165
Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja
v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka.
Kot generalnemu govorniku za vdeležitev nadrobne razprave v tem predlogu mi je v prvi vrsti dolžnost, pojasniti postavni temelj predloga, katerega bomo obravnavali, potem mi je pa tudi dolžnost, pobijati vse tiste ugovore proti predlogu, kateri bi se mi neutemeljeni dozdevali. Sploh lahko rečem, da me je jako razveselilo videti, da so se tudi tukaj, kakor v davčnem odsesu razprave o tem predmetu vršile, kolikor je bilo moč objektivno in brez ozira na politično stališče raznih članov te visoke zbornice in pa davkovskega odbora. Kar se je razpravljalo, razpravljalo se je stvarno ter se je vse na stvarne razloge opiralo. Tudi je bilo povsod videti jako veliko zanimanje za kmetijstvo. Lahko zagotovim visoko zbornico, da, kakor sme danes tukaj culi tople besede, smo prav take poslušali v davčnem odseku. Dalje Vas tudi lahko zagotovim, da smo se za razne predloge, s katerimi se namerava vladni predlog kmetu na kurist zboljšati, tudi uže v davčnem odsesu poganjali.
Pri točkah, kjer smo se po stvarnem utemeljevanji ugovorov o čem boljšem prepričali, ali kjer smo se ozirali na financijelno stran, ki jo je povdarjal vladini zastopnik, smo opustili nasveta iz začetka na korist kmetijstva stavljene.
Da bodo pa naši poljedelci zvedeli, na kaki podlagi da je osnovana ta postava, zdi se mi potrebno nekoliko nazaj seči  na postavo  o vrejevanji zemljiščnega davka.
Moj gospod predgovornik pečal se je posebno s tem, kako bi dokazal na podlagi postavnih določil, da imajo kmetje v takih slučajih pravico na odpis davka, kakor so navedeni v točki 4 prvega §. Oziral se bodem na postavne določbe, ki so se o tem oziru navajala in jaz mislim, da so vsaj dotične komisije imele pravico na podlagi postave pri ocenjevanji ozirati se na obilne škode, o katerih je tukaj govorjenje. Navesti hočem najpoprej §. 5. postave od leta 1869., v katerem se nahaja določba, kaj da je prav za prav čisti dohodek (bere):
„Za čisti dohodek smatra se vse, kar ostane po odštetvi stroškov za obdelovanje in za spravljanje pridelkov, ako je tak dohodek na dotičnih zemljiščih stanoviten (nachhaltig)."
Ako spravimo besedo »stanoviten" z drugimi določbami v zvezo, posebno z onimi §§. 19, 22 do 24 in 29, razvidimo uže samo iz te besede, da so se pri določevanji čistega dobička lahko uže ozirali na vse tiste nezgode, ki so določene v §. L, alineje 4, kar ravno ni mogoče govoriti o povprečnem čistem dobičku več let, ako se ne oziramo ob enem na vsakojake nezgode, ako se postavim ne oziramo na škodo, ki jo napravijo miši ali slana, posebno ondi, kjer se to večkrat ponavlja.
Prav tako se to da dokazati še prav posebno iz onih določil §. 29., o katerih je govorjenje o čistem dohodku pri vinogradih. Prosim, da bi si posebno to točko prav dobro zapomnili in prevdarili, ali bi se res dalo opravičiti, da bi bile komisije na podlagi postave pri vinogradih strogeje postopale, kakor pri druzih kulturnih vrstah, določevajoč čisti dohodek. In prav tukaj bere se od besede do besede (bere):
„Pri določevanji tarifnih nastavkov za vinograde vzame naj se za podlago naravni poprečni dohodek, kakor se je pokazal po oceni poslednjih 15 let; pri tem se je pa ozirati na to, kako da se vrste dobre, srednje in slabe letine, kakor tudi na tista leta, v katerih se nič ne pridela."
Če je komisija pri vinogradih imela postavno pravico, ozirati se na slabe letine, ozirala se je lahko iz-vestno tudi na one navadne vremenske nezgode, katere so se v teku petnajstih let po nekaterih krajih redno ponavljale.
Predrzno bi bilo, ako bi si usojal preiskovati, ali se je to tudi res zgodilo ali ne, ali se je komisija na te nezgode tudi res povsod in zadosti ozirala ali ne. Krivico bi dalje delal s takim preiskavanjem nekaterim poljedelcem, zato pa rajši opuščam tako trditev.
Pač pa bo to lahko dokazal gospod sporočevalec ali pa gospod vladni zastopnik.
Opozoril bi Vas rad tudi še na druge okoliščine. Tako na pr. je za določevanje tržnih cen izrecno zopet v postavi določeno, da se taiste preračunajo povprečno na 15 let in da naj se tistih 5 let izloči, kedar so bile tržne cene najvišje; to Vam je zopet postavna določba, ki se je z zmernimi povprečnimi tržnimi cenami pred vsem drugim ozirala na koristi poljedelca. Tudi na druge pripomočke postavno utemeljene, namreč na račune graščinskih oskrbništev, Vas lahko opozarjam. Ondi se da čisti dohodek od vsacega predmeta s številkami dokazati, kajti kar je bilo ondi čistega dobička, postavilo se je v račun. Tudi na to se smem sklicavati, da so bili ti pripomočki dovoljeni in da so se komisije na-nje sklicavati smele. Iz tega sklepam, da so se komisije uže na vse to prej ko ne ozirale, kar deloma §. 1. v alineji 4 kot pogoj za odpis davka določa.
