birge; Bohum m = O derberg) do M orav­ skih vrat, m edtem ko dalje ( = zadnje poglavje) večjih terenskih težav ni. Na k raju dodaja napotke za nadaljnja raziskovanja, opozarja, kako pom em bno je ugotavljati vsakovrstne stare vodne regulacije; dalje, prip o ro ča fotografira­ nje z letal in podobno. Delo zaključuje pom anjkljiva in ne­ sistem atična bibliografija, prožen seznam krajevnih im en z ustreznim i prevodi in enačenji ter zelo d o b ra velika k arta s po­ nazoritvijo tras. Jaroslav Šasel M elinda K aba, Die röm ische Orgel von Aquincum (3. Jah rh u n d e rt). Mit einem B eitrag von E rnö Gegus: Spektral­ analytische U ntersuchung der B estand­ teile der Orgel von Aquincum . (M usico­ logia H ungarica, 6.) B udapest: Akadé- m iai Kiadó, 1976, 8°, 144 str., 26 risb, 55 tabel. N ajdba v Akvinku 1931. leta (L. Nagy, Die Orgel von Aquincum , B udapest 1933) je obogatila k ulturno zgodovino in po­ sebej glasbeno zgodovino z dragocenim členom v razvoju glasbil — hidravlo ali hidro, kot jo im enuje pripadajoči do­ n ato rsk i napis, rim skim i hidravličnim i orglam i. Izkopali so jih ob gradbenih delih v južnem delu rim skega Akvinka, v kletnih p ro sto rih v požaru uničene stavbe 3. stoletja. V požaru je bilo uni­ čeno leseno ohišje, kovinski deli p a so v toliki m eri ohranjeni, da om ogočajo dokaj zanesljivo rekonstrukcijo. N ajdba je seveda dobila častno m esto v m ajh ­ nem , a bogatem m uzeju Akvinka, vendar je bila m ed vojno kljub tem u, d a so jo zaščitili in shranili n a varnem m estu, poškodovana in izgubilo se je nekaj delov. V prašljiv je bil vsekakor tudi re­ stav rato rsk i poseg leta 1958, ko so origi­ nalne sestavne dele dopolnili in tako napravili rekonstrukcijo. Zato se je m uzej povezal z m adžarsko Akademijo, ki je leta 1967 im enovala posebno kom i­ sijo in pod njenim vodstvom je bila izvedena ponovna konzervacija. V toku dela so se pojavili m nogi za pravilno rekonstrukcijo važni detajli, ki jih Nagy ni m ogel opaziti, in tak o se je pokazala potreba, da se celotna n ajd b a z dobrim i risbam i in fotografijam i te r z vsemi rezultati novega posega objavi. To nam p rin aša knjiga M elinde Kaba. K ratkem u uvodu (7— 10) sledi katalog (B eschreibung d er Orgel, 11—39), pa nekaj podatkov o vprašanjih tonskega sistem a in konstrukcije (D er Klang der Orgel, 40—41) in spisek rim skodobnih upodobitev orgel (42—43). N a str. 45—53 n ato E m o Gegus daje rezultate spek­ tra ln e analize posam eznih delov orgel, k je r ugotavlja zanimive razlike v zlitini za posam ezne funkcionalne dele. Sledi 26 risb po katalogu in 55 tabel s foto­ grafijam i izkopišča, razstavljenih orgel, konzerviranih sestavnih delov, rekon­ strukcij in upodobitev n a rim skodobnih spom enikih. Knjigo zaključuje register (143—144). Orgle je leta 228 poklonil kolegiju centonarijev prefekt istega kolegija in član m estnega sveta Gaj Julij V iatorin — tako nam pove b ro n asta napisna plo­ ščica, ki je bila sestavni del instrum enta. Im ajo 52 piščali v 4 v rstah po 13 (1 vrsta o d p rtih in 3 zaprtih) (n ajd aljši fragm ent 21 cm, prem eri od 0,7 do 1,8 cm ), 4 re­ gistre za vklapljanje vsake vrste posebej ob strani, spredaj pa 13 nastavkov za ta sta tu ro z vzm etnim sistem om za vra­ čan je tipk ozirom a zapiralnih ploščic v p rvotni položaj. Od sistem a vpihavanja ni nič ohranjenega, vendar bi pa iz im ena na napisu sledilo, da je bil pogon n a vodo. Ohišje iz sm rekovega lesa (reso­ nančni vložki so bili iz hrastovega) je bilo obito z okrasnim i bronastim i let­ vam i, prečni vezni trak piščali p a se je n a obeh straneh zaključeval z veliko figuralno okrašeno apliko. Razum ljivo je, da je tako dobro ohra­ n je n instrum ent odprl vp rašan je mož­ n o sti rekonstrukcije tonskega sistem a glasbe, ki se je n a njem izvajala. Že leta 1932 je tvrdka Angster iz Pečuha izde­ lala prvo rekonstrukcijo orgel, in ta je p rišla v vse priročnike o zgodovini glas­ bil. T vrdka W alcher iz Ludw igsburga pa je le ta 1969 izdelala nov m odel in kot rez u ltat študija ob tej rekonstrukciji je izšla knjiga W. Walcher-Mayer, Die rö­ m ische Orgel von Aquincum , S tu ttg art 1970 (z razpravam i o antični glasbi C. S tro u x a in J. L ohm anna). N a podlagi novih rezultatov ob konzervaciji je K. Szigeti objavil razpravo Die ungelösten P roblem e der röm ischen Orgel von Aquincum , S tudia M usicologica 13, Bu­ d ap est 1971, 3 ss. V sekakor je zavrnjena p rv o tn a razlaga (A ngster), da imamo opravka s krom atično lestvico. Po Szige- tiju o dprte piščali dajejo 13 tonov dia­ tonične lestvice (brez b) od a ” do c’. S knjigo M. K aba