§tev. 21 Cena 15 din PTUJ, 9. junija 1961 Letnik XIV z bliskovito Tiaflico so se zvrstili trije sestanki — Pariz, Dunaj, London. Na vseh treh je bil Kennedy osrednja oseb- nost, ki . je bil tokrat prvič na svojem uradnem obisku v Ev- ropi in se kot mlad predsed- nik motil v protokolu, prehite- val, mahal z rokami in nerodno mencal, ko so morali postati pred kakšnim spomenikom. Tepa njegovega obnašanja nç bi niti omenili, če ne bi bilo tako podobno njegovim prvim korakom na predsedniškem mestu. Svoje Združene države je takoj po prevzemu predsed- niškega položaja tako pognal v hudo hladno vojno, da smo ne- kaj mesecev liodili na robu vojne, potem pa se je nenado- ma odpravil na sestanek na Dunaj, da bi s svojim blokov- skim in družbenim nasprotni- kom skušal z nasmehom rešiti svetovne probleme. Oba sta ve- dela, da je to nemogoče, logovarjala in načenjala pro- jleme. ki tarejo naš planet. Najbolj naehi sestanka na Du- naju, v Parizn in v Londonii, ki je kot zadn7Ì bil tudi naj- manj važen. Kratko uradno sporočilo je bilo tako ])ičlo, da so opazovalci prišli do prepri- čanja, da Hruščev in Kennedy nista rešila niti enega proble- ma, pač pa sta prišla do enot- nega prepričanja, da jih mora- jo X kratkem rešiti in to za zeleno mizo, ne i)a na bojnem polju. Ce sta se resnično odlo- čila za takšno politiko, lahko dunajski sestanek .^amo pozdra- -^imo, ker bodo nato sledili uspehi, ki bodo vidni tako v ženevi na laoški konferenci, kot v Aziji, Afriki ter južni Ameriki. Pri tem ne smemo prezreti niti Nemčije oziroma Berlina. Ker so vsi trdili, da bwlo uspehi vidni po .sestanku, mo- ramo reči, da pričakujemo te dni preveč. Konferenca o Laosu nadaljuje v enakem vzdušju, kot se je začela, in ameriški predstavnik je po dunajskem sestanku i>ovedal enako kot prej. da sovražnosti v Laosu še niso ustavili iii zato ne bo več sodeloval na konferenci. Го še ne pomeni, da ne bo« pri- šlo do spremembe. V Ženevo se morata vrniti zunanja ministra Cromiko ter Rusk in potem bo- nio videli, ali sta prtnlsednika na Dunaju dosegla kaj kon- kretnega. Na CAianska pogajanja o Al- žiru bi moral л-plivati Kenne- dyjev sestanek z de Gaullom. Tudi v tem primeru smo še preblizu uradnemu obisku, da bi vjdeli rlobro voljo francoske vlade, da hitro zaključi poga- janja. Sedaj so začeli v majh- nem mestecu ob Ženevskem je- zeru razi)ravljati o podrobno- stih, kot so Sahara, vprašanje francoskih priseljencev, držav- ljanstvo i)riseljencev in podob- no. Razlike v stališčih .so tako velike, da se je nad evianskim J)ngajanjcm zgrnil temen oblak. Alžirci (lo|)ovedujejo, da bi inorali najprej rešiti vprašanje samoromis v \A Г(.), da bo Tran- sija |)()pustila v Afriki. V zvezi s temi konferencami so zanimive tudi nekatere Ken- nedvjove izjave jired odhodom Jia Dunaj. Rekel je, da morajo Wti z ljudstvom, kajti družba, ki ne razume sedanjega čas« m uoče biti nad ljudstvom, je ob- sojena na smrt. Iz tega lahko sklepa mo. da bodo Američani ^'orda nekoliko spremenili od- pf>s di> gibanj za iieodvisnost za odpravo tujega vpliva. IJoslej so vedno govorili, da je jakšen boj delo »svetovnega ^omunizma<. da bi opravičili í^f'emike svoje vojske in grož- ^J^- Kljub temu se je svet pre- in kljub temu je prišlo dveh tretjinah sveta vedno ^oova do trenj, ki kažejo, da hočejo živeti ljudje v svobodi, kakršno si ustvarijo sami, ne pa zgolj v namišljeni >svobodi< zahodnega sveta. V neki drugi izjavi je Ken- nedy dejal, da so Rusi v voja- ški premoči in zato bi bilo ne- smiselno tveganje kakršnih koli zapletov. Ne glede na vse zaplete in probleme je dunajski sestanek važen že po tem, da je do nje- ga prišlo, saj sta Amerika in Sovjetska zveza po lanskem in- cidentu z letalom >U-2< in po pariškem polomu praktično prekinili diplomatske stike in svet je z velikimi koraki sto- pal v hladno vojno. Sedanje obdobje naj bi pomenilo talje- nje ledy. Govor predsednika Tita v Boru Predsednik republike Tito je govoril v sredo, 7. 6. 1^1, na -veHkem z.boro- vanjii v Boru. Zbralo se je okrog 50 tisoč prebival-cev niesta in Tiroočke pokra- jine. ki so kljub hudemu nalivu napolnili do zadnjega kotička prosior v središču mesta, kjer je bila postavljena svečana tribuna, in z velikim zanimanjem poslu- šali besede A^isokega gosta. Predsednik Tito je uvodoma govoril o napredku, ki ga je dosegla naša država v minulih letih. Našim državljanom, na- šim delovnim ljudem se ne gle- de na razne vsakdanje težave odpira čudovita perspektiva lepše bodočnosti s pogojem, da nam bo omogočeno mirno ustvarjalno delo, s pogojem, da se bo ohranil mir in da se bomo lahko z A'semi svojimi silami posvetili napredku in izgraditvi velike prihodnosti socialistične Jugoslavije, je poudaril. Tovariš Tito je zatem dejal, da je bila smer naše industria- lizacije pravilna in da lahko s svojim lastnim ustvarjalnim delom nudimo našim ljudem boljše življenjske pogoje, ki se vpričo vseh nas tudi čedalje bolj izboljšujejo. Lahko bi marsikaj še hitreje storili. Ljudi, ki pri- hajajo k nam od zunaj, navdaja občudovanje nad tem, kako vsa Jugoslavija kipi v svoji izgrad- nji. Gradimo hiše, stanovanja, gradimo ceste, železnice, vse gradimo, in to najsodobneje. Vse to je lepo in prav, vse to kaže, da moramo in da moremo v tej smeri še hitreje napredo- vati. Toda v svojem delu moramo upoštevati še druge stvari. Zdaj bi rad z nekaj besedami opom- nil, da ne bi smeli presegati na- ših materialnih možnosti. Sami veste, da v Jugoslaviji nismo stisnili vsega v centralistični okvir, tako da bi vse vodili iz centra. Iz centra smo vodili ta- krat, ko smo imeli malo ali sko- raj nič, a to je bilo potrebno zato, da bi ta majhna sredstva lahko čimbolj racionalno upo- rabljali in jih dajali tja, kjer so lahko najprej koristila. Potem smo opravili decentra- lizacijo, ker smo videli, da je prejšnji način ovira za razvija- nje ustvarjalne pobude v vseh krajih naše države. Najprej smo decentralizirali ekonomiko, po- tem pa smo opravili tudi admi- nistrativno decentralizacijo. To pomeni, da smo uresničili pravo demokracijo z vsemi ma- terialnimi podlagami. Pri nas pa vzporedno s tem silnim raz- mahom, ki se razvija, ne nara- šča tudi zavest л'seh naših ljudi. Ne mislim zavest v tem smislu, da ljudje ne bi marali socializ- ma — socializem je pri nas zmagal, socializem sprejemajo vsi državljani kot nekaj, od če- sar sta odvisna njihovo življe- nje in njihov nadaljnji napre- dek. Stvar torej ni v tem. Reči hočem samo, da spodaj včasih premalo UF>oštevamo koristi na- še skupnosti kot celote. (Na- vdušeno vzklikanje socialistični Jugoslaviji, tovarišu Titu in Partiji.) Gre za to, da včasih gradimo kaj, za kar še nismo ustvarili potrebnih pogojev. Nekateri krajevni ali okrajni odbori bi radi včasih čimprej dosegli ti- ste, ki so bili razviti že prej, in začno graditi prej, preden so zagotovili načrte in sredstva oziroma preden so imeli kritje za graditev. In ko pridejo pri takšni graditvi do polovice ali še manj, tedaj mora skupnost intervenirati in dati sredstva. To pa je, tovariši, tisto, kar presega naše materialne mož- nosti, naša materialna sredstva. Zato se moramo lotevati teh vprašanj mnogo bolj načrtno. Drži, da še marsikaj potrebu- jemo. Vzporedno z graditvijo naših tovarn moramo graditi tudi druge objekte, tako da bo- do delavci ne samo prejemali plače, marveč da bo lahko na- raščal njihov standard tudi v raznih drugih oblikah. To pomeni, da standard na- rašča ne samo v obliki zadovo- ljevanja s sredstvi, potrebnimi za vsakdanje življenje, marveč tudi v tistem, kar pomeni višjo kulturno raven, kar pomeni olepšavanje naših mest itd. Vse- ga tega se moramo lotevati bolj racionalno, ne smemo pretira- vati in ne smemo dopustiti, da bi se znašli v takšnem položaju, da bi takšnim napakam sledile po verižni poti še druge in da bi morali zvišati cene raznih proizvodov. Ce namreč cene naraščajo, ljudem to ni prav, ljudje godr- njajo, vprašujejo, kakšna upra- va je to in kako jo ljudje vo- dijo, če cene naraščajo, čeprav je vsak dan čedalje več raznih proizvodov. Seveda nam je to težko, kajti to povzroča politič- ne nevšečnosti v naši državi. Vi pa veste, da uživamo na svetu ugled države, ki sodi med tiste, ki se industrijsko in v vseh drugih pogledih najhitreje raz- vijajo. Skoda bi bilo, če bi s takšnimi majhnimi napakami škodovali tistemu ugledu, ki ga uživa naša država v svetu. Predvsem bi vam rad sprego- voril nekaj besed o našem kme- tijstvu, ker doslej nisem imel priložnosti govoriti o tem. Sami veste, da smo še zmerom od- visni od nekakšnih elementar- nih nezgod, sami veste, da je naše kmetijstvo odvisno od te- ga, ali bo deževalo ali ne, ali bo pritiskala suša itd. Res smo že v marsikaterem pogledu tako Uspel tečaj za vodilne kadre v obrti 20. maja 1.1. je bila v Ptuju zaključena tretja izmena šole za vodilni kader v obrti, ki jo je organiziral pododbor mari- borske Okrajne obrtnokomu- nalne zl>ornice v Ptuju. Siolo je obiskovalo in končalo 17 obrt- nih delavcev iz Ptuja, ki so večji del na vodilnih jioložajih v obrti in gospodarskih orga- nizacijah v občini. Na tečaju je bila obravnava- na celotna zakonodaja, ki za- (leva obrt, organizacija obrti in podjetij. knjigovcKisko in banč- no poslovanje, kalkulacija, za- kon o socialnem zavarovanju in (hdovnih razmerjih ter dru- flo kar vodiln kader v obrti pri svojem vsakdanjem delu najbolj potrebuje. Predavatelji, ki so bili iz Maribora in Ptuja so ob za- ključku tečaja izrazili svoje zadovoljstvo nad doseženim znanjem in prizadevanjem te- čajnikov. Tudi tečajniki bili zadovoljni s tečajen;, saj jim bo pridobljeno znanje koristno fihižilo v vsakdanjem delu v ])oklicu. V zaključku tega tečaja je prišlo v ospredje vprašanje nadaljevanja teh šol oziroma tečajev. Po odloku sekretari- ata is za delo so absolventi teh tečajev bili oj)roščcni teoretič- nega dela izpita |)ri izpitih za viiiokokviilificiranci delavcc obrtnih strok, sedaj pa je ta odlok odpravljen. S tem pa ni rešeno vprašanje ustreznega izobraževanja vodilnih delav- cev v obrti, ker to vprašanje ostaja odprto kljub novo usta- novljenim centrom za izobraže- vanje strokovnih kadrov т več- jih središčih. Mnenje ljudi v obrti m šte- vilnih slušateljev, ki so te te- čaje svoječasno že absolvirali je, da je bila odprava teh te- čajev, oziroma šol za enkrat prenagljena. Poleg nuđenja osnovne izobraze za vodilni ka- der v obrti obstoja namreč tudi vprašanje dopolnilnega izobra- ževanja, ki je tem delavcem potrebno, ne glede na končano začetno izobrazbo. Glede na navedene proble- me bi bilo koristno, če bi me- rodajni forumi v obrti uvideli potrebnost nadaljevanja teh tečajev v dosedan ji obliki. Tre- nutno je ta oblika nedvomno najiunestnejNè in glede na pri- ložnost in oddaljenost od več- jih središč na.|bolj uporabna. Predavatelji in slušatelji tečaja v E4uju Naš krnet se je lahko sam prepri- čal o prednostih skupnega obdelovanja zemlje «napredovali, da nismo v vsem odvisni od narave. Na socialističnem sektorju kmetijstva na primer pridelamo 'že trikrat ali štirikrat več ka- kor na zasebnih posestvih (vzkli- kanje: Tito, Partija). Zdaj sem gjiepotoval del Srbije in videl - vem pa, da je tudi v drugih ^republikah tako — da kažeta pšenica in koruza na zadružno obdelani zemlji oziroma na vzemlji v socialističnem sektorju, na gospodarstvih, ki imajo veli- ka posestva, odlično, čeprav smo imeli sušo in čeprav zdaj de- žuje že več, kakor je potrebno, in čeprav smo imeli tudi po- plave. Na majhnih parcelah so žita zelo slaba. Kaj nam to pove? Ce je bil naš kmet doslej v določenem smislu nezaupljiv do tistega, kar smo mu govorili o prednostih skupnega obdelova- nja zemlje, tedaj lahko zdaj na lastne oči vidi, kako zelo mu to koristi, pa ne bo več mučil zemlje, tistega majhnega košč- ka zemlje, marveč jo bo združil, da jo bo obdeloval z najsodob- nejšimi sredstvi in da mu bo rodila bogate plodove. Glejte, to me boli, ker bi že- lel, da bi tudi naša vas napre- dovala tako hitro, kakor napre- dujejo naši delovni ljudje v tovarnah v prizadevanju, da bi povečali delovno proizvodnjo. To sem hotel povedati v zvezi z našo vasjo. Preprečiti anomalije v cenah Zdaj mi pa dovolite povedati še nekaj o tistem, kar sem ome- «til v pogovoru s predstavniki naših delovnih kolektivov, ki sem jih sprejel ob 25. maju. Sami veste, da sem dva me- seca in pol potoval po posa- meznih državah. Ko sem se vrnil s potovanja, sem slišal pritožbe v zvezi z naraščanjem cen. Ne rečem, da bi cene ne naraščale, če bi bil doma. Ne gre za to. Najbrž bi rastle tudi tedaj. Gre pa za to, da moramo to preprečiti, da moramo po- iskati vzroke naraščanja cen in preprečiti takšno anomalijo, da v procesu čedalje večjih zalog raznega blaga, ki je potrebno našim ljudem, cene vendar na- ra.