S temi razlogi ugovarjajoč nazorom gospoda pred-govornika in druzega govornika iz leve strani te visoke zbornice, usojam si še nekaj navesti. Poljske miši, na pr. nikakor niso nova prikazen. Ponavlja se uže več nego 20 let. Miši je bilo tudi v prejšnjih letih na ogromno in jaz mislim, da kjer so jim škodo delale, se je taka škoda v preteklih petnajstih letih uže vpisala in odračunila.
Da je slana uže starodavno zlo, katerega skoraj povsod poznajo, da je kmetijstvu nevarno in škodljivo, dokazujejo nam uže tisti trije ledenjaki, ki si jih je narod v prvi polovici meseca maja v pratiko postavil, kjer se nahajajo uže toliko časa, od kar se pratike delajo.
Če tudi ne morem priznati, da bi vrejevalne komisije ne bile imele pravice pri vrejevanji zemljiškega davka na vse to ozirati se, vendar s tem nikakor nočem trditi, kakor da bi se bili v davčnem odseku tem milejim nazorom upirali in da bi načelo teoretično ne bilo popolnoma pravo, da bi bil čisti dohodek — to se ve. da se tukaj ne gre ozirati na poprečni dohodek dobrih in slabih letin, temveč na dejanski čisti dohodek — da bi bil toraj čisti dohodek v resnici temeljna podlaga zemljiškemu davku. Če bi hotel tako postavo delati na kmetijskem stališči, bi izvestno ne bil samo s tem zadovoljen, da bi le pri parceli ostal in tiste smatral za predmet zemljiškega davka, temveč bi segel po dejanskem čistem dohodku. Dokazalo bi se takoj, da bi bil na priliko pri tem ali onem predmetu, kjer je četrt navadnega pridelka vničena, čisti dohodek uže jako pičel. Komur je vničena polovica pridelka, ondi uže smete verjeti, da ni prav nič čistega dohodka.
Če bi hoteli to vprašanje edino le iz poljedelskega stališča rešiti, morali bi si za podlago vzeti sledeči temelj in rekli bi: Ako je vničena četrt pridelka, morala bi se odpisati vsaj polovica davka; kjer bi bila pa polovica pridelka vničena, ondi bi se moral pa uže ves davek odpisati. Tako postopanje bi bilo pa silno enostransko.
Ako se pa uže pečamo z vprašanjem za kmete tako silno imenitnim, katerega povsod soglasno zahtevajo, mislim, da si moramo določiti za nj podobo, ki bi jo po
166
sklepnem postopanji na postavnem potu dosegli, in katera bi ob enem davkoplačevalcem ugajala.
Ce se postavimo na to stališče, ne smemo tudi druzega prezreti, kar je s tem vprašanjem v zvezi. Glavna točka, za katero se pulimo, je alineja 4 §. 1. in v prvi vrsti se gre za to, ali imajo škode v imenovani alineji naštete pravico do odpisavanja davka, kedar nastanejo ali ne. Drugo vprašanje je pa: ali se nam je ob enem ozirati na revščino po-sestnikovo, ako alineja 4 ostane.
(Dalje prihodnjič )
173
Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja
v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka.
(Dalje.)
V davkovskem odseku se ni aikak tak predlog stavil, da bi se škode v alineji 4 naštete sprejele v ali-nejo 1, pač pa se je predlagalo, da naj bi določba o osebni revščini posestnika odpadla, in to je bila, lahko rečem, edina točka, v kateri se v davkarskem odseku niso vjemali. Vse druge točke sprejele so se skoraj soglasno, kakor se bodo visoki zbornici predložile. Zato se moramo pa posebno z alinejo 4 prvega paragrafa nekoliko bolj pečati. Tukaj je treba v prvi vrsti pomisliti, ali imamo vzrok po dosedanjih skušnjah do vlade nezaupljivi biti v slučpjih, kjer je bilo le od nje odvisno odpis davka dovolili ali pa ne.
Izkaz, katerega je gosp. predgovornik deloma omenjal, je v tem smislu jako zanimiv, in drugi gosp. predgovornik je pa kar  naravnost  rekel,   da   naj   bi se iz tega izkaza objavile  podrobnosti.    Ne smatram tolikar za svojo dolžnost,  da bi posamičnim gospodom,   kateri bi  se  bili  lahko  sami  o  teh podrobnostih prepričali, tukaj taiste na novo razkladal,   pač pa bodem to storil zarad tega, da se bodo posestniki sami lahko prepričali, ali  vlada na  podlagi   njenega   dosedanjega  postopanja pri odpisovanji  davka po nezgodah,   kakor so   tiste po raznih naslovih naštete,  še zasluži zaupanje tudi v bodočnosti ali ne. Izkaz ima na eni strani odpisane davke, sostavljene v skupine po raznih deželah za llletno dobo od 1874. do 1884. 1. izvzemši  Tirole in Predarelsko,   o katerih ima izkaz podatke le iz poslednjih štirih let.
