Informativno glasilo občine Dobrepolje
marec 2017
V sklopu programa Eko šola so v vrtcu in šoli pripravili odlično predstavitev naše doline na sejmu Altermed v Celju.
FIZIOTERAPIJA KRAJNC
Nudimo vam:
-	fizioterapija po poškodbah
-	odprava bolečin v sklepih in hrbtenici
-	Bownova terapija
-	biodinamična kraniosakralna terapija
-	odprava težav s čeljustnim sklepom
-	terapije za otroke s slabo držo
-	terapije za nosečnice
Ana Krajnc, fizioterapevtka
m: 041 386 311
e: info@fizioterapija-krajnc.si
www.fizioterapija-krajnc.si
Lokacija izvajanja:
Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije)
1312 Videm - Dobrepolje
(3
VABLJENI NA PRODAJNO MESTO
SI.MOBIL GROSUPLJE
VMERCATORCENTRU
PLAČILO POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE
simobil.si
0G]LTE
OMREŽJE VRHUNSKIH KOMUNIKACIJ
Si.mobil Grosuplje
Brvace 1a, Grosuplje
i: 040 979 788

HITRA ReSITEV! —^^mc^k^TS
Akcija takoj!	^ &e>iiw*niM>rviM*
Selitve po vaši meril
praznenje kleti in podstrešij odvoz na deponijo kombi prevozi
•	montaža in demontaža pohištva
•	čiščenje in kosovni odvozi
•	dostava pohištva
•	iz trgovoskih centrov
•	preselitev občutljivih predmetov
Maksi servis d.o.o.
www.selitve-prevozi.si 070 718 718
Adaptacije od A do Z stanovanj, kopalnic
• hitri servis kopalnic • hitra zamenjava pip, bojlerja • umivalnikov, wc školjk •hitro in ugodno beljenje • keramičarstvo • parketarstvo • dobava in montaža oken & vrat • klime • elektroinštalacije • protivlomna vrata
MAKSI SERVIS d.o.o.
www.adaptacije-maksi.si,
Pokličite nas 070 718 718
3	Naš kraj ■ marec 2017

Spoštovani bralci Našega kraja.
Bojan Novak
Kar nekaj časa je minilo od zadnje številke Našega kraja. V marcu zadnji petek pride prav na zadnji dan meseca. Čas od prejšnje številke do danes je bil zaznamovan s številnimi občnimi zbori naših društev in zvez. To je čas, ko se člani posameznih društev zberejo, pregledajo delovanje v preteklem letu in sprejmejo načrte za sedanje. Žal je opaziti, da se večina članstva ne udeležuje občnih zborov. S tem se vsak član postavlja v pasivni položaj, iz katerega ne more ali ne želi prispevati k boljšemu delovanju posamezne skupine, v tem primeru društva. Društvena vodstva najbolj pogrešajo tiste, na katerih naj bi vsaka družba gradila svoj obstanek - mlade. Njihovo energijo, sveže ideje, novo znanje, zagnanost.
V marcu je bila na sporedu 16. redna seja Občinskega sveta Občine Dobrepo-lje. Po dolgih letih pripravljanja in usklajevanja z deležniki je končno sprejet Občinski prostorski načrt. Na seji so svetniki obravnavali 15 točk, vse o seji pa si lahko preberete na naslednjih straneh.
Povabiti vas želim, da preberete prispevek z občnega zbora Društva upokojencev Dobrepolje. Društvo letos praznuje 65-letnico delovanja, zato so se ob tej priložnosti spomnili dogodkov iz preteklosti, ki so zaznamovali društvo.
Moški zbor Rafko Fabiani je pripravil koncert ob 110-letnici delovanja. To je številka, ki nam mora dvigniti obrvi in nas hkrati navdušiti. Veliko občudovanja si zasluži velika skupina, ki uspe v stoletju velikih sprememb in krvavih dogodkov delovati toliko časa. V številki najdete prispevek o koncertu, ob tem pa sem na pogovor povabil tudi legendarnega
zborovodjo, Toneta Šinkovca. Za mlajše bralce bo koristnih tudi nekaj besed o župniku, po katerem zbor nosi ime.
Tudi v marčevski številki je veliko prispevkov iz šolskega in vrtčevskega vsakdana. Tisti, ki smo pogosto v bližini šole ali v njej, vsak dan čutimo otroški vrvež. Ta se ob primernem vodenju s strani strokovnega kadra pokaže bodisi v obliki pridobljenega znanja bodisi kot nagrada na kakem tekmovanju. V šoli so tokrat sodelovali na literarnem natečaju, govorili o Downovem sindromu, v Strugah pa so uživali ob opazovanju nočnega neba, pripravili so koncert ob dnevu žena, obiskali pa tudi starostnike v domu sv. Terezije. Prebrali boste lahko, kako v vrtcu obeležujejo rojstne dneve. Posebno mesto si zasluži udeležba otrok iz vrtca in iz šole Dobrepolje na sejmu Altermed v Celju. Tudi ob navzočnosti predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, so pripravili zanimivo stojnico z naslovom Dobrepolje, dolina sožitja z bogato tradicijo kulture, vrednot in kulinarike.
V dneh pred izdajo časopisa so na šoli obeležili 15-letnico folklore. V ta namen so pripravili številne delavnice, o katerih si lahko preberete že v tej številki, ter folklorno prireditev v Jakličevem domu. O prireditvi, na kateri so se predstavile vse predšolske in šolske folklorne skupine, si boste lahko več prebrali v naslednji številki.
Policijska postaja Grosuplje je pripravila poročilo o delovanju v naši občini v letu 2016. Ljubiteljem slabih novic članek ne bo prinesel zadovoljstva, saj podatki kažejo, da se je na vseh področjih delovanja policije v letu 2016 stanje glede na pretekla leta izboljšalo.
Ob prihajajočem dnevu Zemlje je
nekaj prispevkov namenjenih ekološki tematiki. V rubriki Aktualno je zbranih nekaj dejstev o regratu in čemažu. Koristne informacije ponuja prispevek o Svitu, presejalnem programu za odkrivanje raka.
Opozoriti vas želim še na veliko vabil na razne dogodke. April je mesec, ko se zaradi prehoda na poletni čas podaljšajo dnevi, veliko je dela na njivah in na vrtovih, po drugi strani pa tudi čas, da naredimo nekaj za skupno dobro. Upamo, da se nas bo veliko podalo na čistilne akcije, zagotovo pa se bomo srečevali tudi na drugih prireditvah, ki jih ne bo manjkalo.
Čutim dolžnost, da se ob prvem letu urednikovanja zahvalim vsem dopisnikom, ki zares vestno seznanjate občane o izvedenih in načrtovanih projektih. Hvala tudi Taminu Petelinšku, ki vedno širokosrčno odstopi kvalitetne fotografije. Nenazadnje pa hvala tudi Franciju Novaku za vse odlične ideje in korektno sodelovanje.
Za kristjane bo imel april še posebno težo. Prihaja praznik upanja in veselja, velika noč. Naj vam ob tej priložnosti zaželim lepo in doživeto praznovanje velike noči ter prijetne pomladne dni do naslednje številke. ■
Naš kraj
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje.
Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan.
Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.
Naslednja številka
Naslednja številka izide v petek, 28. aprila. Rok za oddajo prispevkov je 18. 4. 2017.
Kazalo
Iz občine .................................. 4
Obvestila...................................7
Ekološki kotiček ......................16
Aktualno..................................17
Kultura ....................................19
Intervju ...................................24
Iz dobrepoljske ambulante.......25
Iz vrtca in šole.........................27
Politične stranke.......................40
Iz društev.................................42
Šport........................................56
Zahvale ...................................59
4
Naš kraj ■ marec 2017
Poročilo 16. seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje
14. marca je v sejni sobi potekala 16. redna seja občinskega sveta. Glavna poudarka sta bila obravnava in sprejem novega statuta občine in občinskega prostorskega načrta. Na dnevnem redu je bilo prvotno kar 17 točk, vendar so jih obravnavali 15.
Bojan Novak
Čeprav na seji ni bilo posebnih zapletov, je bila ta spet maratonska, saj je trajala več kot sedem ur. Na začetku je bil predstavljen in obravnavan popravljen Statut Občine Dobrepolje. V zadnjih letih je prišlo do kar nekaj sprememb zakonodaje, zato je bilo treba tudi statut nekoliko posodobiti. Večjih novosti pa statut ne prinaša.
Sledilo je poročilo Policijske postaje Grosuplje in lahko si ga preberete na naslednjih straneh. Veseli dejstvo, da so policisti v primerjavi z letom 2015 prejšnje leto zaznali upad kršitev na vseh področjih.
Svetniki so z nekaj pripombami sprejeli zapisnika 15. redne in 4. izredne seje. Nato so obravnavali pripravljen seznam sklepov prejšnjih sej, župan pa je obljubil, da bo pripravil tudi realizacijo posameznih sklepov.
Pomembna sta bila obravnava in sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN), čigar priprava je trajala kar nekaj let. OPN je bil predhodno obravnavan že na vseh delovnih telesih (odborih in komisijah), zato sta pripravljavki le kratko predstavili ključne poudarke in sprejete popravke iz obravnave delovnih teles. Svetniki pripomb niso imeli, so pa izrazili pričakovanje, da se na podlagi sprejetega OPN-ja takoj pristopi k pripravi drugih izvedbenih aktov. Slavc Palčar je posebej poudaril težavo zapiranja kamnoloma v Predstrugah, saj bo treba z izvedbenim aktom poskrbeti, da se kamnolom res zapre po izteku koncesije. Jože Prijatelj si prizadeva, da se čim prej pristopi k sprejetju protipoplavnih ukrepov za Kompolje in Struge. Glede tega bo treba izvesti še nekaj meritev, da se ugotovi izvedljivost variante, ki ima trenutno največje soglasje. Nada Pavšer je vložila še amandma glede zagotavljanja pitne vode na Vodicah. OPN je bil na koncu sprejet brez glasu proti.
Zunanji strokovnjak je nato predstavil
postopke odpravljanja napake pri pripravi pogodbe za obrtno cono Predstru-ge med Občino in zasebnim investitorjem. Menil je, da so dosegli pomemben napredek. Občina ima javni interes, da omogoči razvoj gospodarstva, na drugi strani pa ima zasebnik finančni interes. Župan je še dodal, da je zazidalni načrt natančno opredelil, katere dejavnosti se bodo lahko razvijale v coni, Slavc Palčar pa je izrazil dvom o izpeljavi postopka do konca.
Župan je predstavil poročilo o izvedenih in načrtovanih delih v občini. V času seje še ni bil zaključen javni razpis za izbiro izvajalca gradnje vrtca (razpis se je končal 17. 3.). Nadaljuje se projekt Suhokranjski vodovod, pripravljajo se zadnje odločbe za priklop na obe čistilni napravi (Ponikve, Zdenska vas), izdeluje se dokumentacija za čistilno napravo Bruhanja vas, pridobiva se gradbeno dovoljenje za kanalizacijo Mala vas in Kom-polje ter za prestavitev transformatorske postaje na Cesti. Na igrišču v Tisovcu se bo izvedla še zadnja plast asfalta in pridobilo uporabno dovoljenje, izbran pa je izvajalec za obnovitev kotlovnice pri OŠ Dobrepolje.
Svetniki so imeli nekaj dopolnilnih vprašanj (Jože Prijatelj, Marko Marolt, Slavc Palčar).
Na seji je direktorica zavoda Prizma Ponikve, Špela Selan, predstavila delovanje zavoda. Stanovalci doma so ljudje z velikimi težavami, zato prosi, da smo kot njihovo primarno okolje do njih strpni. Zavod zadnja leta posluje pozitivno, poslovne presežke pa namenjajo za izboljšanje bivalnih razmer (gradnja novega bloka). Zavod ima certifikat Družini prijazno podjetje. Pri kadrovanju se otepajo grehov iz preteklosti, a so odločeni, da prepričajo javnost, da zavod trenutno posluje pošteno in prijazno. Direktorica prosi občane, naj varovancem ne dajemo denarja, saj z njim večinoma ne znajo ravnati. Če kdo opazi varovanca, ki potrebuje pomoč, pa prosi, da mu poma-
gamo ali pa pokličemo v zavod.
Mira Grm je vprašala glede zgodovine poslovanja zavoda, saj je znano, da je bilo to pred leti negativno. Direktorica je pojasnila, da so se pod vodstvom prejšnje direktorice končale napačne poslovne prakse, zdaj pa poslujejo po načelu vestnega gospodarja. Judita Oblak je njene besede podkrepila, saj je že leta članica sveta zavoda. Vesela je, da so bile pred leti v zavodu sprejete prave odločitve, kar se kaže v zdajšnjem dobrem poslovanju.
Predstavnica Javnega komunalnega podjetja Grosuplje je predstavila Elaborat o oblikovanju cen komunalnih storitev v naši občini. Sprejete so bile nove cene storitev oskrbe s pitno vodo, čiščenja odpadnih voda, storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami ter ravnanja z odpadki. Po sprejetih spremembah se bo nekoliko zvišala cena vode, čiščenja odpadnih voda, odvoza bioloških odpadkov, nekoliko pa se bodo pocenile cene praznjenja greznic in odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Nove cene od obstoječih ne odstopajo veliko.
Jožeta Prijatelja je zanimalo, zakaj ni priklopljenih na izgrajeno in delujoče kanalizacijsko omrežje več gospodinjstev. Župan je povedal, da se nekatera gospodinjstva nočejo priklopiti na komunalno omrežje, za kar sta bili izrečeni tudi že dve denarni kazni. Slavca Palčarja je zanimalo, zakaj veliko gospodinjstev v Hočevju ni priklopljenih na vodovodno omrežje, čeprav je rok za priklop že davno mimo. Župan natančnih podatkov na seji ni mogel ponuditi, bo pa z občinsko upravo pridobil podatke do naslednje seje. Ob tem je povedal še, da je bil v Ti-sovcu priklop izveden v celoti.
Predsednik Nadzornega odbora Občine Dobrepolje, Peter Žnidaršič, je svetnike seznanil s poročilom o delu NO v letu 2016. Nadzorni odbor je v letu 2016 pregledal naslednje projekte: realizacijo zaključnega računa Občine za leto 2015,
5	Naš kraj ■ marec 2017

urejenost pokopališke in pogrebne dejavnosti v občini, sistematizacijo delovnih mest na Občini, coaching občinske uprave in realizacijo priporočil nadzornega odbora iz preteklih let. Nadzorni odbor je priporočil, da Občina pripravi in sprejme nove občinske predpise na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti, zagotovi večjo transparentnost pri zaračunavanju najemnin, na spletnih straneh objavi cenik najema grobov, vzpostavi dodatne ukrepe za poplačilo neplačanih najemnin ter vzpostavi sistem, ki bo zagotavljal večjo ažurnost podatkov o najemnikih grobov. Nadzorni odbor je še zahteval, da Občina ukine sistem rezervacij grobov. Občina bo vsa priporočila in zahtevo upoštevala.
Na drugih področjih spremljanja je nadzorni odbor predlagal še, da Občina pripravi dolgoročno strategijo sodelovanja z družbo KPL (upravljavec kamnoloma v Predstrugah), posodobi Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi ter v kadrovskem načrtu odslej ločeno prikaže število zaposlenih za določen in nedoločen čas ter število pripravnikov in študentov na praksi.
Obravnavi poročila za leto 2016 je sledila še razprava o načrtu nadzora v letu 2017. Svetniki so po razpravi potrdili vse predlagane sklepe.
Pri točki volitve in imenovanja so se svetniki seznanili z odstopom Janeza Smoliča (nadzorni odbor). Kot nadomestna članica je bila potrjena Marija Samec. Za člana odbora za gospodarstvo je bil potrjen Jože Hren.
Sprejet je bil terminski načrt sej občinskega sveta v letošnjem letu. Predsedniki komisij in odborov so podali svoja poročila, ob tem pa izrazili, da na kateri od sej teh teles ni mogoče pridobiti ustreznih pojasnil in odgovorov, ker ni prisotnega kvalificiranega predstavnika Občine.
Svetniki so podali nekaj pobud. Jože Prijatelj je povedal, da naši hidranti ne zagotavljajo dovolj vode za gašenje. Prosil je, da se pregledajo vsi hidranti in se preveri pritisk (s strani JKP-ja). Župan je obljubil, da bodo preverili in ustrezno ukrepali.
Slavc Palčar je predlagal, da se podeli enkratna finančna pomoč za dve družini, ki jim je pogorela hiša oziroma poslopje, ob tem pa pristopi k oblikovanju pravilnika za delitev sredstev po naravnih in drugih nesrečah. Predlog pomoči je bil
soglasno sprejet. Predlagal je še, da se na naslednji seji obravnava problematika povečanja izkopa v kamnolomu ter da se svetnikom predloži dokumentacija za čistilno napravo v Bruhanji vasi.
Marko Marolt je predlagal, da se poskuša preveriti možnost ureditve cestne ožine »pri Krajčku«, saj gre za nevaren odsek, ki ne omogoča srečevanja osebnega vozila s tovornim oziroma avtobu-
som. Judita Oblak je menila, da bi bilo treba rešiti tudi druge nevarne prometne točke, predvsem tiste na šolskih poteh.
Pod točko razno so se svetniki seznanili s prošnjama izbrane pogodbenice pošte na Vidmu ter PGD Struge.
Video posnetek seje si lahko pogledate na https://www.youtube.com/ watch?v=T7OA95syWmM. ■
Koledar prihajajočih dogodkov
Nedelja, 2. 4. 2017	sejem na tiho nedeljo (Sv. Anton, dopoldne)
Ponedeljek, 3. 4. 2017	Beremo s tačkami pomagačkami (knjižnica, 17.30)
Sreda, 5. 4. 2017	velikonočna delavnica DPŽ Dobrepolje-Struge (gostilna Pri Zori, 18.00)
Sreda, 5. 4. 2017	predstavitev knjige Tone Kralj in prostor meje (Modra dvorana, 18.00)
Četrtek, 6. 4. 2017	seminar Prestrašimo strah (Jakličev dom, 19.00)
Petek, 7. 4. 2017	pravljične urice za otroke (knjižnica, 17.30)
Sobota, 8. 4. 2017	čistilna akcija (več lokacij po občini, 8.00)
Sobota, 8. 4. 2017	prvi izlet po poteh Toneta Kralja (TD Dobrepolje, 6.30)
Torek, 11. 4. 2017	cepljenje psov (Zdenska vas, Cesta, Predstruge, Ponikve, Videm)
Torek, 11. 4. 2017	tečaj Varstvo pri delu (sedež OOZ Grosuplje, 15.00)
Sreda, 12. 4. 2017	velikonočna delavnica z Beti Lunder (knjižnica, 18.00)
Sreda, 12. 4. 2017	srečanje bralnega kluba Dobrevoljci (knjižnica, 19.00)
Četrtek, 13. 4. 2017	cepljenje psov (Bruhanja vas, Zagorica, Podgorica, Mala vas, Hočevje)
Petek, 14. 4. 2017	cepljenje psov (Rapljevo, Lipa, Paka, Pri cerkvi, Kolenča vas, Tržič, Podtabor, Potiskavec, Tisovec, Četež, Kompolje, Podgora)
Petek, 14. 4. 2017	pravljične urice za otroke (knjižnica, 17.30)
Torek, 18. 4. 2017	seminar Odpoved pogodbe o zaposlitvi (Dom obrtnikov Grosuplje, 15.00)
Petek, 21. 4. 2017	predavanje o gobah (DGŠŠ Hočevje) (Jakličev dom, 18.00)
Petek, 21. 4. 2017	pravljične urice za otroke (Knjižnica, 17.30)
Petek, 21. 4. 2017	dogodek o vseslovenskem projektu Noč knjige (knjižnica, 18.30)
Torek, 22. 4. 2017	delavnica poslikave panjskih končnic (Jakličev dom, 16.00)
Ponedeljek, 24. 4. 2017	Beremo s tačkami pomagačkami (knjižnica, 17.30)
Torek, 25. 4. 2017	Krvodajalska akcija (OŠ Dobrepolje, 7.00 do 12.00)
Sreda, 26. 4. 2017	Biba bere - pravljično-igralne urice za otroke od 2 do 4 let (knjižnica, 17.30)
Petek, 28. 4. 2017	pravljične urice za otroke (knjižnica, 17.30)
Petek, 28. 4. 2017	Ej, ti, preklopi na knjigo (knjižnica, 18.30)
Sobota, 29. 4. 2017	2. Tek na Rajturn (Ponikve, 9.30)
6
Naš kraj ■ marec 2017
SPREJETI SKLEPI NA 16. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBREPOLJE:
Sprejme se Predlog sprememb in dopolnitev Statuta Občine Dobrepolje.