ščajo. Kako pride do tega? V pogovoru, ki sem vam ga omenil, sem to delno očital tudi trgovcem in se zavaroval v tem smislu, da sem rekel, da bomo o tem še govorili. Rekel sem. da povzročalo to tudi trgovd s svojimi velikimi maržami in tisti, ki včasih zvišujejo cene dolo- čenih pioizvodov, ki jih imamo trenutno v majhnih koiicitiah. Rekel sem, da se to v socialistični družbi ne bi smelo do- ga).^ ti. Toda stv^r ni samo v tem. Rekel sem že, da deluje preseganje sklado- gojev. Toda dogajalo se je, da so nekatere banke dajale obratna sredstva za investicije. To je bilo popolnoma pravilno, toda do te- ga je prišlo spričo hudega priti- ska. In tako so se delale napake. Govorim vam o teh stvareh, ki bi bile morda prej predmet ka- kega predavanja, da bi vas орк>- zorril na tisto, kar ni pravilno in eemur se moramo pra\wasao ogniti, da bomo p>reprečili zek) neugodne posledice. (Odobrava- nje.) Tovariši in tovarišice, naša dr- žava je urejena federativno. Imamo več narodnostL Razvoj v naši državi pred vojno ni bil enakomeren, posamezni naši kraji niso bili razviti enako. Ta ne- enakomerni razvoj čutimo tudi p>o vojni. Čutimo ga še zdaj kljub vsem našim naporom, da bi čim' prej odstranili to razliko v raz« vojn. Zafto zdaj posvečamo ip moramo posvetiti največjo po zornost razvoju posameznih naš^ krajev. Zato je potrebno, da ena re. publika, en kraj ali občina po« maga ljudem v drugi republiki, okraju ali občini, da čimprej do- seže isto stopnjo razvoja. Gre namreč tudi za njihov življenj- ski standard. V manj razvitih krajih je tudi življenjski stan- dard nižji. Ta standard moramo povečati. Toda to ne pomeni, da bi morali zdaj v vsakem kraju zgraditi kako manjšo ali večjo tovarno samo zato, ker to tar» zahtevajo, ne glede na to. aÜ imajo tudi surovine in druge po- trebne pogoje. Tako ne moremo urediti vprašanja njihove neraz- vitosti. (Nadaljevanje na ^2. strani) Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s satnoetojnim finansiranje«. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptui št. 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska MaiTborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din za inozemstvo 1250 din 1. Specializirani sejem odi?, do 25. JUGOSLOVANSKE TEKSTILNE KONFEKCIJE VELIKA KONFEKCIJSKA MODNA REVIJA RAZSTAVIŠČE MARIBORSKEGA TEDNA junija V Mariboru Strcsn PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 9. JUNTJA 1961 K^munlsfi po prepričanju in aklivnosti del množice Ker se je zaradi naglice pri redakciji prejšnje številke naše- ga lista vrinilo v porcčilo o vse- bini razprave na občinski konfe- renci ZK v Ptuju nekaj površno zabeleženih stavkov, pospravljamo to s ponovno objavo vsebine raz- praive tov. Ivana Krajnčiča, ki je med drugim dejal: »Vsa naša politična akcija mo- ra biti usmerjena v idejni boj. Poročilo občinskega komiteja, re- ferat sekretarja in razprava po njem, odpirajo vrsto idejnih vprašanj, s katerimi se moramo v politični praksi spoprijeti. Ob analizah delovanja organizacij ZK često ugotavljamo, da sicer po- znamo načela naše politike, ki jo vsebuje program ZK ter sklepi raznih plenumov in konferenc, vendar, se ta v vsakodnevni praksi ne odražajo dovolj jasno in revolucionarno. Gre za ustre- zno aplikacijo načelnih stališč v praksi in za realizacijo najugod- nejših rešitev. V tem pogledu ugotavljamo v naši politični praksi še mnogo pomanjkljivosti. Mislim, da je potrebno za uspešno realizacijo splošmli na- čel troje: 1. razvijanje sposobnosti ljudi za nepojrednp reševanje politič- nih in družbenih vprašanj, ki jo morajo ijneti zlasti člani ZK. Pri tem mislimo na potrebo f>o raz- vijanju socialistične zavesti, ki je lahko rezultat le neposredne -•politične prakse ter študija te prakse, — ne le splošnega pro- grama, vsebine resolucij i. si. Napačno je mišljenje, da so člani ZK, ki dosti vedo iz teorije marksizma, ali znajo o teh vpra- šanjih tudi diskutirati, vedno že tudi dobri komunisti, dobri druž- beno-fKDlitični delavci. Dober ko- munist je predvsem tisti, ki zna osvojena načela tudi realizirati, k, zna uporabljati svoje teoretič- no znanje v akciji, pri vspKxibu- janju in usmerjevanju dejavno- sti delovnih množic, pri prema- govanju nasprotij, ki se nam pojavljajo na sedanji stopnji družbenega razvoja. Ta nasprotja so znana, zato jih ne bom na- števal. 2. temeljito moramo poznati razmere, v katerih delamo in ži- vimo. Zlasti moramo poznati sile, ki zavirajo naš razvoj. Naj ome- nim le eno najnevarnejših — to je birokratizem. Ta s« pojavlja v praksi ;n v zavesti ljudi kot osta- nek preživelega. Boj proti ostan- kom zastarelega v zavesti ljudi ima značaj razrednega boja. 3. Znati moramo razlikovati kaj je za naš razvoj bistveno in kaj ne, kam je treba usmeriti močnejše subjektivne sile — ne le ZK — temveč vse najnapred- nejše sile v družbenih organih, organizacijah in društvih v ka- terih delujejo tudi člani ZK. Tako politično delo rahteva sposobnosti, ki jih moramo raz- vijati v nenehni akciji. Brez ne- nehnega oboroževanja z lastnimi izkušnjami in osvajanje teorije marksizma, ne moremo voditi uspešnejšega boja proti prežive- lemu za zmago novega in na- prednega. Kvalitetnejše družbeno in po- litično delo zahteva globljih ana- liz stanja na raznih področjih ekonomskega in družbenega živ- ljenja. Člani ZK se morajo za ta- ke analize usposabljati. Analiza družbenih problemov ni le zade- va poklicnih filozofov. Sleherni komunist, naj dela na katerem- koli mestu, recimo kot čistilec ali vratar,/mora pKjznati idejno-po- litična vprašanja svojega okolja. Ni področja v našem družbenem življenju, kjer se ne bi pojav- ljala idejna vprašanja, ki zahte- vajo neposredne rešitve.« PIONIRJI SO SE POMERILI V ZNANJU PROMETNIH PRED- PISON Občinska koiiiisijii za varnost prometa je priroclila v nedeljo, 4. maja, pionirsko ocenjevalno vožnjo po Ptuju s kolesi. Šte- vilne" kontrole so ugotavljale, če vozijo pionirji po pre(i|)isih, ,>ČR, nakazujejo smer na križi- ščih. če iipo.itevajo prometne "'žriake ipd. Največ kazenskih točk so si nabrali s tem, ker pred križišči niso ,¡gledali nazaj in se prepričali, če imajo pro- sto pot. Na startu je bilo 40 ])ionir- jev. Številka bi bila brez dvo- ma večja, če ne bi najrajal dež. Pohvaliti je treba pionirje iz oddaljenejših šol, katerih je bilo na tekmovanju mnopo več, kot tistih i/ okolice. Markovei so imele tri ekipe, medtem ko I. ter II. osemletka nista poslali na tekmovanje nobene. Po praktični vožnji so ]Vio- nirji pred komisijo pokazali Se svoje znanje o prometnih i)red- pisih. 'Najboljše tri ekipe so bile 'Markovei 11. -Markovei I ter •Brf^fr TI. Predsednik АМП Ptuj tov. Novak jim je razdelil pre- hodne pokale, najboljši posa- mezniki pa so dobili lejio i)rak- tične nagrade. -i)ib- Uspel seminar za sindikalne funkcionarje v Ptuju je uspešno končal osemdnevni seminar, ki sta ga or- ganizirala Občinski sindikalni svet in družbeno-ekonomski sektor Delavske univerze. Seminar je bil za predsednike in tajnike sindi- kalnih podružnic, in ga je uspeš- no končalo 31 predsednikov in 55 tajnikov sindikalnih podružnic. Na seminarju so obravnavali 14 tem s področja novega gospodar- skega sistema in decentralizacije delavskega samoupravljanja, naj- aktualnejše naloge, nove metode in vsebino dela sindikalnih po- družnic v novih pogojih ob uve- ljavljanju novega gospodarskega sistema, spremembah v zakonu o delovnih odnosih, kadrov.sko so- cialno službo in druga najaktual- nejša vprašanja. Predavali so pre- davatelji iz Maribora in Ptuja. Po seminarju je bila enodnevna študijska ekskurzija na Ravne na Koroškem, v Velenje in Slovensko Bistrico. Udeležilo se je - je 65 predsednikov in tajnikov sindikal- nih podružnic. Na Ravnah ла Koroškem so si udeleženci seminarja ogledali je- klarno in se seznanili z delom ravenskih jeklarjev. Med obiskom v posameznih obratih so se v prisrčnem razgovoru z delavci .seznanili z njihovim delom in življenjem. Po ogledu jeklarne so si ogledali še izredno zanimiv muzej, knjižnico in novo naselje Sečovlje. Po ogledu vseh zname- nitosti jo bil daljši razgovor s predstavniki občinskega sindi- kalnega sveta Ravne in tovarniške- ga komiteja ZKJ. Razgovor se je nanašal predvsem na begate iz- kušnje glede ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov v jeklarni, nadalje na delo sindika- ta, na skrb ze delovriega človeka in ostala vprašanja. Na vsa vpra- šanja so odgovarjali sekretar tovarniškega komiteja ZK Jože Kolmanič in predsednik ter tajnik občinskega sindikalnega sveta Ravne. Zaključek .seminarja so sindi- kalni predsedniki in tajniki iz Ptuja proslavili v Domu JLA v Slovenski Bistrici, kjer so bili prisrčno sprejeti. Prisostvovali so prijetnemu tovarniškemu večeru in bogatemu kulturnemu progra- mu, ki so ga pripravili pripadniki JLA Slovenska Bistrica. Ko ocenjujemo rezultate semi- narja, z veseljem ugotavljamo, da je bil seminar zelo uspešen. To so v celoti potrdili udeleženci semi- narja v anketi, ki jo je razpisal družbeno ekonomski sektor De- lavske univerze. Razveseljiva je ugotovitev, da so podjetja in ustanove pokazale vse razumevanje in so omogočile, da so se predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic nemoteno udeleževali vseh predavanj na seminarju. Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, Tovarna avtoopreme Ptuj, Agrotransport Ptuj, Elektro Maribor-okolica obrat Ptuj, Kme- tijski kombinat Ptuj, Trgovsko podjetje »Izbira« in Ptujska tiskarna na seminar niso poslali niti enega izmed sindikalnih vo- dilnih kadrov, in izvršnega od- bora. Po vzrokih so spraševali tudi udeleženci seminarja in so bili mnenja, da bi tudi odsotnim koristila udeležba v skupni poli- tični akciji za čim uspešnejše de- lo sindikalnih organizacij. Sedaj so v teku priprave za seminarje za člane izvršnih odbo- rov za posamezna delovna področ- ja, blagajnike in predsednike nadzornih pdborov sindikalnih podružnic. V načrtu je tudi se- minar za vse člane izvršnih odborov in delavskih svetov v Majšperku. Tudi v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem bo se- minar za novoizvoljene izvršne odbore in obratne delavske svete, čim bodo izvoljeni. Z načrtnim izobraževanjem vo- dilnih kadrov sindikalnih organi- zacij in delavskih svetov bomo nadaljevali. Sedanje naloge zahte- vajo sposobne vodilne kadre za uspešno izvajanje nalog novega gospodarskega sistema. F. B. Med šolanjem se go.ienci vaških šol pole- cije delavskega samoupravljanja in j'zvolitve obratnih delavskih svetov. Predsedstvo .je ugotovilo, da sc nekatera podjetja glede tega vprašanja naredila še vse prema- lo, da še vedno čakajo Je na di- rektive m na navodila na eni strani, na drugi strani pa тк>пе- k-cd upra'\Tia vodstva podjetij za- virajo uresničevanje formiranja ekonoms^kih enot in izročan.je pra- \ic upravljanja in odočanja ne- posrednim proizvajalcem. V sedanjem obdcbju je potreb- no uismerit: vse sile k formiranju ekonomskih enct, izdelavi pravil- nika o delttvi dohodke in pravil- nika o delitvi osebnega dohcdka. Sindikalne podružnice mcrajo bit! na Čehi hoja, da b:do pravilnik» sprejeti čimprej, na drugi .stran« pa se naj zaivzemajo ге izpopol- njevanje notranje organizacije in delitve, ncr>osrednim proizvajal- cem pa je treba zagotoviti ne'po- sredno odločanje. V .juliju naj bi že izvedli vcJitve obratnih delavskih svetov czir. .svetov ekcnomskih enot v nasled- njih podjetjih: v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidnč« v Ki- dričevem, v Kmetijskem kombi- natu Ptuj, v Tovarni avtoopreme Ptuj, v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, v Tcv&mi perila »Del- ta« Ptuj, v Teksti m tcvarni Ptuj, v Strojnih delavnicah in drug h. V zvezi s tem vprašan.tu je predsedstvo sklenilo sklicati raz- .