Podrobnosti so pa te-le:
Vsega skupaj odpisalo se je v tej dobi 43.824 občinam davka: V Dolenji Avstriji 2450 občinam, v Gorenji Avstriji 363, na Solnograškem 257, na Štajarskem 8236, na Koroškem 959, na Kranjskem 1550, na Pri-morji 2762, v Dalmaciji 895, na Češkem 8493, na Mo-ravskem 3403, v Šleziji 714, v Galiciji 13.012, v Buko-vini 232, in na Tirolih in Predarelskem 413 občinam, na kateri pokrajini se je pa, kakor sem uže poprej omenil, le poslednje štiri leta ozir jemal
Škode na ognji so malostne. V večji svoti ustavljene so v Galiciji s 73.824 gold. Vsega skupaj je pa 74.986 gold. na ta račun odpisanih davkov.
Oddelki, kjer je vknjižena škoda, ki so jo napravili razni žužki, tudi niso posebno obširni, kajti za vse dežele skupaj ne znašajo več, kakor 50.795 gold. Nekaterih pokrajin ondi niti ni ne, iz česar sklepam, da niso v tem smislu nikake škode imele. Kar se pa tiče posebno onega slučaja v alineji 4 §. 1. opisanega, ima na svoj račun sledeče odpise davkov skupaj za slano, sušo in druge škode na pridelkih. V tej dobi spada na Dolenjo Avstrijo z 816.021 gold., na Gorenjo Avstrijo nič, na Solnograd 42, na Štajersko 152.127, na Koroško nič, na Kranjsko 17,096 gold., na Primorje 35.246 gold., na
Dalmacijo 14.240 gold., kjer se je bilo ozirati tudi na trtno bolezen; na Češko 164.917 gold., na Moravo 79.097 gold. in na Predarelsko 64 gold. Šlezija, Galicija in Bukovina niso nič dobile. Skupaj se je toraj v tej dobi odpisalo davka zarad poškodovanih pridelkov: Dolenji Avstriji 816.021 gold., Gorenji Avstriji 65.201 gold., Solnogradu 16.730 gold., Štajarju 781.839 gold., Koroški 98.086 gold., Kranjski 217.073 gold., Primorju 629.893 gold., Dalmaciji 158.741 gold.. Češki 1,977.811 gold., Moravi 829.830 gold., Šleziji 112.587 gold., Galiciji 828.190 gold., BukoviDi 420.303 gold., Tirolski in Predarelski za. poslednja 4 leta 43.176 gold. Skupna svota odpisanih davkov v tej dobi pa znaša 6 milijonov in 599.431 gold.
Tu imam še drugo sostavo po letih. Gospod poslanec Siegl je sicer rekel, da se v tem smislu v dobi Auerspergovega ministerstva ni nič manj zgodilo, kakor druga leta, kar pa sicer nikakor ne more merodajno biti, češ, da bi po tem sodili blagohotuost tedanje vlade, kajti v tem oziru odločuje edino le škoda sama. Toda naj uže bo temu kakor rado, reči moram, da so izkazi za leti 1877. in 1878. najmanjši, kar si jin sploh misliti morete. Tedaj je bilo odpuščenega davka v letu 1874. 689.633 gold., 1875. leta 757.686 gold., 1876. leta 713.214 gold., 1877. leta pa veliko manj, namreč le 399.318 gold., 1878. leta celo le 227.347 gold. Od tedaj so pa svote odpisanih davkov zopet večje in znaša tista leta 1879. uže 561.180 gold., 1880. leta 687.650 gold., 1881. leta 648.700 gold., 1882. leta 641.474 gold., 1883. leta 551.181 gold. in za 1884. leto 712.030 gold. Povprečna svota na leto pa znaša 606.817 gold. in s to svoto računi tudi finančno upravništvo vsako leto pri določevanji budgeta.