Sprejme se zapisnik 15. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje s podanimi popravki.
Sprejme se zapisnik 4. izredne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje s popravki.
Občinski svet Občine Dobrepolje se je na 16. redni seji seznanil s seznamom sklepov Občinskega sveta Občine Dobrepolje v mandatnem obdobju 2014-2018.
Sprejmejo se Predlog odloka Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje in posamezni amandmaji.
Sprejme se Predlog sklepa o določitvi višine cen oskrbe s pitno vodo v občini Dobrepolje.
Sprejme se Predlog sklepa o določitvi višine cen odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Dobrepolje.
Sprejme se Predlog sklepa o določitvi višine cen storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami v občini Dobrepolje.
Sprejme se Predlog sklepa o določitvi višine cen zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini Dobrepolje.
Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Predlog sklepa o ukinitvi statusa javno dobro na delih zemljišča parc. 1779/23, k. o. Kompolje, z novimi parcelnimi številkami 1779/25, 1779/26 in 1779/27, vse k. o. 1801 - Kompolje.
Sprejme se Predlog sklepa o seznanitvi s poročilom o delu Nadzornega odbora Občine Dobrepolje za leto 2016.
Sprejme se Predlog sklepa o seznanitvi s končnim poročilom Nadzornega odbora Občine Dobrepolje o opravljenem nadzoru proračuna in zaključnega računa Občine Dobrepolje za leto 2016 ter razpolaganja s premoženjem Občine Dobrepolje.
Sprejme se Predlog sklepa o seznanitvi s programom dela Nadzornega odbora Občine Dobrepolje za leto 2017.
Sprejme se Sklep o imenovanju Marije Samec za nadomestnega člana Nadzornega odbora Občine Do-brepolje.
Sprejme se Sklep o imenovanju Jožeta Hrena za novega člana Odbora za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo. ■
ČISTILNA AKCIJA
Obveščamo vas, da bo čistilna akcija v soboto, 8. aprila, z začetkom ob 8. uri.
Čistimo javne površine ter površine ob vseh cestah (regionalna, lokalna, javna, gozdna cesta), kosovni odpadki in divja odlagališča ne sodijo v to čistilno akcijo. Divja odlagališča se samo evidentirajo.
ZBIRAJO SE LE KOMUNALNI ODPADKI.
NEKUMUNALNI (deli pri razgradnji avtomobilov in drugo) OZ. GRADBENI ODPADKI NISO PREDMET ČISTILNE AKCIJE.
Vsem, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, predlagamo, da določite program in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev. Do 5. 4. 2017 je treba sporočiti potrebe po materialu (vreče), ki jih bo mogoče dvigniti na sedežu Občine Dobrepolje. Do ponedeljka, 5. 4. 2017, do 10. ure nam sporočite tudi število udeležencev. Vsi udeleženci boste dobili malico, ki jo prejmete v soboto zjutraj na občini za vsako posamezno vas oziroma skupino.
Delili bomo:
a)	50-l oz. 90-l črne vreče za zbiranje mešanih oz. preostanka odpadkov.
b)	Pribl. 70-l rumene vreče za zbiranje mešane embalaže - trda plastika, plastenke, konzerve, pločevinke, tetrapak, vse vrste folije. Steklena in kartonasta embalaža ne sodi v rumene vreče.
c)	Pribl. 70-l rdeče vreče za zbiranje nevarnih odpadkov (zdravila, pesticidi, baterije, akumulatorji, embalaža, onesnažena z nevarnimi odpadki - barve, laki ...).
d)	Pribl. 70-l zelena vreča PVC brez napisa za zbiranje steklene embalaže.
Zabojnikov prostornine 5 m3 ne bomo vozili, bo pa po 11. uri organiziran odvoz.
Vreče se po posameznih barvah ločeno zbirajo na zbirnih mestih -ekološki otoki.
Predvidena zbirna mesta:
•	Struge - parkirišče ob starem gasilskem domu,
•	Kompolje - pri gasilskem domu,
•	Videm - parkirišče za zdravstvenim domom,
•	Predstruge - pri igrišču,
•	Ponikve - pri gasilskem domu,
•	Zdenska vas - pri gasilskem domu,
•	Hočevje - pri gasilskem domu.
S spoštovanjem, Janez Pavlin, župan
7	Naš kraj ■ marec 2017

Poročilo o delu policistov PP Grosuplje v letu 2016 na območju naše občine
Policijska postaja Grosuplje je pripravila statistično poročilo o delu na območju naše občine. Podatke so primerjali z letom 2015 in na srečo so vsi pokazatelji zelo spodbudni. V nadaljevanju povzemam policijsko poročilo.
Povzel Bojan Novak
PODROČJE KRIMINALITETE
V letu 2016 so policisti PP Grosuplje skupno obravnavali 1269 (1151) kaznivih dejanj, od tega so jih na območju občine Dobrepolje obravnavali 38. Na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani so podali 36 kazenskih ovadb. V letu 2015 pa so na območju občine Dobrepolje skupno obravnavali 103 kazniva dejanja in podali 91 kazenskih ovadb, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad zaznanih kaznivih dejanj za 63 %.
Na področju premoženjske kriminalitete so policisti v letu 2016 obravnavali 2 tatvini, 10 velikih tatvin in 2 goljufiji, v letu 2015 pa so obravnavali 17 tatvin, 28 velikih tatvin, 1 goljufijo, 1 izsiljevanje in 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, v letu 2016 so policisti obravnavali skupno 14 kaznivih dejanj s tega področja, v letu 2015 pa kar 50, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad tovrstnih zaznanih kaznivih dejanj za 72 %.
Pri podrobnejšem pregledu zaznanih kaznivih dejanj velike tatvine, pri katerih so storilci z vlamljanjem prišli v zaprte prostore oškodovancev, pa je mogoče ugotoviti, da so policisti v letu 2016 obravnavali 10 tovrstnih kaznivih dejanj, v letu 2015 pa 28, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad tovrstnih
zaznanih dejanj za 64 %. V letu 2016 je bilo zaznanih in obravnavanih 7 vlomov v stanovanjske hiše, 2 vloma v počitniški hiši in 1 vlom v druge objekte, v letu 2015 pa je bilo zaznanih in obravnavanih 15 vlomov v stanovanjske hiše, 2 vloma v počitniški hiši, 1 vlom v trgovski objekt in pa 10 vlomov v druge objekte.
Pri kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so policisti v letu 2016 obravnavali skupno 8 takih kaznivih dejanj, v letu 2015 pa 16, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad tovrstnih zaznanih kaznivih dejanj za 50 %.
Na področju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami policisti tovrstnih kaznivih dejanj v letu 2016 in 2015 niso zabeležili.
PODROČJE JAVNEGA REDA IN MIRU
V	letu 2016 so policisti PP Grosuplje skupno obravnavali 396 (397) kršitev predpisov o javnem redu, od tega so na območju občine Dobrepolje obravnavali 26 kršitev predpisov o javnem redu, v letu 2015 pa skupno 27 tovrstnih dogodkov, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad ugotovljenih kršitev javnega reda in miru za 4 %.
V	letu 2016 je bilo obravnavanih 15 kršitev določb Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), 1 kršitev Za-
kona o javnih zbiranjih (ZJZ), 3 kršitve Zakona o prijavi prebivališča (ZPreb), 2 kršitvi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), 4 kršitve Zakona o tujcih (ZTuj-2) in 1 kršitev Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), v letu 2015 pa so policisti obravnavali 16 kršitev določb Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), 2 kršitvi Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ), 1 kršitev Zakona o osebni izkaznici (ZOizk), 3 kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), 1 kršitev Zakona o tujcih (ZTuj-2), 3 kršitve Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) in 1 kršitev Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV).
V	letu 2016 so policisti 16 kršitev obravnavali tako, da so jih zaključili s tem, da so izdali plačilni nalog, uvedli hiter postopek o prekršku in izdali odločbo o prekršku ali pa podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče, v 10 primerih pa so izrekli opozorilo. V letu 2015 pa je bilo obravnavanih 22 kršitev in izrečenih 5 opozoril.
PODROČJE CESTNEGA PROMETA
V	letu 2016 so policisti PP Grosuplje skupno obravnavali 275 (330) prometnih nesreč, od tega so na območju občine Dobrepolje obravnavali 6 prometnih nesreč, v letu 2015 pa skupno 18 prometnih nesreč, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad obravnavanih prometnih nesreč za 67 %. Pri obravnavi prometnih nesreč so policisti v letu 2016 ugotovili skupno 5 kršitev cestnoprome-tnih predpisov, v letu 2015 pa 14, kar pa pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad kršitev, ki so bile ugotovljene pri obravnavi prometnih nesreč, za 64 %.
Glede na vzrok so v letu 2016 prednja-čile prometne nesreče, pri katerih je bila za nesrečo posledica hitrost (3), sledile pa so jim neprava stran in smer vožnje (1) ter neustrezna varnostna razdalja (1),
	2016	2015
Število obravnavanih kaznivih dejanj	38	103
Število vloženih kazenskih ovadb	36	91
Število obravnavanih tatvin	2	17
Število obravnavanih velikih tatvin	10	28
Število obravnavanih goljufij	2	1
Skupno število obravnav premoženjske kriminalitete	14	50
Število vlomov v stanovanjske hiše	7	15
Število obravnavanih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke	8	16
Tabela 1: Primerjava primerov s področja kriminalitete na območju občine Dobrepolje med letoma 2015 in 2016
8
Naš kraj ■ marec 2017
v letu 2015 pa so prednjačile prometne nesreče, pri katerih je bila nesreča posledica neprave strani in smeri vožnje (4), sledili pa so jim neupoštevanje prednosti (3), premiki z vozilom (3), neprilagojena hitrost (2), nepravilno prehitevanje (1) in drugi vzroki (1). Glede na alkoholizira-nost povzročiteljev so policisti tako v letu 2016 kot v letu 2015 obravnavali eno tako prometno nesrečo.
Glede na posledice je bilo v letu 2016 obravnavanih največ prometnih nesreč, pri katerih je nastala lahka telesna poškodba (4), sledile pa so jim prometne nesreče z materialno škodo (2), v letu
2015 pa je bilo obravnavanih največ prometnih nesreč z lahko telesno poškodovanimi (5) in s hudo telesno poškodovanimi (2). Na srečo v teh dveh letih nismo obravnavali nobene prometne nesreče, ki bi za posledico imela smrt kakšnega od udeležencev.
Policisti so v letu 2016 obravnavali skupno 79 kršitev cestnoprometnih predpisov, v letu 2015 pa skupno 185, kar pomeni, da je bil v zadnjem letu zabeležen upad zaznanih in obravnavanih kršitev v cestnem prometu za 57 %.
V letu 2016 je bilo ugotovljenih največ kršitev pravila o uporabi varnostnega
pasu (23), sledili pa so kršitve prekoračitve dovoljene hitrosti (14), alkoholizira-nost voznika (9), vožnja brez vozniškega dovoljenja (2), uporaba neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu (2), tehnična brezhibnost vozil (2), nepravilnost tovora (1), neprava stran in smer vožnje (1), neustrezna varnostna razdalja (1) in nepravilnost pešca (1), v letu 2015 pa je bilo prav tako ugotovljenih največ kršitev pravila o uporabi varnostnega pasu (46), sledili pa so prekoračitev dovoljene hitrosti (21), alkoholiziranost voznika (14), vožnja brez vozniškega dovoljenja (12), uporaba neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu (10), nepravilnost pešca (8), neupora-ba varnostne čelade (6), tehnična brezhibnost vozil (5), neprava stran in smer vožnje (3), nepravilno prehitevanje (2), neupoštevanje prednosti (2) in nepravilnost tovora (1). V letu 2016 je bilo izrečenih 33 ustnih opozoril, 40 glob, uveden 1 hitri postopek o prekršku in podanih 5 obdolžilnih predlogov na pristojno sodišče, v letu 2015 pa je bilo izrečenih 72 ustnih opozoril, 79 glob, uveden hitri postopek o prekršku in na pristojno sodišče podanih 33 obdolžilnih predlogov. ■
	2016	2015
Število obravnavanih prometnih nesreč	6	18
Število obravnavanih kršitev cestnoprometnih predpisov	79	185
Število prekrškov - neuporaba varnostnega pasu	23	46
Število prekrškov - prekoračena dovoljena hitrost	14	21
Število prekrškov - alkoholiziranost voznika	9	14
Število izrečenih ustnih opozoril	33	72
Število izrečenih glob	40	79
Število podanih obdolžilnih predlogov	5	33
Tabela 2: Primerjava primerov s področja cestnega prometa na območju občine Dobrepolje med letoma 2015 in 2016
Poskrbimo za vegetacijo ob javnih cestah
Spoštovani občani in občanke!
Dnevi končno postajajo daljši in tudi temperature so iz dneva v dan prijetnejše. Ja, končno prihaja pomlad, letni čas, ko vse okoli nas oživi. In ko se v življenje prebudi vsa narava, oživijo tudi naše žive meje, v mislih imamo predvsem tiste, ki so posajene ob javnih cestah.
Pogosto se namreč zgodi, da majhen grmiček, posajen tik ob robu parcelne meje, že čez nekaj pomladi zraste daleč na pločnik ali cesto. Previsoka in razra-ščena vegetacija ob javnih cestah pred-
stavlja oviro, prav tako pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tako pešcev kot kolesarjev in voznikov.
Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko
cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.«
Skladno z navedenim in drugimi zakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da:
9	Naš kraj ■ marec 2017

-	je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte, druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirali preglednost ceste,
-	da so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste,
-	zaradi preglednosti višina žive meje ob občinski cesti ne sme presegati vi-
šine 75 cm od nivoja vozišča, - morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 7 m. Osnovni namen naše službe so preventiva, ozaveščanje in pomoč občanom, zato poskrbimo za zelenje ob javnih cestah. Tako se bomo izognili marsikateri nevšečnosti in slabi volji, saj je za krši-
tve in neupoštevanje navedenih pravil predpisana kazen, inšpektorji pa smo ob zaznanih nepravilnostih dolžni izvajati predpisane sankcije. ■
Mi I MIK I	KTQRAT IM RFDJLR STYQ
OS! IN DDaEFPaiJE.LD^d PtnOC.EIbNKAMDBJÜICA IN VE L IKE LAUT
Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine DOBREPOLJE v letu 2016
Na območju občine Dobrepolje se uporabniki oskrbujejo iz treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaščenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15), interne dokumentacije HACCP in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS, št. 22/14).
V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distribuirala ustrezna, zdrava pitna voda. Na vodovodnem sistemu Grosuplje se je z vzorčenjem potrdilo, da je vzrok neskladnosti na hišnem vodovodnem sistemu. Uporabnik je prejel ustrezna navodila.
Celotno letno poročilo za leto 2016, pripravljeno s strani pooblaščenega izvajalca notranjega nadzora, je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/, pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer
lahko najdete tudi podatke, s katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je trdota pitne vode.
Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva:
Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in
Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. ■
Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih											
			MIKROBIOLOŠKE ANALIZE				FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE				
"VODOVODNI SISTEM"	"količina distribuirane vode [m3]"	"trdota vode [°dH]"	št. vzorcev	% ustreznih	št. neustreznih	"vzrok neustreznosti"	št. vzorcev	% ustreznih	št. neustreznih	"vzrok neustreznosti"	"ukrep prekuha-vanja [dni]"
Rob - Dobrepolje	245.646	15,5	4	100	0	-	5	100	0	-	0
Grosuplje	788.955	16,6	37	97,30	1	KB	17	100	0	-	0
Tisovec	481	-	4	100	0	-	5	100	0	-	0
Legenda:
EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna.
KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnem vodovodnem omrežju), v pitni vodi niso dopustne.
SK22 - št. kolonij pri 22 °C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost <100/ml.
SK37 - št. kolonij pri 37 °C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost <100/ml.
CP - Clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, prisotnost v vodi
10
Naš kraj ■ marec 2017
DIMNIKARSKE STORITVE
Z letom 2017 pričenjamo z izvajanjem dimnikarskih storitev tudi v družbi Javno komunalno podjetje Grosuplje.
Izpolnile	^^^^^^^^
IZJAVO 0 IZBORU DIMNIKARSKE DRUŽBE 1 ZA IZVAJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV
in jo vrzite v najbližji nabiralnik ali osebno oddajte na sedežu 1 Javnega komunalnega podjetja Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje.
Prijavite se lahkotudi na naši spletni strani www.jkpg.si, nas pokličete na tel. št. 01 78 88 956 ali nam pišete na elektronski naslov dimnikar@jkpg.si.
Za podjetnike lahko pripravimo individualno ponudbo.
Ali ste vedeli?
Dimnikarske storitve so po zakonu obvezne, saj neizvajanje dimnikarskih storitev z veliko verjetnostjo slej kot prej pomeni nesrečo, katere posledica je najmanj materialna škoda, če ne še kaj hujšega. Konec leta 2016 je bil sprejet Zakon o dimnikarskih storitvah - ZDimS (Ur. I. RS, št. 68/16). Novosti za uporabnika dimnikarskih storitev so možnost izbire dimnikarske družbe, cenovna konkurenčnost storitev (določene bodo najvišje dovoljene cene storitev) in predvidena višja kakovost storitev. Vendar pa dimnikarji lahko za vašo varnost poskrbijo le, če vi pri tem sodelujete.
Obrazec je dostopen na: http://www.jkpg.si/energetika/dimnikarske-storitve /14-glavni-meni/710-dimnikarske-storitve-obrazec
Ali ni zanimivo, da nas večina ve, da je strah prazen, okoli ga pa nič ni, a nas je vseeno strah?!
Strah nas je narediti korak naprej, strah nas je živeti na polno, strah nas je svojih čustev, strah nas je, kaj bodo drugi rekli, strah nas je biti pogumni ...