širjeno plenarno sejo plenuma Občinskega sindikalnega .sveta Ptuj 7Л 20. junij 1961. Predsedstvo je razpravlja^lo da- lje tudi o predlc-.qu o skupni seji predsedstev obč nskih .sindikalnih svetov Varaždin—Ptuj—Čakovec. Sk enjeno je bilo, da se skliče prva »kuipna seja za 15. julij 1961, ki bi naj bila v Ptuju. Predsedstvo .je nato izvolilo še blafla.inika Občin.skefla sindikalne- ga sveta Ptuj. Izvoljena je b«la členica predsedstva Vauda Fan ka. Pred.sedstvo je rešlo .še vrsto drugih tekočih zadev. F. B. PlOiiiFSSfÛ hišlli svet \ hldriî€Y€in ? Ob zadnjem obisku v Kidriče- vem, v naselju, sta mi Jože ИШ, strojnik v plinarni, član delavske- ga sveta v tovarni, in Duiinn Ve- ble, učenec 5. 'a razreda osnovne šole Kidričevo, opisala posebnosti hišnega, pionirskega sveta [n sve- ta cicibanov v večstanovanjski hiši št. 7, Kidričevo. Jože Hliš je v tej zgradbi pred- sednik hišnega sveta. Po raznem dogajanju v hiši se je začel resno ukvarjati skupno z ostalimi člani hišnega .sveta z vprašanjem, kako bi se dalo vplivati tudi na naj- mlajše .stanovalce v zgradbi, da bi bolj čuvali skupno imovino, da bi •se medsebojno radi imeli in .se raje skupno igrali kot preganjali m tožarih'. Urpelo .jim je končno ustanoviti hišni pionirski svet in svet cicibanov. Za predsednika hišnega pionir- skega sveta so pionirji izvolili Dušana Vebleta, cicibani pa Zdrav- ko Jakob in Milico Selinšek. Kma- lu je bila v zgradbi urejena dvo- rana z odrom za prireditve, kjer so imeli 3 nastope, in sicer za Dan zêna. za Prešernov dan in za dedka Mraza. Dvoranico so napol- nili otroci in odrasli iz hiše ter povabljeni gcKtje, predvsem pio- nirji in cicibani iz sosednjih hiš. Kmalu se je občutilo v hiši, da ni bilo več «neznanih« storilcev, ko se je zlomila kaka šipa. Otroci so takoj podvzeli vse potrebno, da je bila šipa nadomeščena in škoda poravnana in se le še po nesreči, zaradi nevihte alj prepiha zgodi, da se zlomi kaka šipa. Ni več ri- sanja in mazanja po zidovih, vpitja po stopnišču in razbijanja po vratih. Skratka v hiši je lep mir in otroci Se med seboj kar lepo razumejo. Kot je dejal predsednik pionir- skega sveta Dušan Veble, posta- ven, prijeten in odločen dečko, imajo sedaj tudi otroci ostalih hiš v naselju praktičen vzgled po hiši št. 7, kako lahko otroci pomagajo pri vzdrževanju reda in ustvarja- nju prijetnega razpoloženja med stanovalci. Program za zimski čas se jim je dobro obnesel. Sedaj bodo mo- rali sestaviti še program za po- letje in jesen, ko niso tako nave- zani na dvorano, ampak bolj na prijetno okolje naselja, na gozd, kjer je ogromna možnost za po- letne igre. Čez počitnice bo odšel ta ali drug otrok na počitnice, Kb se bo vrnil, se bodo zbrali otroci — 34 jih je v hiši — in bo vsak pripovedoval o svojih' vtisih na počitnicah. Tako se bodo vrstili do začetka šole, ko bodo zopet prikrojili program takratnim mož- nostim in prilikam. Otroci, k! ne bodo šli na pionirsko taborjenje ali na počitnice, se bodo pač za- bavali v samem naselju, na igri- šču in v gozdu. Jože Hliš in Du.šan Veble sta mi to vse povedala v prijetnem raz- položen.ju, kakor je pač običajno, ko govorijo ljudje o večletnih dobrih izkušnjah in o .samem de- lu. V J Ciolbani iz htše Kidüncevo 7 ÎZLFT TN ТЛГГОУЛМК ČLANOV SINDIKATA K PODRUŽNICE PRI ObLO ORMOŽ Člani sindikalne podru/nice l)ri Obl.C) Ormo/, so na nedav- nem !«esiankii sklenili, da IxkIo v letošnjem septembru odšli na avtobusni izlet na relaciji Or- ni ()>,—L j 111) I j a n a — K o pe r — Nova Cîorica—Kranjska ^jora —Bled— Ljubljana—Ormož. Prav tako so sklenili, da naj pcKlružnica nabavi weekend hi- šico in jo za potrebe članov podružnice postavi r Selcah pri Crikvenici. Na nestanku sindi- kata je bilo tudi frovora o pro- stovoljnem dein, katerepa bi se naj udeležili člani poflružnice v mestni prabi pri urcjevanjii telovadišča. " PZ Nenormalni odnosi z nekaterimi sosednjimi deželam Tovariši in tovarišice, zdaj pa bi se rad kratko dotaknil še naših odnosov z nekaterimi so- sednimi državami. Zelo žalostno je,^ da z nekaterimi sosednimi državami še vedno nimamo do- brih odnosov, čeprav Jugosla- vija želi in se trudi, da bi imela z vsemi sosednimi državami najboljše odnose. Zdaj imamo najboljše odnose z državami, ki so oddaljene od nas na tisoče kilometrov in ki cenijo napore naših narodov, ki globoko cenijo žrtve, ki jih je Jugoslavija dajala in jih" daje, prav tako pa globoko cenijo tudi do-stojanstvo naših narodov in njihovo prizadevanje, da si ustvarijo svoje življenje na svoj način, s svojimi metodami, po svoji poti. Toda vtem, ko so naši odnosi s temi državami takšni, nam tu nekateri ljudje iz nekaterih so- sednih držav mečejo polena pod noge in nas napadajo, kjer le morejo. Takšno njihovo delo traja že 13 do 14 let. Mi zaradi tega seveda ne bomo imeli manj žita ter drugih živil in proizvo- dov, marveč jih bomo imeli spričo dela naših ljudi vsak dan več. Vprašujemo pa se, mar je mogoče, da se zdaj, v našem stoletju, postavlja kdo na takšno, stališče do države, ki je prispe- vala v vojni toliko žrtev in ki hoče zdaj čimprej pozabiti na tiste krivice, ki so nam jih sto- rili med vojno. In to prav z ne- katerih tistih strani, od koder jo slišati zdaj glasove nekaterih ljudi prot.i nam. Mi smo čvrsti in odločni. Tisti pa, ki mislijo, da bodo dosegli svoj cilj, to se pravi, da bi se mi odrekli svoji samostojnosti, so varajo (viharno in dolgotraj- no odobravanje in vzklikanje: »Mi smo Titovi, Tito je naš!«). Mi vemo, da je težnja teh ljudi, da bi ločili naše vodstvo od ljudstva. Ti ljudje še zdaj govore, ka- kor so govorili prej, da je jugo- slovansko ljudstvo dobro, da je z njim lahko delati, da рн je pod pritiskom svojega vodstva. Vi, tovari.ši in tovarišice, in vsi naši ljudje najbolje veste, kak- šen je ta dozdevni pritisk vodi- teljev. (Močno in dolgotrajno vzklikanje: »Mi smo Titovi, Tito je naš!«) Mar bi naši ljudje imeti ko- ličkaj .socialistične zavesti, če bi dopustili, da bi jim kdo koman- dira!. Celo takrat, ko te zavesti ni bilo, v letih pred vojno, naše ljudstvo ni bilo voljno in ni do- pustilo, da bi mu kdo komandi- rah Tudi pred vojno so bili ljudje, ki so hoteli našemu ljud- stvu vsiliti svoje fašistične me- tode, na primer Stojadinovič in drugi, toda naše ljudstvo jim ni dovolilo, da bi mu komandirali. PTUJ, DME 9. JUNIJA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Te dni v občini Danes v Majšperku Danes 9. junija 1961 ob 16. uri ђо v Majšperku, v domu »Svobo- de« za Majšperk in okolico sek- torsko pokongresno posvetova- nje. Iz Ptuja se ga bo udeležil 1 član plenuma SZDL. Na posvetovanju bo poudàrek predvsem na ustvarjanju dohod- ka f>o ekonomskih enotah v pK>d- jetjih in zadrugah ter na delitvi doseženega dohodka, dalje pa na predlogih, kako bi najlažje pre- magali začetne težave pri uvaja- nju novega gospvodarskega siste- ma ter takoj pričeli z delom in izračunavanjem ustvarjenega do- hodka po ekonomskih enotah. Posvetovanje žena v Ptuju v ponedeljek 12. junija 1961 ob 9. uri bo v Ptuju, v mali dvo- rani ZKS, občinska konferenca žena. Na njo so povabljene žene, ki delajd v samoupravnih orga- nih, članice kiomisij za delo z že- nami in članice občimkega odbo- ra žena zadružnic. Konference se bo udeležUa predsednica žena zadružnic iz Maribora tov. Jelka. Vodila bo konferenco predsednica žena zadružnic občine Ptuj to- varišica Sonja Krav/osova. Žene so sklicane v zvezi z vlo- go in delom žena v samouprav- nih organih ter v zvezi z bodo- čim programom' dela. Pokongresno posveto- vanje v Kidričevem v torek 13. junija 1961 ob 16. uri bo sektorsko pokongresno posvetovanje v prostorih SZDL v hotelu v Kidričevem. Posvetovanje je sklicano v zvezi z uvajanjem novega go- spodarskega sistema ter s prvi- mi izkušnjami pri delu po eko- nomskih enotah. Tudi drugod pokon- gresno posvetovanja v sredo, 14, junija 1961, bo po- kongresno pKDSvetovanje SZDL v Rogo2mici v Zadružnem domu. v četrtek, 15. junija, v Zadružnem domu v Muretincih in v petek, 16. junija, v mali dvorani komi- teja ZKS v Ptuju. Povsod bo za- čelo posvetovanje ob 16. uri. Ude- ležil se bo povsod .posvetovanja po 1 član plenuma SZDL iz Ptuja. Kot drugod bo tudi v teh krajih pcxsvetovanje predvsem v zvezi i vist\'arjanjem in obračunavanje " ter z delitvijo dohodka po novem sistemu pri nas. Na vseh dose- danjih F>osvetovanjih se je namreč izkazalo, da so pri uvajanju no- vega gospodarskega sistema naj- večje težave z obračunavanjem dohodka po ekonomskih enotah ter z ustvarjanjem samih ekonom- skih enot, to pa zaradi nerazu- mevanja smisla predpisov novega ekonomskega sistema. Na posve- tovanjih so navzoči prikazali do- bre in slabe izkušnje s pripravami na prehov na nov sistem. Mladinska gasilska tekmovanja v juniju Občinska gasilska z\rzn Piiij je pozvala vsa gasilska dru- štva na svojem območju na mladinska tekmovanja, ki bodo po dru.štvih, kjer imajo v dru- štvu pionirje in mladino, te- kom tega meseca in bodo kon- čana do 24, junija. \ nedeljo, jugija 196(, pa bodo tek- movanja prvakov iz gasilskih centrov za naslov občinskega prvaka. Mladinci bodo tekmovali šestih disciplinah, pionirji v štirih, mladinke pa v petih di- sciplinah. Največ točk tekmo- vanja je telinične-ra značaja, odlomki iz dela gasilcev v ak- cijah in tudi v preveniivni službi. Prav zanimive Imdo zo- pet množične vaje, ki jih ljud- je zelo radi gledajo, zlasti ko nastopa veliko število gasilcev, flečkov in deklet v uniformah in lepo izvajajo proste vaje ali vaje z orodjem. Dekleta — mladinke bodo dobile po tri vprašanja iz preventive, po dve flekleti skupaj pa bosta dobili po ono nalogo iz reševanja ])f>- nesrečcncev. Za priprave na tekmovanje in samo izvedbo tekmovanj po centrih je dala Občinska gasil- ska zveza Ptuj vsem društvom navodila za vsako tekmovalno točko, obenem pa je nakazala na gasilsko literaturo, kjer so te točke podrobno raztolmače- ne. Vremenska napoved in lunine spremembe ZA C.AS OD 11. DO 18. JUNIJA: Mlaj bo dne 13. junija 1961 ob ®17. — Po vsej verjetnosti med 13. in 15. juti'i.iiem dež, druge dni «blačno. brez padavin. Ob 20-Íetnící vstaje Zasluga za močno razg bano uporniško gibanje proti okupa- torju рз vsem ptu,t5kem okraju v letu 1941 imajo postojanke KP, ki so bile zast-opane v vseh pre- deiih ptujskega okraja. Ne^cimah- l.jivo so šli člani KP na delo. h kateremu jih je pozvala njihova organizacija. Najtrdnejša stebra uporniškega gibanja v Slovenskih goricah sta bila Lacko in O.sojnik, ki sta vzdrževala zvezo s posto- jankami OF ne le v Slovenskih goricah, temveč tudi v drugih pre- delih okraja. Zelo pomemben cr- genizatcr okrajnega merida je bil tudi Zvonko Sa'gadin do odhoda v partizane okoli 1. septembra 1941. Po 22. juniju so mu p>ove- rili vodstvo vojnorevciucicnarne- ga komiteja, ki je ime", mobiliza- a.jsko nalogo in nalogo zbirati mav- teriai, predvsem orož.je in muni- cijo za partizane, ki je mei tudi nalogo, voditi priprave na večje sabotarne akcije. Sestanek v Novi vasi pri Ptuju Ob koncu junija 1941 a,H pa merda v prvih dneh .ju'ija so se sešU v Novi vas« pri Ptuju na ro- bu Gojčičeve njive v Dobrav; ko- munisti Jože Lacko iz Nove vasi, član CK KPS, Franc Oso.jnik, kmet iz Desenec, Franc Čuček, kandi- dat veterine iz Ptuja, Zvonko Sa- gadin. Rudi Žnidanč, mizar v že- Jezniškh delavnicah, Miha Anžel, študent agronomije iz Žab jeka, kmeta Franc Rajšp iz Desternika in A'ojz Lovrenčič iz Nove vasi, Leopold Voda iz Ncrve vasi, Karel Amuš, krcjaškt; pomočnik iz E*tu- .ja, Franc Peršon, mizarski pomoč- nik iz Ptuja, in še nekateri. Temu širokemu krogu članov KP, ki naj bi raizpredel mreže OF po ptuj- skem okraju, je govoril Miloš Zi- danšek iz Maribora, ki je prevzel v pokrajinskem merilu vodstvo vojnorevoluci'cnamega komiteja. Sestanek na Gojčičevi njivi je pomenil odločilen korak k prvim uspehom delovanja OF v ptujskem okraju, pri zavarovanju zbranega orcžja, zavarovanju slovenskih kn.iig, ki jih je okupator zažigal, pri snovanju sabotažnih del, pr pridobivanju novih članov OF, pri zbiranju potrebšč n za partizane. V Ptuj je prihajal revoiuoo- nami tisk, ki je širil uporno mi- sel na boi za .svobodo po ptuj- skem ckraju. Pogledal: bomo sem pa tja po ptujskem okraju, kako so leta 1941 prebivalci pristrpali k Osvobodilni fronti. Paradiž pri Cirkulanah že junija je prišel h Antonu Golu v Gradišču, haloškemu ko- munistu, Zvonko Sagadin, ki je prinesel s seboj pnve letake OF. Povezal se je tudi z Mihom Ar- bajterjem v Paradižu. Letake je Gol cddal znancem, zavednim Slo- vencem. Neka i letakcw je razstre- sel okoli borlskega mosta in na cestnem križišču Cirkulane—Flor- jen. Zatem se je oglasila pri Golu Tončka Sagadiin-Ženka, Zvonkoto- va mania z neko neznano ženo. Naslednji dan sta pnšla h Golu dve gestapovca, ki sta tsikala Žen- ko in njeno spremljevalko. Gol je hitro obvestil obe ženi, ki sta b li pri Emeršiču v Gradišču, naj se skrijeta. Okupator ju res ni na- •šel. Kmalu je bila zveza z OF v cirkulanskem okoli.