Moj gospod predgovornik je na dolgo in široko ugovarjal včerajšnji trditvi gospoda vladnega zastopnika, da bi se bili stroški za nadrobne preiskave in določitve škcde, določene v alineji 4 silno narastli in da bi niti zadosti potrebnega osobja pri rokah ne bilo. Glede osobja se tukaj ne bodem pričkal, Ker me ta zadeva ne briga. Mislim pa, da, ker ima vsak posestnik pravico na svoji poškodovani parceli škodo si oceniti dati, je on s tem le željo izrekel, da da naj bi se osobje izdatno pomnožilo. To bi pa ne imelo nobenega smisla, ker bi preveč veljalo in bi odpisi davka potem več škode, kakor pa koristi donašali. Glede stroškov se pa z dobro vestjo lahko sklicujem na mnogoletne skušnje starega mojega tovariša iz našega deželnega zbora, ki je v tem oziru mnogo delal. Ta mi je rekel: „Kot davkarski uradnik dobil sem ob vsaki taki objavi nalog, škodo osobno preiskati, kar sem večkrat tudi vestno spolnil. Pri tem sem se pa zopet večkrat prepričal, da, če bi poškodovane kraje povsod osobno obhodil ter se na vsako tako objavo oziral, bi po mojih skušnjah stroški za tako določevanje tako narastli, da bi odpisani davek desetkrat, dvajsetkrat, da, tudi stokrat presegali. Zarad tega sem dostikrat opustil osobne oglede in sem dru-zega za to pooblastil.14
Ob enem je ,pa moj tovariš tudi višjo finančno oblast na to opozoril, da, ketiar so se kmetom taki odpisi objavili, so taisti navadno žalostno z glavami zmajavali, češ, za teh par krajcarjev, ki ste nam jih brsnili, pač ni bilo treba drage komisije, • katerimi nam v bodočnosti le rajši prizanašajte, bomo laglje shajali. Navedel je tudi slučaje, kjer je bilo kmetu 50 kr. davka odpisanega, komisija je pa za ocenjevanje škode po 8 do 10 in tudi 12 gold. dobila, kauor je bil kraj ocenjevanja ravno oddaljen. Take skušnje v človeku takoj vsak ogenj pogase za natančno preiskavo vsake škode. Opozorujem Vas pri tem tudi še na izkaz II., ki ravno
v 2. tabeli pred nami leži. Tu imate v prvem izKazu navedene stroške, ki jih je ocenovanje škode provzro-čilo. Pri tej priliki bi inemogreae prvega gospoda govornika opozicije opozoril, da se jako moti, če misli, da dotični poškodovanec ne trpi le stroškov za pismena objavo, temveč tudi one za oceno škode. Ne, te poslednje izplačuje urad sam. Če toraj vse tiste slučaja natanko prevdarimo, v katerih so se le malostne svote odpisale, se nam takoj pokaže jako podučljiv zaključek^ kako koristna da je za nas absolutna dolžnost vlade, Ysako tako škodo oceniti in odpis določiti.
Tu imam izkaz iz leta 1884., v katerem so po deželah zaznamovani odpisi, ki so se leta 1884. tu in tam dovolili. Tu nahajamo, da so se odpisi spod 50 kr. dovolili v sledečih pokrajinah v skupnih svotah:
Pokrajina                 Kolikokrat       Svota odpisanega
davka
V   Dolenji Avstriji      .    .    „      5423                 1576 gold*.
V  Gorenji Avstriji ...        138                    40     n Na Soluograškem . . ¦ .        144                    34     „ Na Tirolskem ....      3354                   746     „ Na Štajarskem        ....      2736                   396     „
TCa Koroškem.....        624                   147     „
Na Kranjskem   .....      2725                   657     „
V  Istri.......      7015                 1508     „
Na Goriškem  in  Gradiškem      1982                  671     „
V  Dalmaciji......      6600                 1161     n
Na Češkem......      2594                   721     „
V  Moravi      ......      6258                 1836     „
V  &lez\ji.......        281                   876     n
V   Galiciji......   82 300              20.029     „
V  Bukovini......      1775                  420     „
Predarelskega in Trsta v tabelici ni. Odpisanega. davka svote pod 50 kr. znašajo toraj skupaj 30.625 gld„ v 124.698 slučajih. V izkazu zabilježeni so tudi slučaji„. v katerih odpisani davek znaša 50 kr. do 1 goid., odi 1 gold. do 2 gold., od 2 gold. do 5 gold. in konečna od 5 gold. višje gori. Da nam bodo skrajnosti znane,, hočem tukaj še nevesti ono svoto odpisanih davkov, je v vsakem slučaji 5 gold. dosegala ah pa tudi presegala. Zgodilo se je to 28.2^5krat. odpisalo se je pa, 429.314 gold.
Ozirajoč se na stroške pri določitvi škode se moramo vprašati, če bi ne bilo bolje vladi prepustiti um prosto voljo, naj sama določi, ali naj se škoda oceni aii ne, kakor pa ji odločno naročiti, da jo mora preiska— vati. Jaz mislim, da bi vsem davkoplačevalcem pač n^a bilo na korist, če bi se tukaj opirali na nekako pravicq, katere po mojih mislih niti vtemeljeue nimamo. Pač p*« bo korist vsem davkoplačevalcem, aRo določitev ocene— vanja škode pri poljskih pridelkih vladi prepustimo.
Res je imel v tem oziru prvi gospod nasprotni govornik vsakojake pomislike , da bi bili taki odpisi odvisni le od milosti finančnega ministra, oziroma še celo —-ne vem, kako se je bil uže izrazil — od samovoljno^ napornjaških organov, nižjih finančnih uradnikov. Pravr rad priznavam, da se to dostikrat zgodi, da so fiuančni i organi in sploh nižji organi jako ubogljivi, posebna i tedaj, če pride ukaz od zgoraj. To je vendar čisto j naravno.
Temu nasproti bi  še opomnil,  da,  kakor je to go- i spodom uže znano, pri nezgodah raztezajočih se več alii manj po  celi pokrajini,  je vendar v prvi vrsti dolžni dotičnega   deželnega   načelnika,   za korist dežele pobri-a gati se.    Jaz pravim, da je izvestno častna naloga vsa-cega deželnega načelnika,   da  svoji  deželi na korist po i svoji moči in odločno z vspehom postopa.