Kaj pa, če česa še ne vemo in nas je zaradi tega strah? Strah nečesa, za kar sploh ne vemo, da ne vemo?
Srčno vabljeni na seminar
PRESTRAŠIMO STRAH!

KDAJ: četrtek, 6. aprila 2017, ob 19.00 KJE: Jakličev dom na Vidmu PREDAVA: URŠKA VRHOVNIK, predavateljica in coach (trener) na področju osebne rasti in medosebnih odnosov
ORGANIZATOR: Društvo za dušo
info@zaduso.si, www.zaduso.si, 041 348 646 ali 041 203 865
RDEČI KRIZ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE,
vabi na
V PONEDELJEK, 24. 4. 2017, OD 7. DO 13. URE V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE NA TABORSKI CESTI 1 V GROSUPLJEM.
V	TOREK, 25. 4. 2017, OD 7. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE,
VIDEM - DOBREPOLJE.
V	SREDO, 26. 4. 2017, OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA
V IVANČNI GORICI.
PASUON
Športna dvorana VELIKE LAS
1.4. ob 19. uri
Športna dvorana LOGATEC
M. oh 19. uri
Športni center RIBNICA
17. 4. Qb 13. uri
Športna dvorana POLZELA 21.4. cb IS. uri V^pnii«!
.ASCE

•MHTH r i li n i ^ H ■ p 3-S.1J II n si
Naš kraj ■ marec 2017	•• Obvestila ••	11
Podlubniki vedno bolj ogrožajo smreko
Ugodne vremenske razmere za podlubnike po žledolomu leta 2014 so povzročile izjemno razmnožitev smrekovih podlubnikov v Sloveniji in tudi v naši okolici. Kljub zatiralnim ukrepom se je širjenje teh drobnih hroščev nadaljevalo še v lanskem letu.
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Krajevna enota Velike Lašče
Na območju Krajevne enote Velike Lašče je bilo samo lani v zasebnih in državnih gozdovih posekanih pribl. 18.100 m3 smrekovih lubadark, od tega v občini Velike Lašče pribl. 9.850 m3 in v občini Dobrepolje pribl. 8.250 m3 smrekovih lubadark. Glede na leto 2015 beležimo v povprečju pribl. 30-% upad smrekovega lubadarja, vendar s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in si moramo lastniki gozdov kot tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije prizadevati, da v pribl. 2-3 letih spravimo posek v normalno stanje, torej zmanjšamo posek po lubadarju še vsaj za 10.000 m3 na leto.
Na celotnem Gozdnogospodarskem območju Kočevje je bilo v lanskem letu posekanih 237.200 m3 lubadark. Cene lesa se zaradi velike ponudbe v drugi polovici leta običajno znižajo, medtem ko so v prvi polovici leta cene precej normalne. Podlubniki na dlačicah prenašajo spore gliv modrivk, ki z obarvanjem lesa dodatno cenovno razvrednotijo smrekovo hlodovino.
Smreka je prvotno poraščala le vrhove gora, v doline so jo zanesli naši predniki, ker je bil les smreke v prete-
klosti veliko več vreden od lesa drugih drevesnih vrst. Danes se smreka dobro naravno pomlajuje, še posebej na rahlo zakisanih tleh, kjer se je v preteklosti grabilo listje. Klimatske spremembe in s tem velika temperaturna in padavinska nihanja močno vplivajo na smreko, ki ima plitev koreninski sistem. V toplejših nižinah so podlubniki uspešnejši, saj imajo tri ali celo štiri generacije, medtem ko imajo v naravnih rastiščih smreke v hladnejših višjih legah le eno ali dve. Od ene oplojene samice velikega smrekovega lubadarja (velik 4-5 mm) je v enem letu lahko milijon potomcev. Da pa podlubniki prekinejo pretok sokov v odraslem drevesu, zadošča le nekaj deset teh drobnih žuželk. Poleg velikega smrekovega lubadarja, ki ga imenujemo tudi knaver, je nevaren še mali smrekov lubadar, ki se zavrta v tanjše lubje vej in vrhačev. Prvo rojenje je običajno v aprilu, in sicer takrat, ko se povprečne dnevne temperature dvignejo na 17 °C. Mraz in suša jih ne uničita. Dež in vlaga pospešita razvoj gliv in raznih bolezni ter s tem najučinkoviteje zmanjšata število podlubnikov poleg detlov, žoln in ognja. S kurjenjem vej ter lubja, napadenega s podlubniki, uničimo del podlubnikov. Najučinkovitejše je to zatiranje zgodaj spomladi, zaradi dobro vidnih znakov napada, kot sta odstopanje lubja in
rjavenje iglice. Poleti so glavni znaki napada rjava črvina (prah) na vznožju debla in na okoliških rastlinah. Kasneje se začne drevo sušiti, vendar je takrat veliko lubadarjev že na drugem drevesu. Lubadarji ne poznajo parcelnih meja, zato je odgovornost vsakega lastnika gozda, da vsaj enkrat mesečno pregleda svoje (in sosednje) parcele, porasle s smreko, in v primeru pojavljanja lubadark to sporoči revirnemu gozdarju. Z njim se dogovori o času in načinu sanacije. Najpomembnejši čas je zgodaj spomladi. Po navedbi Pravilnika o varstvu gozdov je treba do 20. marca sanirati vse lubadarke, opraviti gozdni red in odpeljati les z lubjem iz gozda.
Seveda pa ne bo odveč ponoviti tudi nujnosti opravljanja in vzdrževanja gozdnega reda po redni sečnji. Še vedno velja, da je sečišče urejeno, če so posekana vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana, iz gozda spravljeni vsi lesni sortimenti, veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce, ter obeljeni panji smreke in bora. Urejenost sečišč - tudi saniranih žarišč podlubnikov - in izvajanje gozdnega reda poleg Zavoda za gozdove Slovenije kontrolira tudi gozdarski inšpektor. ■
Krajevna enota Velike Lašče Letos bo Zavod za gozdove Slovenije organiziral tečaj
Varno delo z motorno žago.
Tečaj je dvodneven in je brezplačen. Vse, ki bi se radi udeležili tečaja, prosimo, da se obrnete na svojega revirnega gozdarja. Termin še ni določen, zbiramo predhodne prijave do zapolnitve mest. Telefon: 788 14 70 in 780 70 32.
Vabljeni!
12
Naš kraj ■ marec 2017
Program Svit rešuje življenja
Ste morda prejeli vabilo za sodelovanje v Programu Svit, pa oklevate? Ne bojte se sveta tam znotraj - sodelovanje v programu vam lahko reši življenje! Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.
Po gradivu Programa Svit pripravili: Tjaša Jerman, dr. med., Kati Rupnik, dipl. org.
(Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Ljubljana)
Kaj pa so presejalni programi?
To so programi, pri katerih s preprostimi metodami (npr. preiskava blata, brisi, vprašalniki, ultrazvok ...) med domnevno zdravimi prebivalci iščemo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bodo zboleli (npr. imajo predrakave spremembe), ali pa bolezen že imajo, se pa še ne kaže z značilnimi znaki. Pri pozitivnem prese-jalnem testu so potrebne nadaljnje preiskave, saj presejalni testi ne dajo končne diagnoze. Presejalni testi se izvajajo za tiste hude bolezni, ki so pogoste in ob pravočasnem odkritju ozdravljive. Med takšne sodi tudi rak debelega črevesa in danke.
Eden izmed znakov, ki nam sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je kri v blatu. Če v blatu opazite kri, se morate nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo. Bolezen se lahko tako dolgo razvija potuhnjeno, brez očitnih znakov. Zaznavanje prav takšnih prikritih krvavitev pa nam omogoča Program Svit.
V Program Svit, ki je brezplačen, smo vabljeni vsi prebivalci Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki imamo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Namenjen je ljudem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Namen programa je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom debelega črevesa in danke, kar lahko dosežemo s pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb ali začetne stopnje raka.
Postopek sodelovanja v programu je precej preprost, potrebno pa je natančno upoštevanje navodil. Po pošti prejmete vabilo z izjavo o sodelovanju. Ko izpolnjeno izjavo vrnete, prejmete pribor za odvzem vzorcev blata. Priložena so tudi natančna navodila za odvzem. Če vam postopek odvzema kljub temu ni povsem jasen ali pa vas begajo kakšna druga vprašanja v zvezi z udeležbo v programu, vam svetujemo, da obiščete »Svitov kotiček« v svojem zdravstvenem domu, kjer bodo poskrbeli za odpravo vseh nejasnosti. Vzorca blata je treba odvzeti v dveh zaporednih odvajanjih in ju vrniti v priloženi ovojnici po pošti. V laboratoriju opravijo preiskavo, s katero ugotavljajo prisotnost krvi v blatu. Dosedanje izkušnje Programa Svit kažejo, da je bila kri v blatu ugotovljena pri 6 % preiskovancev.
Gospod Svit, ki je nekakšna maskota Programa Svit, skrbi za svoje zdravje in želi zvedeti, ali se morda v telesu ne dogaja kaj takega, zaradi česar bi bilo treba ukrepati. Posnemajmo ga tudi mi!
Za veliko večino je torej z oddajo vzorcev blata postopek zaključen. V program bodo ponovno povabljeni čez dve leti. Je pa redno testiranje vsaki dve leti enako pomembno kot prvo, zato jih nikar ne opuščajte.
Če se izkaže, da je v blatu prisotna kri, je treba odkriti vzrok krvavitve. Zato je potrebna preiskava črevesa - kolono-skopija. Vsaka kri v blatu seveda še ne pomeni raka ali predrakave spremembe, možen vzrok so npr. hemoroidi (zlata žila). V letu 2016 so ob kolonoskopijah v okviru Programa Svit odkrili predrakave spremembe pri 63 % preiskovancev, raka pri 3 %, pri 34 % pa ni bilo neoplastičnih sprememb. Velika večina odkritih rakov je bila še v zgodnji fazi, ko so povsem ozdravljivi z operacijo in ni potrebno nobeno drugo onkološko zdravljenje. Med raki debelega črevesa in danke, ki so jih odkrili pred uvedbo Programa Svit, pa jih je bilo tako zgodaj odkritih le malo (12 %). Predrakave spremembe (polipe) lahko odstranimo že med kolonoskopijo in s tem odstranimo tveganje za razvoj raka.
Tako ocenjujemo, da lahko s Programom Svit vsako leto preprečimo najmanj 200 smrti. Da bi to dosegli, pa je pomembno, da ljudje izkoristijo možnost sodelovanja v programu. V letu 2016 se je na Svitova vabila odzvalo 64 % vabljenih, želimo pa si, da bi se jih v prihodnje še več.
Program Svit že kaže lepe rezultate: število obolelih za rakom debelega črevesa in danke, ki je prej iz leta v leto naraščalo, se je začelo zmanjševati, saj odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe.
Za nekatere skupine bolnikov pa test na prikrito krvavitev ne zadošča, ker potrebujejo redne kontrole s kolonoskopijo. To so bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), tisti, ki so jim pri kolonoskopiji že kdaj odstranili polip, in osebe, ki so že zbolele zaradi raka debelega črevesa. Če ste v izjavi o sodelovanju navedli katero
Naš kraj ■ marec 2017
13
od teh stanj, zato ne boste več vabljeni v Program Svit, ampak se udeležujte rednih kontrolnih kolonoskopij.
Za dodatne informacije o poteku Programa Svit ali pomoč pri sodelovanju v
programu lahko pokličete klicni center Svit na tel. 01 620 45 21 ali pišete na e-naslov info@program-svit.si ali po pošti na naslov Program Svit, p. p. 241, 1001 Ljubljana. Več o programu pa izveste na
http://www.program-svit.si/.
Če ste vi ali vaši bližnji dobili vabilo za sodelovanje v Programu Svit, torej ne oklevajte - lahko vam ali njim reši življenje! ■
Pribor za odvzem vzorčkov blata bomo prejeli po pošti in nato odvzeta vzorčka v priloženi kuverti tudi oddali na pošto. Natančno sledimo navodilom in upoštevajmo, da je potrebna količina vzorca blata zelo majhna!
Pri kolonoskopiji zdravnik specialist z instrumentom pregleda notranjost debelega črevesa. Če najde polip, ga lahko takoj odstrani in tako prepreči, da bi se razvil v raka.
Obolevnost za rakom debelega črevesa in danke (število novo zbolelih oseb na 100.000 prebivalcev). Obolevnost je dolga leta naraščala, po uvedbi Programa Svit pa se je začela zmanjševati.
Letno poročilo o delovanju Programa Svit v letu 2016
Marca smo obeležili teden boja proti raku. V nadaljevanju navajam povzetek poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu (Svit).
Bojan Novak
V Sloveniji j e bilo v letu 2016 v program povabljenih 307.505 oseb in 306.335 osebam je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 196.903 oseb (64,28 %). Malo manj kot 7% ljudi je bilo iz programa izključenih zaradi zdravstvenih razlogov. Med analiziranimi osebami je imelo 163.483 (92,95 %) oseb negativen izvid in 12.398 (7,05 %) oseb pozitiven izvid. Presejane je bilo 60,21 % povabljene populacije. V letu 2016 je bilo izvedenih 12.236 kolonoskopij v 26 pooblaščenih kolonoskopskih centrih.
Najvišja odzivnost vabljenih v program je bila v zdravstveni regiji Kranj
(67,80 %), najnižja pa v zdravstveni regiji Koper (60,62 %).
Odkritih je bilo 309 primerov raka debelega črevesa in danke, 2817 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
ZDRAVSTVENA REGIJA LJUBLJANA:
V letu 2016 je bilo v program povabljenih 92.121 oseb, od tega 44.179 moških in 47.942 žensk. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 60.077 (65,57 %) oseb, od tega 26.258 (59,93 %) moških in 33.819 (70,75 %) žensk. Od 53.063 vrnjenih kompletov vzorcev blata, primernih za analizo, je bilo 49.456 (93,20 %) testov negativnih in 3607 (6,80 %) testov pozitivnih. Prese-
jane je bilo 61,20 % povabljene populacije. V naši občini je bila skupna odzivnost 64,29%, med ženskami 65,19%, med moškimi pa 63,41%, kar je nekaj pod povprečjem ljubljanske regije.
Odzivnost v občini Dobrepolje v obdobju od leta 2010 do 2016 prikazuje spodnja tabela (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja).
Po podatkih preventivnih centrov (ZVC) iz zdravstvene regije Ljubljana v regiji deluje 23 Svitovih kontaktnih točk. Nam najbližja je v Grosuplju (Pod gozdom, c. I/14, 1290 Grosuplje), kontaktna oseba pa je gospa Irena Koritnik. ■
Občina	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Dobrepolje	56,94 %	50,90 %	57,36 %	63,66 %	55,00 %	63,08 %	64,29 %
Zdr. reg. Ljubljana	59,51 %	60,14 %	64,53 %	62,54 %	61,94 %	61,86 %	65,57 %
14
Naš kraj ■ marec 2017
Odprtje prenovljenih prostorov zobotehničnega laboratorija na Vidmu
V ponedeljek, 20. 3. 2017, je v prostorih zdravstvenega doma na Vidmu zaživel nov, prenovljen zobotehnični laboratorij. Mlada zobotehnica Tara Kralj iz Strug bo v lepih prostorih skrbela za izdelavo zob.
Bojan Novak
Laboratorij je bil po upokojitvi dolgoletnega zobotehnika Janeza Ivanca kar nekaj mesecev zaprt. Tara Kralj je ob pomoči družine in prijateljev prostore obnovila, pridobila pa je tudi precej novih naprav, s katerimi bo na najsodobnejši način izdelovala zobne preparate za zobozdravnika Miho Marklja, v prihodnje pa si želi sodelovati tudi z drugimi zobozdravniki. Odprtja se je udeležilo nekaj sorodnikov in prijateljev, zaposleni v zdravstvenem domu, vse dobro pa je zobotehnici zaželel tudi župan Janez Pavlin. Vsi prisotni so bili prepričani, da bodo ob novi pridobitvi nasmehi naših občanov še lepši. ■
Odlični uspehi Glasbene šole Grosuplje
Novo leto se je v Glasbeni šoli Grosuplje začelo več kot odlično. Za nami sta regijsko tekmovanje mladih glasbenikov in tekmovanje za nagrado avsenik. Podrobnosti z veseljem delimo z vami.
Nina Kaufman, Glasbena šola Grosuplje, (foto: Robert Petrič)
11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado avsenik
Tekmovanje za nagrado avsenik je potekalo 28. in 29. januarja 2017. Zelo uspešno sta se ga udeležila tudi učenca Glasbene
šole Grosuplje. Ponosno objavljamo rezultate:
•	Nejc Bavdek (klavirska harmonika, kat. C) je dosegel 95 točk in prejel zlato priznanje pod mentorstvom Mateja Kovači-ča,
•	Anja Trontelj (klavirska harmonika, kat. B) je dosegla 91,67 točke in prejela srebrno priznanje pod mentorstvom Deana T. Zavašnika.
Tekmovalcema, staršem in mentorjema iskreno čestitamo!
Rezultati 20. regijskega tekmovanja TEMSIG
Na 20. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov iz okolice Ljubljane in Zasavja so se pomerili naši učenci trobente, pozavne, harmonike in kitare. Tekmovanje je potekalo med 1. in 3. februarjem 2017 v Ljubljani, Domžalah in Cerknici. Učenci Glasbene šole Grosuplje so dosegli naslednje odlične rezultate:
Trobenta (mentor Robert Petrič)
•	Nejc Viršek (srebrno priznanje in 86,00 točk v 1. a kategoriji), s klavirsko spremljavo Romana Gačnika,
•	Domen Vidic (zlato priznanje in 91,67 točke v 1. c kategoriji), s klavirsko spremljavo Evelin Legovic.
Pozavna (mentor Roman Gačnik)
•	Tjaš Ilaš (zlato priznanje in 93,33 točke v 1. a kategoriji), s klavirsko spremljavo Romana Gačnika,
Naš kraj ■ marec 2017
15
•	Martin Cingerle (zlato priznanje in 93,00 točk v 1. c kategoriji), s klavirsko spremljavo Evelin Legovic. Harmonika (mentor Primož Kranjc)
•	Nik Nedelko (zlato priznanje in 95,00 točk v 1. b kategoriji).
Kitarski duo (mentor Žarko Živkovic)
•	Špela Piškur in David Virant (srebrno priznanje in 81,33 točke v 1. b kategoriji).
Zaključek tekmovanja s slavnostnim koncertom nagrajencev in podelitvijo priznanj je potekal v petek, 3. februarja 2017, ob 18. uri v Glasbeni šoli Litija - Šmartno. Na koncertu sta nastopila tudi naša učenca Nik Nedelko (harmonika) in Martin Cingerle (pozavna).
Učencem, mentorjem in staršem iskreno čestitamo! ■
Pustno rajanje v Zavodu Prizma Ponikve
V petek, 24. februarja 2017, smo imeli v PSVZ Prizma Ponikve pustno rajanje. Takoj po zajtrku so se začele priprave (priprava pustnih oblačil in ličil). Naličile so
nas strokovne delavke.