šu prekinjena, saj je Zvonko odšel na Pohorje, nekatere od znanih komunistov, ki so vzdrževali zvezo s Haloza- m;, pa so zaprli. Leta 1942 sta Gel in Arbajter, člana KP v cirku ^iskem okolišu, spet dobila zvezo z OF, a kmalu je bila spet prekinjena, o čemer bomo pesali, ko bomo obravnavali upor leta 1942. Mesije in Juršind Po prihodu okupatorja so v Jurš;nc:h dobi t nem.ško orcžniško postajo Čeprav so bili nemšk orožniki budno na preži, kaj se okoli njih dogaja in so imeli tudi pc^magače, očeta in sina, peka Maigaja v Jur.šincih, je domači zdravnik dr. Metod .?pnd er .spre- menil svojo ordinaci.io v posto- janko OF, kjer so se zbirali pri- padniki OF. Sem so nosili potreb- ščine za partizane, kurirji pa so jih cdnašali dalje. Pogost ob sko- valec pn dr. Špindlerju je bi: štu- dent agronomije Franc Toplak «z sosednjega Mostja. Juni.ia 1941 so se preti koncu meseca zbrali v Toplakovi hiši v Mcstju na pomemben sestanek or- ganizatorji OF v ptu.jskem ckraju. Tu so bili Jože Kerenč č s Koga pn Središču, brat zdravnika Bog- dan Špind er, Jože Lacko, Franc Kramberger »n še nekaten. Izdaja Usodno za Osvobodilno fronto v juršinskem okolišu leta 1941 je bilo vohunstvo očeta m sina Mai- gaja, ki sta bila seseda dr. Špin- dlerja. Opazovala sta stalne »pa- cente« pri zdravniku in postala pozorna na mladega dijaka Alojza Zormana iz Sakušaka. Sredi av- gusta je m'adi Zormaii cdšel s kolesom na javko v Maribor. Za n.jim se je voziiil ogleduh in v Ma- riboru odkril javko, na njej pa Zormana aret ral. Že 30. avgusta so Zormana ustrelili v Šoštanju. Dne 18. avgusta so prišli gesta- povci iz Ptuja po dr. Špindlerja in Franca Toplaka v Mostju. Svoje zadnja dni sta preživl.iala v ptu,>- skih m bcr'skih zaporih. V ptuj- skem muzeju so ohranjena po- slednja pisma študenta Toplaka — zgovc'ma priča, kako mučno je bilo čakat:, kaj jim bo podelil kruti okupator, ali taborišče ali smrt. Kmalu se je odločilo, niti en mesec in pol življenja za oku- patorjevim! rešetkami in cba or- ganizatorja OF sta morar a umreti. Ustrelil: so ju v Maritniru dne 30. oktobra 1941. Z njima je pa- del tudi Janez Horvat, dvainšti- ridesetletni zidar iz Juršinec. V Šoštanju' pa je moral umreti kot talec njihov sodelavec Miha An- žel iz Ža/bjeka pri Ptuju, študent agroncmije, ki smo ga že srečali na Ha.jdini, ko sta z Milanom Lac- kom zakopala orožje za pohorske partizane. Domava Leta 1941 je bil v Domavi se- dež gestaipa, ki so ga pr.otrebovali bun- ker za ranjence, jim je oče od- stopil klet, v kateri so uredili bolnišnico. V njej se je zdravilo več partizanov, moja mama pa jim je stregla. Nekega dne je pripeljal na po- stajo vlak, ki je bil poln nem- ških vojakov. Ko je počasi od- vozil, so se nad vlak spustila partizanska letala in obstreljevala fašiste. Sovražnik je bil v trenut- ku zmeden. Vojaki so poskakali Pariizonsha ambnlanfa v no^halnclh z vagonov in iskali zaklonišča. Zatekli so se tudi v čuvajnico, kjer so bili v kleti partizani. Nemci so zahtevali ključ od kle- ti. Mama, ki je bila vsa prestra- šena. je trdila, da nima ključa. Zavedala se je, da nas bodo ubi- li, če najdejo bolne partizane. Nemci so se stiskali pred kletni- mi vrati, za vrati pa so z orož- jem v roki čakali partizani, da uničijo sovražnika. Mama je tre- petala, otroci so jokali, oče se je nemirno oziral proti domu, ko je videl, da so vojalki poiskali zaklonišče v čuvajnici. To so Wli strašni trenutki. Kmalu so letala nehala napadati in Nemci so od- šli. Mama in partizani so se od- dahnili. Ko se je zvečer vrnil oče, sta odšla z mamo v klet. Pogovarjali so se, kaj vse so do- življali ob prihodu Nemcev. Nekaj dni po tem dogodku je nekdo rahlo potrkal na okno. Ko je mama pogledala skozi okno, je opazila težko ranjenega partizana. Odvedla ga je v bimker Ranjeni partizan je pripovedoval, da so ga zasledovan fa.šisti. a jim je ušel. Nemci .so sledili kapljam krvi ranjenega partizana. Osumili so več hiš, delah preiskave, toda v nobeni hiši niso našli nič sum- ljivega. Tudi oče in mati sta pri- čakovala, da bodo Nemci preiska- li čuvajnico. Bilo je jasno jutro, ko so se partizani preselili iz kleti v bližnje hribe. Poslovili so Se in se zahvaljevali za vso skrb in ne.go. Zasijala je svoboda. Naš narod je svobodno zadihal, od vsepo- vsod je zadonela slovenska pe- sem. Partizani so se vračali na svoje domove. Prav gotovo so ohranili topel spomin na vse ti- ste, ki so jim v težkih časih ne- sebično pomagali. Zapisala Obran Mira — VIII. Usoden obisk Mrzlo zimsko jutro leta 1944. Vas je bila zavita v meglo. Pod medlimi sončnimi žarki pa se je kmalu pretrgal megleni za.stor, pred očmi se je pokazala zasne- žena zimska pokrajina s hišicami po gričkih. V eni izmed teh je stanovala Frida, moja sedanja sošolka. Tedaj je štela komaj 14 dni. Fridin oče je bil partizan. Ne- kega večera se Je vrnil, da bi obiskal domače. V ranem jutru se je nameraval vrniti v četo. Po večerji sta z materjo v kuhinji p>okramljala. nato sta se odpra- vila k počitku. Očetu se je zdelo boljše, da bi preno>č:l na hlevu. Zjutraj ga je prebudilo kriča- nje, ki je prihajalo z dvorišča. Pogledal je skozi špranjo ter opazil Nemce, v njihovi sredi je stal — njegov oče. Nemci so ga suvali, ter vpili, naj pove, kam je skril sina. Ko je uporno molčal so mu začeli groziti. Eden izmed Nemcev je na{>eril puško na starčeve prsi. V tem trenutku je zrak prerezal oster krik: »Stoj- te!« Nemci so se presenečeni ozrli, od kod prihaja ta klic. Te- daj je eden zagledal Fridinega očeta na hlevu. Vsi so planili proti hlevu, partizana uklenili in ga odvedli na dvori.šče. Tu so ga vpraševali, kje so ostali tovari.ši, koliko jih je, kako so oboroženi i. dr. Obljubljali so mu prastost, če jim vse izda. Toda on ni na- sedel lepim besedam. »Hinavci!« jim je zabrusil v obraz »mnoge ste pripravili do tega, da so po- .stali izdajalci, a ste jih kasneje pobili. Ničesar ne vem, ničesar no povem!« Nato je še oficir po- segel vmes ter re1rani zadružnega doma pri ILovrencu na Dravskem po- Ijti razvitje novega pionirskega prapora. Starešinstvo pionirskega odreda v Lovrencu je povabilo na pionirsko slovesnost tov. Vido Tomšičevo, ki se je pionirjem lepo zahvalila za pozornost in se opravičila zaradi zavzetosti na drugi strani, njihove slovesnosti ne more udeležiti. Poslala jim je knjižno darilo in jim je želela v bodoče mnogo uspehov v šoli in v vsem življenju. Program za to slovestnost je pripravila šola. Udeležili so se je politični in prosvetni funkcio- narji iz Ptuja in Lovrenca ter mnogo staršev, da je bila dvo- rana polna. Ob tej priliki je bil tudi sprejem pionirjev v orga- nizacijo. Pionirski odred v šoli »Jože Lacko« in pri Lovrencu sta med prvimi v občini, ki že imajo svoj ponirsk prapor. Prj pionirskem praporu v Lovrencu je značilno, da .so denar zanj zbrali sami otro- ci. zato jih bo tudi spremljal pri vseh nastopih in prireditvah v šoli ;n v zadružnem domu ter ob raznih svečanih in žalnih pri- likah. Poflfed na Desternik z vzhodne strani Desternik bo praznoval krajevni praznik 11. junija 1961 v spomin na prvi oborožen na- pad Lackove čete 1942. leta na orožniška posta.jo v Destemiku, proslavl.ja to kra.jevno območje vsako leto svoj kra.jevni pra^ik. Organizacija ZB NOV Desternik je skupno z drugimi organizaci- jami in društvi ter šolo tudi za letošn.ii 11. junij pripravilo lepo praznovanje kra.jevnega praznika. Program letošnjega praznova- nja je sestavljen v 4 delih. Ob 14. uri, za začetek praz-novanja, bo tekmovanje mopedistov fX) de- sterniškem hribnj. Po tej končani tekmi bo v prosvetnem domu aka- demija. Program za akademi.io je pripravila šola Desternik. Po aka- demiji bo koncert godbe na p ha- la iz Ruš. Po kulturnem sporedu pa bo družabno vesel.ie ob zvokih godbe iz Ruš. , Pripravi .jalni odibor je povabil na praznovanje politične in ob- lastne predstavnike iz Ptuja in i-z drugih krajev, ki radi prihajajo v ta predel Slovenskih goric obu- jat spormne na težke dni narod- noosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Na praznovanje so po- vabljene organizacije in društva z območja Slovenskih goric in iz drugih predelov mariborskega okraja. Godba na phala iz Ruš se je rada odzvala vabilu na ude- ležbo ob praznovanju v Dester- ni ku. Tako bodo tudi letos udeleženci praaiovanja kra.jevnega praznika v Destemiku počastili spomin rwi bcrce iz tega predela Slovenije, ki so s herojem Jožetom Lackom in član: njegove čete na čeki dvignili prapor revoluolje in šli v krvavi boj s krutim fašističnim so- vražnikom, proti zatlran.ju svo- bodoljubnih narodov v Evropi in v boj za odpravo socialnih krivic — pre.išn.ie, kapitalistične družbe- ne ureditve. V slučaju izredno neugodnega, deževnega vremena bo prazrova- n.je preloženo na 18. .Ipnlj 1961 ob' istem času. Hoteli so ml ubiti mater Bilo je leta 1943, lepega po- letnega junijskega večera. Po vasi je že bilo vse tiho, samo nekje v Halozah se je še slišalo streljanje. Mati ni mogla zatisniti očesa. Venomer je mislila na očeta. Pred tremi dnevi so odpeljali malemu bratcu očeta, kar iz to- varne, kjer je delal. Odpeljali se ga zato, ker so pri nas bili par- tizani. Po dolgem času je nrwti zvedela, da je oče v ЕЧији v je- či. Tu so ga strašno mučili. Iz Ptuja so ga odpeljali v Dachau. Mati je venomer premiš- ljevala. Nekdo je potrkal na okno. Bili so Nemci. Ker jim ni hotela odpreti, so s pniškimini kopiti tako dolgo tolkli v vrata, da so se o>dprla. V hišo je sto- pil nemški vojak. Spraševal je mater, kje so partizani. Ker je mati rekla, da ona ne ve za par- tizane, ji je nemški vojak polo- žil na prsi brzostrelko in jo ho-» tel ustreliti. V tistem trenutku je nekdo zunaj zažvižgal. Nem- ški vojak je stekel iz hiše. Mati je zgrabila malega bratca in z njim zbežala v gozd. Tu je opa- zovala, kdaj bodo zažgali hišo. Hiše niso zažgali, ker so jih pre- gnali partizani. Čez teden dni so vnovič prišli po mater. Hoteli so jo o>dgnati, a je niso našli doma. kajti ona se je cd tistega večera, ko so jo hoteli ustreliti, skrivala v gozdu. Kajzovar Drago 6. razred osnovne šole F4ujska gora stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DOT 9. JUNIJA 1961 Sesterže, mo| roistni kraj Moj rojstni kraj se imenuje Sesterže. Sem spada vas Seslerze in hrib, ki se razprostira nad vas- jo. Hiše v vasi so večinoma žo vse prenovljene, le nekatere še spo- minjajo na pretekle čase. Prejš- nje so bile manjše, z lesenim go- spodarskim poslopjem. Po okoliš- kem hribčku pa je ohranjenih še več takih hiš. Te se razlikujejo od vaških v tem, da so precej i manjše, zgrajene iz brun in brez i gospodarskih poslopij, ker tu nt ' kmetov, ampak samo kočarji. Ti so imeli razmeroma majhne krpe zemlje. Nekatere pa imajO tudi hlev in skedenj. Okna so zelo majhna in pogosto zastrta z ro- žami. Vrata so nizka in ozka in vodijo naravnost v kuhinjo, ker vež še niso imeli. Te hišice so bi- le po večini last bogatih kmetov iz vasi in precej oddaljenega Dravskega polja, ki so imeli te- daj tukaj svoja posestva in vino- grade. Prebivalci teh hiš so se imenovali viničarji in so obdelo- vali svojim gospodarjem vinogra- de kot plačilo za stanovanje. Tudj moj stari oče in stara ma- ma sta bila viničarja in nam ma- ma večkrat pripoveduje, kako je bilo takrat, ko je bila še otrok. Ker so se naveličali takega živ- ljenja in so si kupili košček zem- lje ter si pritrgovali pri jedi in obleki, da so si postavili lastno hišo, ki je zdaj tudi moj dom. V takih hišicah je stanovalo navad- no veliko ljudi, ker so imeli po- vsod veliko otrok. Posteljo so Imeli najpogostneje samo eno, le malokaterj dve. Otroci, tudi sta- rejši, so spali na klopi okoli peči in na