Deželni načelnik je pa ravno, kolikor je meni znano, 3L ob enem tudi načelnik finančne oblastnije; kot tak ima t
174
pa vendar priložnost vplivati na-njo, kolikor se mu potrebno zdi.
Zatoraj bi jaz na vse splošne pomislike, ki so se tukaj na dan zvlekli, iz lastne skušinje rekel, da so po vsem neopravičeni in bojazni neutemeljene, kjer se gre v resnici za škodo. In pa, saj ni finančni uradnik sam, ki velikost škode določi! Zaupni možje iz srede soseščanov zbrani hodijo z njim. Pri tej priliki imam malo, toda pomenljivo željo in ta je, da naj visoka finančna oblast za cenilne može ne jemlje kar prvih, ki ji pod roke pridejo, temveč naj si izbere za ta preime-nitai posel take može, ki imajo za kmetijstvo v dotični občini kaj pravega razuma, kakor tudi za pravo oceno škode. Izvolijo naj vedno le take može, ki vživajo v dotični občini zaupanje!
Res sta pri vsaki ocenitvi škode dva zaupna moža, katera občinski zastop za to odloči; tudi poškodovanemu se da vednost, da je lahko sam pričujoč, kedar se mu škoda ocenjuje, toraj mislim, da finančni organ, ondi poslovajoč, šKode ne more tako lahko utajiti, če jo na poškodovanem predmetu vendar vidi. Poškodovanec dalje vendar tudi lahko dokaže, da je škoda v resnici tolišnja in ne manjša in ni ga, ki bi škoio za-mogel drugače oceniti, kakor je taista v resnici.
Druzih podrobnosti alineje 4 tega paragrafa mislim, da se lahko ognem, ker bi sicer preveč zabredel v spe-tijalno debato. Ob enem prepuščam tudi gospodu spo-ročevalcu, da naj se v tem smislu sam potegne za od-sekovo stališče.
Sploh bi le še opomnil na to, kar sem uže rekel, da odpisi davka, kakor se tukaj pečamo z njimi, niso osamljeni, temveč da smo se na nje uže ozirali, kedar smos klepali postavo o urejevanji zemljiškega davka, kjer smo govorili o vničevanji pridelkov, oziroma ako se s spremembo predmetov dohodek zgubi, da naj se davek odpusti. Spominjam se postave o trtni uši, katera pod gotovimi pogoji tudi osemletno davčno prostost dovoljuje; dalje opozorujem še na odpisovanje davka, o katerem zemljiško-razvidniška postava govori.
Sedaj bi pa še ostalim paragrafom rad dodal po nekoliko opazek, s katerimi bom doRazal, da si je davčni odsek prizadeval storiti, kar mu je le mogoče bilo, da bi bili  odpisi  zemljiščinega  davka  kmetu  kolikor moč
ugodni.
V prvem oziru tukaj še enkrat povdarjam spremembo pri velikih parcelah, in rečem Vam, da taista ni tako brez nič, kakor je to eden gospodov predgovor-nikov omenjal, da taista prav tako malega, kaisor velikega posestnika zadeva.
(Dalje prihodnjič)
175    
180
Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja
v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka.
(Dalje.)
Gozdne parcele so posebno ondi, kjer se občinski gozdi nahajajo, velike, in če bi bili tekst postave pustili, kakor se nam je taisti prvič predložil, bi se ne bil nikak odpis davka dovolil, kakor k večeoiu tedaj, ako bi bila vsaj četrtina lesa velike parcele vničena. Pri parcelah toraj, ki so, recimo, 200 oralov velike, bi moralo najmanj 50 oralov vničenih biti, da bi se kaj davka odpisalo.
Tudi opozorujem, da je posebno pri gozdu to vprašanje imenitneje, ker je ono ob enem podlaga predloženim določilom za odpisovanje davka „pro praeterito". Stan lesa določuje se po starosti, tista starost se potem pomnoži s številko, kolikor je namreč lesa prirastlo in pa s številom let in odpis davka, se določi v tisti svoti, v kakoršni se je daveii v preteklosti plačeval. Pri gozdu je bilo toraj vprašanje imenitno. Se bolj imenitno pa je bilo tisto pri drugih kulcurah, kajti v deželah, kjer parcele niso tako na drobno razkosane, kakor v Dalmaciji, Istri in na Kranjskem, so velike parcele v navadi. Po dosedanjih določbah pa nismo imeli nobene pravice, odpis davkov zahtevati pri parceli, ki je merila, recimo 8 oralov, če ni bilo na nji vsaj dva orala pridelka vničenega. V predloženem načrtu je pa odločen „niinimum", ki bo velike parcele škode branil.
Pri četrti alineji ozirali smo se na vse tiste želje, ki smo jih od mnogih strani culi, da bi se namreč ozirali na škode, ki so kmetijstvo po skušnjah poslednjih let večkrat zadevale. Tukaj se pač ne morem slagati z nazori predgovornika one strani, gosp. Siegelna, češ, razne škode so tukaj taksativno naštete. Jaz mislim tako, in prav veliko bi bilo vredno, če bi tudi gospod vladni zastopnik svoje nazore o tem vprašanji tako pojasnil, da tukaj škode niso taksativno naštete, temveč da se bode oziralo tudi na take škode, ki se v drugih, kakor tu naštetih podobah pri kmetijstvu pojavljajo. Če bi se v imenovanem paragrafu besedici „als" (kakorj ne mogel dati ta navedeni pomen, bi bil jaz takoj za to, da se spremeni v „z. B." (na. pr.).