Na plesno rajanje je prišla večina stanovalcev bivalnih enot Sodražice, Predstruge in Mengeš, ki so bili prav tako oblečeni v pustne kostume. Stanovalci bivalne enote Mengeš so nam pripravili eno kratko igrico. Po koncu igrice se je začelo pravo pustno rajanje ob glasbi in plesu, ki je trajalo do 12. ure. Vmes smo se posladkali s slastnimi krofi, popili smo kavo in sok in s seboj odnesli prelepe spomine. ■

PODJETNIŠKI KOTIČEK
ZA GOSTINCE: sprejet je bil nov tobačni zakon, pri čemer nekatera določila veljajo že od 11. 3. 2017. Kratek povzetek: prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih se po novem zakonu nanaša tudi na povezane izdelke, npr. elektronske cigarete ipd.; uvedene so kazni za goste, ki vnašajo pijačo in hrano v kadilnice (125 evrov), gostinci morajo obvestilo o tem obesiti na vidno mesto; velja prepoved posrednega oglaševanja tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov s tobačnimi znamkami, logotipi in podobnimi barvami, zato morajo gostinci in trgovci že takoj umakniti vse pepelnike in podobne izdelke z logotipi in tobačnimi znamkami; prepovedano je kajenje oziroma uporaba tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let; kazni so po novem dvakrat višje!
USPOSABLJANJE IZ VARSTVA PRI DELU: v torek, 11. 4. 2017, ob 15.00 na OOZ Grosuplje organiziramo Usposabljanje s področja varnosti pri delu. Vabljeni. Več na www.ooz-gro-suplje.si.
Seminar »ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IN DRUGI NAČINI PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA«: v torek, 18. 4. 2017, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. Preverite možnost subvencionirane udeležbe na seminarju na www. ooz-grosuplje.si.
IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA NA OOZ GROSUPLJE:
marca nameravamo začeti izvedbo številnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj, na katerih je udeležba za lokalne podjetnike in obrtnike ter njihove zaposlene subvencionirana s strani Občine Dobrepolje. Vabljeni, da preverite pestro ponudbo izobraževalnih vsebin in pogoje subvencionirane udeležbe na www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni.
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU: vabimo vsa zainteresirana podjetja, ki bi se želela predstaviti na letošnjem 50. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS-u) v Celju, ki bo letos potekal od 12. do 17. septembra 2017, da stopijo v stik z OOZ Grosuplje, najkasneje do 14. 4. 2017. Možnost subvencioniranja, več na www.ooz-grosuplje.si.
Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni!
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje
16
Naš kraj ■ marec 2017
EKOLOŠKI KOTIČEK
V prejšnji številki so bili predstavljeni nekateri praktični nasveti za varčnejšo rabo energije v naših domovih, s poudarkom na varčni rabi elektrike. V tej številki pa predstavljam nekaj nasvetov za varčno uporabo vode, ki je kot dobrina vse bolj cenjena, njena čezmerna in neracionalna raba pa v slabo voljo spravlja vse več okoljskih strokovnjakov.
Bojan Novak
Na razprave o varčni uporabi vode nihče od nas ne more brezskrbno zamahniti z roko. V zadnjih stotih letih se je poraba vode povečala kar za šestkrat. Dejstvo je, da v slovenskih gospodinjstvih porabimo skoraj toliko vode kot vsa industrija, kmetijstvo in druge gospodarske panoge skupaj. Raziskave so pokazale, da povprečna gospodinjska poraba vsakega Slovenca znaša približno 50 kubičnih metrov letno oziroma 140 litrov dnevno. V mestnem okolju je poraba precej večja kot na podeželju.
Strokovnjaki priporočajo naslednje ukrepe za zmanjševanje pretirane porabe vode (vir: projekt Achieve, društvo Focus):
-	Pri nakupu WC-kotlička izberimo takega, ki ima dve stopinji splakova-nja, z manj oz. več vode. Na tak način lahko porabo vode zmanjšamo do 30 %. Večina kotličkov ima možnost nastavitve količine vode za splakovanje (Nastavitveni vijak je takoj opazen, če odstranimo pokrov kotlička. Treba ga je zgolj zavrteti v pravo smer, s čimer lahko zmanjšamo porabo vode tudi za nekaj litrov pri vsakem splakovanju.).
-	Poraba vode pri prhanju je tipično trikrat manjša (približno 50 litrov) kot pri kopanju (od 150 do 200 litrov), zato se za kopanje odločajmo čim redkeje.
-	Primerjava med ročnim in strojnim pomivanjem posode kaže, da pri ročnem pomivanju lahko porabimo do 4-krat več vode (in energije) kot v sodobnem pomivalnem stroju.
-	Pri ročnem pomivanju posode ne tratimo vode po nepotrebnem. Pipo za-pirajmo vsakič, ko vode neposredno ne potrebujemo.
-	Najsodobnejši pomivalni in pralni stroji porabijo veliko manj energije in vode kot starejši, neučinkoviti mode-
li. V nekaj letih pri vodi in električni energiji privarčujemo toliko, da se nam naložba v nov, učinkovit model izplača.
-	Količino tople vode, ki priteče iz pipe, uravnavajmo glede na dejanske potrebe. Prevelik pretok tople vode pri umivanju oz. pranju posode je čista izguba.
-	Vestno zapirajmo pipo takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo (npr.
med umivanjem zob).
-	Želeno temperaturo vode raje uravna-vajmo z zmanjševanjem pretoka vroče vode kot odpiranjem hladne vode.
-	Namestitev prhe z nizko pretočno glavo, namestitev omejevalca pretoka na pipo ali prho ter namestitev aeratorja (primeša zrak) na pipo vodi k zmanjšanju pretoka vode in s tem k zmanjšanju porabe.
-	Za zalivanje vrtov uporabljajmo zbrano deževnico.
-	Ko boste za pripravo kosila potrebovali vodo, uporabite primerno veliko posodo. Kuhanje 100 g riža v velikem loncu, polnem vode, vsekakor ni prijazno do okolja.
-	Vodo, ki ste jo potrebovali za spiranje zelenjave ali sadja, uporabite za zalivanje rož. Enako lahko naredite z vodo iz akvarija, bogato z dušikom in fosforjem. ■
22. april - svetovni dan Zemlje
V več kot 192 državah po svetu bomo 22. aprila praznovali dan Zemlje. Ta dan obeležujemo od leta 1970, v prvi vrsti pa je namenjen razmisleku o varovanju okolja.
Bojan Novak
Naš planet se stalno spreminja. V zadnjem obdobju so v ospredju razprave o globalnem segrevanju. Naše ozračje postaja vse toplejše, kar ima za posledico topljenje polarnih kap in s tem dviganje gladine morja. Sami lahko vidimo, da so vremenski pojavi vse skrajnejši.
Pred enim letom so voditelji številnih držav v New Yorku podpisali t. i. globalni podnebni sporazum, s katerim so se zavezali k boju proti globalnemu segrevanju. Sporazum mora stopiti v veljavo do leta 2020, predvideva pa, da se do konca stoletja dvig povprečne globalne temperature omeji na največ dve stopinji glede na predindustrijsko dobo. V skladu s sporazumom naj bi v
drugi polovici tretjega stoletja opustili rabo fosilnih goriv in v celoti prešli na rabo obnovljivih virov energije.
Skrb vzbujajoče je, da se je v Sloveniji temperatura od konca 19. stoletja povečala bolj kot na globalni ravni (približno za 1,5 stopinje). Na vladni ravni držav, v gospodarskih družbah ter v mestnih in občinskih sredinah nastajajo razvojni dokumenti, ki vključujejo cilje in ukrepe za spopad s podnebnimi spremembami. Zagotovo pa se mora premik v razmišljanju zgoditi tudi v vsakem od nas. Vsak lahko nekaj prispeva. Naj prispevek ob zaključku prispevka navedem naslednjo misel (vir: www.svet-je-lep.com):
Živeti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zemlja je naš skupni dom. Naj nas misli in dejanja za dobrobit našega planeta spremljajo vsak dan. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj dobrega lahko naredimo za svoj skupni dom, za sočloveka in tudi zase. Naj bo 22. april - dan Zemlje -vsak dan. ■
Naš kraj ■ marec 2017
17
Regrat
Regrat je zelo hranilna rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljajo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča.
Povzel Bojan Novak (po www.bodieko.si)
NAVADNI REGRAT ali mlečec je zeljnata travnica, ki raste po vsej Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih delih Azije. Cveti v drugi polovici aprila. Za uživanje je primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kuli-nariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.
Učinki regrata
Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in stero-le pa tudi flavonoide, kalijeve soli in ku-marine. Korenine imajo enako vsebino kot listi, z izjemo zadnjih treh sestavin. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. Uživanje enih ali drugih je zato koristno pri zasta-janju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki - po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč - pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. V skladu z rezultati raziskav iz leta 2001 bi regrat v prehrani lahko koristil sladkornim bolnikom. Na živalih opravljena testiranja so namreč dokazala, da se je pri živalih, ki uživajo regrat, raven sladkorja v krvi znatno znižala. Z naravnimi regratovimi pripravki zeliščarji učinkovito blažijo težave revmatičnih bolnikov. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih
funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Dobro ga je uživati pri endome-triozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa.
Čas za nabiranje regrata
Uporabni deli regrata v zdravilne namene so korenina in listi. Korenine nabiramo maja, junija in jeseni. Mlade liste nabiramo spomladi. Tako korenine kot liste tudi posušimo in uporabimo za čaje. Iz njih pripravljajo tudi izvlečke za pitje, kapsule in tablete. A zagotovo regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez spodbujevalnega učinka kave). Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina (prehranske vlaknine), grenčine, fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini. Regrat razstruplja telo
•	Najbolj znan učinek regrata je spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
•	Regrat učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žol-
ča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstruplje-valnega učinka naj bi regrat ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
•	Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estroge-na iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
•	Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
•	Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
•	Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskave in klinične študije.
•	Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.
18
Naš kraj ■ marec 2017
Recepta:
Regrat s krompirjem
Sestavine za 4 osebe:
•	200 do 300 g mladega regrata,
•	200 do 300 g krompirja,
•	1-2 jajci,
•	kis, sol, sesekljan drobnjak.
Priprava: Regrat očistimo in dobro operemo. Krompir skuhamo v lupini, kuhanega olupimo in še toplega narežemo na rezine ter damo na regratove liste. Skuhamo in narežemo jajca, dodamo kis, po potrebi še sol in s takim prelivom zabelimo regrat, preden ga ponudimo. Solato lahko potresemo s sesekljanim drobnjakom. Jed na osebo vsebuje približno: 3,4 g beljakovin, 12,3 g ogljikovih hidratov, 5,4 g maščobe in 105 kilokalorij.
\
Regratova juha
•	20 dag regrata,
•	1 l čiste zelenjavne juhe,
•	1 strok česna,
•	oljčno olje,
•	sol,
•	poper,
•	muškatni orešček,
•	zmleti mandlji.
Regrat nekaj minut kuhamo v čisti zelenjavni juhi. Ohladimo. V ponvi na oljčnem olju prepražimo česen. Dodamo mandlje. Vse skupaj stre-semo v regratovo juho. Mešanico pretlačimo s paličnim mešalnikom ali ročno. Dodamo začimbe. Postrežemo. Juhi lahko dodate kislo smetano ali kruhove kocke.
Čemaž
Eden od številnih znanilcev pomladi je tudi čemaž. Med prvimi vsako leto ozeleni gozdna tla, najbolje pa raste v vlažnih in senčnatih gozdovih in ob potokih. Imenujemo ga tudi divji česen, ima pa veliko zdravilnih učinkov.
Povzel Bojan Novak
Čemaž raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. Raste v šopih, listi so nežni, zato jih je mogoče nabirati v šopih. A tu preži nevarnost, saj lahko pomotoma utrgamo tudi podlesek, ki pa je strupen.
V kuhinji ponavadi uporabljamo le liste. Uporabljamo lahko sveže liste, lahko pa jih tudi zamrznemo in uporabimo kasneje. Slabo pa se čemaž obnese pri sušenju, saj izgubi svojo aromo in zdravilne učinke. Ti so podobni kot pri bolj poznanem česnu, vendar vsebuje od njega več zdravilnih učinkov.
Čemaž najpogosteje uporabljamo za spomladansko čiščenje telesa, blagodejno vpliva tudi na presnovo in znižuje krvni tlak. Čeprav ima čemaž veliko zdravilnih učinkov, pa ga ne smemo uživati v velikih količinah. Priporočljiva količina je 5 svežih listov na dan. ■
Nekaj receptov (www.moj pogled.com):
Čemažev sok za čiščenje telesa
Čemažev sok je odličen za čiščenje želodca, črevesja in krvi. Iz telesa odstrani strupene snovi ter zdravi nečisto kožo. Spomladi si sok pripravimo iz svežih čemaževih listov, poleti pa iz čebulic: 2 pesti listov ali čebulic zmešamo z decilitrom vode, odcedimo in hranimo v hladilniku. Uživamo po 2 žlici soka trikrat na dan.
Čemažev namaz
V posodi zmešamo 500 g pasirane skute, 1 lonček kisle smetane ter žlico jogurta. Dodamo približno 20 čemaževih listov, ki smo jih nareza-li na drobno, ter po okusu solimo. Namaz hranimo v hladilniku.
Preprosta čemaževa juha
Potrebujemo: 3 žlice masla, pol čebule, 2 žlici moke, 1,5 dl mleka, 4 dl vode, jušno kocko, dva šopa čema-ževih listov.
Na stopljenem maslu prepražimo sesekljano polovico čebule, dodamo dve žlici moke, zalijemo z mlekom in vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko. Dodamo dva šopa nasekljanih čemaževih listov, malo pokuhamo ter zmešamo s paličnim mešalnikom. Serviramo s popraže-nimi kruhovimi kockami.
Naš kraj ■ marec 2017	•• Obvestila ••	19
r^O
Iz naše knjižice
Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas:
Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00
RASTIMO S KNJIGO! Mednarodni dan knjig za otroke (2. april)
Od leta 1976 vsako leto na rojstni dan pisatelja Hansa C. Andersena praznujemo mednarodni praznik, s katerim želimo spodbujati ljubezen do knjig med mladimi. Letošnjo poslanico je napisal slavni ruski pisatelj Sergej Mahotin, ki med drugim pravi: »Če kakšen fantek ali punčka reče: 'Ne maram brati!', se mi to zdi smešno. Ker jima ne verjamem. Gotovo tudi jesta sladoled, se igrata, gledate zanimive filme. Drugače
povedano, uživata. In branje ni samo delo, vzgoja čustev, razvoj domišljije in celo osebnosti, predvsem je velikanski užitek.« Knjiga in branje odpirata poti do znanja, vabita k raziskovanju nepoznanega, novih svetov in možnosti. Branje je vrednota. Toda ali to vrednoto tudi živimo? Mladi potrebujejo predvsem vzor starejših, odraslih. To je največja motivacija, ki jim jo lahko damo.
Predavanje »Če bi pojedli več zrnatih stročnic, bi bili bolj zdravi« doc. dr. Darje Kocjan Ačko in Anamarije Ačko
V mesecu marcu smo v knjižnici, na pobudo gospe Jožice Fabjan, pripravili zanimivo predavanje o najpomembnejših zrnatih stročnicah. Predavateljica z izjemnimi strokovnimi referencami, dr. Darja Kocjan Ačko, nam je osvetlila njihov pomen na vrtu in v prehrani. Tako stročnice med drugimi bogatijo tla z dušikom. So tudi odličen prehranski vir vlaknin in vsebujejo malo maščob. Med najbolj razširjenimi stročnicami v svetu so soja, sledijo fižol, arašid, čičerika ... Na koncu predavanja so poslušalci lahko poizkusili namaze, ki jih je pripravila Anama-rija Ačko po receptih iz knjige Zrnate stročnice, pridelava in uporaba, ki prinaša tudi več podatkov o pomenu in gojenju stročnic. Knjiga je na voljo za izposojo tudi v knjižnici.
Bralni klub Dobrevoljci. Beremo skupaj ...
Tokrat smo se ljubitelji dobre knjige zbrali in razmišljali o knjigi Miha Mazzinija Otroštvo, ki je prejela najprestižnejšo slovensko literarno nagrado za roman leta kresnik 2016. Maz-zini je eden najplodnejših, največkrat nagrajenih pisateljev, po njegovih scenarijih je bilo posnetih več filmov. Otroštvo je potovanje v prvih pet let njegovega življenja, v spomine, ki so zaradi drugačne sposobnosti dojemanja majhnega otroka zelo telesni. »Okrog vsakega od ujetih spominov, včasih samo koščkov občutka ali vonja, sem potem zgradil zgodbo, za katero sem hotel, da je celota zase, in ni nujno, da se je zares zgodila« (Mazzini, 2016).
V mesecu marcu beremo skupaj lahkotnejše čtivo, obarvano s humorno vsebino, Projekt Rosie avstralsko-novozelandske-ga pisatelja Graeme Simsiona. Pridružite se nam na druženju v sredo, 12. aprila, ob 19. uri v knjižnici. Pogovor o knjigi dodaja širino prebranemu, poglablja razumevanje in vedenje, odstira nove poglede. Z znanjem lahko razumemo in spreminjamo sebe in svet.
20	••• Kultura •••	Naš kraj marec 2017
Beremo s tačkami - branje je pravi užitek, če te posluša zvest poslušalec
Še vedno se v knjižnici dvakrat mesečno izvaja projekt branja s kužkom. Metoda R.E.A.D.® (Reading Education Assistence Dogs) je program, ki omogoča posebno spodbujanje branja. Program izvajajo terapevtski pari (psi s svojimi vodniki), ki so za tako delo še dodatno usposobljeni. Terapevtski psi vzbujajo zaupanje, so ubogljivi, zanesljivi, otroci se jih lahko dotikajo, jih božajo. V njihovi družbi je branje vznemirljivejše in nekaj posebnega. Bolj kot je branje zabavno in sproščujoče, večje je tudi otrokovo zanimanje. Vodnik psa je usposobljen moderator, ki s pomočjo svojega psa spodbuja in usmerja otrokovo dejavnost, sodeluje pri branju in pomaga pri razumevanju prebranega besedila. Branje poteka individualno, vsak otrok bere pol ure. Branje s tačkami je namenjeno predvsem otrokom prve triade in tistim, ki se srečujejo s težavami pri branju. Potrebne so predhodne prijave v knjižnici.
_^r frrrtrf i f I
Koledar dogodkov v knjižnici za mesec april:
Ponedeljek, 3. april, ob 17.30: srečanje Beremo s tačkami pomagačkami.
Sreda, 5. april, ob 18. uri: predstavitev knjige Tone Kralj in prostor meje. Z nami bo avtor knjige dr. Egon Pelikan.
Petek, 7. april ob 17.30: pravljične urice za otroke.
Sreda, 12. april, ob 18. uri: velikonočna delavnica z Beti Lunder.
Sreda, 12. april, ob 19. uri: srečanje bralnega kluba Dobrevoljci.
Petek, 14. april, ob 17.30: pravljične urice za otroke.
Petek, 21. april, ob 17.30: pravljične urice za otroke.
Petek, 21. april, ob 18.30: dogodek ob vseslovenskem projektu »Noč knjige«.