peči brez posebnega posfri- Ijanja. V sobi, ki so j,- rekli »hi- ša«, ni bilo veliko pohištva. Imeli so posteljo, mizo, kakšen stol in skrinjo. Tudi žrmlje so stale na- vadno v hiši, kjer so mieli žito Kruh so pekli le redko, navadno le ob praznikih. Po stari navadi so za velikonočne praznike stre- ljali z možnarji in bogatejši so se norčevali iz revežev, da pečejo kruh samo, kadar se strelja. Oblačili so se največ v obleko Iz domačega platna, ker so doma pridelovali lan in konopljo. Tudi tkali so platno doma na prepro- stih statvah. Ženske so nosile ši- roka in doçia krila in visoke čev- lje skoraj do kolen. Lase so si spletale v kite in ovijale okrog '■^lave. Gosposke in bogate ženske so Si lase kupovale od revnih, ki so si jih dale odrezati, da so za- služile za obleko. Gole glave pa so ovijale z rutami, dokler jim niso zopet zrasli. Tudi moški .so .se lepo urejali, posebno fantje. Vsak večer so se fantje zbirali in prepevali. Mlajši, ki bi že radi zahajali v njihovo družbo, so moral plačati nekakšen davek. Dati so jim morali za vino jn tako so bili sprejeti med fante. Ob posebnih praznikih in ob pu- stu so imeli razne običaje. Za ve- liko noč .so nosila dekleta h kape- li kruh, meso in jajca. Vse to so imela v velikih pisanih košarah, (in jih nosila na glavi), ki so bile pokrite z lepimi, doma vezenimi prti. Veliko .so veljala tista de- kleta, ki so imela najlepše ureje- ne košare. Po končanem obredu so si n'del" košere na g ave m urno odhitele domov. Tista, ki je bila najhitrejša, so je še isto leto omožila. Pust so praznovali zelo sloves- no. Krape so pekli že pred sonč- nim vzhodom, ker so tisto mast rabili za zdravila. Smeti niso smeli vreči na gnoj, ker bi bilo žito smetljivo. Da ne bi jastreb odnašal kokoši in piščancev, so na pustni torek jastrebu kljun zvezali. Eden od družinskih članov je pred sončnim vzhodom tekel trikrat okoli hiše in vsakikrat vprašal skozi okno, kaj delajo. V hiši je eden imel v roki vrvico in delal na njej zanke in je vsako- krat, ko ga je oni vprašal, kaj dela, odgovoril, da jastrebu kljun veže. Tudi fižol za seme so pre- birali na pustni torek. Za božič so pokadili vso hišo s kadilom, za novo leto pa so hodili fantje in tudi možje pet od hiše do hiše in voščit srečno novo leto. Ljudje so jih obdarovali z denar- jem. Ob zimskih večerih so se zbirali ob luščenju koruze in bučnic. Med tem delom so si pripovedovali po- vesti in bajke o strahovih. Nazad- nje pa so igrali na karte in so prebedeli ob njih skoraj vso noč. Za naš kraj je pomembna gradnja nove ceste, ki pelje zdaj skozi vas. Gradili so jo 1907. leta in jo dokončali 1912. leta. Promet je poîtajal vedno živahnejši. Prvi avto, ki je pripeljal skozi vas, so vsi ljudje gledali kakor čudo. Naša vas je doživela tudi velik požar. Ko je okupator zasedel naše kraje, se je precej spremenilo. Fantje so morali zapustiti domače kraje in nasilno iti v vojsko. Ne- kateri so odšli v partizane in po- magali osvobajati domovino. Leta vojne so bila dolga in težavna. Ljudje so živeli stalno v strahu. Nemci so večkrat patruljirali po vasi, toda partizani, ki so se tudi tu večkrat borili so se jim vedno izmuznili. Za časa vojne je bila v Sesteržah občina. V Sesterže se je zatekel tudi ranjeni partizan Zvonko Sagadin, ki je pobegnil Nemcem v Srečah, ko so zažgali Sagadinovo domačijo z ljudmi vred. Ko se je končala vojna, so se ljudje oddahnili in začeli živeti novo življenje. Planine Ida VI. a razred Majšperk IIspeEMo delo io:slie uûmm v Cirkovcih članstvo zadruge med delom na vrtu Od 9. februarja 1959 obstaja v Cirkovcih solxka zadruga s 180 člani in članicami — , učenci osnovne šole s 18 a vrta in 29 a njive ter stanovanjsko hišo. Uspešno delo te zctdruge priznava trg. podjetje »Vrtnina« Trbovlje, ki odkupuje od zadruge pridelke, nadalje kmetovalci iz Cirkovc in iz sosednih vasi, ki jih zaíaga zadruga z raznimi kvalitetnimi sadikami, priznavajo pa jih tudi starši otrok, ki indijo, db se učijo otroci skrbnega obdelovanja zemlje, pridelovanja kvalitetnega pridelka in sku\jnega gospo- darjenja s pridobljenimi sredstvi. Lansko šolsko leto so obiskali člani in članice te zadruge Beo- grad, čačak, Sarajevo, Hercegnovi, kotor, Dubrovnik, Split in Reko kjer so videli zanimivosti teh krajev. To 8 dnevno poučno po- tovanje so opravili z ekspresnim vlakom in ladjo. Zadruga je tudi nabavila vodo- vodno črpalko in speljala vodovod na vrt, kjer škropijo rastline ob suhih dnevih, ko ni dežja, da lepo napredujejo in da so čimprej spo- sobne za odpremo v Trbovjie. Lansko leto je dala zadruga po- budo za akcijo ob dnevu republike, ko so zadružniki zbrali 492 kg krompirja in ga je zadruga po- slala osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovlje. Šola se je zadrugi za to pozornost zahvalila in ji posla- la v spomin maketo rudniškega vozička, vrtalne naprave jn sve- tilke s posvetilom: »Poklanja pionirski odred Dušana Lundra Trbovlje.« Šolsko zadrugo v Cirkovcih vodi tov. Lojze Knafeljc ob po- moči in sodelovanju učiteljskega zbora. Vsi si močno prizadevajo, da bi bili učenci s šolskega ob- močja Cirkovci vsestransko spo- sobnj za življenje v mestu in na podeželju s potrebnim znanjem in poznavanjem družbe ter pri- rode. Nove njivske površine na Ravnem polju Kmetijski kombinat Ptuj je iz- krčil pri Kidričevem, zapadno od ceste Kidričevo—Pragersko ter vzlMdno od ceste Kidričevo— Kungota, »na štontnem« okrog 38 ha gozda v dobrih treh mesecih v začetku letošnjega leta. Drevje so podirali z motorkami. Sečnja je dala nekaj nad 5.000 prostornih metrov jamskega in gradbenega lesa, sečni odpadki pa porabljeni za fažine pri za- jezovanju struge Drave. S hlo- dovino za založili svojo žago na Hajdini (prej Korošec). Rezani les bodo deloma prodali, delo- ma pa ga porabili za lastne po- trebe. Po sečnji so teren zrav- nali z buldožerji. Vsa ta na novo pridobljena or- na površina bo prvotno posejana s krmnimi rasthnami za silažo in ko bo zemlja dovolj kultivira- na. bo tukaj velika njiva za ži- tarice. „Preskrbi*' v Kidričevem manjkajo skladišča »Preskrba« trgovina »Pamonije« Ptuj v Kidričevem, v južnem de- lu naselja, je v občini med naj- lepše urejenimi trgovskimi lokali že 5 let od ureditve dalje. V njej dela 8 pomočn,ikov in 1 vajenec. Prebivalstvo iz Kidričevega in okolice oskrbuje s špecerijo, ga- lanterijo in manufakturo ter koz- metiko. Največ prodajo špecerije. Med najvažnejše probleme te trgovine šteje osebje skladišče, ki ga pogrešajo, da bi lahko na- bavili večje količine špecerije. Te ne morejo imeti več na zalogi, zlasti ko je povpraševanje po njej največje. Podjetju »Pano- nija« ni mogoče dostaviti blaga ravno v času, ko ga trgovina v Kidričevem najbolj p>otrebuje. Za- to se močno nadejajo, da bo prva komunalna zgradba v Kidričevem, ki bo služila tem namenom, imela vse potrebne prostore. Samo podjetje »Panonija« ne bo moglo v tej smeri mnogo storiti, ker je največji problem podjetja veliko centralno skladi- šče za vagonske fK^šiljke blaga za celotno trgovsko mrežo svojega podjetja v občini in šele potem bo lahko »Panonija« prispevala delež k graditvi skladišč ali no- vih trgovskih lokalov po občini. Doslej je nekaj prispevala k iz- menjavi opreme po lokalih in ob- novi lokalov samih, k novograd- njam pa ni mogla pristopiti, ker ji manjkajo tozadevna investicij- ska sredstva. V splošnem pa je nivo trgovine v občini neprimer- no višji kot je bil spočetkoma. Potrošnike je povsod, pa tudi v Kidričevem precej prizadela odprava kreditiranja blaga po podjetjih, ki je bilo mnogo eno- stavnejše kot je sedaj z najema- njem potrošniškega kredita pri banki. Kljub vsemu fta je neka- tere dni v trgovini ^>Preskrba« v Kidričevem skoraj 1 miljoaski promet. Žene so zadnje čase kri- tizirale spremenibo cen pri pralnih praških in pri milu, pa tudi spremembe cen pri drugem bla- gu. Vsi smatrajo, da se prehod na delo in ustvarjanje dohodka po ekonomskih enotah ne bi smel takoj kazati s pK)višanjem cen ampak z Izboljšanjem kvali- tete blaga. Delavska univerza v Ormožu prjp.uvlju puirtuao ¿H pr- četek deiovenju večerne sred- nje okoiioîUî.ke šole za odrasle v Ormož;i. Za to ?olo vla.la v Ormožu iijcd zainteresiranimi veliko zanimanje in se je že prijavilo 97 bodočih slušate- ljev. To j)ubudo je posebno )oz(lravila vrsta uslužbencev, ci doslej iz tcL'H ali drugega razloga ni mogla redno študi- rati in priti do zaželene izo- brazbe. Glede šole bo pomembna te- žava zaradi pomanjkanja šol- ske opreme. V tem pogledu bo ustanova stopila v stik z gospo- darskimi organizacijami v Or- možu, da bi te podprle šolo v njenih začetnih ležavali. Osemletka v Ormo/u je v sklopu jugoslovanskih i)ionir- skih iger pripravila in izvedla pionirski glasbeni festival, na katerem je nastopilo 10 pio- nirskih zborov iz šol v občini. Skupno je na.4topilo nad 600 pionirjev — pevcev. Popoldan- ski spored pa je obsega prire- ditev >Pokuži, kaj znaš«, ki smo o njej že poročali. Gradnja moderne vinske kle- ti v bližini ormoške železniške postaje, o čemer smo v našem listu že poročali, lepo napredu- je. Klet bo sedemnadstropna stavba okrogle oblike, katere večji del bo v zemlji in bo ime- la 26 metrov premera. Doslej je bilo izkopanih pri gradnji 8500 kub. metrov materiala in vgrajenega 400 kub. metrov betona. Okrogel zunanji zid kleti gradijo od zgoraj navzdol, tako da betonirajo pas za pa- som zidu. Za marsikoga je tak način gradnje nekaj novega. Pri gradnji, ki jo je prevzelo ix>djetje >Gradis< iz Maribora, je zaposlenih 70 ljudi, delo pa je precej mehanizirano. Kolek- tiv upa. da bo gradnjo dovršil do predvidenega roka. KA Podlehnik y nedelio, 21. maja 1961,. je priredil aktiv mladinske orga- nizacije T Podlehniku v dvo- rani Zadružnega doma veselo- igro Na ogledilic. Vkljul) te- mu (Ih so mladi igralci prvič nastopili in so v tem času pre- cej zaposleni, je igra dobro uspela. Uspeh je tudi sad po- žrtvovalnosti in truda učitelji- ce, ki jili je vkljub celodnevni zh|)oslitvi dobro naučila. Igralci so svoje vIog(i dobro odigrali. Sedaj bodo s to igro gostovali tudi (Iriigje. Krajevni (к11к)г SZDLJ se trudi, da bi prebivalstvo, to je svoje člane čimbolj zainteresi- ral ZH odpravo zaoiitulosti. Tako jo sedaj elektrificiran pretežni del poclročja, za ostali del, to je lx)žina-G.niškovje, jia e že I)(>stavljen odbor in zbrani in- teresenti. Seveda bo potrebna NOVI DAROVALCI KRVI Dne 30. maje so darovali kri kr- vodajalci od Lovrenca na Drav- skem po'ju: Peršuh Jože, Zafoš- nik Štefan, Fideršek Matiida, Do- lenc Franc, Medved Stanko, Bera- nič Štefan, Majcen Franc, Bračič Marije, Hole Karel, Žolger Marija, Bele Terezija. Korošec H Ida, Ko- rošec Martin, Krajne Veronika, Frčeč Angela, Sobočan Ivanka, Krajne Jožica, Marčič Neža, Ivan- čič Manja. Pucko Jane:?, Murko ■Men-ica, Kotntk Matilda, Bcžič Vil- ma. Medved Cvetka, Pernat Ivan, Ivančič Ivan. — Vsem darovalcem krvi in c'i-ganizatorju Pucko Ja- nezu najlepša hva a! 1. junija so darova!; kri krvo- dajalci iz Cirkovc: Dolenc Anton, Gradišnik Ivanka. Foštner Ottlija, Peršuh Neža, Soiatnik Lucija, Lah Manja, Veg Mar«ja. Lah Ivanka, Kajnč Ana, Jevševar Merija, Br- glez Liza. Kovačič Lizika, Dolenc Anten mL. Žn darič Štefka, Potisk Silva, Dikavčič Jože, Javermk Ma- nja, Drevenšek Marija, Gcdec Ro- za, Lah Anten, Sagedin Jože, Dre- venšek Ivan, Horvat Valentin, Po- točnik Štefan. — Darovalcem krvi in organizatorju Dobič Francu iskrena hvaa! V preteklem tednu so se odzvaM še p>osamezni darovalci krv : Ko- vač«č Anton, KcMjrič Julijana, Po- lanec Marija. Polanec Terezija, Stuc! Gusti, Visenjak Liza, Vln- diš Ivan, Žmauc Vinko. Vsem požrtvcva'nim darovalcem krvi v imsnu bclnikov hvale! Rdeči križ Ptuj Sploši.ia bUniin.ica Ptuj tod zraven lastne udeležbe in prispevkov tudi pomoč skupno- sti. Akcija, ki jo je KO SZDLJ uvedel z namenom, da bi konč- no uredili zadružno dvorano in nabavili kinoprojektor, ni uspe- la tako, kot je bilo zamišljeno, ker niso vsi aktivno sodelovali in obveznosti izvršili. Tudi gradnja učiteljskega bloka je ostala vkljub oblju- bam občinskih forumov na mrtvi točki in bo v jeseni po- novno kriza za stanovanja. Ta- ko ni inog(x"o urediti Zdrav- stvenega (loniH. ker ni stano- vanj. da bi lahko f)rebivalce т njem preselili. Tir Letos se v našem kraju obeta dobra sadna letina, seveda je še potem dohodek odvisen vremena in od cen. J. J. Slaščičarna v Kidričevem se dobro obnese Slaščičarna v Kidričevem, ©brat podjetja »Vinko Beš« v Ptuju, se je v naselju v Kidričevem, v pro- storih novega paviljona, kjer sta še trgovina s sadjem in zelenjavo ter mesnice, dgbro uveljavila. V njo radi prihajajo otroci, zlasti pa odrasli popoldne, saj imajo vedno sveže pecivo, sladoled, jo- gurt, malinovec itd. Največji pro- met je poleti, posebno pa ob ne- deljah popoldne, ko so v Kidri- čevem šp.irtne in druge prire- ditve. Notrajost slaščičarne je pre- tesna, ko pride več gostov. Poleti bodo morale biti mizice zunaj pred lokalom, kjer bodo lahko sedli otroci in odrasli in mirno použili priboljšek iz slaščičarne. V podjetju »Vinko Reš« v Ptuju so to pripravljeni storiti, čim bo- do imeli na razpolago za to рк)- trebna sredstva. Detektivi in žeparji Zn^na ameriška detektivska agencija Pinkerton .je prevzela nalogo, da bo varovala 70 milijo- nov obiskovalcev svetovne raz- stave v New Yorku leta 1954 pred žepar.11. Detektiv te agencije bodo nadziralii tudi uslužbence v raz- stavnih pa\i'l.ionih. Mesto New York bo pača lo agenci.ti devet midijonov dolarjev za to uslugo To je na.jviš.