaukee, kakor tudi drugi Hoover-jevi pristaši, so nabrali okrog 6000 podpisov v desetih okrajih za Hooverja, to je veliko več. kot se jih potrebuje. REED SPOŽNM KRIVIM. Po pet in štirideset minut trajajočem posvetovanju porot« # nikov so ga spoznali krivim. Eskimo je rešil življenje letalcema, ki sta padla na ledeno ploščo. — Reševalec ne ve svojega imena. — Rešena letalca sta na varnem v Port Burwell. I star 25 let. zaročenec Miss Toie —o— ' Bradford, 23 letne učiteljice v Oče na grozen način usmrtil svoja dva- sina v starosti sedem in d£vec let. — Žena, s katero je živel ga je privedla do tega. Chicago, III. — Iz kanala v Indiana Harbor so potegnili trupla dveh dečkov. Ljudje živeči v bližini so sumili moža in žensko, stanujoča na 511 151. cesti .katera so poznali pod imenom Smith. Ugotovili so, da se piše ona Helen Law-renc, ločena od svojega moža, on pa George Allen Chisholm. tudi ločen od svoje žene, star 35 let. Chisholm je delal v livarni, kamor so prišli po njega policisti in ga odvedli na postajo. Izpovedal je sledeče : Žena, s katero živim, me je vedno nadlegovala in tarnala, da nas je preveč za jesti. 6. februarja zvečer sem vzel seboj svoja si- LOS ANGELES DOMA. Ottawa, Ont. — 17. februarja sta se ponesrečila kanadska letalca A. A. Lewis in N. f. Terrv. Padla sta z letalom na, Georga devet in Edgar j a Ottawa, III. — Hiram Pveed,iaedem let stareša -Rekel sem jima; da bosta videli svojo mater, katero sta ljubila. livarne sem prinesel domov žico, na katero sem navezal težko železo in žico najprvo privezal Peasant Valley, je bi spoznan krivim, da se je hotel znebiti zaročenke, ko mu je povedala, na veliko ledeno ploščo daleč čin, da je položil v peč dinamit, proč od človeških bivališč. O-, z namenom, ko bo učiteljica bupovala sta že in mislila, da ni več nobene rešitve. Danes da bo postala mati, na ta na-.okrog Pasu Geor&ea in ga vr- ' gel v vodo, takoj nato tudi Edgar ja. Predno sem to storil sem oba poljubil. O, ko bi ju mogel zakurila v peči, jo bo razstrel-ba ubila. Kakor je že bilo po- Porotniki so glasovali dvakrat. Pri prvem gasovanju je bil e-den v prilog obdolženca, pri dragem so bili vsi za to, da se ga spozna krivim. Posvetovali so se 45 minut. Kazen se bo glasila od enega do dvajset let zapora. sta vesela in zdrava v Port ročano ,je zadobila poškodbe. Burwell, Unguva. več kot sto milj oddaljeno od mesta, kjer se je pripetila nesreča. Letalca je rešil domačin, Kskimo, ki je na eno oko slep in nima drugega imena kakor Bobbie. Letajca sama bi ne vedela kam se obrniti in bi gotovo bila zmrznila ali gladu u-mrla. Bobbie ju je našel in pri-vedel na varno. Ker so imeli seboj puško, so med potjo streljali polarne medvede in morske pse. Tako so bili s* hrano preskrbljeni, ko so hodili na težavni poti po ledu in snegu. Pota sicer nobenega ni bilo, a Eskimo, kakor, da bi bila pot markirana, ju je privedel natanko na določeno mesto. Letalca sta bila od 17. februarja pogrešana in so ju i-meli že za mrtva. Veliko vese- — Mexico City, Mehika. — Agrarno vprašanje v Mehiki se je v, toliko izboljšalo ,da je u-panje, da bo mehiška vlada plačala Američanom odškodnino za zaplenjeno zemljo. K temu je največ pripomogel _____ _______________ _____r____ D wight W. Morrow, novi ame-j večer jima je pa rekel, da bo-riški poslanik v Mehiki . J sta videla svojo staro mater, nakar se je zgodilo kakor zgo- dobiti nazaj še živa. Vsaki večer po tem dogodku sem šel tja in nameraval tudi svoje življenje končati a nisem imel poguma. Chisholm se je ločil od svoje žene pred štirimi leti v Kanadi. Otroke, Georgea, Roberta in Edgarja, ki sta dvojčka, je pustil pri svojih starših v Montr ealu. Nato je prišel v East Chicago, kjer je dobil delo v livarni. Septembra 1927 je šel v Kanado in otroke vzel staršem in jih privedel semkaj. George in Edgar sta vedno hotela nazaj k stari materi, a ona je med tem časom umrla. Usodepolni lje je zavladalo v kanadski poslanski zborniei ko se je vesela vest o rešitvi naznanila poslancem. raj povedano. Rofoert in Edgar sta bila dvojčka. ■ -o ■ ŠIRITE AMER* SLOVENCA! 4000 milj je preletel zrakoplov Los An gees. — Štirje mežje v nevarnosti, *ko se je spuščal na zemljo. — Vihar je delal težkoče. Lakehurst, N. J. — Vodilni zrakoplov Los Angeles je srečno prispel na mesto, odkoder je odletel proti panamskemu prekopu in nazaj brez kakršnekoli nezgode.Skupno je preletel 4000 milj. .300 mož je bilo zaposlenih pri njem, ko se, je spuščal na zemljo in ko so' ga pritrdili k hangarju. V noči i od petka na soboto je delr-1 težkoče vihar in sneg. dvakrat se je poskušal pustiti na zemljo ,a brez uspeha .Pri drugem poizkusu so bili v nevarnosti štirje možje, ki so pomagali in vlekli za vrvi, ko je nenadoma prihrumel vihar od severa in 225 mož ni moglo obdržati zrakoplova, popustili so, štiri je dvignil s seboj visoko v zrak, eden je padel iz visočine 20 čevljev in si zvil nogo. Pri tretjem poizkusi šele se jim je posrečilo velikana spraviti na varno. -o- ITALIJANI POLETE V NEW YORK. Milan, Italija. — Turinska tvornica letal "Aeronautika T-taliana" pripravlja velik polet Rim-Newyork. Pilot bo podporočnik letalec Ferrari, spremljevalec pa mehanik Capanini, ki sta že skupno izvršila polet Rim-Tokio. Aparat bo imel motor Fiat. Ferrari se že vadi v ponočnih trajnih poletih. -o- JUGOSLOVANI NEHVALEŽNI? Rim, Jugoslavija. — V italijanskih listih se je ponovno o čitalo, da se Belgrad kaže nehvaležnega in da je Očividno pozabil popolnoma, da je italijansko brodovje rešilo srbsko armado, ko je bežala pred Nemci. "Giornale b nahajate v nekem hotelu pod j tika. Njegov političi je trden, ker f'O V LjUm.l val dve leti je prišel k na Vrhnika trik deluje, zbornice j<-odbornik. . i- ni. ' !'