181
V §. 2. se ni nič pomenljivega predrugačilo, pač pa se je slog nekoliko premeni!. Pomenljiva pa je sprememba glede pojasnila, sklenjenega v §. 3. Šlo se je z& to, da smo na tanko določili izraz „žetev" in pa, od katerega trenutka nadalje, da se odpis davka ne bo nič več dovolil, kdaj je žetev dokončana in pridelki spravljeni. Kakor je bil poprej načrt zložen, bi se bilo, recimo, lahko primerilo, da bi bila voda ravnokar pokošen travnik preplavila in vso pokošeno mrvo odnesla. V tem slučaji bi po prejšnjem slogu postave dotični posestnik ne bil imel nobene pravice do odpisovanja davka. Sedaj se je slog toliko popravil, da se v tem in v vseh enakih slučajih, kjer poljski pridelki niso še spravljeni, davek prav tako odpiše, kakor ondi, kjer je uima pridelek še na polji stoječ vničila.
Glede odmere davka se niso nikake pomenljive spremembe nasvetovale, pač pa je pozneje počilo vprašanje za pričkanje sposobno. Šlo je za določitev, za koliko časa naj bode odpis davka veljaven pri škodah, ki trajajo več nego leto dni. Po mojih mislih je tukaj merodajna postava po vsem svojem smislu, kakor je predložena in pač ni dvoma, da, če se škoda razteza še v drugo leto, se mora tudi davek še za bodoče leto odpisati.
Za izgled se mi je navajal vinograd, kjer je toča trte tako zdelala, da niti v bodočem letu ne morejo roditi. Ce je to tako, se pač vlada ne bo dolgo pomiš-ljala in si bo postavo tako tolmačila, kakor bo kmetu na korist, da se mu bo namreč odpis davka tudi še za prihodnje leto podaljšal.
Nekoliko daljše  razprave vdeležili smo se tudi  pri §. 6, kjer smo še novo alinejo sprejeli za drugo alinejo. V tistem  se je pismena  objava izrecno za pripustljivo določila.   Ob enem se je pa tudi določilo,  da se dnevi, ki med objavljevanjem teko, ne štejejo v obrok. Vendar se pa v tem oziru v odseku nismo popolnoma zjedinili; od ene strani se je posebno povdarjalo, da bi bilo dobro, ko bi se obrok podaljšal, kar mislim, da ni povsem neutemeljeno, ako se oziramo na gorjance in na njih raztreseno  posestvo,  kakoršnega  po gorah navadno nahajamo.   To je v tem slučaju še posebno potrebno, da se mu namreč obrok za objavo  škode podaljša,  ker gorjanec dostikrat pravočasno napravljene škode niti pregledati ne more zarad preveč raztresenega posestva.    Pač vam bode tak posestnik nekaj slišal,   da  je  tu  pa tam toča pobila,  izve   pa  še le čez  dva  ali  tri dni,  da so tudi njegovi   deli poškodovani.    To   se pa   še prav posebno z vinogradi vjema.    Kakor so  vinogradi sami ob sebi imenitni,   se vendar le dostikrat zgodi, da naprav-I Ijene škode dotični  lastnik zarad prevelike oddaljenosti uiti pravočasno  ne  zapazi ne.   Glede stroškov,   kateri naj bi bili po mnenji g. predgovornika v zvezi s pismenimi objavami, moram pač reči, da je gospod pretiraval, i      Nadejam se, da se bo v takih slučajih v vsaki občini vsaj   po   eden   človek   našel,   naj uže bo taisti župan,  učitelj   ali  pa župnik,   ki bo tako sumarično objavo — drugačnih tako ni potreba — o škodi gosposki i objavil in   to  za vsakega brezplačno.   Če jo takoj prvi pošti izroči, je korist uže jako obilna.   Da stroškov pri tem občina ne more imeti nobenih, se pač samo ob sebi razume.
Pri §. 8. izpustili smo alinejo 3, ker bi bila taista posestnikom več na škodo, kakor pa na dobiček.
§. 9. peča se z izvolitvijo izvedencev in zaupnih mož in sem v tem smislu svoje mnenje uže poprej razložil glede želje, katero sem vladi razodel.
Ne ostaja mi toraj nič več druzega, kakor površno se še na nekatere opazke gospodov predgovornikov ozreti, kolikor se namreč uže ni zgodilo. Vendar se bom pa sedaj druzega reda držal.   Ako se ne motim, je gospod
glavni govornik ves svoj ogenj združil proti predlogu, katerega je pobijal, češ, da posestniki nimajo pravice, iz škod v alineji 4 navedenih zahtevati odškodnine, oziroma tirjati odpis davka. To je bila pa ravno točka, s katero sem se največ pečal in s katero dalje pečati se ne smatram za potrebno. Drugi gospod predgovornik je bil pa glede alineje 4 nasproti prvemu svojemu tovarišu uže izdatno bolj zapet; on je le pogojno obljubil, kar je gosp. poslanec Zallinger za predlog sprožil in se je dalje proti predlogu oglasil, ki ga je gospod prvi govornik „za" imel.