Ponedeljek, 24. april, ob 17.30: srečanje Beremo s tačkami pomagačkami.
Sreda, 26. april, ob 17.30: Biba bere - pravljično-igralne urice za otroke, starostno obdobje od 2. do 4. leta.
Petek, 28. april, ob 17.30: pravljične urice za otroke.
Petek, 28. april, ob 18.30: Ej, ti preklopi na knjigo -druženje ob knjigi za mlade.
Razstava »Portreti« avtorice Mance Andolšek na ogled v knjižnici do konca meseca aprila.
Ej, ti, preklopi na knjigo - druženje ob knjigi za mlade
Med zimskimi počitnicami smo se mladi dobili na drugem srečanju bralnega kluba te sezone Ej, ti, preklopi na knjigo. Srečanje je potekalo v sodelovanju s Slomškovo bralno značko. Rdeča nit našega srečanja je bila knjižna uspešnica Izpoved londonskega gangsterja.
Anamarija Rebolj
Avtor skozi knjigo razkriva svojo temačno preteklost in svetlo sedanjost, prihodnost. V preteklosti je bil član tolp, poleg tega je kradel, pretepal, preprodajal, vendar se je vse nekega večera, ko je spoznal Boga, spremenilo. Sedaj John Pridmore mladim oznanja božje nauke in deli z njimi svojo življenjsko zgodbo. Knjiga da vsakomur, ki jo prebere, veliko več kot le aktualno zgodbo. Bralcu da možnost, da se poistoveti z avtorjem in njegovo življenjsko zgodbo. Vsakdo, ki knjigo prebere pozorno, lahko najde v tej zgodbi delček sebe. Vsi smo le iz mesa in krvi, v naši človeški naravi je, da delamo napake, se po njih poberemo in se iz njih tudi česa naučimo. In ravno to nam sporoča John Pridmore s svojo zgodbo. V preteklosti
»Vsi smo le iz mesa in krvi, v naši človeški naravi je, da delamo napake, se po njih poberemo in se iz njih tudi kaj naučimo. In ravno to nam sporoča John Pridmore s svojo zgodbo Izpoved londonskega gangsterja.«
Naš kraj ■ marec 2017
21
je naredil ogromno napak, ki so ga privedle do samega dna, pa vendar se je z božjo pomočjo vrnil v življenje. Tema našega srečanja, pogovora je izhajala iz prebrane knjige, pa vendar so bili tudi tisti, ki je niso prebrali, seznanjeni z njeno vsebino in prav tako vključeni
v samo razpravo o najrazličnejših življenjskih temah.
Bistvo našega srečanja ni le pogovor o prebranih knjigah, temveč tudi druženje, zabava, izražanje svojega mnenja in mišljenja. Zatorej, lepo vabljeni vsi mladi na srečanje Ej, ti preklopi na
knjigo! Naslednjič se srečamo v petek, 28. aprila, ob 18.30 v knjižnici Dobre-polje. Pogovarjali se bomo o mladinski knjigi Goli, ki predstavlja veliko življenjskih izkušenj, občutij in vprašanj mladih. Knjigo si lahko izposodite v knjižnici. ■
Intervju z avtorico likovne razstave »Portreti«, domačinko Manco Andolšek
Pogovor pripravila Jasmina Mersel Šušteršič.
Manca, najprej čestitke ob prvi samostojni likovni razstavi. Lahko se nam na kratko predstaviš.
Sem Manca Andolšek, stara sem 18 let. Živim v Podpeči v štiričlanski družini.
Katero šolo obiskuješ?
Obiskujem Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.
Koliko časa se že posvečaš slikanju, risanju?
Risanju in ustvarjanju se posvečam že od malih nog. Od takrat sem seveda zelo napredovala, ampak sem bila že od malih nog znana kot punca, ki rada in lepo riše. Velikokrat me ljudje vprašajo, po kom sem podedovala ta talent, in jaz jim ne znam odgovoriti, kajti se nobeden od
Likovna razstava »Portreti« avtorice Mance Andolšek bo na ogled v prostorih knjižnice Dobrepolje do konca meseca aprila.
mojih sorodnikov prav posebej ne ukvarja z risanjem.
Od kod misliš, da prihaja to tvoje navdušenje nad risanjem?
Za risanje sem se navdušila že v vrtcu. Vedno sem raje risala, kot se igrala z vrstniki. Nekako sem raje imela barvice kot ljudi. V tistem obdobju sem ugotovila, da je risanje stvar, ki me veseli in mi gre zelo dobro. Zato nisem nikoli nehala, všeč pa mi je bilo tudi to, da so nas vzgojiteljice in učiteljice vedno spodbujale k odkrivanju talentov. Skozi leta sem se izpopolnjevala in postajala vse boljša. Preizkušala sem različne tehnike in upodabljala različne motive. Okrog sebe pa sem vedno imela ljudi, ki so hvalili moja dela in me s tem spodbujali, da nadaljujem. Tako se je razvila moja neizmerna ljubezen do risanja.
Koliko časa si potrebovala, da je nastala tvoja prva samostojna razstava?
Moja prva razstava je nastajala približno eno leto. Sem zelo samokritična,
zato sem dostikrat kaj začela in sploh nisem dokončala. Še vedno se mi zdi zelo neverjetno, ko ljudje pohvalijo moje risbe, saj nikoli nisem bila trdno prepričana v svoj talent. Imela sem tudi nekaj dvomov glede deljenja svojih del s širšo javnostjo. Na koncu sem se odločila za 15 najboljših risb, za katere menim, da bi znale navdušiti.
Za katere tehnike ustvarjanja se navdušuješ oziroma najpogosteje odločaš? Katere motive najraje upodabljaš?
Moja najljubša tehnika je risanje z barvicami, saj se tako lahko najbolje izrazim in upodobim motiv. Na koncu nastanejo sveže, barvne slike, ki pritegnejo ljudi. Najraje pa rišem portrete, ker menim, da imam talent, da ujamem bistvo na obrazu in ustvarim realistično sliko. Dosti ljudi prepozna osebe z mojih risb, in to je zame največja pohvala.
Rišeš po trenutnem navdihu ali tudi po naročilu? Sodeluješ s svojimi likovnimi deli tudi na razpisih?
22
Naš kraj ■ marec 2017
Velikokrat svojim prijateljem in znancem narišem tudi kaj po naročilu. Njihovi odzivi, ko jim predam sliko, pa so nekaj najboljšega. Za zdaj se mi zdi, da še nisem tako dobra, da bi slike prodajala, vendar je to moj cilj za prihodnost. Nekajkrat sem tudi sodelovala na različnih razpisih. Vredno je omeniti, da sem pred leti narisala slovensko pevko Nino Pušlar in risbo poslala na ŠKL. Bila sem uspešna, saj sem se lahko z njo slikala za naslovnico njihove revije in z njo opravila intervju.
Približno koliko čas potrebuješ, da narišeš portret?
Za eno sliko si moram vzeti dosti časa, če hočem, da sem na koncu zadovoljna s svojim delom. Dobro je, če imam kakšen dan prost, da se že zjutraj usedem, zberem in do večera dokončam risbo. Največ mojih del nastane med počitnicami, saj imam takrat časa na pretek.
Imaš svojo najljubšo sliko?
Ena izmed mojih najljubših slik je upodobitev košarkarja Michaela Jordana, ki si jo lahko ogledate na razstavi.
Kaj še počneš v prostem času? Razmišljaš v smeri dodatnega izobraževanja na področju umetnosti?
Mislim, da sem precej umetniška duša, saj poleg risanja v prostem času rada tudi fotografiram in pišem. Vendar so to zame samo hobiji. Vem, da od umetnosti ne bi mogla živeti, zato sem trdno prepričana, da se naprej ne bom izobraževala na področju umetnosti. Sem pa tudi trdno prepričana, da ne bom pustila, da moj talent zamre, in ga bom še naprej nadgrajevala.
Manca, najlepša hvala, veliko uspehov ti želimo tudi vnaprej. ■
EJ, TI, PREKLOPI NA KNJIGO ...
In se nam pridruži na srečanju za mlade, kjer bomo nekaj besed namenili zanimivi knjigi z naslovom
GOLI (Iva Prochazkova).
Zaželeno je, da knjigo prebereš, vendar se nam vsekakor lahko pridružiš tudi, če knjige ne prebereš.
Bistvo je, da se bomo mladi družili in se imeli super!
Srečanje bo potekalo v PETEK, 28. APRILA, ob 18.30 v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje.
Goli
V romanu pisateljica mojstrsko ujame doživljanje in občutenje življenja mladih ter se dotakne njihovih temeljnih vprašanj
Vabljeni vsi mladi na druženje ob knjigi za najstnike, ki jo morajo prebrati tudi vsi odrasli!
Seznam dobitnikov Gallusovih priznanj ob 110 letnici delovanja
MoPZ Rafko Fabiani, ki jih je podelil JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica
Št.	IME IN PRIIMEK	ZASEDBA	KRAJ	Gallusova značka	Pevski staž (let)
1.	Anton Šinkovec	zborovodja	Bruhanja vas	častna	>50
2.	Alojz Erčulj	2. bas	Zagorica	častna	>47
3	Franci Zrnec	1.bas	Zdenska vas	častna	>45
4	Lado Gačnik	2. tenor	Zdenska vas	častna	>40
5	Tone Hrovat	2. tenor	Zdenska vas	častna	40
6	Jože Jeršin	2. tenor	Videm	častna	>40
7	Jože Novak	2. tenor	Videm	častna	>40
8	Albin Babič	1. bas	Podgora	Častna	>40
9	Ivan Zajec	1.bas	Videm	častna	>40
10	Rajko Ljubič	1.bas	Zagorica	častna	40
11	Janez Šuštar	2. bas	Podgorica	častna	>40
12	Anton Jakopič	2. bas	Podpeč	častna	>40
13	Stane Klinc	1. tenor	Cesta	častna	37
14	Franci Štih	2. bas	Cesta	častna	37
15	Slavko Jamnik	2. bas	Mala Ilova gora	častna	36
16	Viljem Jamnik	2. tenor	Mala vas	častna	35
17	Anton Cimerman	1. tenor	Podpeč	zlata	25
18	Marko Marolt	2. tenor	Videm	zlata	25
19	Janez Škulj	2. bas	Ponikve	zlata	25
20	Simon Volek	1. tenor	Cesta	srebrna	15
21	Martin Jamnik	2.tenor	Mala Ilova gora	bronasta	7
Poleg častnega priznanja je jubilejno priznanje za 51 let sodelovanja in 43 let vodenja MoPZ Rafko Fabiani prejel Tone Šinkovec.
Priznanje ob 110-le-tnici neprekinjenega delovanja pa je prejel tudi MoPZ.
Naš kraj ■ marec 2017
23
Koncert ob 110-letnici Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani
Ni veliko organizacij in skupin, ki bi delovale 110 let. Moški pevski zbor Rafko Fabiani že sodi mednje. V soboto, 11. marca, je zbor pripravil koncert ob visoki obletnici. V Jakličevem domu smo lahko prisluhnili dvanajstim pesmim, gost na koncertu pa je bil slovenski igralec Gregor Čušin.
Bojan Novak
Koncertno barko sta skozi pomladni večer spretno krmarila dirigent in vodja zbora Tone Šinkovec in izkušeni povezovalec Igor Ahačevčič. 29-članski zbor je v prvem delu zapel šest pesmi. Pri izvedbi prve, Domovina, sta se s solo vložkom izkazala Jože Babič in Jernej Klinc. Sledili sta duhovna pesem pravoslavnih korenin, Tebe poem, za njo pa zelo znana pesem Rafka Fabianija, Marijina. Pesem o rojstvu je kot solist odlično interpretiral Alojz Erčulj, prvi del pa sta zaključili pesmi Imel sem ljubi dve in Planinska.
Gost večera, dramski igralec Gregor Čušin, je odigral del svoje predstave Evangelij po Čušinu in navdušil občinstvo. Dobro razpoloženo občinstvo je bilo priča slovesni podelitvi priznanj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ivančna Gorica. Gospa Simona Zor-ko je predala bronasta, srebrna in zlata priznanja za večletno udejstvovanje v zboru. Prejemniki priznanj so navedeni posebej. Najdaljši aplavz in največ občudovanja sta požela Franci Zrnec, ki v zboru prepeva že 45 let, in Anton Šinkovec, ki je član zbora kar 51 let. Predsedniku zbora, Stanetu Klincu, je priznanje ob jubileju zbora izročila tudi predstavnica Kulturnega društva Dobrepolje, saj zbor deluje kot njegova sekcija.
V drugem delu koncerta je zbor zapel še šest pesmi (Spak, Katrca [solo: Milan Žnidaršič], Zdaj nča bom več hodil [solo: Klemen Babič], Pisemce, Vršiček na kvobčiču in Bratci veseli vsi). Ob koncu se je povezovalec v imenu zbora zahvalil župniku Francu Škulju za gostoljubje, saj zbor vadi v prostorih župnišča. Zahvala je šla tudi cvetličarni za dekoracijo. V imenu Dobrepoljcev pa se je g.
Ahačevčič zahvalil zboru za vse odlično odpete pesmi, ki že toliko let bogatijo našo kulturno dediščino.
Po uri in pol se je lep pevski večer
končal ob neformalnem druženju in pogostitvi. Pevcem želimo, da bodo tudi v prihodnje negovali dolgo tradicijo moškega petja v naših krajih. ■
O Rafku Fabianiju
Moški zbor nosi ime po župniku Rafku Fabianiju, ki je vodenje zbora prevzel leta 1942. Bil je prijazen in priljuden človek, sicer doma iz Šmarjete na Dolenjskem. Njegov oče je bil v Šmarjeti organist in tudi skladatelj in verjetno je Rafko prav po njem podedoval dar za petje. Igral je orgle, občasno pa je prijel v roke tudi harmoniko. Rad je bil v družbi veselih ljudi, predvsem pevcev. Do pevcev pa je bil župnik Fabiani tudi zelo zahteven, a jih je na koncu vedno pohvalil. Za zbor je dvakrat letno organiziral izlet v različne kraje po Sloveniji, in tako skrbel za dobro vzdušje.
Rafko Fabiani je napisal nekaj pesmi za otroške in mladinske zbore ter naredil več priredb za moški in mešani zbor. Verjetno najbolj znana njegova pesem je Marija, ljubiti, ki jo zbor pogosto poje tudi v sedanjem času. Rafko Fabiani je moški zbor vodil od leta 1942 do leta 1974, ko je zaradi srčne kapi umrl nenadne smrti med vožnjo v domači kraj. Pozneje se je zbor odločil, da se imenuje po njem.
24
Naš kraj ■ marec 2017
Intervju s Tonetom Šinkovcem
Toneta Šinkovca ni treba prav podrobno predstavljati. Njegovo delo na pevskem področju ne more ostati skrito. Že 51 let vodi Moški pevski zbor Rafko Fabiani in ob praznovanju 110-letnice zbora si je vzel nekaj časa, da je na kratko orisal svoj pogled na prehojeno pot.
Bojan Novak
G. Šinkovec, vodenje zbora ste prevzeli leta 1974, po smrti takratnega župnika Rafka Fabianija. Kako se spominjate tistih časov?
Dejansko sem prvič vodil zbor že na enem od civilnih pogrebov, še pred žu-pnikovo smrtjo. Ob Rafkovi smrti pa sem bil skoraj postavljen pred dejstvo, da vodim zbor. Že pred tem so nekateri takratni funkcionarji pritiskali name, da bi jaz prevzel vodenje zbora. Prej sem vodil že Dobrepoljski oktet in si niti nisem predstavljal, da bi vodil še zbor. Na srečo je bilo v zboru veliko izkušenih in dobrih pevcev, ki so bili v tistih prvih mescih odlična opora. Sem bil pa takrat mlad in se nisem prav vznemirjal, in moram reči, da nam je šlo zelo dobro. V tistem času mi je dal veliko nasvetov in podpore stric, ki je bil organist na Trsteniku.
Katerih prelomnih dogodkov se spomnite v teh 51 letih pod Svojim vodstvom?
Povedati je treba, da moški zbor vsaj na začetku mojega vodenja ni veliko pel. Včasih se ni pelo na vseh pogrebih tako kot danes. Vedno se je pelo na tiho nedeljo pri sv. Antonu (sedaj se na ta dan poje tudi na Vidmu) in pa na veliki petek.
Leta 1975 smo začeli nastopati na tednu obujanja tradicij NOB. Sicer pa je bilo takrat veliko proslav znotraj Iskre, ampak tam je pel bolj Dobrepoljski oktet.
Ko se je pojavilo več nastopov, smo začeli tudi intenzivneje vaditi. Vedno sem hotel, k temu stremim tudi še sedaj, da so pesmi odpete natančno. Nekje po letu 1980 smo začeli kot zbor nastopati tudi na pevskih revijah, tako občinskih kot regijskih.
Rekel bi, da je bilo delovanje zbora precej umirjeno in da nekih posebnih prelomnic ni bilo.
fl I
M
Kaj »vleče« moške, tudi odrasle, v zbor? Je to glasba, druženje, kombinacija obojega ali kaj četrtega?
V prvi vrsti gre za veselje do glasbe, do petja. Tisti, ki nima pravega veselja do petja, kmalu odneha. Danes je težava v tem, da je manj časa. Službe vzamejo več časa, mladi pa imajo tudi izven petja veliko obveznosti.
Veliko pojete na pogrebih. Si pevci težko utrgajo čas za petje na pogrebu, saj so danes službe res povečini daljše kot nekoč?
Ja, res je. Moram pa ob tem reči, da je v zboru nekaj takih pevcev, ki si vedno vzamejo čas, da pridejo na pogreb. Tudi če morajo vzeti dopust ali koristiti ure v službi. Brez teh požrtvovalnih pevcev petje na vseh pogrebih ne bi bilo mogoče.
Kaj je bil največji projekt, ki ste ga izvedli? Kateri nastop se Vam zdi najpomembnejši?
To je težko reči. Od nastopov in projektov moram zagotovo omeniti praznovanje 100-letnice zbora. Takrat smo se res zelo intenzivno pripravljali, tako pevsko kot organizacijsko. Takrat smo posneli tudi dve zgoščenki, eno s cerkve-
nimi, drugo s posvetnimi pesmimi. To je bil kar precejšen zalogaj, saj je bil zbor v takratni zasedbi najštevilčnejši.
Vsekakor pa so v spominu ostala gostovanja v tujini. Skoraj cel zbor je bil leta 2001 v Jeruzalemu. Že veliko prej, leta 1987, smo bili v švicarskem Einsi-edelnu. Pa tudi v Stuttgartu, v Pragi, v Parizu. Zelo mi je ostalo v spominu, ko smo peli na vrhu Eifflovega stolpa. Veliko ljudi se je zbralo in poslušalo. Res nekaj posebnega.
Vsekakor. V zboru vas je trenutno 33 pevcev. Kako ocenjujete delovanje zbora v današnjem času?
Pohvaliti moram vse pevce. Res se žrtvujejo, da se pesmi, predvsem na nastopih, zapoje dobro. Zbor šteje kar precej članov, zato je včasih seveda težko uskladiti želje in predvsem čas, a z voljo, ki je pevcem ne manjka, zmoremo tudi to.
Ste pevci prijatelji tudi sicer - ko niste na vajah ali nastopih?