-jii hono- rar, kar qa je preje.l ta detektiv- ski urad v vseh lil ^etih svoijega obstoja ,.. li prigrama ^ÎV Ljubljana NEDELJA, 11. JUNIJA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročita, vremeoska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Veselo na pot! 7.00 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in ooja- va dnevnega sporeda. 7.15 ReklaiTie. 7.30 Radijski ko.edar in prireditve dne- va. 7.35 Slovenske nerodne in umetne pesmi v izvedbi solistov, zborov in or- kestra. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.58 Iz albuma skladb za otroke. .9.08 Matineja za zabavo. 9.45 Partizanske in množične pesmi. 10.00 Se pomnite to- variši . . . 10.30 Lepe melodije. 11.00 Duet Marine in Rangonija iz opere Boris Godunov. 11.15 Fran Lhotka: Jugoslo- vanski capriccio. 11.30 Nedeljska repor- taža. 12.00 NeSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti!« in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Pol ure z velikimi zabavnimi or- kestri. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved ča- sa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Rekiame. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedna — Žarko Petan. Zamenjava. IG.20 Vedri zvoki. 16.40 Peli so jfh mati moja. 17.00 Za nedeljsko popoldne. 17.30 Radijska igr». 18.25 Okrogle na- rodne in domače. 18.50 Aleksander Bo- rodin: v stepah osrednje Azije. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevrrk in športna po- rofilfl. 20.05 Z zabavnimi meiodljami v novi teden. 21.00 Iz del Bedficha Sme- tana. 22.00 Kapoved časa, poročila, vse- mcoska napoved in pregled sporeda »a naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila. 23.05 Glas- beni samogovori. 24.00 Zadnja рогсбИа in zaključek oddaje. PONTEDELJEK, 12. JUNIJA S.OO'—8.00 Dobro jutro! (p san glas- beni snored) — Vmes ob 5.05-5.10 Poročila m dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj dc.-načih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radü.ski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza. 11.30 Za otroke. 12.00 Venček sloven- skih narodnih pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zvoòii kaleidoskop. 12.45 Trije samospevi Ivana Zajca. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila *п zabavna glas- ba. 13.30 Blaž Arnič: Pesem planin, sim- fonična pesnitev. 13.50 Zabavni potpiiri. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Glasbeni variété. 20.45 Kulturna tribu- na. 21.00 Sto taktov glasbe. 21.05— 22.50 Konceit orkestra Slovenske fil- harmonije. 22.00—22.15 Napoved časa, poročila. Vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 13. JUNIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročile in dnevni koiodar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa. poročMa, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročilo. 11.00 Baletne scene iz oper. 11.30 Deset minut iz naše belež- nice. 11.40 Trije veliki plesni orkestri. 12.00 Trio Slavka Avsenéka. 12.15 Kme- tijski nasveti. 12.25 Od polke do ca- lypsa. 12.45 Pole Koroški akademski oktet. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Za- bavni vokalni ansambli in godala. 19.00 Obvestila, reklame rn zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje Ko- morni ;»bor RTV Ljubljana p. v. Milka .Skoherneta. 20.30 Radijska igra. 21.25 Dušan Radič: Simfonična slika. 21.35 Iz frIm.Ov in glasbenih revij. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 14. JUVIJA .4.00^8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni cpored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila m dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00—6.15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Rekla- me. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Poljska in romun- ska zabavna glasba. 11.30 Za cicibane. 12.00 Veseli plajišarji nas pozdravljjo. 12.15 Kmetijski nsveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objave dnevnega &porouk igranja na harrtK»- niko in na tamburaške instru- mente pa tov. Mesarič iz Maj- šperka. V šolo se je vpisalo 26 učencev. Prva produkcija z nastopom harmonikarja Mirka Jereta, pri klavirju pa Gregeca Pena, Zdenke Senegačnik, Irene Kukovič, So- nje Marc, Staške Marc, Zvonka Čam/pa, Draga Lipuša* Marinke Jere, Emice Vtič in Helge Pe- trovič ter z nastopom pionirske- ga tamburaškega zbora pod vod- stvom t C v. Šrc.love in tov. Mesa- riča je navdušila še starše mno- go drugih otrok, da bodo po- slali svoje otroke k glasbenemu pvouku že prihodnje šolsko leto. Dnjštvo »Svoboda« Majšperk na- merava nabaviti še druge instru- mente ter p>oskrbeti za več uči- teljev glasbe, da bo možnost glas- bene vzgoje razširjena na večje število otrok, ki imajo veselje in posluh za glasbo. Tov. Čampa je v nagovoru ob produkciji i>oudaril, da je Maj- šperk pridobil z nižjo glasbeno šolo dragoceno glasbeno vzgojno ustanovo, ki je sposobna izpolniti žel.jo neštetih družin tega pre- dela Haloz, da bi se glasbeno izobraziJi tudi njihovi otroci in da bi jim bila dana možnost po dokončan nižji glasbeni šoli po- zneje nadaljevati glasbeni štu- dij. S tem so njihovi otroci iz- ravnani z otroci po mestih, ki imajo možnost glasbene izobrazbe v glasbenih ustanovah. Obenem se je zahvalil vsem, ki so pri- pomogli, da je prišlo do usta- novitve šole, učiteljema ter učen- cem pa za ves trud in jim je želel v bodoče še več novih uspe- hov. Produkcija je v celoti uspela. Z n.jo je imel Majšperk še eno priliko prijetnega, kulturnega razvedrila ter navdušenja nad pridnostjo in uspehi haloškega industrijskega kralja Majšperka. Č. V. Ker je že konec študijskega» leta, lahko uspešno presodimo delo Kluba ptujskih študentov. Če damo roko na srce, lahko mimo rečemo, da ni bilo tako uspešno, kakor prejšnja leta. Za- četek je bil sicer dober, toda pozneje se je nabiralo čedalje več študija in je delo nekoliko za- stalo. Omenimo lahko, da so bili ptujski študentje prvi v Sloveni- ji, ki so reorganizirali klub v smislu delavskega samoupravlja- nja. Sledilo je še nekaj delov- nih sestankov, nekaj prireditev in že se je približal konec šol- skega leta, ko je bilo treba v prvi vrsti misliti na študij, ki je po- glavitna naloga vsakega študenta. Kljub temu pa je v primerjavi z drugimi študentskimi klubi delo ptu.jskih študentov zadovoljivo in bi bili vsakršni očitki o preveliki nedelavnost odveč. ■ir Članki v »Študentski kroniki« so dokaj redki, vendar niti v enem članku ne moremo mimo ekonomskega vprašanja študen- tov, ki postaja vedno bolj pereče. Komaj so si nekateri študentje priborili povišanje štipendije, že !so se zonet podražili študentski domovi. V jeseni bo stala celotna askrba v študentskih domovih 13.000 dinarjev. Kam vodi to ne- sorazmerno poviševanje štioendij in oskrbnin v študentskih domo- vih, na to bi vedel le malokdo odgovoriti. Gotovo pa je. da vodi to do T>osledic. ki bodo takšne ali drugačne, za študente pa vseka- kor zelo neugodne. Najdeiavnej.ša je v Klubu ptuj- skih študentov vsekakor športna sekcija, ki prireja razna tekmo- vanja in ima redne teden.ske treninge. Ob prvoma,iskih prazni- kih so priredili v Ptuju nekaj uspelih tekem, vendar je še bolj- šo Izvedbo pokvarilo deževje. Košarkarska ekipa ptujskih študentov so je pred kratkim srečala v Ljubljani z zelo močno ekipo primorskih študentov. To je bila prva tekma v Ljubljani. Zmagali so sicer Primorci, toda rezultata in konec tekme nikakor nista bili prepričljivi. Ptujčani so svojo prvo tekmo proti rutinira- nim nasprotnkom izgubili enako- vreden nasprotnik, v finišu pa celo boljši. Rezultat 61:38 prav- zaprav ne pokaže realnih moči obeh klubov, je pa kljub temu velik impulz za nadaljnje načrtne treninge, ki so vsak teden enkrat v športnem parku v Tivoliju pod Ceklnovim gradom. Vsekakor lahko mirno rečemo, da .so športniki poživljali delo Kluba ptujskih študentov in že- limo. da bi ŠG v naprej tako ostalo. -tf Malo več vljudnosti, prosimi Bilo je i. m. na železniški poitaji v Ptiijn. Pred okencem za izdajo kart ."«In bila samo dta potnika. iDo odlimlii vInka proti Ormo/il oh 10.40 je bilo še dobrih 20 minul. Torej ni bilo nobene ffneče nli tlriiiifpa povoda /n nervo/.o. Potnica pred ninnf) je vljiul- no vprašala blnfrajnlčarko. kfinj odpelje vlak jiroti (^rmo/u. Ta pa ji je osorno od^iovorila, naj si kupi vozni red. ker tam vse piše. Potnica je mirno 7le]ala. Ha bi lahko uradnica bila vsaj malo bolj prijazna in tudi voz- ni red si bo kupila. Pozneje sem tldel. da pa j«^ kupila na ▼laku od sprevodnika. Jože Težak Že drugo šolsko leto izdajajo ha.jdinski pionirji m mladinci svoj šolski list, ki so mu dali tme po pesmi slovenskega pesn ka in kri- tika Franca Levstika. Kdo ne po- zna Levstikovih prisrčnih m a- dinskih pesmi, ki se jih uče že šolarji 1. in 2. razreda ali pa nje- gove vzorne klasčne povesti »Martin Krpan«? Če pregledujemo vse doslej iz- šle števihke lanskega in letoš- njega letnika, ki jih je .šest, vi- dimo, da jih izdaja.jo ob treh na- ših pomembnih praznik h: za Praznik republike, za Prešernov dan in za Prvi maj. Saj se je že precej pisalo o »Najdihojci iz Ha.jdine«. Zbudil ie pozornost naših mladinsk h pi- sateljev. n. pr. Oskarja Huda ese, ki uredniškemu odboru večkrat spodbudno piše. Pozitivno so oce- nili »Na.idiho.ico« tudi nekateri mladinski 1 sti in časniki. Da tak li.st, kakor je »Najdi- hojea iz He.jdine«, izdaja v skrom- nih razmerah in skromnimi sred- stvi podeželska .šola, je razvese- ljiv znak, da reformirana šola ni samo stvar debate al polemike, temveč ponekod že de.istvo, zla- sti pa je lepo, da šola vzga.je na- šo mladino v ljubezni do mate- rinega jezika tudi s tem, da iz.- daja literaren list, ki ga p»še.jo in ureja.jo šolarji sami. V uredniškem odboru »Najd - hojee IZ Hajdine« so učenci naj- višjega (8.) razreda. Ti zbirajo in izbirajo literarne pri.spevke in jih opremlja.jo z uspaim ilustracija- mi. РГ| tem delu jih seveda vodi in jim svetuje vse učitel.jstvo na šoli, zlesti pa tovarišica Jožica Iglflr m tovariš Jože Majcen. Za- n mivo je, da tudi tiskanje lista oskrbuje.io bivši učenci ha.idinske Sole, kl dela.io kot va.tenci v Ptuj- ski tiskarni. Pri tem .jth z vsem razumevanjem podpra direktor torava kronike hajdinskega šolskega okoliša. Najdiiiojca iz Hajdine Razen prispevkov s tematiko medvo.ine dobe ima 3. številka »Ne.idiho.ice« precej obširen o>d- delek z naslovom »Moj kraj vče- raj«. Tudi te stvari gredo v po- zabo, in je prav, da .jih zapišejo vsaj šolarji. Zanimivi so opisi po ljudskem izročilu, kako so nastala imena noših vasi: Ha.jdina, Zlato- lič.je (nekje sem bral. da bi bilo prav ZlatoMče), Gereč.ja vas, Skor- ba, Hajdoše. Piš€.io tudi o špehar- .i'ih, vraževerstvu (čarovnicah), o Atili, ki je pokopan pod Rokovim hribčkom, babičimh spominih na šcilo, o dedu, ki je bil grofov ko- čijež. Vse to so prav zaninuve stvari, ki dobro opisuje.jo našo večinoma neveselo preteklost. K nadaljnjim letnikom »Najdi- ho.ice iiz Hajdine«, ki bodo. upaj- mo, izhajali še naprej in se še izpopolnjevali, bi ponovil besede, ki iih .je napsal uredniškemu od- boru pisatelj O. Hudales: »Hodite pogumno proti smotru, ki ste si postavili, in ljubite delo, ki ga opravljate!