Kar t?e tiče sicer jako previdno izrečenih očitanj g. poslanca Sieglna, kakor bi se do sedaj ne bilo dosti oziralo na škodo po vremenskih nezgodah, sem se tudi še poprej z njimi zadosti pečal, kakor sem tudi uže dostojno osvetil  odpustke   na davku v Auerspergovi dobi.
Le ena točka je, kjer se vjemajo poslednji proti-govorniki s poslancem Sieglnom glede odpustka ali odpisa na zemljiškem davku , iz katerega se v sporočilu sklepa na doslednost, da bi vsled tega tudi občinske in druge doklade lahko odpadle. Prav posebno smo se pečali z vprašanjem, ali bi bilo na korist dotičnih poškodovancev, ali pa občine, če bi se tudi tukaj odpisi smatrali za dovoljene, če bi bil odpis zemljiškega davka sam dovoljen, ki je vendar-le temelj vsem dokladam.
Ako bi se v tem oziru moral jaz izraziti, Vam po pravici povem, da se nikakor ne strinjam s konse-kvenco, kakor si jo je predstavljal gospod poslanec dr. Polak. On trdi, da bi v občini, katera ima sto prebivalcev, petdesetim toča pobila ali slana vzela, in bi se jim zato potem nekaj davka odpisalo, katerega bi moralo potem ostalih deset nepoškodovanih za vse plačati. Tega nikakor ne morem potrditi, vsaj po tem ne, kolikor mi je do sedaj znanega o preliminiranji stroškov in dohodkov pri občinah. Saj je vendar jasno kot solnce, da, če se kaj tacega v kaki občini prigodi, da v resnici zarad tega občino zadene deficit 1000 gold., ker ni dobila občinskih priklad. Kaj se pa zgodi s takim deficitom?
Tisti, ki niso bili poškodovani, ga sami tudi ne bodo plačali; pokrije se ali z ostanki prejšnjih let, če je občina premožna, ali pa se vzame nekaj na posod^o, kar se v bodočih letih na primeren način povrne. Če bi bila pa škoda res uže silno velika, prosi taka občina za poddoro pri deželi ali pa pri državi, kakor se je po takih odpisih pokazal, tisti vplačati, ki niso bili nič poškodovani. Če se v takih slučajih država sama postavlja na stališče, s katerega priznava, da se poškodovancu odškodnina spodobi, je potem tudi dosledna dolžnost dežele in občine, da to poznate in odpis potrdite. Če je škoda velika, prizadeti odškodnino zasluži. Ce pa ni velika, pa primanjkljej sam na sebi ni velik, ker se škoda ne povrača z odpisi davkov.
Kakor vidite, bi nikakor ne mogel pritiditi temu, kar sta gospoda poslanca Siegl in dr. Polak razkladala. Če se posledice tega prikažejo, katerih vladni zastopnik nikakor ni potrdil in tudi sporočevalec jih ni sprejel v svoje sporočilo, tudi ne bo nobene škode. Občina si bo morala drugače pomagati, če ji je del poškodovan. Ona bode morala plačevanje pri nekaterih nastavkih ustaviti, ali pa kaj na posodo vzeti, kar nikakor ni še največja nesreča, kajti dolg se bo na več let razdelil. Občani pa, ki so sami poškodovani, naj bi se ne smeli siliti, občinske doklade plačevati.
Želji gospoda poslanca Sieglna glede preosnove alineje 4, kjer naj bi se mesto besedice „als" sprejela besedica „z. B.", bi prav lahko vstregli. Jaz sicer nisem pooblaščen, da bi v imenu davčnega odseka govoril, vendar pa mislim, da odbor pač ni nikdar mislil takih slučajev taksativno naštevati.
Zato mi je le na kratko odgovarjati na nekatere opazke prvega gospoda protigovornika. Nekateri gospodje predgovorniki so se na to uže ozirali. Gospod predgovornik sklicaval se je na zemljiščni davek dežele, ki jo tukaj zastopa, na kar mu je gosp. vladni zastopnik odgovoril, kakor se mu je spodobilo. Če je pa on v prvi vrsti povdarjal povišano poslopnino, pri vsem tem pa še opomnil, da bi tiste dežele, ki so do.bile davek odpisan, tudi tak minimum odpisanega davka po elementarnih nezgodah lahko sprejele, bi Vas vendar-le rad opozoril na posledice iz tega izvirajoče, ne da bi se ravno pri tem na eno ali drugo deželo sklicaval — saj smo si v tem vsi enaki. Ce bi se katera koli dežela tukaj sklicavala na to, da pred vsemi drugimi zasluži odpisa na davku, bi bile pač to take dežele, o katerih je dokazano, da so dolgo vrsto let veliko preveč davka v cesarske blagajnice dajale. Take dežele imele bi pač večjo pravico do dobrote odpisovanja davka, kakor pa tiste, ki so še le ob uravnavanji zemljiškega davka v pravo razmerje davkoplačevanja stopile.