Ja, skupina je zelo enotna in smo prijatelji. Glede na to, da smo iz manjšega kraja, se srečujemo tudi drugje, zato smo res povezani. Seveda ne vsi z vsemi, ampak lahko rečem, da smo med seboj dobri prijatelji.
Kako pa vidite prihodnost zbora? Verjetno si želite tudi novih pevcev ...
Vsaka obletnica je po eni strani nek mejnik. Tako kot po 100-letnici se bomo tudi po 110-letnici pogovarjali o željah in pogledih glede delovanja zbora v prihodnje. Verjetno bomo obdržali svoj železni repertoar (pogrebi, tiha nedelja, veliki petek), glede drugega pa se bomo odločili glede na zmožnosti. Seveda si vedno želimo pridobiti nove pevce, s tem zbor tudi nekoliko pomladiti.
Za konec pogovora želim poudariti, da sem na zbor zelo ponosen in da moram pevce tudi na tem mestu pohvaliti za vse, kar prispevajo k ugledu zbora. ■
Naš kraj ■ marec 2017
25
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
LITTLE JAZ IN DR. ČAS
Tistega dne, ko je žled polomil še zadnjo vejo Majerjeve domače lipe, na kateri je bil vrezan napis MICKA, ŽIVT JE VREDNO, ČE SKUP' BOVA ZA VEDNO, je pacient Urnič obiskal našo ambulanto. Po pregledu se je poslovil z besedami: »Čas pozdravi vse bolezni pa bo tudi moje ... « »Tako je,« sem spontano odvrnil in šele ko je pacient zaprl vrata, so mi prišle njegove besede do zavesti ... Kaj, kdo, Čas, ki vse pozdravi? Kdo pa je to, ne poznam nobenega dr. Časa, kje sploh dela ta človek ... bom doma pogledal na internet, da ga poiščem. Takoj ko sem prišel domov, sem sedal za računalnik, a vse, kar sem našel po vnosu besede ČAS, je bilo v zvezi s časom, se pravi z dimenzijo, ki zaporedno uokvirja življenjske dogodke. Nobenega zdravnika s tem priimkom, samo ena zdravnica, pa še ta je ginekologinja, tako da pacient zagotovo ni mislil nje. Verjetno je imel v mislih res čas in res verjame, da je čas tisti specialist, ki prekaša vso medicino na tem svetu. Odvrnil sem pogled od zaslona, se zastr-mel skozi okno v vrtnega palčka, sedečega na kosilnici, in začel razpredati misli o svojem razumevanju časa, ki tako ali drugače kroji usodo našega življenja. Da, čas je dimenzija brez repa in glave, samo enakomeren tok. Trenutek sedanjosti je nizajoče presekavanje tega toka z bolj ali manj ostrimi dogodki bivajoče žive in nežive materije. Človek kot zavedno bitje ostrino sekanja časa dojema glede na silo dogodka. Pomembnejši dogodki časovni trak sekajo z večjo ostrino, zato na naših možganih naredijo globlji odtis, manj pomembni imajo manjšo ostrino in njihov odtis je bled in izzvenevajoč. Še vedno stremeč v vrtnega palčka sem začel zavestno vklapljati posamezne profile svoje pameti. Najprej sem vklopil medicinskega, in ta me je takoj začel nagovarjati: medicina je tisoče in tisoče let razvijajoča se veda, ki je razvila toliko napredka na vseh svojih področjih, da je
ne more prekositi noben dr. Čas, pa četudi slovi po ne vem kako čudežnih ozdravitvah. Potem sem se spomnil, kako mi je nekoč pacient, ki je zbolel za virozo, rekel: »Kašljam, imam vročino in hripav glas, čez tri dni pa z bivšo ženo nastopava na pevskem tekmovanju PO LOČITVI SAMO ČAS ZDRUŽI DVEH GOLOBČK-OV GLAS.« Bil sem po eni strani zelo vesel, da se je pokazala priložnost za neke vrste spravo, hkrati pa sem se zavedal, da kljub razviti medicini in mnogim dobrim zdravilom ne morem biti prepričan, da bo pacient v treh dneh zdrav. Dal sem mu antibiotik, zdravila proti vročini, ka-šlju, kapljice za nos in vitamine. Naročil sem ga na kontrolo naslednji teden. Seveda je prišel, dobre volje, zato sem mislil, da sva z zdravili uspela. Pa sem se motil. Takole mi je odgovoril, ko sem ga vprašal, kako je šlo na tekmovanju: »Zdaj sem res že skoraj zdrav, a na tekmovanju sem bil še vedno hripav. K sreči pa je kljub temu vse skupaj izpadlo v redu. Tudi bivša žena je bila namreč hripava in tudi ona je imela zaradi viroze spremenjen glas. Vendar sta bila najina glasova spremenjena v take frekvence, da sta se v petju pesmi LJUBAV MOJA OPET GAZI PO ŽIVOTA MOGA STAZI zlila in ujela v prijetno sozvočje, tako da sva na koncu
zmagala. Zanimivo pa je, da moja bivša žena ni jemala za razliko od mene nobenih zdravil, pa je ozdravela v istem času kot jaz, to je v enem tednu. Zdaj vidim, da je veliko bolezni, ki se ne dajo pospešeno pozdraviti s še tako močnimi zdravili, ampak nas še najbolj pozdravi čas.« Še vedno z uprtim pogledom v vrtnega palčka se mi je pozornost osredotočila na njegov nasmešek, kot da bi mi hotel s porogom povedati: »Si videl, da je dr. Čas sposobnejši od tebe, a naj ti bo v tolažbo to, da ne samo od tebe, ampak od vse sodobne medicine. Brez dr. Časa se ne pozdravi nobena bolezen, pa četudi se zdravi s še tako dobrimi in učinkovitimi zdravili ali metodami.«
Nasmešek skulpture iz mavca mi je začel iti na živce, zato sem pogled usmeril v pisane kamenčke na dnu steklenega akvarija. V poigravanju lesketajočega se drobirja sem počasi vklopil v razmišljanje naslednji razumski profil, profil bolnika. Ta me je začel takoj nagovarjati, da kljub temu da je medicina močno napredovala, večina ljudi nima nič od tega, saj je treba za vsako diagnostično terapevtsko obravnavo toliko čakati, da gre bolezen naprej. Nato sem se spomnil zgodbe, ki mi jo je povedal prijatelj na natečaju za sodelovanje v kmetijski oddaji IZZIVI SODOBNE ŽIVINOREJE V ČASU POSTA. Natečaj organizira kmetijska zbornica v sodelovanju s sindikatom Slovenskega mesogojništva ravno v postnem času zato, ker je v tem obdobju smrtnost domačih živali toliko zmanjšana, da dajo presečne študije statistično značilne rezultate. Kmetje, ki oddajo svojo domačo
26
Naš kraj ■ marec 2017
žival v raziskavo, pred snemanjem oddaje podpišejo privolitev za darovanje organov teh živali v študijske namene. Letos so sicer naleteli na težave, ker so naleteli na protestni shod ribičev, ki so v času posta za 80 % bolj obremenjeni kot sicer. Na protestu so zato zahtevali spremembo zakonodaje in za čas 40-dnevnega posta izplačilo nadur s tako imenovano postno tarifo. A kljub težavam je oddaja tudi letos zaživela in v enem izmed odmorov mi je prijatelj opisal svojo grenko bolezensko izkušnjo: Povedal mi je, da je lani zbolel na pljučih, slika je pokazala neko senco. Poslali so ga na globinsko slikanje, a je dobil datum šele čez tri mesece. To se mu je zdelo predolgo, zato se je odločil za alternativno medicino, kjer so mu obljubili, da je njegova pljučna bolezen z njihovimi metodami ozdravljiva. Bil je vesel in optimističen, ni se več vznemirjal glede datuma globinskega slikanja, še več, vseeno mu je bilo, tudi če ga slikajo šele čez eno leto ... on bo itak ozdravel veliko prej po alternativni metodi. Sprva od navdušenja sploh ni bil pozoren na načrt alternativnega zdravljenja. Prepričan je pač bil, da ga bodo za denar zagotovo pozdravili brez čakalnih dob, brez čakanja v čakalnici in brez čakanja na izvide. Pa le ni bilo čisto tako ... prvi obiski so bili enkrat tedensko, po enem mesecu je še vedno kašljal in imel bolečine. Zdravitelj mu je rekel, da gre za bolezen, ki se ne pozdravi čez noč, da pa vidi z nevidnim energijskim pogledom skozi telo v njegova pljuča, da se kažejo znaki obnove. Takole mu je povedal: »Struktura obolelega predela pljuč je doživela šok s strani naših zdravilnih energijskih valov. Ker ti valovi luščijo obolelo tkivo s površine v globino, je njihov učinek odvisen od trdote bolnega tkiva, od njegove debeline ter od gostote telesnih ovojnic, skozi katere naši žarki potujejo. Da bo gostota teh ovojnic najprimernejša, morate trikrat na dan popiti naš univerzalni napitek Da-bi-bio-bilo plus, ki vam ga ponujamo z 20 % popustom. Naslednje kontrole bodo na 14 dni, po treh mesecih sledi ponovno analiza z nevidnim energijskim pogledom skozi telo, za katerega vam bomo takrat dali 30-% popust.« Ker je že toliko investiral v svoje alternativno zdravljenje, se je odločil, da se bo držal njihovega programa še do naslednje kontrole. Pil je Da-bi-bio-bilo
plus, hodil na 14 dni na energijsko valovna izpostavljanja svojega prsnega koša, ker pa se je stvar tako zavlekla, je vmes opravil še globinsko slikanje v sklopu »navadne« medicine. Ta je pokazala, da so pljuča v redu in da je bila senca pred tremi meseci samo znak blage pljučnice. Zato je bil pomirjen, »navadna« medicina je končno prišla do diagnoze in v njem se je potrjeval občutek, da je spet zdrav. Zato je popolnoma pomirjen počakal še na kontrolni pregled na alternativni sceni, ki je sledil po treh tednih od globinskega slikanja. Ko je prišel, je takoj povedal, da na pljučih slike ne pokažejo ničesar. A vseeno so želeli, da ga alternativci pogledajo še s svojimi očem nevidnimi metodami. Po diagnostičnem tretmaju so ga seznanili z naslednjimi ugotovitvami: »Gospod, vaša pljuča so se s pomočjo naših metod pozdravila. Vseeno priporočamo nadaljevanje uživanja našega napitka Da-bi-bio-bilo plus vsaj še pol leta. Vendar smo pri današnjem pregledu ugotovili, da imate neko bolezensko dogajanje na jetrih, zato vam svetujemo naš jetrno obdelovalni očiščevalni program, ki traja 3 mesece .« Takrat pa je imel vsega dovolj, zahvalil se jim je za sodelovanje, se poslovil in na koncu še povedal svoje z besedami: »Nič boljši niste od navadne medicine. Vidim, da je tudi pri vas še najkoristnejši čas, ki pozdravi, kar se pozdraviti da. Prepričan sem, da bi se zdravil tri mesece tudi, če ne bi obiskoval vaših čudežnih tretma-jev.« Kar precej neprijetno je ta zgodba presunila moj razum s perspektive bolnika. V tej zgodbi je spet čas odigral ključno vlogo v fazi zdravljenja, in to pri dveh branžah medicine: pri klasični in pri alternativni.
Zbistril sem počasi svoje misli ob pogledu na migetajočo podobo akvarijske vode in si začel postavljati različna vpra-
šanja. Kaj je čas v medicini? Je to kriterij, ki odloča o naši bolezenski usodi? Je to zgolj merilo za okvirjanje preteklih in prihodnjih dogodkov, s pomočjo katerega človek spoznava značilnosti posameznih bolezni, delovanje zdravil in podobno? Je čas v medicini nekaj dobrega ali nekaj slabega? Težka vprašanja, ki ponujajo veliko različnih odgovorov ... Čas je predvsem ogledalo našega življenja. Če z življenjem nismo zadovoljni, želimo, da teče čas hitreje, kot da ga hočemo premagati. Če smo z življenjem zadovoljni, želimo, da teče čas počasneje, kot da ga hočemo ustaviti. A čas je za naše vmešavanje zelo izmuzljiv, hkrati neskrčljiv in neraztegljiv, kot tekmec pa potrpežljiv in neuničljiv, tako da zmaga prej ko slej. Zato je na nek način čas res dr. Čas, doktor vseh doktorjev. Največji specialist za vse bolezni. K njemu pridemo prej ko slej vsi. In to brez napotnice. A ko nas vzame v roke, takrat ugotovimo, da je dr. Čas kot zdravitelj zoprn, trmoglav, nerazumevajoč in netolažilen. Ko smo izpostavljeni učinkom njegovih metod, nam postane žal, da smo dopustili, da smo odvisni od njegovega zdravljenja. Zato je najbolje, da naredimo vse, da do dr. Časa kot zdra-vitelja pridemo čim kasneje; najbolje šele takrat, ko nas do njega pripeljejo tegobe starosti, ne pa kakšna predstarostna bolezen. Da bi to dosegali v največji možni meri, se izogibajmo alkoholu, cigaretam in nezdravi hrani ter se posvetimo telesni dejavnosti, zdravim sprostitvam ter zdravemu prehranjevanju. Če bomo v takem načinu življenja vztrajni, nepopustljivi in odločni, bomo kljubovali vsem boleznim v največji možni meri. Naše življenje bo podobno veji lipe, ki bo preživela napad tudi največjega žleda in na kateri bo leta in leta izstopal globoko zarezan napis: ZDRAV NE BOM ZA VEDNO, A TRUDIT' SE JE VREDNO! ■
Novo v ambulanti na Vidmu
Obveščamo vas, da od 1. 3. 2017 deluje antikoagulacijska (trombotična)
ambulanta tudi na Vidmu. Vsi, ki ste vodeni v antikoagulacijski ambulanti Grosuplje, se lahko dogovorite za prehod na obravnave v zdravstveni postaji videm. Ambulanto vodi dr. Mervič ob sredah med 15.00 In 17.00 uro.
Naš kraj ■ marec 2017
27
Zdravje v vrtcu - rojstni dan
V letošnjem šolskem letu sodelujemo tudi v projektu »Zdravje v vrtcu« v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Letošnja tema je »Rojstni dan«. Mi pa vam predstavljamo, kako ga izvajamo v vrtcu. V ta namen smo izdali tudi zgibanko, s katero želimo pokazati, da se rojstni dan lahko praznuje na drugačen način (brez slaščic in drugih dragih materialnih dobrin).
Mojca Mlakar, koordinatorica Zdravja v vrtcu
Praznovanje rojstnega dne v vrtcu je za otroka izrednega pomena. Za otroka je to morda najpomembnejši praznik. S praznovanjem posameznikovega rojstnega dne tudi druge otroke navajamo na družabnost in izkazovanje pozornosti v medsebojnih odnosih. Rojstni dan je priložnost za spodbujanje razvoja, pozitivnih čustev in družbenih odnosov pri otroku. Praznovanje naj bi bilo nepozabno doživetje. Pri praznovanju se poskušamo čim bolj približati vsebinam, ki otroka zanimajo, zato si pripravimo praznovanja, ki so tematsko različna (šport, gibanje, ples, petje, branje, lepotičenje, raziskovanje, ustvarjanje, gledališče). Otroku lahko pripravimo praznovanje, kjer vključujemo njegove ideje, interese, in če se le da, ga vpletamo v celotne dejavnosti in tako vsakemu otroku omogočimo doživljanje ugodja, zadovoljstva, zavedanje lastne vrednosti in individualnosti ter sreče. Naš cilj naj bo, da otrok dobi občutek, da je bil to njegov dan.
Pomembno je, da otrokom pokažemo, da je odnos do praznikov pomemben, saj kaže naš odnos do samega sebe, soljudi in do družbe nasploh. Ker se v vrtcu zelo pogosto srečujemo s praznovanjem rojstnih dni, je pomembno, da otroci osvojijo zavedanje, da ta dan ni povezan le s hrano, ampak da je to dan, poln veselja, druženja in čustev. To se otrokom posebej vtisne v spomin. Pomembno je, da se da poudarek na doživetja, ne na darila, stvari, hrano ... Navade, ki jih bodo otroci pridobili v otroštvu, bodo določale doživljanje praznikov tudi v odraslem obdobju.
BIBE
Rojstni dnevi v skupini Bibe potekajo brez slaščic in hrane, prinesene od doma. S starši smo se na prvem roditeljskem sestanku dogovorili, da bodo otroci rojstni
prinese, ostane v vrtcu, otroci pa jih bodo ob koncu leta odnesli domov. Slavljenec dobi tudi darilo, in sicer igro »živalska pokrivanka«, ki sva jo pripravili strokovni delavki, ter plakat z odtisi dlani otrok, ki ga naredimo tisti dan.
Žoge nam tako vsak dan služijo kot imeniten pripomoček za gibanje, igro ali zgolj za pozdrav in raziskovanje v jutranjem krogu.
Slavljencu namenimo tisti dan nekoliko več pozornosti kot drugim, tako da otrok začuti lastno pomembnost ter obenem pripadnost in povezanost s skupino.
ČEBELICE
Na prvem roditeljskem sestanku smo se s starši dogovorili, da ob praznovanju rojstnega dne otrok v vrtec prinese svojo najljubšo knjigo. To predstavi otrokom sam ali s pomočjo vzgojiteljice.
dan v vrtcu praznovali tako, da vsak otrok ob na ta dan od doma prinese žogo. Z žogo se z otroki v jutranjem krogu pozdravimo in si jo ogledamo, nato sledijo prižig in pihanje svečk na torti, petje pesmice, ples in voščilo. Žoga, ki jo otrok
28
Naš kraj ■ marec 2017
Knjigo podpišemo, nato pa ostane celo leto v knjižnem kotičku, kjer si jih otroci lahko tudi izposojajo. Vsakodnevno si jih ogledujejo in si sami med seboj pripovedujejo zgodbe. Slavljencu zapojemo toliko pesmic, kolikor ima svečk na »papirnati« torti. Zaplešemo ples za rojstni dan in voščimo. Otroci mu narišejo risbice, kot darilo pa prejme eko družabno igro »čebelice v panj«, ki sva jo izdelali vzgojiteljici iz odpadnega materiala.
MEDVEDKI
V oddelku 3-6 let z otroki praznujemo rojstne dneve na tak način, da vsak posameznik ob praznovanju v vrtec prinese knjigo (pravljico, slikanico, enciklopedijo), ki mu je všeč. Na torti, ki j e narej ena v ta namen, imamo pripravljene svečke, ki jih slavljenec upihne. Zapojemo mu pesmice ter voščimo. Preberemo knjigo, ki jo je prinesel, jo označimo z njegovo fotografijo in postavimo v knjižni kotiček, kjer bo na voljo vsem otrokom do konca šolskega leta.
Po predhodnem dogovoru s starši pri nas praznujemo rojstne dneve na zelo zanimiv način. Slavljenec je na dan praznovanja v središču pozornosti. On je ta dan dežurni, ki poskrbi za delitev prtičk-ov in pribora pri obrokih ter za urejenost igralnice. V jutranjem krogu poskrbi za štetje prisotnih otrok, pove, kdo manjka, označi vreme na koledarju in današnji dan. Nato mu zapojemo pesmice, sla-vljenec upihne svečke na improvizirani torti in vsi mu zaploskamo.