« ¡ V. K. Tudi ша№^111§||| obred v t:>rek, 6. .junija 1961, se .je na gimnazijsitem dvorišču v Ptuju ponovil vsakoletni maturitetnl obred s slovesno predajo ključa tretješcicem, s še.ojavim nagovorom maturantov pi-o£esoirskemu zbjru ter tretješolceim. Kot po navad'1 so bile tudi letos meturantinje m maturanti praz- nično obečeni in rdeč nageljček v gumbnici je bi znak, ki ga no- sijo maturantje. Glede samega obreda bt lahko rekli, da je bi prijeten in pr sr- čen. Ob njem so se nasmejali na- vzoči odrasli, profesorski zbor in starši teir vsi učenci in dijaki vseh šo!, ki ima.io pouk v gimnazi.isk zgradbi. Za maturante je imel g avno besedo Franc Zizek, za tret.j€Šclce pa Boštjan Pire. Obred se je končal s tolmačenjem testa- menta četrtošolcev ter primcpre- da.i.ne listine rekvizitov 4. razreda, ki jih bodo četrtcšolci da je ču- val in predajali naslednikom. Novo za ptujske maturante je bilo, da so zamenjali met'o, no- silnico in rakev s star mi knjiga- mi z glasbenimi instrumenti di- jaškega jazz-a, ki je prživil raz- položenje obredu. V pcmoč so dobili grajïko kočijo, ki je bHa posneta v filmu »K.očija sanj«, in dva črna konja od komunale Ptuj. Kočijaža so oblekli v frak in mu dali cilinder. Pred g mnazijsk m poshpjpm se je formirala povcf- ka s kočijo in jazzrm na njej, za njo pa so stepale maturant n.je in maturanti nasmejanih obratov. P-ovorko je po^ mestu spremljalo mnogo dijakov in šcfarjev, na pločn'kih trgih pa so se zbraM ■odrasli, ki so z veseljem gledali še eno generaci.jo abiturientov ptujske gmnazijp. V jesen bedo poveča'i štavilo članov Akadem- skega .kluba Ptuj, ki jih bo z bru- vocanjcm svečano sprejel. Večino- ma bodo nadaljevali študij na visdkh šolah v Mariboru in v Ljubljani. Proti večeru tega dne so odšli maturantje na Mestni vrh, kjer so že več let zaprvrst.jo maturant- je gostje družine Urek. Bilo je lepo in v0selc>, le ža^l brez profe- sorskega zbora, ki .>3 imel ta ve- čer zaključno konferenco in je odločal o končnih ocenah v 1- razredu ter še ta v&^er tudi n-a- p sal spričevala za 44 maturantinj in maturantov. V sredo so bili maturantom spor'čeni rezultati kcnferance in končnih ocen. Nad 30 odst. matu- rantov .le močno pnzadalo spcro- či o', da bodo rnaturiraü šele v je- seni, ker bodo' m'ra'li prs j opra- viti izp t iz matematike :n neka- terih drugih predmetov. Mosto torkovega veselja in dobrega raz- položen,je zavzela nova skrb prizadetih m njihovih staršev, ki so prepričani, da bo premagana še zadnja težava m da se bo končno vseh 44 a^bftur entov ptu.j- ske gimnazije v jeseni 1961 sre- čalo na slovenskih visrklh šolah. I rciifc Ш1С1Ш11§ћ111 orEicsiroif i yobüanl v nedel.jo, 4. junija, je bila v veliki dwrani ljubljanske filhar- mcnije republiška revija orkestrov glasbenih š:l. Sodelovali so na okrajnih revijah izbran^ orkestri iiz vse Slovenije: štirje ljubljan- ski, mariborski, celjski, ljutomer- ski,. novomeški, murskosoboški, kranjski in naš ptu.iski. Revija se je pričela ob 10. uri. Vse cani orkestra smo se zbraili v mali dvrrani, kjer smo čaka i do nastopa. Naš orkester je b'l peti na sporedu. Lahko rečem, da naša dolga pot iz Ptuja v Ljub- ljano ni bila zastonj, saj smo bij; Doplačani z velikim aplavzom. Številno občinstvo je navdušeno pozdravl.ia'o ptujski orkester, ki je ppd zanesl.jivo taktirko tov. Draga Hasla lepo izvajal Suito starih angleških plesov. Òb koncu našega nastopa je tov. dirigent dobil tri lepe šopke. Enega je po- klonrla Glesbena šo'a LjuWjana- Vič, s kater-i smo v prijate .jskrh stikih, ostala dva pa Zveza prija- teljev mladine in Svet Svobode in prosvetnih društev Slovenije. Kot priznanje so doble vse glasbene šole, ki so nastopile na tej po- membni prireditvi, tudi '.epo umetniško izdelane plakete. Po našem nastopu smo šli na ba.kor, kjer smo paz!.irane sem šla z ne^pozab- nim vtisom in &i želela, kakor tu- di vsi ostali, še več podcteh pri- reditev. NATAŠA BEDENIK ' Osnovna šo"a Ivana SpoUnjaka, Ptuj (VIII. razr.) Iz naše študijske knjižnice študijska knjižnica je pomnoži- la zbirko svojih knjižnih redkosti z drobno knjižico »Cvetnjak ali rožnjek cveteči mladosti vsajen«. Delo je napisal pisatelj in pesnik, duhovnik Anton SERF. Izšlo je le- ta 1839 v Radgoni. Serf sc je rodil leta 1798 v Radgoni, služboval je pri Veliki Nedelji in na Svetin.jah, kjer je tudi leta 1882 umrl. Razen te pe- sniške zbirke je napisal šc nekaj nabožnih del. V »Cvetnjaku« so zbrane pesmice, pregovori, uganke in življen.jska napotila v domačem narečju. Vsebina Knjižice je prav zanimiva. V »Cvetu preminočno- sti« pravi pesnik: Kapla na šibki vejici visi, veter jo vterga, spodi teži. Rožica lepo derîes cveti, ona že jiiter parjeria s-pi. Slaba ti nit živlenje derii: Človek, na to spomeni se ti! V »Modricah ostrognatih« je med drugim zapj.sal: Z(rtn mamo dve viihe, pa edne viista samo: da bi več poslušali, pa menje gučali. Za gibanice nas vprašuje pesnik v naslednji »vgonici«: Poznaš ti ar javo babo, mn na lici neko grabo; se prijatelov boji, pa sovrašcov nebeži; se redi od krav, nam dopadne prao. Svoje delo znkl.juči pesnik z življenjskim navodilom; Zapovedi očin<> vseli zderži, pa naviikov maternih nezaverži, je globoko v serre vsel' nbderiU Knjižica ni pomembna samo za- radj svoje starosti, ampak pred- vsem zaradi pravopisa, saj ^e ena izmed redkih slovenskih knjig, napisanih v danjčici. Naj sledj še nekaj besed o te- danjih slovenskih črkopisih In abecedni vojski med njimi! Začetnik slovenske književnosti Primož Trubar je v svojih prvih dveh knjigah »Abecedariii (1550) in »Katekizmu« (1551) -orabil nemške (gotske) črke, pozneje pa se je odločil za latinico in jo pri- krojil slovenskim potrebam. Uve- del je nova znamenja za sičnike in šumnike. f = s s =z z z = c h = š sh = ž zh = č Trubarjev sodelavec Adam Bo- horič je to pisavo izpopolnil, za- to se F>o njem imenuje lwhoričica. Bohoričica je bila osrednja slo- venska pisava, ki so jo z malimi izjemami uporabljali vsi sloven- ski pi.satolJl skoraj 300 let. Prot bohoričici pa je nastopil slavist Jernej Kopitar z zahtevo, naj bi glas ponazarjala samo ena sama črka. Poxi njegovim vplivom sta nastala dva nova pravopisa: na Kranjskem metelčica na Šta- jerskem pa danjčica. Usojena ji- ma je bila le kratka življenjska doba. Danjčica je zagledala luč sveta leta 1823 v slovnici vzhod- noštajerskega filologa in nabožne- ga pisatelja Petra Danjka. Transiiteracija danjčlce: n = nj 8 = š x = ž .v = ü Y Č Dajnku so se pridružili tudi ne* kateri drugi pisatelji in tako je kožilo med vzhodnoštajerskimi Slovenci okrog leta 1834 menda kakih 50.000 izvodov slovenskih knjig v dajnčici. Pozneje pa so proti Dajnku nastopili številni nasprotniki-zagovorniki bohoričice in metelčire. Ko je leta 1838 pre- povedal štajerski gubernij izdajati šolske knjige v dajnčici, je ta do- živela končni poraz. Že naslednje leto je Izšla prva slovenska knjiga (Stanka Vraza »Narodne pesmi«) v gajici, ime- novane po Hrvatu Ljudevitu Gaju, pristašu ilirskega gibanja, ki je strmelo za združitvijo južnoslo- vanskih narodov v en narod s skupnim knjižnim jezikom. Gajica je dobila uradno priznanje z od- lokom vlade ieta 1848 in se je ohranila do današnjih dni. Tako smo sprejeli Slovenci pisavo, o kateri pravi češki zgodovinar in jezikoslovec Šafai'ik, da je naj- lepši slovanski in evropski pravo- pis. M. A. -Nedavni pevski nastop v Kidrčevecn Dr. ANTON POLENEC med ptujskimi pionirji Ko smo osmo.šolci osnoivnih šol Toneta Žnidanča m Jožeta Lacke letošnjo pnimlad obiskali Lj-Jb ja- no in si ogledal, tudi Prirodc.slov- ni muzsj. smo povabili ravnatelja muzeja, našega znanega sloven- skega pr r:dos;ovca dr. Antona Polenca v Ptuj. Povabilo je »pre- jel in 27. maja obiskal našo šolo. Zelo smo bill veseli, ko smo ga lahko pozdravili v naši sred». Debetnega sestanka z dr. Po- lenoem .smo se udelež.li osmo- šolci oibeh šol. Sestanek je imel dva dela. V prvem de u so skupi- ne učencev odgovarjalo na vpra- šanja iz darvinizma. (Darvnizom se ie v letošnjem šolskem letu prvič poučeval v osmem razredu). Odgovarjai smo predvsem nâ vprašan .ja iz zgodovine biologije, rastlinskega in ž.valskega siste- ma, dokazovali smo razjvojni nauk, izvor človeka itd. Z znanjem .i« bil tov. Polenec zelo zadovoljen. V drugem delu smo spraševali mi, odgovarjal pa je dr. Polenec. Go- vorili je o ureditvi prirodoslovnih muzejev v Jugoslaviji, o nastanku prve organske .sncr.'l, o prehodil živl.jcn.ia iz mor.|H '/la kopno, o fo- silnih ostankih, <» -zkopavanjih dr. Leakeye, še poeebej o izkopava- njih pri nas v Sumadi.ji. o globo- komorsk-.h nbah itd. Ostanek je trajal tri ure. Duhovno nas je zelo obogatr. Tak h srečanj si še že- limo! — Stojčevski Dimčo, učenec 8bll. Nase zdravi ß Matere se često pritožujejo: »Tako mlad je še In že tako živ- čen!« Otrok je tu, bled in s ko- lobarji pod očmi. Da nima pra- vega teka, pripoveduje mati; da prihaja čez mero utrujen iz šole m da slabo in neniirno spi. Mnogo mladostnikov iz mest pa tudi s podeželja kaže v zgodnjih letih opisana znamenja, ki smo jih včasih opazoval; samo pn odraslih. Strokovnjak za otroške bo- lezni je o tem vprašanju dejal: »Dana.šnji otrok ne živi več v na- ravnem življen.jskem okolju, tem- več v tcrariju. v kulturno zava- rovanem parku, v katerem ne sme s svojim igranjem motit; ne očeta niti .sosedov. Da bi se podli po ce-sti, mw onemorinčata milice in promet. V na.':adih mu je pre- povedano stopit: na zelene povr- šine. Vožnje z avtobusom, spre- hodi in obiskovanje kina lahko samo slepijo, da ne vidimo, kako se je skrčil življenjski prostor otrok.« Vedno več mater dela v p>okli- cu. Kvečjemu ob nedeljah se naj- de druž;na pri .skupnem kosilu. Od skupnega družinskega življe- nja, ki sicer daje otroku pomir- jevalni in topli občutek gnezda, je astal.T danes le še spanje v istih prostorih. Otrok postaja du- ševna sirota. Na vprašanje, ali ni dobreâ* zdravila za to. odgovarja zdrav- nik: Prava zdravila za to so, vendar ne v tabletah ali kaplji- cah. pač pa: 1. Dajte otrokom občutek, dà doraščajo v družinski skup- nosti! Poskrbite jim zopet potrebno »toploto gnezda«! 2. Otrok ne prenasičujte t igrričami, s k no predstava- mi in drugimi dražljaji! 3. .Ve zahtevajte od otrok pre- več. ne v šoli. ne doma! 4. Omogočite otrokom, da se bodo lahko razgibali na sve- tem /raku. Naj se zdivjajo, kot to itak radi delajo! Sîrcrn б PTUJSKI TEDNIK PTÜÍ-, ТШ^ 9. јшгја' Î961 ро§те:>л dekleti išCeta OPREMLJENO AL! NEOPREM- LJEVO SOBO v Ptuju ai v bli'žnji ckcltci. V popoldanskih urah liomagata v gc'spodinjstvu. Naslov v upravi lista. MOŠKO KOLO ngodno prodam. Naslov v upravi. PRODAM kc^o sena. Vpra- šajte v uÇravi Ptujskega tednika. RABLJENO SPALNICO ugod- no prodam. Hlupič, Mestni vrh. DOBRO OHRAN7EN moški ši- valni stroj >Singnr< prodam. Ogled v nedeljo na Zagreb- ški cesti 36, Ptuj. KOŠNJO SENA prodam. Naslov v upravi. PRODAM večjo, dobro ohra- njeno kuhinjsko kredenco in dober šivalni stroj >Singer«. Naslov v upravi. ZAPRA\T.JIVCEK prodam. Ilovšek. Yidem pri Ptuju. PRODAM kompletna rabljena okna in vežna vrata. Naslov v upravi. PREDVAJANJE FILMOV JUNIJA 1961 Mestni kino Ptuj Od 9. do 11. junija bo na spore- du ameriški barvni c nematscop- .ski film »Vikingi«, s tednikom. Predstave dnevno od 17.45 in 20. uri, v nedeljo pa ob 15.30, 17.45 in 20. uri. Od 13. do 15. junija domači film »Skupno stanovanje«. Predstave vse dni cd 17.45 n 20. uri. Kino Ormož 10. in 11. junija ameriški barviti- film »Tri ure do odločitve«. 14. in 15. junija franoc-siki-cine- mascopski frm »Trpka amaga«. Za številen obisk se prpcroča uprava. Kino »Svoboda« Kidričevo 10. junija angleški bervni film »Junaki šervuds-kega gozda«. 