je ta izjem na najd b a dobila nadvse korektno kataloško objavo z dobro risarsko in fotodokum en­ tacijo, in na te podatke se bo m oralo opreti vsako bodoče p reverjanje rekon­ strukcije in to n sk ih zm ogljivosti akvin- ških orgel. Spom nim o se ob koncu, da nam o m uziciranju na orglah v tem istem Akvinku v nekako istem času govori tudi p retresljiv nagrobnik, ki ga je svoji zgodaj u m rli ženi, »artibus edoctae Sabinae«, ki je ne le lepo pela in ubirala strune, tem več tudi »spectata in populo h y d rau la g rata regebat«, po­ stavil hydraularius salariarius legionis II adiutricis. B o žid a r S la p ša k M. S ch in d ler, S. Scheffen eg g er, Die glatte rote T erra sigillata vom M agda­ lensberg, K ärn tn e r M useum sschiften 62, K lagenfurt 1977, Textband 403 stran i in n ač rt najdišč, T afelband 178 tabel s ko­ m entarjem . P red nam i sta dva zajetna zvezka, ki n ad a lju jeta serijo m onografskih obdelav skupin najdb z izjem nega zgodnjerim - skega Štalenskega vrh a (M agdalensberg) nad G osposvetskim poljem . S erijo izdaja deželni muzej za Koroško. Avtorici sta obdelali gradivo, najdeno v letih od 1948 do 1966, in m u priložili še nekaj poznej­ ših zaključenih najdiščnih skupin. K ratk i uvod re d a k to rja H. V ettersa vodi v p rv i del razprave, k je r M aria Schlindler ob­ dela oblike. Del je bogato razčlenjen. N ajprej avtorica spregovori v posebnem poglavju o n ajd iščih in njih dataciji, nato predstavi skupine izdelkov iz sigi- late. Ta način obdelave je do neke m ere nov v m onografijah o sigilati, je pa zelo ustrezen, saj je b arv a gline, glazura itd. m očno vodilo v interpretaciji, Štalenski v rh se pa je skozi sedem deset let svojega stika z rim skim im perijem zalagal z lon­ čenino iz raznih proizvodnih središč. N ato sledi zelo razčlenjena analiza oblik z opisom le-teh. Razdeljena je v glavne oblikovne skupine. Posebej so pred nam i izjem ne zgodnje oblike iz časa prehoda sigilate v rdečo, sledi prva večja in zgodnja serija oblik z vodoravnim robom in serija oblik s poševnim i robovi. V rste se obravnave m anjše zgodnje skupine zaobljenih robov, oblik s klekom v steni, raznih m ešanih oblik in oblik nekega perifernega proizvodnega središča. Tem obravnavam sledi obravnava tipov S I (service I), obravnava posod s pokonč­ nim robom , izčrpna obravnava tipov S II z ekskurzom k zgodnjim aplikacijam in stopničastem u preh o d u m ed dnom in robom posode (V iertelrundstab). Delo posebej obravnava kot tretjo veliko serijo sigilate s Štalenskega vrha posode z zaobljenim robom klasične dobe are- tinske »neokrašene« sigilate, kot četrto serijo pa posode s pokončnim robom iz klasičnega časa aretinske in padske p ro­ izvodnje. N a koncu sledi del izjem nim oblikam , izjem nostim po posam eznem načinu izdelovanja, obdela posebej dna in noge tistih posod, ki jih tipološko, ko so fragm entirane, ni m oč posebej opre­ deliti in obravnava redke južnogalske izdelke. Ta del knjige konča vrsta povzet­ kov in p rim erjaln ih te r preglednih regi­ strov. Obdelava oblik, ki ne zasleduje le posam eznih delavnic (to smo srečevali dosedaj v tem eljni literatu ri o te rri si­ gillati, še zlasti o italski sigilati), am pak je zasnovana n a gradivu z nekega n a j­ dišča, im a prednost, da nudi izsek iz pravega življenjskega procesa, nalaga p a av to rju célo vrsto dodatnih nalog. Odtod odstopanja v shem i tipološke delitve. Sprem em ba tipološke shem e pa h k rati dokazuje, da z dosedanjim védenjem o oblikah še zdaleč ni zajeto vse o tem , kako se je sigilata v resnici razvijala in kako so jo delali. Vsa poglavja so za­ jetn o razpredena. P ri vsaki obdelavi avtorica povzam e izhodišča, ki so ji slu­ žila na začetku in opozori na sklepe, ki jih je narekoval m aterial ali najdišče. Posebej naj poudarim o, da ji nikdar ti­ pologija ni sam a sebi nam en — ob ana­ lizi oblik večkrat govori o navadah p ri mizi, izdelavi, prodaji, tran sp o rtu itd. V drugem delu knjige pa Susanne Scheffenegger obravnava žige n a »ne- okrašeni« sigilati. V uvodu razloži m e­ todo dela, nato zasleduje žige iz posa­ m eznih proizvodnih krogov. Podrobneje razčleni nom enklaturo žigov in zbere nove, doslej neznane žige. Nadalje, k o t je treba, analizira oblike žigov in nato celostno predstavi (zlasti tu je tek st p o d p rt z dosledno govorico tabel!) signi­ rane izdelke tu d i kot oblike. Posebno poglavje govori o času nastanka ozirom a uvoza na Štalenski vrh in še druge o za­ konitostih izdelovanja in trgovine. Po­ sebej se posveti n ajdbi NG/34, nato podrobno analizira im ena. Posebej ob­ ravnava še odtise gem in žige z drugim i