•]• !'.■' ; :;'„' Dne 1. febr. 1800 o1.vozni zdravnik kjer se sedaj kot ustanovitvi zdi*. >il riolvro časa n:<,n policijsko protekcijo. -o si roiKi-m položaj ga je ustvaril - NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI. Tvori jo devet radikalov, štirje demokrati, dr. Korošec, dr. Spaho i dr. Hadžič. Belgrad, Jugoslavija.—Dne 17, februarja se je sestavila v Jugoslaviji nova vlada, na ka-fe^o sta se sporazumela gg. Vu-kieevič in Davidovič. Sestavljena je tako-le : predsednik vlade Velja Vukičevič; minister za zunanje zadeve doktor Voja Marinkovič : minister voj- svojega službovanja v tovarni Stemberger-Mellitzer v Meng-ne in mornarice general Had- šu Je 10- februarja obhajal g. svojim javnim delom Nagla smrt. Ni še pr "teklo v Božakov ki med slo- soseski pri Metliki osem dni. se venskim narodom. G. Korošec je že zopet pojavila kruta smrt je prelivi d even politik, da bi in ugrabila skrbno mater in de-ga mogel tak položaj kompro- l,ro ženo ter marljivo gos^odi-mitirati. Ce demokrati iskren - njo in nad vse blago' sosedo želijo imeti v ministrstvu uo-ixežo Ivozjan iz Božakovskega t ran jih zadev človeka, čigar gt. 6 v najlepših letih. Zapušča politična reputacija daje jam-imoža in pet nepreskrbljenih dveh Vinogradi v metliški okolici bodo zopet kmalu oživeli, kajti ,zgodnji vinogradniki so že začeli obrezovati trto. Radovič: minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič; minister za-kmetijstvo in vode Sve-tozar Stankovič; minister pravde Krsta Miletič; minister ver Milorad Vujičič: minister za šume in rud/iike Aleksander Mj ovič; minister prosvete Milan Grol; minister javnih del in zastopnik ministrstva za i-zenačenje zakonov Pera Markovič: minister prometa general Milosavljevič; minister pošte in brzojava Vlajko Kočič. V novo vlado torej niso. vstopili bivši prosvetni minister doktor Kosta Kumandi, minister 'dr. Ilija Suhomenkovič, dr. Andrej Gosar, dr. Subotič in bivši minister ver dr. Obradovič. Nova vlada je bila 18. februarja ' zaprisežena. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" nje čokolade v Hočah požar Goreti je začelo v gornjem delu, kjer je bila shranjena mast in je priletel ta del v gorečem stanju v spodnje prostore. Požarna bramba iz Hoč je bila pridno na delu in se jej je posrečilo požar udušiti. Škoda je sicer znatna, vendar bo krita z zavarovalnino in bo začela tvrdka z 'zopetnim obratom. -o-- Amnestija. Amnestije povodom rojstva kraljeviča Tomislava so bili pri ljubljanskem deželnem in okr. sodišču deležni številni kaznjenci. Končnih podatkov o tem še ni, ker sodnijski uradi še vedno pregledujejo kazenske akte. Dosedaj je bilo na podlagi amnestije izpuščenih iz ljubljanskih sodnijskih zaporov 50 kaznjencev. Od onih, v / DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd Vaša denarna pošiljatev ho v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali pr> teh-le cenah: 500 Din ........................S 9.35 l.ono Din ..................... 18.40 2.500 Din _____________________ 45.75 5.000 Din _________________ 91.00 10,000 Din ....................... 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir ............................ 11.50 •500 Lir .......................... 27.75 1000 Lir ............................ 54.50 Pri večjih avotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma m pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESARK, «5 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y. Stran S AMERIKANŠKI SLOVENEC Torek, fi. marca 1928. AMERIKANŠKI SLOVENEC Prvi in najstarejši cloveiuki list v Ameriki. Uttuovljts Utm 1101. Izhaja mk dan runn aedelj, ponedeljkov in dnevor po pravnikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849tW, 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« Naročnica: Za celo leto___L_____$5.00 Za pol leta _2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta_______3.00 The Fivtt and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily,' except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year_____ ...$5.00 _ 2.50 For half a year______ Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year_______3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker i tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rothermere in madžarske težnje. Mora se konstatirati, da vztrajajo Madžari skrajno trdovratno na propagandi revanžnih stremljenj. Njihov cilj ni morda toliko v tem, da bi v neposredni bodočnosti nasilnim potom spremenili sedanje državne meje, marveč ima očividno poglavito svrho da napravi v inozemstvu razpoloženje za ire-dentistična madžarska stremljenja. Njihovo delo se koncentrira v tem, da se inozemstvo prepriča o absolutni nujnosti revizije trianonske mirovne pogodbe. V ta namen skušajo dobiti na svojo stran razne vplivne osebnosti v inozemstvu, da se s svojim imenom ali s svojimi sredstvi zastavijo za madžarske nacijonalne težnje. Rothermere je seveda zanje laka osebnost kot nalašč. Mož razpolaga-;'. razširjenim tiskom, kar je posebno važno za države, kjer se občinstvo informira največ po časopisih, objektivnih poročil o tako oddaljenih in manjhnih državah, kakor so Madžarska in njene sosede, pa sploh ne dobijo, pred oči. V takem mišljenju se da s kampanjo, kakor jo vodi Rothermere, mnogo doseči. t S tem računajo Madžari, zato so napravili aranžma z bogatin angleškim časopisnim gospodom. Sedaj poročajo z velikim zmagoslovjem o propagandnem potovanju Rothermerea po ameriški Uniji, kjer je prepričeval Američane o