Sledi akcija, ki jo pripravijo družine. Nekateri prinesejo od doma igrače, s katerimi se vsi otroci igrajo, drugi prinesejo pravljico, ki jo skupaj preberemo, ali milne mehurčke, ki jih pihamo na igrišču. Nekateri starši z otroki pripravijo cele delavnice (pobarvanke, izdelavo konj, nekaj staršev pa celo pride ta dan v vrtec in pripravi delavnico za otroke - izdelovanje smrečic). Rojstni dnevi so v naši skupini zanimivi ne glede na to, da ni slaščic. Otroci uživajo in se imajo lepo.
METULJČKI
Slavljenec na glavi nosi krono. V jutranjem krogu zapojemo pesem Vse najboljše, otrok piha svečke na torti, potem pa zapojemo še toliko pesmi, kolikor let je star. Vsak otrok potem vošči slavljencu in gre narisat risbo za album. Drugi del pa je v domeni otroka in starša (plesna ura, gibalna ura, ustvarjanje s plaste-linom, igre z baloni, rajanje ob glasbi, družabne igre). Za ves material poskrbijo starši. Posladkamo se s sadnimi nabodali pri lepo pripravljeni mizi. Darilo je igra spomin, pripravljena iz odpadnega materiala.
Naš kraj ■ marec 2017
29
ZAJČKI
Praznovanje rojstnega dne v vrtcu je za otroka najpomembnejši praznik. V garderobi na oglasno desko obesimo fotografijo otroka in oznanimo, kdo je slavljenec oz. slavljenka. V jutranjem krogu otrok, ki ima rojstni dan, sedi na posebnem stolu. Skupaj zapojemo toliko pesmic, kolikor let ima otrok, ki praznuje. Nato otrok piha svečke na torti. Zapojemo Vse najboljše in Danes smo vsi hi, hi, hi. Potem otroku voščimo, podarimo darilo, ki ga izdelava vzgojiteljici, in narišemo risbico. V okviru prazničnega dne vpletemo ideje in interese otrok v celodnevne dejavnosti ter tako vsakemu otroku omogočimo, da dejavno sodeluje pri organizaciji in izvedbi praznovanja in ob tem doživlja ugodje, zadovoljstvo in srečo.
Rojstni dan praznujemo brez sladkarij in raznih sokov. Otroku največ pomeni, da pihne svečko na torti in je slavljenec z veliko začetnico.
Rojstni dan je osebni praznik, ki ga posameznik praznuje na dan svojega rojstva. Je najbolj razširjen praznik v mnogih kulturah. Obdarovanje slavljenca na njegov dan rojstva je običaj, ki je navadno vezan na rojstnodnevne zabave v krogu družine ali prijateljev. Praznovanje rojstnega dne je splošno razširjena navada, ki temelji na družabnosti, in je povezana s praznično prehrano in nekaterimi stalnimi sestavinami. To je torta s svečkami in darili. (Bogataj 1988) ■
Pust v vrtcu Ringaraja
Vsako leto se v vrtcu pripravljamo na pustni torek. Tudi letos smo v oddelkih pripravili dejavnosti na temo pusta. Otroci so se seznanjali s pomenom pusta in pustnimi običaji. Vzgojiteljice smo jim pripravile zanimivo literaturo, ki smo si jo izposodili v krajevni knjižnici. Otroci so skozi literaturo spoznali značilnosti pusta po različnih delih Slovenije.
Tanja Tegel, Sabina Novak
V naši dolini razlikujemo med poni-kovskimi in zagoriškimi mačkarami. V oddelkih smo izdelali plakate, na katere so otroci prilepili slike maškar, ki so jih strigli iz reklamnih letakov. Hvala vam, dragi starši, da ste nam pomagali pri zbiranju reklamnih letakov in fotografij, ki ste jih sami posneli. Naučili smo se tudi pesmice na temo pusta.
Ogledali smo si kratek film o zago-riških mačakarah. S tem smo vzgojiteljice želele otrokom približati pomen pusta in običaje našega kraja. Nekateri otroci s tem premagajo strah do šemljenja in pustnih šem.
Vzgojiteljice smo si letos same izdelale pustne kostume. Poskrbele smo tudi za okrasitev vrtca. Otroci so z različnimi likovnimi tehnikami po-
slikali očala, ki smo jih razobesili po garderobah vrtca.
Vrhunec je bil seveda pustni torek. Kljub šolskim počitnicam je bilo ta dan v vrtcu veliko pustnih šem. S svojim obiskom so nas presenetili otroci skupin Medvedki in Zajčki iz Kompolj. Vsi smo se odpravili v šolsko telovadnico, kjer smo skupaj zaplesali. Med pustnimi šemami so tudi letos prevladovali risani junaki. Pri dečkih je bil to Spiderman pri deklicah pa Ana in Elza. Zahvaljujemo se gospodu Fran-ciju Zrnecu, ki je poskrbel za glasbeno ozvočenje in vrtel glasbo po željah vzgojiteljic in otrok.
Bilo nam je lepo, želeli bi si več takšnih dni, da bi se lahko skrili za masko in počeli vse tisto, kar nam je v vsakdanjem tempu življenja nedosegljivo. ■
"Kako siv bi bil tek našega življenja, če bi ne bil prepleten s prijateljstvom in ljubeznijo." Thomas More
30
Naš kraj ■ marec 2017
Dobrepolje, dolina sožitja z bogato tradicijo kulture, vrednot in kulinarike
V okviru programa EKOŠOLA in s projektom ODGOVORNO S HRANO smo se strokovne delavke vrtca Ringaraja in učitelji ter učenci OŠ Dobrepolje v soboto, 11. 3. 2017, udeležili sejma Altermed v Celju. Strokovne delavke smo predstavile celoletni projekt našega vrtca z naslovom DOBREPOLJE, DOLINA SOŽITJA Z BOGATO TRADICIJO KULTURE, VREDNOT IN KULINARIKE.
Andreja Škulj in Ema Zajc,
koordinatorici projekta
V vrtcu so v okviru projekta otroci celo leto v najrazličnejših načrtovanih in nenačrtovanih dejavnostih spoznavali pozitiven in odgovoren odnos do lokalno pridelane hrane in njene predelave ter se ozaveščali o pomenu zmanjšanja količine zavržene hrane. Z aktivnim učenjem iz lastnih izkušenj so pridobivali nova znanja, spoznanja in se v igri nezavedno učili. Ob nezavednem sodelovalnem učenju so otroci razvijali občutek zadovoljstva in uspeha.
Velik poudarek smo namenili sodelovanju z lokalno skupnostjo in širšo okolico ter vzpostavljanju, vzdrževanju in uživanju v medsebojnih odnosih. Otroke smo spodbujali k zdravemu načinu življenja in spoznavanju pomena sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja različnosti.
Osrednji dogodek sta bila tradicionalni pohod z lučkami in dobrodelna pred-praznična tržnica, kjer smo obiskovalcem na stojnicah ponudili najrazličnejše izdelke, velik poudarek je bil namenjen domače pridelani oz. predelani hrani, in
sicer smo pripravili domače jabolčne kr-hlje, kis, marmelado, medenjake, zeliščne čaje in medene sveče. K sodelovanju smo povabili domača društva. Ta so se predstavila s svojimi izdelki in značilnimi jedmi našega kraja.
Vonj po domačnosti je na dogodku združil vse generacije in nas ob zbiranju prostovoljnih prispevkov za sklad vrtca medsebojno obogatil.
Na sejmu smo obiskovalcem ponudili medenjake in domača jabolka ter jim prikazali utrinek projekta in dela v svojem vrtcu.
Učenci so na sejmu pod vodstvom učiteljic predstavili jabolčni kruh oziroma jabolčno potico pod naslovom Sladica nekoč. Namen predstavitve je bil pokazati, kako se lahko uporabijo zdrava domača jabolka.
Z uporabo različnih čutil so otroci in učenci naravo dojemali celostno in se ob tem učili spoštljivega, odgovornega ter naklonjenega odnosa do vsega, kar nas obdaja in bogati.
Na sejmu so se pri naši stojnici ustavili številni obiskovalci, komisija in predsednik vlade g. Miro Cerar. Obiskovalci so bili nad učenci, njihovim nastopom
v folklornih oblačilih, sporočilom, ki so ga predajali, okusom jabolčnega kruha, medenjakov in domačih jabolk vidno navdušeni.
Na tem mestu se želimo za sodelovanje zahvaliti gospema Nadi Lunder in Ivanki Zrnec, saj ta projekt tudi zaradi medgeneracijskega sodelovanja bogati naše učence, otroke in vse nas ter jih spodbuja k odgovornemu ravnanju s hrano in spoštovanju tradicije.
Zahvala gre tudi g. Davidu Jakopiču za donacijo domačih jabolk in vsem, ki so sodelovali pri zbiranju domačih jabolk različnih sort, vsem strokovnim delavkam vrtcev Ringaraja in Ciciban, strokovnim delavcem OŠ Dobrepolje in vsem, ki so bili aktivno udeleženi pri omenjenih projektih. ■
Naš kraj ■ marec 2017
31
Ureditev okolice vrtca in šole v Kompoljah
V vrtcu (DE CICIBAN) že nekaj časa posvečamo veliko pozornosti urejanju okolice, ki bo po naših merilih in željah ter bo otrokom nudila možnosti za igro in učenje. Po koncu zime je bila okolica vrtca videti bolj ali manj žalostna, zato ji je treba »vdihniti življenje« oziroma jo obnoviti.
Mateja Lohkar in Mojca Mlakar
Skupaj s starši smo se odločili, da s popoldansko delovno akcijo uredimo okolico vrtca in šole, pometemo dovoz do šole, uredimo zeliščni in zelenjavni gredi, zasadimo jagodičevje (ribez) in pomladimo jablane, ki so bile nege že zelo potrebne. Z delom smo začeli ob 15. uri. K ureditvi okolice so pristopili veliko staršev z otroki skupine Zajčki in babica Zora, kasneje so za delo poprijeli tudi učenci PŠ Kompolje. Za pravilno rez ja-
blan sta poskrbela g. Janez in g. Milan.
Skupaj stremimo k temu, da bi površine v okolici vrtca postale zanimivo in bogato učno okolje, zato jih urejamo s cvetličnimi gredicami, urejenima gredama za zelenjavo in zelišča, na novo pa smo umestili tudi kotiček za jagodičev-je. Prostor ob vrtu smo namenili kom-postniku in hotelu za žuželke. Del naše zelenice bomo v prihodnosti obogatiti še s čutno potjo. Posledično nastaja in se oblikuje pozitivna ustvarjalnost, ki je temelj za kakovostno nadgradnjo spod-
bujanja otrokove radovednosti, njegove ustvarjalnosti in akcijskega odnosa do okolja in narave. Površine okoli našega vrtca opazujejo in spremljajo vsi otroci, nudijo nam številne možnosti za raziskovanje, opazovanje in tudi aktivno sodelovanje.
Delovno akcijo smo zaključili ob kmečki malici in z zadovoljnimi obrazi otrok in nas odraslih, ker smo okolico res čudovito uredili.
Hvala vam, dragi starši! ■
32
Naš kraj ■ marec 2017
15 let delovanja Otroške folklorne skupine OŠ Dobrepolje
Otroški ljudski plesi in rajalne igre so pomemben del kulturne zapuščine vsakega naroda. Ob ohranjanju otroških ljudskih plesov prihaja do poustvarjanja kulturne dediščine, s katero prikažemo zgodovino naroda. Tu se kaže primerjava življenja nekoč in danes. Otroci poustvarjajo nekdanje plese, igre, šege in navade. Ko otroci spoznavajo ljudski ples, se seznanjajo z nekdanjim življenjem, spoznavajo šege in navade, in tako spoznavajo preteklost svojega naroda.
Na drugi delavnici so učenci izdelovali in spoznavali igro mlin. To dejavnost sta vodili Mojca Pugelj in Cvetka Košir. Učenci so se lahko vključili tudi v gospodinjsko dejavnost in so pekli piškote. Vodji skupine sta bili Mateja Hočevar in Karmen Kljun.
Zelo številna skupina učencev se je ukvarjala z izdelki iz ličkanja, za kar sta zaslužni vodji skupine Dušica Hočevar in Breda Božič. Precejšnje število učencev je izdelovalo pletene košare, za kar se imamo zahvaliti Majdi Blatnik in Petri Andolšek-Žagar.
Ljubitelji glasbe so lahko izdelovali preprosto zvočilo žabico in se ukvarjali s petjem ljudskih pesmi. To skupino so vodile Valentina Ugovšek, Mateja Javor-šek in Barbara Režek.
Učenje na harmoniko je vodil naš odlični glasbenik Jernej Oblak.
Delavnico likovnega ustvarjanja sta vodili Tina Gačnik in Kristina Jazbinšek-Volk. Tudi tu je sodelovalo precej učencev.
Pestra izbira nezahtevnih delavnic je pritegnila množico učencev, saj je vsakdo lahko našel sebi primerno delavnico. Iskrena zahvala in čestitke glavni vodji in organizatorki Martini Prhaj in vodjem posameznih delavnic. Učenci bodo prav
Matej Kalan
Folklorna dejavnost na podružnični šoli Ponikve se je začela leta 2001. Leta 2006 je bila ustanovljena starejša folklorna skupina na OŠ Dobrepolje. V mlajši skupini so učenci od drugega do četrtega razreda, v starejši pa od petega do devetega razreda. Državnih srečanj so se udeležili sedemkrat.
Učenci so ob 15-letnici lahko sodelovali na različnih delavnicah, povezanih z načinom življenja nekoč in s folkloro.
V ponedeljek, 20. marca, so bile delavnice za razredno stopnjo. V Modri dvorani Jakličevega doma so učenci spoznavali najbolj znane rajalne igre: potujemo v Jeruzalem, lepa bela lilija, gnilo jajce, kačo
viti, polža zvijat. To dejavnost sta vodili Špela Bobnar in Lucija Pustotnik.
V	veliki dvorani so učenci spoznavali stare ljudske plese in se s tem uvajali v folklorno dejavnost. Pohvaliti velja, da so se v to dejavnost vključili tudi nekateri učenci prvih razredov in celo učenci iz Strug. Vodji skupine sta bili Martina Prhaj in Anja Tekavčič.
V	telovadnici so učenci spoznavali stare igre: ali je kaj trden most?, lovljenje rutke ipd. To dejavnost sta vodila Andrej Antonič in Andrej Škantelj.
Učenci so tudi spoznavali izdelovanje in igranje igre človek, ne jezi se! Vodje delavnice so bile Valerija Tkalčič, Marija Hočevar in Darja Macuh Miščič.
Naš kraj ■ marec 2017
33
gotovo današnji dan ohranili v lepem spominu.
Tudi učenci predmetne stopnje od 6. do 9. razreda so si lahko izbrali različne delavnice. Izvajale so se v sredo, 22. marca 2017. Tudi ta dan so na matično šolo prišli učenci iz Strug. Dekleta in en fant so pripravljali jabolčno potico, orehove štrukeljce, pehtranove štrukeljce, ajdove štruklje s figami ter ajdove štruklje z mesom. Delavnico so vodile Dragica Volek, Ema Zajc, Tina Kurent in gostji Nada Lunder ter Ivanka Zrnec. Skupina je pripravila veliko priboljškov za petkovo pogostitev.
Manjše število učenk in dva učenca so pletli šale. Vodje skupine so bile Slavka Centa, Darja Macuh Miščič in Ema Sev-šek. Veliko število učencev je izdelovalo diagrame iz anketnih vprašalnikov, povezanih s folkloro. Delavnico sta vodili Magda Strnad in Renata Pelc.
Precejšnje število učencev se je ukvarjalo z izdelovanjem zobotrebcev. Vodje skupine so bili Mateja Javoršek, Marija Babič in Meta Laharnar ter gostji Darja Erčulj in Anka Babič.
Zelo majhno število učencev je spo-
znavalo skrivnosti izdelovanja metel. Skupino sta vodila Alojz Erčulj in Alenka Leskovar. Učenci so tudi spoznavali skrivnosti izdelovanja panovih piščali ter se ukvarjali s petjem pesmi. Vodji skupine sta bili Valentina Ugovšek in Aleksandra Hojnik.
Pletenja košar so se učili učenci pod vodstvom Janeza Zgonca in učitelja Andreja Antoniča. Dobrepoljske ljudske pesmi so prevajali v angleščino učenci pod vodstvom profesoric angleščine Helene Erčulj, Jasmine Gujtman ter Kristine
Jazbinšek-Volk.
Učenci so se tudi navdušili nad vezenjem prtičkov, za kar ima največ zaslug Majda Blatnik. Princeske so oblikovale učenke pod vodstvom Barbare Re-žek. Zelo majhna skupina je oblikovala programski list pod vodstvom Barbare Blatnik in Svetlane Jakimovski Rodič. Zelo veliko učencev je sodelovalo pri učenju ljudskih plesov. V to delavnico so se vključili številni učenci, ki ne obiskujejo folklore in so pokazali veliko nadarjenost. Delavnico sta vodila odlična folklornika Žiga in Kaja Prhaj ter seveda Martina Prhaj.
Tudi na predmetni stopnji moram pohvaliti pestro izbiro nezahtevnih delavnic, ki so pritegnile veliko število učencev, ki so lahko našli sebi primerno delavnico. Tudi za sredo se moramo zahvaliti in čestitati glavni vodji in organizatorki Martini Prhaj ter vodjem posameznih delavnic in zunanjim sodelavcem. Tudi na predmetni stopnji bodo učenci ta dan ohranili v najlepšem spominu.
V naslednji številki pa si boste lahko prebrali poročilo s prireditve v čast 15-letnici folklore. ■
Opazovanje nočnega neba
Z osmošolci se pri fiziki vsako leto srečamo z osnovami astronomije. Da pa ne bi ostalo zgolj pri teoriji, smo se z osmošolci v Strugah dogovorili še za praktični del - opazovanje.
Barbara Blatnik
Kar nekaj časa smo čakali na pravo vreme, saj veste, biti mora jasno in seveda ne premrzlo. V ponedeljek, 20. 3. 2017, je bilo vreme takšno, kot smo si ga lahko le želeli, Luna je vzšla šele sredi noči, župan pa je ugodil tudi naši prošnji in za eno noč so izklopili javno razsvetljavo.
Pri izvedbi nam je s svojo opremo in znanjem pomagal Jernej Oblak iz Astronomskega društva Pegaz. Najprej smo s pomočjo Velikega voza poiskali Severnico, ogledali smo si ozvezdje Oriona, Dvojčkov, zvezdo Sirij, ki je najsvetlejša zvezda na naši polovici neba, Plejade, razsute in kroglaste zvezdne kopice, dočakali pa smo tudi vzhod Jupitra. To je največji planet, poleg njega pa smo videli tudi tri njegove lune.