(Konec prihodnjič.)
182
189
Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja
v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka.
(Konec.)
Če hočemo odkritosrčni biti, tudi tega ne smemo zamolčati. Če Tirolci do leta 1882. niso nikake poslop-nine plačevali, ker je ravno imeli niso, jim tega ne bo nihče očital. Zavarujemo se pa proti temu, da bi morda iz tega kdo sklepati utegnil, da zaslužijo večje pozornosti, kakor mi, ki smo ta davek uže desetletja leto na leto zvesto vplačevali. Prav tako je s trditvami gosp. predgovornika o pričetku proletarijata po deželi, o velikih stroških njenih in o propadanji kmetijstva sploh, posebno pa o nezgodah po vinorodnih krajih* Saj rad priznavam, da je od tega mnogo resničnega; saj rad verjamem, da se vedno slabeje godi; toda tako ni le na Tirolih. Iz lastne domačije, ki me je semkaj poslala, Vam lahko mnogo takih izgledov navedem iz skušenj, ki sem si jih nabral pri popotovanji po deželi ob času urejevanja zemljiščnega davka. Po Suhi Krajini, to je kos dežele pod Ljubljano j med Novim mestom in Metliko ležeč,  in po Krasu,   smo  Vam  po cele dni daleč
hodili, ne da bi bili le skorjico kruha našli. Dostikrat morali smo se zvečer po več jir daleč vračati na postajo, kjer smo zjutraj izišli. Če smo bili pa drugi ali tretji dan tako srečni, da smo na hišo naleteli, kjer so rekli, da imajo kruh, tisto pač ni bilo kruhu podobno, temveč cmoku testa, vmešanega iz otrobov in ovsene moke, kakoršnega iz druzih krajev niti vživati ne morejo. Po tistih krajih je navada, da imajo ljudje le ob največjih praznikih kruh v hiši. Kaka da je pri vsem tem druga hrana, si lahko mislite. Če je taJ^a silna revščina tudi po drugih deželah, vendar ne gre le za eno deželo zahtevati posebne naklonjenosti pri odpi-savanji davka.
Še na dve izjavi gosp. Zallingerja se mi je ozirati. Prvič mi je odgovarjati na točko njegovega govora, uže danes omenjeno, ki so jo levičarji tako veselo pozdravili kot znak sklenjene zaveze. Je pa ta-le točka (bere): „Uže nam dohajajo iz tirolskih gora semkaj glasovi: koliko časa bouete še podpirali to vlado, in zakaj?41 Gospoda moja, če bi se tukaj šlo za podporo vlade, bi bila, mislim, to jako resna zadeva, s katero bi se morale vse stranke te zbornice pečati. Da bi to pa ravno pri tej razpravi kaj povoda za tak vsklik imelo, se mi pa prav nič verjetno ne zdi. Saj se tukaj vendar-le gre za postavo, katera ima jako jasen namen, kmetom ob vremenskih nezgodah na pomoč prihiteti. Tak vsklik bi bil pa opravičen le pri obravnavi vprašanja programa dotične vlade in dotične stranke. Tukaj pa tak izraz prav nič druzega ni, kakor odsev individuelnih razprav posamičnika, katere so mu prosti!
Nimam sicer nikake dolžnosti, da bi vlado zagovarjal, in tudi povoda nimam za to. In tudi povoda imamo zadosti, da nismo z vlado povsem zadovoljni; vendar pa se ne bomo nikdar takih prilik posluževali, da bi vladi na tak način opomine dajali. Še manj umestno zdi se mi pa sklicavanje gospoda predgovor-nika, ozirajočega se na neko slikarijo, in sklicavajočega se na Platona, češ, zakrijte jo, da Platon ne bo videl, kako da naj se postave ne delajo!
In vendar ni bilo nikakega povoda takemu izraže-vanju. Se uže lahko primeri, da je treba dostikrat dobro premisliti in med seboj pogovoriti se, kako da se postave ne smejo delati; tukaj, gospoda moja, gre nam pa za postavo, s katero bi radi kmetom na pomoč priskočili. Saj je gospod govornik v začetku svojega govora, in s tem, kar je na koncu predlagal, sam pripo-znal, da to, kar postava ravno zboljšati misli, nikakor ni brez nič. Iz tega vzroka lahko rečem, da ta izraz ni bil nič druzega, nego golo pretiranje, ter naj se tudi za tako smatra, kar se je privatim uže zgodilo.
Prav taka je vtčina druzih ugovorov, kar smo jih tukaj slišali, in bi prav srčno želel, da bi se ozirali na nje in zjedinili v postavo. Če je pa, in dokler je nevarnost tukaj, da se vresničenju taistih upirajo fluanci-jelne razmere — kajti kot poslanci imamo dolžnost, za to skrbeti in tudi sodelovati, da se primanjkljej vedno zmanjšuje — in dokler ne moremo nič boljšega doseči, nam je dolžnost, na korist kmetom potegniti se za predlog, kakoršen je tukaj, in jaz prosim visoko zbornico, da naj soglasno določi prehod v specijalno debato, kakor se je to v davčnem odseku zgodilo. (Desnica ploska in govorniku čestita.)
190