silni krivič-nosti trianonskih meja. Vse ameriško-madžarske organizacije so sodelovale v tej propagandi. Tudi češki viri priznavajo. da je Rothermerova ameriška propaganda imela precej u-speha, ker je vzbudila pozornost nepoučene publike, toda vendar se ji je posrečilo prrdobiti zase le nekatere posamezne o-sebnosti, ne pa odločilnih, osobito pa no objektivnih faktorjev. Njegove akcije ne gre podcenjevati, prav tako pa bi bilo mnogo pretirano, pripisovati ji opasnost, ki je ni. S spretno in stvarno proti propagand o se bodo mogli Američani poučiti o pravem stanju-stvari. Imeti je treba pred očmi, da hočejo Madžari ustvariti v inozemstvu zase ugodno javno mnenje, da ga pozneje ob prikladni priliki dobro izrabijo. namreč veljajo še vedno nekateri madžarski zakoni. Madžari so zahtevali, da se jim dovoli tamkaj osnovati irjadžarsko orož-niško postajo, tedaj na avstrijskem ozemlju, ki bi kontrolirala, kako se madžarski zakoni izpolnjujejo na avstrijskem ozemlju. Avstrijska vlada je vendarle onemogočila to madžarsko zahtevo, ali vendar je v nedavno sklenjeni koncesiji morala pripustiti, da se tamkajšnja avstrijska žandarmerija ravna tudi po madžarskih zakonih. Z zadnjim incidentom so Madžari pokazali, da hočejo izsiliti uveljavi j en je. svoje zahteve v obmejnem ozemlju in vplivati s tem na burgenlandsko prebivalstvo. Dogodek je tedaj samo en člen v vrsti madžarske iredentistične propagande, ki vedno in povsod uporablja sredstva brez izbire. Ne le Mala antanta, vsa Evropa se mora zavedati, da ima v Madžarski najhujšega rušilca miru; zato mora skrbno paziti nanj. Smo pač Slovani. Dospevši v Rock Springs, Wyo. sem se najprvo obrnil na Mr. Leskoveca, vrlega tukaj- trebujemo kakih stvari šn.iega slovenskega trgovca. Njegovo telefon številko sem našel v telefonski knjigi in sem KAKO SEM POTOVAL IN A-GIT1RAL PO DIVNEM ZAPADU. S pota. Pot iz Denverja, Colo, v Rock Springs, Wyo. bo približno nekako med 350 do 400 milj dolga. Gre vedno skozi bolj peščene pokrajine. Cele ure hiti vlak, pa ne vidiš žive duše, nobenega poslopja, le peščene pustinje. Milja za miljo tvoje poti zginja za teboj, pa ne v ki is ničesar drugega. Ko sem tako le sedel na via-ku Union Pacific železnice i a se vozil skozi te peščene pustinje sem premišljeval, kod po vseh delih sveta so se slovenski sinovi in hčere razkropile. Koliko naših ima Amerika! In koliko drugih Slovanov. Saj po industrijskih krajih ne najdeš drugih skoro, kakor Slovane. Najtežja dela po topilnicah, v majnah in drugih panogah in- j vencev dustrije opravljajo Slovani, veliko. Kjerkoli v take kraje prideš. J Mesto Rock Springs ima nekako okrog 7 tisoč prebivalcev. zelo lepo da ne more poznati, če ne gre med,narod. Tako potovanje je za človeka najboljša šola, v kateri narod spozna. Pri agitaciji sta mi neizmerno pomagala brata Leskovec, katerama sem nadvse hvaležen za pomoč. Mr. Math Leskovec je zelo veliko žrtvoval, zakar mu še posebna hvala.! še Sprejel je tudi zastopništvo za 1 naš list in ga prav iskreno priporočam vsem rojakom, kakor sem se z bogatimi skušnjami, kako je med Slovenci na zapa-du, med katerimi sem se mudil do malega 4 mesece. Rečem o naših ljudeh samo to, da Slovenci so povsod gostoljubni in prijazni. Kjerkoli jih srečaš sije iz njih lica odsev prijazne poštene skromne slovenske du- Zlasti pa sem sedaj na jasnem, kako radi imajo skoro j - . . ___ brez razlike naši ljudje naš tudi kot \estnega m poštenega .. . , T , trgovca, da ga rojaki v Rock j »»t- Odkar Ust tako lepo na-Springs podpirajo, karkoli po>reduJe' of,kar ^ P" llstu hl" MlMciftRnt&t' trebujejo. Slovenci podpirajte svoje trgovce in svoja podjetja. S tem bote povsod dvigali slo- j Uganka štev. 26. — V Sheboygan u raste drevo, ki ima 12 vrhov, na vsakem vrhu so si ptiči napravili štiri gnezda. V vsakem izmed teh gnezd, če pogledate, bote našli sedem ptičev .Najbolj čudno pa je to, ka točnost in pri podjetju'tako da niso.1)1501 TT Plemena vensko gospodarstvo. Kaj ima-1 solidna postrežba, se narod čez dalje bolj oklepa tega lista in njegovega podjetja. Slovenci mo od tega če tujce podpira- iso "Amer. Slovencu'' hvaležni. mo. Med tujce gre naš krvavo j zasluženi denar, ki ga nikdar več ne vidimo. In kadar rabimo kako pomoč, se oglasimo najprvo pri domaČih trgovcih in ti nam pomagajo. Zato se iih spominjajmo tudi. kadar po- ker jim je bas ta list oskrbel ampak ima vsak drugačno perje in ime. Kaj je to? Tisti, ki ga bo sreča objela izmed onih, ki bodo pravilno rešili to 11-ganko, bo dobil en par doma- pri Viktor kom p a ni i i tako in-1 člh "štajerskih' klobas. Ugan-teresantne slovenske plošče.! ko stavi Slovenka 1Z Savinjske Bas "Amerikanski Slovenec" j 7.. ki je . zgubil ves svoj upliv med narodom radi svoje nonrave t?M-; tike, zdaj capljajo za "Ameri-i kanskim Slovencem". To se vi-' di, da je naš list na pravi poli.! ! da je za narod in kot ta1- vodi-! I telj drugih. Pravim, narod v*e] to vidi. So enkrat vsem. sem prišel na tej 1 ko, vsem, ki so mi j prav iskrena hvala, moje opisovanj'c no njim ;iri Morda rta, prišel v dotiko, naroč-i mitom, ki so obnavljali naroč-l nes,a* na zo nino. Zlasti pa iskreno po-J to'; pa* n^seca oklenil A loti v doti-j pomagali; Končam! zapadu.i 1 ) ;:» kalerikrat še pot na-i et vidimo. L -. -majnika sei aa ooisčem staro dr •ovino. Potoval bom s skup'-<\ !;■ jo bo vodil naš urednik John Jerich, to je : ' lie de France", ki 19. pavnikori ( odpluje i/ maja. Ve-! zdravljam in zahvaljujem celo armado novih naročnikov, ki sem jih pridobil v tej okolic-i. Sprejmite list. ki slovi točasno kot najboljši slovenski list modi *'Ue c,e n'ance I New ^ orka d-ie I ga citati svojim prijateljem in|imajo na dolenjskem tako d„- ' bre črešn.se. kakršnih svet m- ga bom, bom videl če na D< res tako fino čreŠnje našim narodom v Ameriki. Ci tajte ga. Ko ga prečitate dajte1 ste' :Av' Jerk'h Pripoveduje, da neshopih". Ne rečem, tudi, svojimi žulji res narodno precej Slovanov ima boljša dela, kateri so se privadili jezika Z inozemsko propagando hočejo Madžari doma utrditi in so drugače dobro razviti prepričanje, da se bodo dale meje države prej ali slej razširiti na stare teritorije. Njihov namen je, fanatizirati prebivalstvo v iredentistični smeri in preprečiti, da bi se uživelo v resnično stan.ie povojnih meja. Temu namenu služi veliki novi spomenik 'neodrešeninr* pokrajinam sredi Budimpešte in še mnogo drugih stvari. Tretja težnja Madžarov pa je, skrbeti, da se v obmejnem prebivalstvu sosednih držav vzdrži zaupanje v madžarsko moč, med tamkajšnjo madžarsko manjšino želja po povratku madžarskega režima in volja do tega povratka, pri nemadžar-skem prebivalstvu pa omahljivost in bojazen pred madžarskim maščevanjem. Cela vrsta dogodkov in organizacij priča o teh stremljenjih, ki se vedno znova pokažejo na javno, zdaj tu, zdaj tam. Tako je n. pr. silno instruktiven incident, ki se ie dogodil pred nedavnim na madžarsko-avstrijski meji v Burgen-landu. Tamkaj so dne 24. januarja madžarski žandarji vdrli v nek premogovnik na avstrijskem- ozemlju, aretirali tamkaj madžarskega podanika ter ga odvlekli čez meji), na Madžarsko. Avstrijske oblasti so kasneje protestirale, a vsekakor je inte-resant.no, da je bila avstrijska javnost o incidentu obveščena šele i', februarja. Avstrijska vlada se skrbno ogiblje dejanj, s katei mi l)i se zamerila Madžarski, Predigra k navedenemu incidentu je ta, da imajo obmejni premogovniki v Brennbergu izjemen pravni položaj; tamkaj aiiiitiiiniiiiiii jiil|lll!illlllllililliil!lillllllilli'ilililli^ Vendar večina težaških delavcev je Slovanov. Koliko jih je izsesal že tuji kapital? Koliko slovanskih grobov ima tujina. Koliko Slovanov izgubljenih za Slovanstvo. Doma pa pripovedujejo, kako so naše slovanske zemlje bogate. Doma vse počiva, Slovanstvo pa daje svojo moč, svojo kri tujemu svetu. Ej, ali ni čas, da bi Slovani doma ostajali in se dela doma oprijemali? Ali med Slovani res ni zmožnih voditeljev, ki bi organizirali industrijo doma. Če že moramo dajati življenja za težka dela, pa bi jih. rajši dajali doma, za domačo slovansko industrijo. Saj ni nikjer zapisano, da bi morali biti baš Slovani večni sužnji, če ne narodni pa industrijski. Pa kaj bi sanjaril o tem. Mislimo to lahko, a pot do takega realiziran ja je daleka. versko zavedni. Slovenci imajo tukaj tudi celo vrsto podpornih društev, ki vsa prilično stalno napredujejo tako člansko kot finančno. Več Slovencev ima tukaj lepo urejene trgovine, s katerimi dobro napredujejo. Slovenci uživajo ugled tudi pri mestu in jih je najti v zelo odličnih službah kot na bankah in drugod. Vse to daje Rock Springskim rojakom kredit in priznanje, da so res konstruktivni in v gospodarskem oziru napredni. V okolici Rock Springs je še več drugih manjših slovenskih naselbin, to je po okolici maj-narskih okrožjih. To so Sublet, Reliance, Kemmerer in se par drugih. Vse te kraje sem obiskal. Rojaki so me povsod prijazno sprejeli. Marsikaj sem se z mnogimi pogovoril o tem in onem, kar mi bo ostalo v ved-! nem spominu. Saj človek naro-^ merikanski sosedom. Ce list Vam ugaja, povejte to drugim, če pa vam pozna. Obiskal kaj ne ugaja, povejte to vodstvu lista in zboljšalo se l>o potreba in umestno. Ilvafa vsem, ki so mi bodisi na ta ali oni način kaj pomagali. Bog Vam plačaj dragi Slovenci v Wyomingu! o a iUom i- Ko sem* končal v tej okolici se pa moja pot obrne nazaj proti vhicagi. Ki bij Vj še v državo Washington, Oregon in doli skozi Kalifornijo, toda j bolj slabe razmere točasno nt-' so kazale, da bi bilo to korist- j no, zato sem se obrnil proti domu. Med potoma sem se ustavil še v Omaha, Nebr. Tukaj je slovensko hrvatska naselbina. Slovencev ni posebno veliko. Zato sem iste tudi kmalu obiskal in zgotovil z agitacijo • enj zori i< V*i. ki ste se mučili s 0 njem mojih dopisov in i oprostite. Ravno tako g. urednik, kateremu som v listu porabi : dopisi toliko prostora. Z Bogom do prihodnjega svidenj.;. Ant. Jaksetich, pot. zastoo. NOVICE IZ M K 7 LI. M ?NNE-SOTE. E vele t h, Minn. Prosim, sprejmite tudi ud mene nekaj vrstic iz te mrzlo Minnesote, kjer imamo še vedno hud mraz. Kakor izgleda, ne bomo še regrata nabirali. A vendar se prav nič ne zmenimo, čeprav nas ruka mraz in brije burja. Predpustni čas smo imeli dosti zabave, kajti Uganko štev. 25 so pravilno rešili: Marie Prisland. Shebov-.'•av. • Frank Zupančič. Oak-landon; Zofka Zupančič, Mor-ganto.wn; Ana Plemel, Xorlh-ome, Minn.: Philipine Paul in. Charleston: -Jožef trajna'-, Sheboygan : Alice Plankar, Jo-1 it-f: iMartin Vanctich. Pork City; Anica Krasovec. Joliei: Tvatie Horvat h. West All is: Frances Ceršt?, Denver: Iva'c. Šn(ler. Brooklvn: Frank Hab-jan, 1'niversal: Angela Pre-"!ct. GilV^ert: T.udvig Merhn-\ T>ue5,lo: Ana Virant, Denver: Jennie Lipusich, Rockval": •Tennfe Trost. Willard : Mesojt dee. Soudan; Louis Žil-nil:. McKinley: Frank Kamin. Vandliiig: Tt rezi ja Zupančič. Rockdale: A. Mastnik.' Ii«sn : M. Cukjati. Arm a: Ag-n«i< Suhadolnik. No. Chicago Mary 1'ogaear. Lorain: Polon; K"rn. Gilbert: Josephine Lu '-as. Millard; Ana Funtek rhisholm: Josephine Sercei Cleveland: Angela Saje. Slo boygan; Ana Rogel, Clevo bind : Jennie Grom. No. Chic-go: Mary Bohte, ^Milwaukee T"»-ezija Žagar. Milwaukee Ali)ina