14. junga čmo-beii jugoslovanski film »Kota 905«. Kino Zavrč 11. junija franccsk. vistavisi- onski barvni fi.Im »Pustolovščine Arsena Lupina«. NAJDITELJA rdeče usnjene denarnice z osebno izkazni- co prosim, da jo proti nagra- di odda v upravi. Opozorilo v letu 1960 pni »PANONIJI« v Ptuju zaposlene, ki so spremenili službeno mesto, s tem pozivam;), naj df> 30. avgusta 1961 dvignejo pri blagajni podjetja pripadajoči def plač po učmku za 1960. leto UPRAVA IŠCEM ŽENSKO, ki bi čuvala otroka sedem ur dnevno. Dr. Žakula Slobodan, Ljutomer- ska 29 a. OBJAVA Vpisovanje v otroški vrtec Ptuj bo 12. in 13. junija 1961 od 7. do 14. ure. Uprava Komisija Občinskega ljudskega odbora Ptuj za razpis mesta direktorja Kmetijske zadruge >Haloze« Ptuj po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljud- skih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRj — štev. 52/57) razpisuje delovno mesto dlreRlorfa Kmetijske zadruge »Haloze« Ptuj Pogoji razpisa: Kandidat mora imeti srednjo, višjo ali visoko izobrazbo in tri leta prakse v vodstvu kmetijske zadruge. Interesenti morajo vložiti prošnje v 15 dneh po razpisat na Občinski ljudski odbor Ptuj s kratkim življenjepisom. Prošnje je kolkovati s takso 50 din. KotDffPrja za raz^pîs Opozorilo vrtlčkarfem Opozarjamo vse vrtičkarje, ki ma.io vrtove na parceli šte- vi'ka 331/1, to je zemljišče med staivibo u-prave »LES« (prej »Rož- nik« oziroma »Kmetovalec«), Sejmiščem ;n Grajeno, de je Ob- činski ljudski cdbor Ptuj dodelil parcelo 331/1 našemu podjetju za gradnjo industrijskih objektov. S tem v zvezi pozivamo vse vrtičkarje na tej parceli, da se oglasijo v upravi »LE^«, Ptuj, RogcBniška cesta 2, najpozneje do 30. junija 1961. Stranke soreiemamo vsak dan od 6. do 12. ure. Po tei objavi prepovedujemo vsako nadaljnje obdelovanje kakor tudi sajenje na tem zemljišču :n ne odgoaarjamo za škcdo, ki bi nastala v zvezi s predpr-ipravami na gradnjo. »LEStf, INDUSTRIJSKO TRGOVSKO PODJETJE, PTUJ MESTNI MUZEJ V PTUJU obvešča / da bodo muzejske zbirke od 15. junija 1961 dalje odprte vsak dan razen v ponedelikih: 1. ob deevnikih od 9. do 12. m od 14. do 16. ure. 2. ob nedeljah in praznik h cd 9. do 12. ure. Vstopnimo pobiramo ločeno za zbirke na Muzejskem trgu in na gradu: 1. za šolarje, dijake in vojake v skupinah po 10 din, 2. za posameznike in skapine odraslih po 30 din. UPRAVA Spored cepljenj proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju na pod- ročju Zdravstvenega doma Ptuj Obvezno cepljenje predšol- skih otrok bo«po-sledečem spo- redu: v šoli Grajena 12. junija 1961 ob 8. uri; v šoli Desternik 12. junija 1961 ob 13. uri; v šoli Trnovska vas 13. junija 1961 ob 8. uri; v šoli Vitomarci 13. junija, 1961 ob 13. uri; v šoli Juršinci 14. junija 196ÍÍ ob 8. uri; v šoli Polenšak 14. junija 1961 ob 14. uri; v šoli Domava 15. junija 1961 ob 8. uri; v gostilni Pacinje 15. junija 1961 ob 11. uri; v gostilni Podvinci 15. junija 1961 ob 13. uri; v zadružnem domu Rogoznica 15. junija 1961 ob 15. uri; v šoli Markovci 16. junija 1961 ob 8. uri; v šoli Sela 16. junija 1961 ob 14. uri; v šoli Videm 1?. junija 1961 ob 8. uri; v šoli Leskovec 17. junija 1961 ob 14. uri; v šoli Podlehnik 19. junija 1961 ob 8. uri; v šoli Gruškovje 19. junija 1961 ob 11. uri; v šoli Rodni vrh 19. junija 1961 ob 14. uri. Za področje mesta Ptuj: v šoli Mladika 12. junija 1961 ob 15. uri. Obvezno tretje cepljenje otrok proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju bo po nave- denem sporedu. Starše opozar- jamo, da morajo prinesti na cepljenje tudi tiste otroke, ki iz kateregakoli vzroka niso do- bili prve in druge injekcije. Posebno opozarjamo starše ' in skrbnike, naj prinesejo s seboj otrokovo zdravstveno knjižico socialnega ali kmetijskega za- varovanja. Zdravstveni dom Ptuj Higienska postaja Sport ROKOMET V nedeljo, 4. junija 1961, so rokometaši Drave dosegli svoje- vrsten rekord. Tekmovali so s kar 6 ekipami! Kaj takega ne uspe niti velikim, močnim klu- bom v največjih športnih centrih. Poleg izredne množičnosti pa se razvija tudi kvaliteta. Od 6 mo- .štev jih je 5 zmagalo. MLADINCI: KOVINAR (M)-DRAVA 12:15 (11:9) V prvem polčasu so mladinci Drave zaigrali izredno slabo. Na igrišču so se vse preveč prepi- rali, ter si s tem samo škodili. Popolnoma drugačen je bil drugi polčas, ko so Dravaši zaigrali složno ter prešli v, za njih zna- čilen, finiš, s katerim jim je uspelo zmagati in se tako po- vzpeti na 2. mesto v okrajni hgi. PIONIRJI IN PIONIRKE Pionirji in pionirke pa so se v Mariboru pomerili za naslov okrajnega prvaka z Branikom in Fužinarjem. Pionirji so premagali Branik s 5:3 in Fužinar z 9:4, pionirke pa iste nasprotnike s 3:1 in 6:4. Obe moštvi Drave sta osvojili naslov okrajnega prvaka. R. MLADINSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POK.\L V ORMOŽU V Ormožu je bilo 4. t. m. ob- činsko tekmovanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo 8 strelskih družin. To je bilo ekipno tekmovanje za prehod- ni pokal občine Ormož. Prvo mesto so zasedli in osvojili po- kal mladinci strelske (Iružine iz Podgorc. f^rugo mesto so si priborili mladinci ormoške osemletke. • Sport v Kidričevem Aluminij - Grafičar 7:1 v zadnjem kolu mariborske podzvezne lige je domači Alumi- nij visoko porazil Grafičarja iz Murske Sobote. Pri Aluminiju sta bila najboljša Mu&ič v obrambi ter Palfy v napadu. Pri Grafičar- ju pa centerhalf. Sindikalno prvenstvo v nadaljevanju sindikalnega prvenstva v nogometu in odbojki so bili doseženi naslednji rezul- tati: v odbojki: Uprava — Energetika 3:0, v nogometu: Uprava — Energetika 6:1. V sindikalni nogometni ligi trenutno zaseda prvo mesto Gli- nica pred Upravo, Aluminija in Energetike. V odbojki pa je na prvem me- stu uprava izpred Glinice, Alumi- nija in Energetike. Nogometno prvenstvo vaških aktivov v IX. kolu nogometnega pr- venstva vaških aktivov so bili doseženi naslednji rezultati: Lovrenc — Kidričevo 2:1 Hajdina — Kungota 6:1 Prepolje — Zlatohčje 0:1 Na prvem me|>tu je moštvo Hajdine. KA Nogometno prvenstvo Mariborske podzveze je koinčamo Zmaga Aluminija in poraz Drave SEVER : DRAVA 5:0 (1:0) V nedeljo je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma med Sever jem" iz Sladkega vrha in Dravo. Nogometaši Drave so se za zadnje srečanje slabo pripravili in na tujem terenu doživeli visok poraz. Na vroč .teren so se odpeljali s pomla- jenim moštvom, kar je., dokaz, da so zadnjo tekmo vzeli zelo neresno in jo izgubili s slabim nasprotnikom. Igra ni bila na visoki ravni, domačini so pre- vladovali in zasluženo osvojili dve dragoceni točki. Kljub te- mu da je Drava doživela po- raz, je moštvo osvojilo drugo mesto, kar je lep uspeh. Moštvo Aluminija je na svo- jem terenu visoko premagalo prvaka pomurske lige z rezul- tatom 7:1. S to dragoceno zmago si je moštvo Aluminija priborilo če- trto mesto v ligi, kar je zelo lep uspeh. • i>a Novi mariborski most preko Drave bo iz betona Gradilo ga bo podjetje >Teh- nogradnje« iz Maribora, dolg bo 293, a širok 22 metrov. Ma- riborčani so te dni veselo p(> zdravili vest. da se bo gradil novi nio«t preko Drave. S tem bo rešen velik problem tega mesta. Most bo, kot rečeno, dolg 293 m, njegov največji razpon pa bo znašal 100 m. Ši- rina mosta bo znašala 22 me- trov in to 14 m za motorni pro- met in na vsaki strani po 4 m za pešce in kolesarje. Kolesar- ji bodo imeli posebno pot. Na desni obali bo most meter višji, da bo >preskočil< staro cesto. Računajo, da bo objekt go- tov koncem 1962. leta, njegovo okolico pa bodo dograjevali po- stopoma. Most in ureditev do- hoda. posebno na levi obali Drave, bo stal okoli milijardo in 300 milijonov dinarjev. Atletika Občinsko prvenstvo osnovnih šol Na stadionu ŠD Drave je bilo 6. junija izvedeno III. občinsko prvenstvo osnovnih šol. Kot gostje so tekmovale tudi šole iz območja občine Ormož. Tek- movalo je 11 moških in 11 žen- skih ekip iz območja občine Ptuj in tri šole za prvenstvo občine Ormož. Ob idealnih vre- menskih razmerah so bili do- seženi odlični rezultati. Naj- bolj se je izkazal Carli Silvo v skoku v višino, kjer je s svo- jim rezultatom dosegel ne samo rezultat slovenske, temveč celo državne vrednosti za pionirje. V ekipni konkurenci pri mo- ških je že drugič zmagal Ptuj I. s 5306 točkami pred Ptujem ÍV. 4812 in Ptujem П. 4S05. Pri pio- nirkah je nepričakovano zma- gala Gorišnica s 4925 točkami pred Ptujem IV. 4620 in Ptu- jem I. 4536 točk. Rezultati pionirjev: 60m: Mla- kar (IV.), Cič (L), Erhatič (II.) vsi 7,9; daljina: 1. Berlič (I.) 5.31!, 2. Širovnik (Hajdina) 5.28; višina: 1. Carli (L) 160!, 2. Vran (Ormož) 150; krogla: 1. Zoreč (II.) 12,07, 2. Burjan (IV.) 12,06. Pionirke: 60 m: Skoliber (Or) in Štefanja (Miklavž) 8,8; dalji-i na: Jelovica (Središče) л86, 2. Krajne (IV.) 3,85, 3. Horvat (Ш 5,80; višina: Cernejšek (Magici perk) 123; krogla: Fric (Gorišn nica) 10,10 m. Prvak občine Ormož pri тасн ških je Ormož s 3796 točkami, pri ženskah pa Središče s 47Í2 točkami. R. PoHalozec, Ptuj, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. sekretarja, 2. .šefa komercl\lf:, 3. materialnega knjigovodje, 4. blagajnika. 5. administratorja. 6. logarja v logarskem okolišu stoperce. Pogoji: k točki 1. srednja strokovna 'izobrazba s petletno prakso na podobnem delovnem mestu; k točki 2. srednja ekonomska šola s petletno prakso ali visoka kvalifikacija trgovskega delavca z 10-letno prakso. k točki 3. srednja oziroma nižja strokovna izobrazba z najmanj 3-lctno prakso v knjigovodstvu: k točki 4. srednja oziroma nižja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso: k točki 5. nižja strokovna izobrazba z znanjem stroje- pisja; k točki 6. kvalifikacija gozdarja z najmanj 5-letn() prakso. Vsa delovna mesta je možno nastopiti po juniju 1%1. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave dostnyite na naslov: kz »Haloze«, p. Videni pri Ptuju. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri KZ I-Ialoze<, Ptuj OSEBNA KRONIKA Rakuša Rezali ja, Vogričevci 34 — Anico; Kohler Ana, Kiceir 32 — Vinka; Jagarinec Jaçja, Jamno 88 — Štefana; Trstenjak Kristina, Pušenci 48 — Slavka; Čeček Da- rinka, Mestn vrh 70 — Ljubico; Kozoderc Katarina, Lcrvrenc ne Dr. polju 22 — dečka; Zuran Iva- na, Pcdgorci 10 — Alojzijo; To- plak Marta. Kog 73 — Dragico; Kokol Elizabeta, Šturmovec 29 — Ivanko; Zolar Neža. Ptujska gora 5 — Ivano; Zunko Ana, Dblena 5 — Marjana; Koren Marija, Apače 108 — Ogo; Marčič Rozina, Preša 9 — Bojana, Mthelič Terezija, Kr- čevina 18 — Štefana; Majar Ma- rija, Bukovci 101 — Marjana; Št- lak A'ojz.ja, Ljutomerska 14 — Vido; Za jšek Juljana, Jurovci 8 — Scnjo; Vidovič Ana, Dravci 15 — Anico; Šumenjak Rozina, Goriš- nica 30 — Albina; Hrcnek Aloj- zija, Stciperce 7 — .Angelo; Rajšp Ana, Biš 34 — Brigtto; Mihaltč Mar ja, Slaiptinci 7 — Olgo; Len- dero Olga, Apače 72 — Danila; Letonja Marija, Do ič 31 — Du- šana; Kmetec .Лпа, Dravinjski vrh 49 — Martino; Horvat Alojzija, Obrez 60 — Slavka; Jagarinec Ju- lijama, Strmec 4 — Jakoba; Vajda Tei-eztja, Muretmci 47 — Marja- no; Voglar Antonija. Budina 48 — Olgo; Krajnčič Elizabeta. Budna 60 — Dairinko; Pečnik Katarina, Gerečja vas — Lidijo; Lesjak Zo- fija, Ivanjkovci 7 — Nevenko; Ka- menšek Ana, Zg. Pristava — Mar- iella; Štebih Oblija. Lasrgovci 4 — B-anka- Drofenik Viima, Miklo- šičeva 14 — Petra; F nžgar Geno- vefa. Strug 7 — Alojza; Petrovič .Лпа, Gruškovje 3 — Danico; To- nlek Mar« j s. Pcdvmci 7 — Rudol- fa; Kontarček Ana, Senežci 15 — Mart«-: Konšc- Leopo.dcna, Stciper- ce 79 — deklico. Svenšek Jcžef, Gorkega 8, Ma- ribor, in Šimemko Angela, Zagreb- ška 33; Vuk Janez, Stogovci, in Lamut Marija, Ljutomerska 20/a; Ledvaj Janez, Budina 1, in Bagari V«4:-nika, Bud.na 1; Tetičkov* Jožef, Grajena 18, m Čerček .Mar- tina, Krčevina 10; Cigula Janez, Domava 13, in Sok Marija, Dcr- nava 106; Vçrlek Ivan, Maribor- ska 51, in Štrucl Terezija, Mari- borska 51; Repec Ivan, Hajdoše 61, in Hernec Jožefa, Spuhlja 121. Doki Neža, Rcgczniška 30, roj. 5. jan. 1889 — umrla 31. maja 1961; Kodrič Milan, Bukove 160, roj. 31. avg. 1956 — umrl 3. ju- nija 1961. FOTOKLUB V SLOVENSKI BISTRICI? Ф v Slovenski Bistrici je pre- cejšnje števiflo ljubiteljev foto- orafije, ki pa, žal, nimajo mcž- nosti za crgamzirano delo. Zato bi bf.o potretino, v tem mestu čim- prej ustanoviti fotoamaterski klub, k. bi usmerja! dejavnost fotoama- terjev in nudil možnost za izpo- polnjevanje ter širšo javne udej- stvovanje, na pnmer s prireja- njem razstav in pcdobno. Dejstvo je, da posvečamo tej priljubljeni panogi tudi pri nas vso pozornost, kar kaže razgibana de- javnost mncgih fotoklubov v dr^ žavi. Nekaj razumevanja za po- trebna sredstva bi prav gotovo po- kazala tudi občina .n podjetja v Siov'enski Bistrici, -n-