Kavčič. Chicago: Jos«' nhine Droll. Sheboygan: Ft a ee:< Jerina. Chicago: Anlone:-1e ^ugolin. Shf boygan: Mari. P>ernot, Sheboygan : Joseph Zo-Sheboygan: Nepodpisan. Chicago: Ciril Pichinan. Chicago: Ivana Zalar, Milwaukei na Dolinšek, Galesburuh ; -' i Zahvaljujem se vsem, ki so mi ^ vse polno^ves'-lic. Tako tukaj pomagali pri agitaciji. "......... ' Bog plačaj. smo imeli "party za eno našo članico, ki se je možila, in ta je bila Mary Rozinka, s Fran-\ sedel sem se na vlak Rock >kom Ritmanich. Ona ie člpn-ca Island železnice in se odpeljal-Slov. Ženske Zveze in ie sta-p protiChicagi.Vrnil sem se z dc- |l8 let. Članice so darovaU brim uspehom za naš list "A- _blagajne $10.00: za ta Slovenec*'. Vrnil' iz Sianisha. So. Chicago: John Cankar, Waukegan; Paulin-Marinčič. No. Chicago: Pa.il Pirman. Waukegan: John V:-rant, Sheboygan. Pravilna rešitev je: Jabolko. Sreča je zadela to pot Anno Dolinšek. R. L Box 71, Galesburg, Illinois, kateri naj iMary Koreltz iz Lockporta noši je obljubcne '' Tv ra n js ke" k 1 o base e. Zagovoril se je. — Sodnik "Vi trdite tedaj da niste bili na licu mes.a. jaz Vam pa kar lahko priče predstavim, ki < » vas videle pri zločinu !" Obtoženec: "Ni mogoč« ^ PODLISTEK * i* Selma Lagerlof: DEKLE Z MOČEVJA Godi se v porotni dvorani v oddaljenem podeželskem mestu. Na visoko postavljenem stolu sedi sodnik, velik, močan mož s širokim, surovo oblikovanim obrazom. Že več ur zaporedoma razsoja slučaj za slučajem in končno se ga je lotila nekaka naveličanost in nejevolja. Baš je začel z zadnjo obravnavo, ki je bila danes na vrsti. Gre za priznanje vzdr-ževalnine nekega otroka. Ta slučaj so obdelovali že pri prejšnjih porotnih obravnavah in se sedaj eita zapisnik prve obravnave, iz katerega se dozna-ya, da je tožnica neka uboga služkinja, toženec pa oženjen mož. Dalje je iz zapisnika razvidna tožence- bližno trideset let in je videti prav prikupna izjava da ga je tožnica po krivici in sa- Jjiv in svež. Ko stoji tako pred sodnim sto-mo iz pohlepa po denarju pritirala pred lom, je njegovo vedenje prav dobro. Ne si-soaisce. Prizna, da je tožnica pri njem ne- N cer, kakor da bi mu to povzročilo kako Kaj časa služila, on pa da se ni ves ta čas posebno zadoščenje, vendar pa ne naredi Jaz sem se tedaj okoli ozrl in denar J prepričal, da ni bilo daleč na-(Dalje na 3. strani.) okro- nobenega človeka!" spuščal z njo v nikako ljubezensko razmerje, ona nima,tore j nikake pravice zahtevati od njega kakršnokoli podporo.'Tožnica je vztrajala pri svoji trditvi; in po zaslišanju nekaj prič je bilo tožencu naloženo, da priseže, če noče biti obsojen, da mora plačati tožnici zahtevano podporo. Obe stranki sta se sešli in stojita sedaj skupaj pred sodnim stolom. Tožnica je zelo mlada in je videti vsa preplašena. Joka od sramu in si s trudom briše solze z zmeč-kanim žepnim robcem; zdelo se je, kakor da ga ne more razgrniti. Oblečena je v črno obleko, ki je še precej nova in neobno-šena. Vendar ji tako slabo pristoja, da mora človek nehote misliti, da si jo je izposodila, »da jje lahko dostojno oblečena prišla pred sodišče. nikakega vtisa, da bi bil le količkaj zmeden. Ko so prebrali zapisnik, se je obrnil sodnik k obtožencu in ga vprašal, če vztraja pri svoji tajitvi in če je pripravljen priseči. Na to vprašanje je zatoženec odgovoril s hiti 'im da. Začel je iskati po telovniko-vem žepu in je privlekel na dan neko izpričevalo od župnika, da pozna važnost in pomen prisege in ni nikake ovire, da ne bi prisegel. Ves ta čas {ožnica ni jenjala jokati. Videti je bila povsem zmedena in je neprestano gledala v tla. Niti tako visoko še ni dvignila oči, da bi mogla gledati obtožencu v obraz. „ „ Ko pa je rekel da, se je zdrznila. Nare- Kar se obtoženca tiče, se mu takoj po- dila je par korakov proti sodnikovemu stolna, da živi v boljših rasmerah. Star je pri- kakor bi hotela nekaj pripomniti; nato pa je obstala. To je vendar nemogoče, je rekla sama pri sebi, on ni mogel reči da. — Jaz nisem prav slišala . . . Medtem je vzel sodnik v roko izpričevalo in je pomignil sodnijskemu slugi. Sluga je stopil k mizi, vzel sveto pismo (povest se godi v protestantovski pokrajini) in ga položil pred obtoženca. Tožiteljica je slišala, da je šel nekdo mimo, in postala je nemirna. Dvignila je oči in pogledala preko mize. Tedaj je zapazila, da je sluga pripravil sveto pismo. Za hip se je zdelo, kakor da hoče zopet ugovarjati. "Toda premagala se je. — Saj ni mogoče, da bi prisegel. Sodnik ga mora vendar zadrzati. Saj sodnik pač ne more misliti, da v taki stvari laže, da bi si nakopala tako strašno nesrečo, če bi lahko tožila koga drugega in ne poročenega moža. In če to ve, tedaj mora zabraniti prisego. Videla je, da je sodnik parkrat prebral nejša od vsf>*ra' k*r J'e dosedaj čutila. Ob-župnikovo izpričevalo. Začela je upati, da stala kot **amt'nela in ni več jokala, bo posegel vmes. Strmela je nepremično predse. V resnici, videlo se je. da sodnik nekaj (Dalje prih.) premišljuje. Parkrat je uprl oči v tožitelji-co, toda pri tem je njegov obraz vedno bolj izražal stud in zaničevanje . . . Zdelo se je. da ji ni naklonjen. Tudi v slučaju, da je tožiteljica govorila resnico — je vendar malovredna in sodnik ne more imeti z njo sočustvovanja. Položil je izpričevalo na stran in je na kratko opozori! obtoženca, če je dobro premislil usodepolne posledice krive prisege. Ta je poslušal z onim mirom, ki ga je ves čas navdajal in je odgovoril spoštljivo in ne brez časti. Prisegel bo. Prisega se bo torej izvršila. Nihče ga ne bo oviral. Prav do teclaj ni mogla verjeti, da se bo to zgodilo. Sedaj pa se je zavedla gotovosti, da se bo v prihodnjem trenutku izvršilo. Polastila se je je groza, ki je bila moč- \ fToreki 6. marca 1928. AMER1KANSKI SLOVENEC SCriHf TEDENSKI KOLEDAR. 11 Nedelja — Sv. Konstantin. 12 Ponedeljek — Sv. Gregorij. 1 o Torek — Sv. Roderik 1-1 Sreda — Sv. Mavd. • 15 Četrtek — Sv. Zaharija. IG Petek — Sv. Haribert. 17 Sobota — Sv. Patrik. -o- * Rev. K. Z.: TRETJA NEDELJA V POSTU. /j. jJ (Lk. 3. postna: Jezus izžene hudobnega duha iz mutca. 21, 1—9.) Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla, katerega je pisal kristjanom v mesto Efez. Zgodbe, stran 867 na levi prvi odstavek, 18 vrstica z besedami "Tako toraj posnemajte Boga, kakor. nadaljnih 24 vrstic, do besed. . . dobroto in pravično in resnico." Boj zlasti našemu mesenemu poželjenju v postnem času, ker "to je malikovanje"! Človek, ki služi strastem, je kakor malikovalec. Mesto Bogu služi, satanu, svojim strastem. Boj vsem našim strastejii; je zato klic svete cerkve te dni.. TO IN ONO. OTOK BOUVET. Radi angleško-norveškega spora za gotove antarktične otoke, ki so ogromne vrednosti za ribolov, je vzbudila knjiga Norvežana Bjarne Aagaar-da "Fangst og Forskning i Sy-dishavet" (Lov in raziskovanje v južnem ledenera morju) velik interes. Eno poglavje se peča z v decembru prejšnjega ie ta od Norveške »okupiranimi otoki, katere zahtevajo zase tudi Angleži. Aagaard poroča izčrpno o tem spornem objek tu: Otok je bil pred približno 200 leti odkrit po Francozu Bouvetu. Stara pravljica o veliki rodovitni deželi v južno-atlantskih vodah je bila povod za ekspedicijo, ki je bila 1. 1738. poverjena Bouvetu de Loziersu. Podjetje je financirala Vzhodnoindijska družba, ki jo je znal prepričati, kako važno je, da se odkrije Gon-nevillesova Južna dežela, o ka-i teri se je domnevalo, da se? Toda ko izganjamo iz svojega srca te strasti te dni, ko pri- nahaja pod 44 stot. južne širi- stopamo k sodniku v spovednici, da poravnamo svoje dolgove s svojim Bogom, ko podimo iz svojega srca satana, in se mu znova odrekujemo, ne pozabimo, da to ne gre tako lahko. Kdo hoče lepo živeti in se premagovati, je kakor "klavni dar", ki ga je klal svečenik v starem zakonu Bogu, to je mu-čenik. Gospod Jezus nam je dal sam v tem krasen zgled. "Bratje, bodite posnemovavci Božji," in "kakor je Kristus dal samega sebe za nas v trpljenje", tako ne moremo tudi mi drugače živeti njegovega življenja, kakor samo s trpljenjem, zatajevanjem in premagovanjem. Svet vas uči drugače. Vendar "Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami". Nikar ne poslušajte naukov sveta! To so same "prazne besede", zavoljo katerih "'pride jeza božja nad otroke nepokorščine do Boga." Svet-noče Boga in ne njegovih zapovedi. Sani svoj hoče biti in si sam dajati postave in zapovedi, da živi, kakor sam hoče. Le naj! Posledica? "Jeza božja!" Kazni, nesreče, nezadovoljnost. Saj sami vidimo. Evangelij pripoveduje, kako su Judje sumničili Jezusa, ko je izganjal hudobne duhove, da jih izganja s pomočjo satana samega, t. j. Belcebuba. Jezus jim pojasni, da je to nemogoče in pove priliko, o nečistem duhu, ko je izgnan iz človeka. Evangelij sv. Luke 11. poglavje, 11. do 28. vrste. Zgodbe stran 355. Tudi ti izganjaš te dni v svoji spovedi za velikonočno sv. obhajilo nečiste in vse druge hudobne duhove iz svojega srca. Da, ko greš k sv. spovedi, pomisli, kaj jc sv. spoved. Je zakrament, v katerem nam Bog odpušča naše grehe. Toda Bog nam odpušča grehe samo pod gotovimi pogoji. Glavni je, da izženemo vse te hudobne duhove iz srca, da imamo resno voljo se poboljšati. Kdor bi toraj ne imel te resne volje, bi šel k sv. spovedi samo zato. ker je navada iti za veliko noč, morda samo radi listka, brez trdne volje poboljšanja, ali bi tak izgnal hudobne duhove iz svojega srca? Gotovo ne! Na videz, da! V resnici, ne! Človek, ko se pripravljaš na sv. spoved, misli na to! Slaba spoved ti nič ne pomaga, je samo novo razžaljenje božje. Satan dobi samo še večjo moč nad teboj. Potem spre j m eš v takem stanju še sv. obhajilo in tako si v nevarnosti, da postaneš mesto spokornega sv. Petra, nesrečni, strašno nesrečni Juda Iškarijot. Hočeš to? Gotovo ne! In ko .ures domov od velikanočnega sv. obhajila, ali je sedaj vse storjeno? Prečitaj današnji sv. evangelij. "Kadar je nečisti duh izgnan iz človeškega srca, hodi po suhih krajih in išče pokoja in ker ga ne najde," kaj storiš. "Parvi, vrnil se bom od koder sem bil izgnan!" Boj po sv. spovedi je hujši, kakor pred spovedjo. Ko greš od obhajilne mize velikonočnega Jagnjeta, vedi, čaka te že zopet isti stari sovražnik in sicer celo ne sam, seboj ima še "sedem hujših duhov, kakor je sam", da te bo še hujše skušal, kakor do sedaj, da te bo kolikor mogoče hitro pahnil nazaj,kjer si bil preje. Zato vidimo, da se Ie prepogosto zgodi, da tak človek na dan sv. obhajila samega še hujše pade, kakor je preje. Zato izženi hudobnega duha iz svojega srca v dobri spo-\edi. Bodi pa pripravljen na težki boj, da boš ostal stanoviten v svojih sklepih in vstrajal v začetem dobrem življenju. In ako to storiš, blagor ti. Preprosta žena, ko je slišala Jezusove nauke, se ni mogla prerragati, da bi ne bila vsa srečna blagorovala matere Jezusove, ki je rodila tolikega sina. Gospod jo potrdi, da je to gotovo najvišja čast, ki je mogla človeka doleteti. Zato je ne zavrne. Vendar pa dostavi krasne besede: "Veliko bolj blagor tistim, ki besedo božjo poslušajo in jo ohranijo" t. j. po nji žive. Vidiš, kako velika mora biti v resnici sreča, služiti Bogu, ako sam Bog blagoruje tiste, !u bi živeli tako božje življenje. Zato, človek, na delo! Naj letošnji svet post ne mine, ne da bi se tudi ti popolnoma obnovil v svojem duhovnem življenju in si zaslužil to blagorovanje Gospodovo. Nauk za med tednom: Strast je kakor požar, ki se zažge v našem srcu. Ako se ne pogasi o pravem času, uniči človeku vse kot požar. ne. -o- ČELADA MALEGA MAM-BRINO. V tramvaj cestne železnice v Milanu sta pred nekaj dnevi vstopili dve ženski s štiriletnim dečkom, ki je nosil okoli glave turbanu podobno zavezo. Dečko je tiokal tiho predse, toda spremljevalki se pa za. to nista dosti brigali. Ko so začeli nekateri potniki mrmrati in zahtevati. najbrž iz sočutja do trpečega dečka, pojasnila, sta IZ SLOV NASELBIN. (Nadaljevanje s 3. strani.) se je kupilo lepo darilo, katero bo imela vedno za spomin na S2Z. Zatoraj apeliram na vsa slovenska dekleta in žene, da pristopajo k SŽZ. Drugače na Evelethu še ni preslabo. Le zdaj je post in smo morali z zabavami prenehati. Po veliki noči se bomo zopet malo zasukali, ko bo bolj gorko vreme. Kaj pa je s Tonetom s hriba, da se več ne oglasi? Ali se je oženil? Lahko pa je tudi mogoče, da je dobil ploh, zdaj se pa v kakšnem kotu jezi prav na tihem. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam Amer. Slovenca, listu pa želim obilo novih naročnikov. J. R., naročnica. -o- PRVI AMERIŠKI NASTOP ANTONA ŠUBELJA. New York, N. Y. Bariton kr. opere v Ljubljani, Anton Šubelj, se je minulo nedeljo predstavil slovenski koloniji v New Vorku z nastopom, ki je pomemben v marsikaterem pogledu. Najprej zato. ker to je prvi slučaj, da je resničen slovenski pevec-umet-nik nastopil v Ameriki sploh, razun če ne posegamo nazaj k Franju Navalu, in ta sploh ni nastopil niti za Slovence, niti kot Slovenec, niti ni bilo v njegovi umetnosti nič izrecno slovenskega, dočim Šubelj v njegovem mehkem čustvovanju, v njegovem instinktivnem pojmovanju slovenske narodne pesmi in — last not least — v jih ženski zavrnili, da naj se ne brigajo za reči, ki jim niso jnjegovi divni in pravilni izgo- nič mar. Ker so pa nekateri zavzeli napram njima sovražno stališče, je ena z odločno k ret n o strgala otroku obvezo z glave. Nudil se je smešen prizor. Dečko je imel na glavi globoko čez ušesa poveznjeno nočno posodo. Ženski sta pripovedovali, da je dečko poveznil med igro to čelado na glavo, da je pa kasneje ni^mo-gel sneti. Ker tudi poskusi starejših niso pomagali, ni preostalo materi in teti nič drugega, kot da sta iskali zdravniško pomoč. Pri prvi zdravstveni postaji sta izstopili. Zdravniški pomočnik je odstranil posodo in jima dal dober svet. da prvič ni treba dajati malemu takih posod za igračo in da se da drugič pri eventuelnem takem slučaju pomagati tudi brez zdravniške pomoči z navadnim razbitjem posode. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! vorjavi slovenščine je vseskozi plod slovenske zemlje. To so menda čutili njegovi jako mnogoštevilni poslušalci, ki jim je Šubeljevo petje, zlasti njegovo predavanje slovenskih pesmi, odjeknilo na tajinstveni žici prav doli v srcu in ki so zato dajali izraz svojemu zadoščenju z navdušenim aplavzom. Rekel sem, da je bilo občinstvo mnogoštevilno; rajši bi rekel presenetljivo mnogoštevilno. Tolikokrat slišimo očitanja na račun apatije našega občinstva za umetniški užitek, da se človeku dobro zdi, ako za enkrat more pohvaliti občinstvo. Pomislite, nedelja popoLdne z rekordnim mrazorn v tej zimi in dvorana nabito polna; ne le vsi sedeži zasedeni, marveč tudi ves stoječi prostor nabito poln in prebitek poslušalstva v veži pred dvorano. Ko g. Šubelj obišče druge kolonije, u-pamo, da se bo občinstvo odzvalo enakomerno. Razun izrednega užitka bodo vsaj enkrat slišali pravilno zapeto slovenščino. Anton Šubelj je mlad, ali za njim so leta trdega učenja. — Učil se je v ljubljanskem kon-servatoriju pod mojstrom Hu-badom, na Dunaju in v Berlinu. Sedaj je član ljubljanske opere. V svojem programu nam je podal nekoliko večkrat poslušanih slovenskih balad, nekoliko slovenskih narodnih pesmi, moderno aranžiranih in eno novo slovensko kompozicijo, Adamičevo "Uspavanko", pravcat biser. Dodal je tudi eno angleško kompozicijo v dobro izgovorjeni angleščini. Glas in nežnost pevčevega čustvovanja podajata se najbolj za pesmi liričnega značaja. Njegova izvrstna dikcija in dramatična nadarjenost, podprta po inteligenci in finem čutu, pa ga izredno usposabljata tudi za epično recitativo. Šubelj je to pokazal zlasti s pesmimi, ki jih je zapel za nameček. Baje-je špecijalist za otroške pesmi; to je redka riadar- V S E M DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Podpredsednica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. 74th St. Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Zniciar-šič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljck v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida. Phone: CANAL 5903 JOSEPH P A VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street - Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob Času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25. K. S. K. T. CLEVELAND. O. Leto 1928. Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71st St. Podpredsednik, Joseph Grm. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 54 St. Zapisnikar, John Znidorsic. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: John Widervol, Jos. Ponikvar, John Skrabec. Zastavonoša, Anton Frankovic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 ParmelJe Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mcsecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 53. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za varovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do' 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 » $14.00 tedenske bolniške podpore, slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravnišlo list in karto in naj se ravna po pravilih. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotograf ič. 'potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, HI. Cene zmerna. Izvrstni sladoled, mize za oroRte '^TAJVAŽNEJŠE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žli-Eko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, iopke za neveste in vsa v to Btrolco spadajoča dels i izvršujem točno po naročilu. Dostav-I na dom. r0^ooooooooooooooooooooo<>o<>oo<><>oooooooo<>oooooo ■ 6 l' < I. Naznanilo Charles Voigt Sheboygan, Wis., nepristranski kandidat za OKROŽNEGA SODNIKA 4. sodnega okrožja. Spomladne volitve 3. APRILA 1928. Zastopal sem mesto okrajnega pravdnika - dvanajst let, tudi sem komisar okrožnega sodišča sftebOyganskega okraja. Kandidaturo za okrožnega sodnika polagam v roke volivcev, z upanjem, da bodo ista vpoštevalu g. "OOOOOO<>{>000{K>0 osrečil z reformami na raznih toriščih državnega življenja. Ali spravil se je najprej na temelj državnega žitja — na versko polje. Sam prizna v pismu na svojega poslanika pri Vatikanu, "da si je izbral filozofijo za postavodajalko svojemu cesarstvu". Obdal se je s trumo dvorjanikov, ki so skoro brez izjeme spadali med "razsvetljence"' poci vodstvom prost o-I zidarjev. Tako je cesarju na-, svetoval minister br. knez Kau-:nitz za vodstvo v duhovnih zadevah barona Heinkeja, ki je imel odločilen upliv na cesarja. Cesar je hotel — kakor seje izrazil — najti pota, da se pospeši korist vere in cerkve ter se ljudstvo pripelje k pravemu krščanstvu in odpravijo njegove zlorabe v monarhiji. Cesar je gledal cerkev v luči galikanizma in febronianizma. Pred očmi mu je le omnipoten-ca države, pred katero se mora vse klanjati. "Razsvetljenci" so zelo prekanjeno začeli s svojimi "reformami"'. Pred vsem so se spravili na redovno duhovščino. Od 1. 1782 do 1785 je bilo razpuščenih premnogo samostanov raznih redov, katerih člani so bili upokojeni ali prevzeti v druge službe. Ostali samostani so zgubili svojo organizacijo, usilili so jim drugo, da niso smeli biti v zvezi z inozemskimi samostani in svojimi generali, temuč so jih podvrgli domačim škofom, reete državni oblasti. Z njimi so bile odpravljene vse bratovščine, Ma-rijanske kongregacije in Tretji Red. Tako je bil zadan velik udarec pobožnemu življenju med ljudstvom. Nato je prišla reforma svetne duhovščine. — Škofom je dekret nakazal, naj se zopet poslužujejo z episko-patom združenih pravic, ker to zahteva blagor države. Tako bi se kat. cerkev v Avstriji razcepila v neodvisne škofije — neodvisne od Rima. Škofje več ne smejo prosto občevati s papežem. Papežu pridržane pravice je vlada kar enostransko črtala. Svetni duhovni naj so državni uradniki, neka državna policija. — Država je vzela v roke izobrazbo in vzgojo bo-goslovcev. Bogoslovne knjige so bile sestavljene v racijonali-stičnem duhu, posebno cerkveno pravo prikrojeno v galikan-skem zmisiu. Tak je bil "Pe-hem-ov Jus ecclesiasticum uni-versum", v katerem 30 se pravice papeževe prekanjeno odvzele in prenesle na državo . .. — njena om 11 i potenca tudi v verskih rečeh je logično sledila. Pehem sam je bil član lože "Zur Kintracht" na Dunaju in je "Jus" sestavil po njenih navodilih. Nastavljali so za profesorje le "prosvetljenee", or-todoksni mož ni smel misliti na taka mesta. — Škofijske bogo-slovnice so odpravili in za več škofij vkup osnovali generalne seminarije, ki so kazali v znanstvenem kakor v vzgojnem obziru znak "prosvetljenosti". Šola se je ločila od cerkve.-—-Škof naj nima nobenega upliva nanjo. Ustanovili so ' cenzurno oblast, ki pa je obstala skoro izključno iz prostozidarjev. — Vladne naredbe so se morale samo hvaliti, vsaka nasprotna izjava se je zatrla. To so imenovali .svobodo tiska. (Dalje prih.) -o- ESTETSKA MERILA. Pleme zamorcev iz Konga je priredilo v počast svojim evropskim gostom med drugimi stvarmi tudi tekmo za določitev najlepših žensk. Cost je ; naj bi '»ilj sodniki. Po dolgem I študiju so se odločili za deset Idam. ki so se jim zdele najlepše. Vse te dame so bile obdarjene — s staromodnimi klobuki in oblekami, s škatlicami pudra, z lepotili. s steklenicami kolinske vode. Največji j'11-rore so napravile na črne gospod*"1 tiste zmagovalke, ki so bile obdarjene s kolinsko vodo. Te pa nikakor niso spadale v prvo lepotno vrsto med desetimi. Toda črni gospodi-; so bili odkrili, da vsebuje ko-linska voda — alkohol in jim niso dali prej miru, dokler niso spravili dragocene pijače v r svojo posest. Tudi na Krk i pošilja knjige "dalmatinska • skupina za italijanske bibliote-j ke". Ravnatelj italijanske šole na Krku se je javno lepo zahvalil imenom cele kolonije za j poslane knjige, povdarjajoč, j da se bodo iz njih krški Itali-j j an i ogrevali za sladki svoj je-j zik, za sijajno svojo zgodovino in njihova narodna zavest bo vedno silnejša. Na Krk prihajajo neovirano italijanske knjige, ki gojijo irredentizen: ! NA PRODAJ Prisiljen sem prodati NOVO 5 sob zid. biin^. CENEJŠE kar mene stane. 1*er potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6.500. — 12407 S. Racine Ave.. Chicago, 111. f-18-m Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predsta- KJE SE NAHAJA rojak John Umek? Leta 1019 je bival v Sykisville, Pa. Prosim rojake, če kdo ve kje se nahaja, da mi sporoči naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. JOSEPH SVETE, 1782 E. 28th St., Lorain, O. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago. HL