Opazovanje je dragocena izkušnja za učence. Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujem Jerneju Oblaku, učiteljici Mojci Pugelj, za fotografije pa g. Janku Nosetu. ■
34
Naš kraj ■ marec 2017
Literarni natečaj »Naravne in druge nesreče -Pozor, nevarne snovi!« - spet množičen uspeh naših osnovnošolcev
Ema Sevšek
Učenci JVIZ OŠ Dobrepolje po razpisu literarnega in likovnega natečaja Republike Slovenije Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje z naslovom Pozor, nevarne snovi! niso ostali ravnodušni, saj so že nemalokrat slišali, brali ali celo videli, kako je marsikateri otrok postal žrtev zanimivih »bombončkov« - tablet, čistil, baterij, barv, lakov, kozmetičnih izdelkov, ki jih odrasli niso shranili tja, kamor sodijo, daleč stran od dosega otrok.
Pobrskali so po spominu, se s starši in starimi starši usedli za mizo in bese-
de so se povezovale v stavke, povedi, ki so jih mladi zapisali in spletli v zanimive doživljajske spomine, v malih glavicah so se porajale številne domišljijske pripovedi o ravnanju z izdelki, ki nam lahko olajšajo življenje, ob nepravilni, nepazljivi ali čezmerni uporabi ter nepravilnem shranjevanju pa lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje in okolje. Tako so ozavestili, da s preventivnim znanjem in ravnanjem lahko nekatere nesreče preprečimo, pri drugih morda zmanjšamo škodo, lahko pa celo sebi ali komu drugemu rešimo življenje.
Na natečaju, ki je že vrsto let razpisan za vse stopnje osnovnošolcev in tudi za predšolske otroke in za katere-
ga je naša šola lani prejela pohvalo za najaktivnejšo šolo v regiji na področju ozaveščanja zaščite in reševanja, so tudi tokrat sodelovali učenci 2. in 3. triletja, najmočneje pa so regijsko komisijo prepričali literarni zapisi petošolke Fri-de Petelinšek (mentorica Anja Tekav-čič), šestošolca Jake Grandovca in dveh učencev 7. b razreda Maja Čmrleca in Erika Ašiča (mentorica Ema Sevšek). Nagrajencem iskreno čestitamo!
Na regijski ravni nagrajena besedila bodo poslana v nadaljnjo presojo na državni ravni; nadejamo se, da bomo, tako kot lani, lahko poročali tudi o državnem uspehu katerega od naših učencev. ■
Nevarne snovi niso igrače
Nekoč je v nekem mestu v majhni hiši živel deček po imenu Peter. Imel je mlajšega bratca Simona, ki ga je imel najraje na svetu. Po cele dneve sta se skupaj igrala in preživljala brezskrbno otroštvo, ki pa ni trajalo dolgo, saj je Simonu za vedno pustilo življenjski pečat.
Nekega majskega dne so ju starši pustili sama doma, saj so mislili, da sta že dovolj odrasla. Preden so odšli, so jima odločno rekli: »Shrambo pustita raje kar pri miru, da se ne bo še kaj zgodilo!« Otroka sta le pokorno prikimala in starši so odšli ter zaklenili vrata za sabo. Otroka sta se začela igrati s kockami, a ju je zamikalo, da bi za en dan postala detektiva. Tako sta poiskala pripomočke in se urno odpravila po hiši naravnost proti shrambi, saj sta pozabila, kaj so jima starši naročili. Ko sta prispela do shrambe, je Simon vrata previdno odprl. Vrata so zaškripala in že sta se znašla v dokaj veliki shrambi. Hitro sta odpirala predale, dokler nista prišla do zadnjega, kjer so bila shranjena zdravila. Hotela sta ga odpreti, a ni šlo. Poskušala sta in poskušala, ko se je predal po dolgem času končno pokoril in priznal poraz. Vsa zdravila, ki so jih imeli doma, so bila zdaj pred njima, tako rečeno že kar v njuni roki, a onadva sta nepremično obstala s široko odprtimi očmi in usti. Še nikoli poprej nista videla toliko različnih vrst zdravil, vse od lekadola pa do antibiotikov. Po dolgem času molka je tišino pretrgal Peter. »No, pa pojej tole, Simon, če si upaš,« je rekel Peter ter bratu pred oči tiščal polno pest antibiotikov. Simon je zaradi strahu, da bi ga brat zmerjal za revo, odgovoril: »Prav, pa bom.« Ter v nekaj sekundah pogoltnil vse do zadnje tablete. Kar naenkrat sta ga začela boleti trebuh in glava. Začel je vpiti: »Peter, po-
magaj, pokliči pomoč!« Peter je hitro odklenil vrata ter stekel po zelenici do babice, ki je bila tudi njihova soseda. Babica je v trenutku stala pred svojim vnukom, ki je žalostno ležal na tleh. Hitro je poklicala reševalce, in ti so prišli zelo hitro. Simona so nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Tja so prihiteli tudi starši, ki so se zelo prestrašili. Zdravnik je staršem in Petru povedal, da so Simona pripeljali zadnji trenutek, da so ga še lahko rešili. Ko je Peter to slišal, je začel jokati. Staršem je priznal, da je on prepričal Simona, naj poje tablete. Starši so bili nad njegovim priznanjem začudeni, saj so mislili, da je Peter pametnejši. Po dolgem pogovoru pa so mu odpustili. Dogovorili so se, da se to ne bo nikoli ponovilo. Čez nekaj dni se je Simon zdrav vrnil domov. S Petrom sta se dogovorila, da bosta od sedaj naprej podobne podvige opustila. A je vseeno zaspal. Zvečer so se vsi, vključno z babico, veselili Simonovega okrevanja. Najbolj vesel pa je bil Peter, ker ga je imel med vsemi najraje.
Petra in Simona je ta dogodek zelo zaznamoval in od takrat naprej otroke po vsej Sloveniji opozarjata, da nevarne snovi niso igrače.
Jaka Grandovec, 6. a
Zabojnik
Sem zabojnik za nevarne odpadke. Stanujem ob reki. Vsake toliko časa vame vržejo nevarne odpadke, kot so barve, laki, olja, čistila, zdravila, žarnice, baterije in podobno. Nato pridejo smetarji, me primejo ter vse nevarne odpadke stresejo iz mene v smetarski tovornjak. Nato pa rečejo: »Pa pojdimo še drugam!«
Naš kraj ■ marec 2017
35
Tako se ponavlja dan za dnem. Zelo rad imam svoj poklic in ga z veseljem opravljam, pa čeprav je včasih zelo dolgočasno tukaj stati ob reki, čisto sam. Reka samo teče mimo in ni čisto nič zgovorna. Večkrat sem jo že ogovoril, pa se ne zmeni zame. Ko bi vi vedeli, kako zelo se veselim, kadar kakšen človek pride k meni. Z njim lahko malo poklepetam in zraven še pohrustam njegove odpadke. Tako spoznavam nove ljudi in opazujem, kako zanimive stvari zavržejo. Ampak ljudi, ki bi vame metali odpadke, je zelo malo. Ljudje jih raje vržejo v navadne smeti, med mešane odpadke, kot da bi se potrudili narediti nekaj korakov več in priti do mene. Ne vejo, koliko škode s tem delajo našemu okolju. Ko bi le vedeli, kako zelo sem jih jaz vesel, ko pridejo. Kako zelo se veselim vsakič znova reči živjo ali dober dan vsakemu obiskovalcu, pa četudi je to otrok ali pa le sosedov mucek.
Nekega dne, ko sem takole zdolgočaseno stal ob reki, je k meni na obisk prišel župan. Bil sem ga zares vesel, dokler ni začel pripovedovati: »Veš, zabojnik, tvoj čas se je iztekel. Star si že, umazan in uničen. S tem ko stojiš tukaj, kaziš okolico. Od tebe imamo več škode kot koristi, saj si ves čas prazen.« Najprej sem mislil, da se šali, a župan je še kar hitel razlagati: »Denarja, da bi te nadomestili z novim in poskrbeli za to, da te reciklirajo, nimamo. Sploh pa se to ne bi izplačalo. Odločil sem se, da te na skrivaj vržem v reko, in odplavilo te bo nekam daleč stran ali pa boš potonil na dno reke. Potem s teboj ne bom imel več težav.«
Ko mi je to razlagal, se mi je kar zvrtelo. Še prevrnil bi se, če ne bi bil naslonjen na drevo. Ko sem malo prišel k sebi, sem začel razmišljati. Pa ne le o tem, kako krut konec bi bil to zame. Predvsem so se mi po glavi podile misli o tem, kaj bi to pomenilo za mojo prijateljico reko. Res ni prav zgovorna, a še vseeno je moja prijateljica. Rad jo imam. Zanjo bi bilo to zagotovo zelo škodljivo. In kam bi moji človeški prijatelji potem nosili odpadke? Menda ne kar v reko? Takrat sem sklenil: »Tega ne bom nikoli dovolil!«
Po nekaj urah tuhtanja sem že imel načrt. Dokazal bom, da sem lahko zelo koristen! Hodil bom po vaseh ter zbiral nevarne odpadke, nato pa odšel nazaj na svoje mesto, kjer bodo smetarji naleteli na zvrhano poln zabojnik. Ko bodo videli, kako poln sem, me že ne bodo mogli kar poriniti v reko. Celo župan ni tako močan!
Že naslednji dan sem potrkal pri prvi hiši in vprašal, ali imajo kaj nevarnih snovi. Potem sem šel do druge in tretje hiše in tako dalje, dokler nisem bil čisto poln. Potem sem se vrnil na svoje staro mesto in od utrujenosti kmalu zaspal. Zjutraj so me zbudili smetarji. O, kako so bili presenečeni nad tem, koliko smeti se je nabralo. Jaz pa sem se le nasmehnil, svoje skrivnosti jim nisem izdal. Novica o tem, koliko smeti se nabira v meni, je kmalu prišla na ušesa tudi županu. Spet me je obiskal. Od strahu sem se ves tresel, ko sem ga zagledal. »Ne boj se, ne bom te porinil v vodo. To bi bilo nesmiselno, ko pa vsi vate mečejo odpadke.«
Tako sem se razveselil, da sem kar zavriskal. Zahvalil sem se mu in sklenil, da bom od sedaj naprej še bolj pridno hodil po vaseh in zbiral smeti. Pa še dolgčas mi ne bo samemu ob reki. In če ljudi počasi prepričam, da je smeti koristno ločevati, bom za svojo prijateljico reko naredil največ, kar lahko.
Maj Čmrlec, 7. b
Pozor, plin uhaja
Ura je bila dve ponoči. Zbudil sem se. Bilo mi je čudno slabo in malo se mi je meglilo pred očmi. Vstal sem in odšel v spalnico, v kateri sta spala očka in mama. V temi sem se komaj pretipal do nje, saj je čisto zraven kuhinja.
Ko sem stopil v spalnico, sem potiho, komaj slišno poklical mamo. Nič. Še enkrat. Spet nič. Tokrat sem poklical glasneje. Spet nič. Mama bi se morala že zbuditi, sem pomislil. Mama ima namreč zelo rahel spanec in bi se takemu klicu odzvala.
Prižgal sem luč. Mama in očka sta mirno in nepremično ležala v postelji. Zgrabila me je panika. Pohitel sem do mame in jo stresel. Ni se zbudila.
Meni je postajalo vse bolj slabo. Kar bos sem stekel na teraso, da bi se nadihal svežega zraka. Na svežem zraku sem se malce pomiril. Vrnil sem se v hišo. Ko sem šel mimo kuhinje, je nekaj pritegnilo mojo pozornost. Iz kuhinje se je slišal tih PFFFFFFFFF ... Stopil sem v kuhinjo. Zdaj mi je bilo že res zelo slabo. Pri štedilniku je gorela rdeča lučka. Meni je bilo že tako slabo, da sem se kar opotekal. Z zadnjimi močmi sem se privlekel do štedilnika, iz katerega je uhajal plin. Ugasnil sem ga. Vendar je bila hiša polna nevarnega plina.
Vzel sem telefon in vtipkal številko 112. Na drugi strani se je pojavil moški glas. Povedal sem, kdo sem, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo . Povedal sem še vzrok. Mož mi je še povedal, naj odprem vsa okna in vrata, da bi plin čim hitreje zapustil stanovanje, in naj jaz kar najhitreje zapustim hišo.
Kmalu sem zaslišal zavijanje siren. In kmalu zatem se je na naše dvorišče pripeljalo gasilsko in takoj za njim še reševalno vozilo. Ven so skočili reševalci in gasilci. Spraševali so me, kako se počutim, in še nekaj vprašanj, ki se jih zdaj ne spomnim. Mene je kmalu zatem zagrnila tema.
Zbudil sem se v bolnišnici. Zagledal sem očka in mamo, kako ležita na posteljah poleg mene in spita. Prišla je bolniška sestra in boječe sem jo pogledal. »Vse bo še v redu,« je rekla. »S tvojim očkom in mamo je vse v redu!« S temi besedami me je pomirila. V tem trenutku so bile to najlepše besede. Nobena druga beseda me ne bi mogla tako razveseliti. Pomirjen sem se ulegel nazaj na posteljo in mirno zaspal.
Ko sem se zbudil, sta se počasi prebujala tudi očka in mama. Vstal sem in jima stekel v objem. Objeli smo se, srečni, da smo zdravi in skupaj, se smejali in se pogovarjali o tem, kakšno srečo smo imeli.
Tako vesel sem bil, da sta očka in mama živa in zdrava! Šele zdaj sem spoznal, kako pomembna je družina in kako pomembno je, da se imamo radi.
Po tej nesreči smo doma več pozornosti posvečali pazlji-vejši uporabi plinskega štedilnika in namestili napravo, ki meri prisotnost plina v zraku. Ko prepozna, da je v zraku preveč plina, se odzove podobno kot alarm, ki se vznemiri ob prihodu nepovabljene osebe.
Moja zgodba se je zaključila s srečnim koncem, lahko pa se tudi ne bi. Poznamo veliko takih nezgod, ki se na žalost ne končajo kot moja. Bodimo previdni!
Erik Ašič, 7. b
36
Naš kraj ■ marec 2017
Pozor, nevarne snovi!
KAKO JE GOSPODIČNA SMETA POSTALA META
V časih, ko zrak še ni bil tako onesnažen, je živela gospodična Smeta. Všeč so ji bile naprave oziroma snovi, ki so onesnaževale naravo in okolje.
Pred zajtrkom se je šla kopat k potoku, na barvo katerega je bila ponosna, saj je sama vanj spustila nekaj nafte. Po kosilu je imela navado, da je delala poskuse z acetonom in katranom, med večerjo pa je, namesto da bi jedla, v hrano spuščala fosfate.
Želela si je biti sama na svetu. To je bila njena največja želja. V juhe in jedi svojih staršev, sorodnikov, znancev in vseh, ki jih je srečala na ulici, je dajala nevarne snovi. Mislila je, da se ji je uresničila največja želja. Verjela je namreč, da je sama na svetu, a se je motila.
Ko je hodila po trgovinah, je nabirala nevarna čistila in snovi ter jih zlivala v zemljo. Jemala jih je zastonj, saj so bili prodajalci po njeni zaslugi mrtvi.
Medtem se je na drugem koncu sveta Nikoli Tesli rodila dojenčica Karolina. Njeni starši so bili veliki ljubitelji narave. Iz neškodljivih snovi so si naredili hišo in delavnico. Poleg ljubezni do narave je v njih rastla tudi želja, da bi postali izumitelji neškodljivih naprav. Ko se je onesnaženost še povečala, je gospod Nikola Tesla izumil elektriko in stroj za čiščenje narave.
Smeta je mislila, da ima vse pod nadzorom, a še zdaleč ni bilo tako.
Družina Tesla je svoj del planeta rešila nesnage, ki jo je Smeta zlila vanj. Velik del planeta je bil v stiski, saj je vsepovsod zlivala naravi nevarne snovi. Ko so prečistili še nekaj drugih delov planeta, so omagali. Na pomoč sta jim priskočila še dež in sonce. Sicer jim nista kaj prida pomagala. Dala pa sta jim upanje. Skupaj jim je uspelo. Očistili so ves svet. Prepričali so Smeto, da je začela ljubiti naravo. Bog jim je v zahvalo poslal veliko ljudi, ki so nadaljevali človeški rod. Res so bili srečni. Skupaj so zasadili veliko sadja, zelenjave, rož, dreves, grmičkov in res veliko drugih rastlin. Smeti pa so nadeli drugo ime; Meta. Všeč ji je bilo novo ime, saj si je odslej rada kuhala čaj iz mete.
Kaj takega se še ni zgodilo in upajmo, da se tudi ne bo.
Frida Petelinšek, 5. r PŠ Kompolje
Rebekin knjižni kotiček
V prejšnji številki nam je v Vrtiljaku mladih Rebeka Jamnik predstavila tri knjige. Mlada bralka je v času od takrat prebrala nove knjige in nekaj o treh novih si lahko preberete tudi v tej številki.
IGOR KARLOVSEK: TECI!
ERIC WILSON in THERESA PRESTON: OKTOBRSKI OTROK
Študentka Hannah ima številne zdravstvene težave, ko pa izve, da so te težave posledica neuspešnega splava s solno raztopino, doživi šok. Zato se odpravi na iskanje svoje matere in ko jo najde, je ta še zmeraj noče priznati za svojo.
Roman Oktobrski otrok je napisan po resnični zgodbi 19-letne Gianne Jessen, ki je bila rojena med splavom s solno raztopino. Ko je bila njena sedemnajstletna mati noseča 7 mesecev in pol, se je odločila narediti splav, kljub temu pa je deklica čudežno preživela. Po knjigi je posnet tudi film.
Petnajstletna Barbara preživi hudo izkušnjo, ki ji za vedno spremeni življenje. Spolno jo zlorabi visok politik, ki mu je dovoljeno vse. Da pozabi na to, najde moč v teku, kjer že trka na vrata reprezentance. Z mamo se borita za pravico, kljub temu da je njun nasprotnik poskrbel, da zlorabi ne verjame ne policija ne tožilstvo. S pomočjo odvetnikov se borijo za pravico, ki na koncu tudi zmaga.
V knjigi je avtor želel prikazati majhnost in nemoč človeka, ki se mu kriminalne zadeve dogajajo in se bori za pravico.
MARINKA FRITZ - KUNC: PUNČKA V OGLEDALU
Devetnajstletna Šana je na videz povsem navadno dekle, vendar je zelo obremenjena s svojo zunanjostjo, kar potrdi tudi njena prijateljica z brezglavo pripombo. Šana zboli za bulimijo, ki se je zave šele ob smrti svoje prijateljice z anoreksijo. Avtorica romana piše knjige po resničnih in pretresljivih dogodkih. Opisuje problematiko mladih deklet, saj se jih vse več srečuje z motno hranjenja.
^ Rebeka Jamnik
Naš kraj ■ marec 2017
37
Sedmošolci na obisku v knjižnici
Ob 21. marcu, svetovnem dnevu Downovega sindroma
Ema Sevšek
Povsem naključno prirojeno stanje lahko, ne glede na spol, doleti kogar koli. Približno enega od 800 novorojenčkov v vseh državah sveta, med vsemi rasami, med vsemi družbenimi sloji.
Staršem se ob zdravnikovih besedah »Vaš otrok ima Downov sindrom.« življenje nenadoma spremeni. A mnogi izmed njih pravijo, da tako, da vsi cenijo in spoštujejo dobre medsebojne odnose, čustva in občutke veliko bolj, kot bi jih lahko spoznali v kateri koli knjigi ali filmu.
V tem šolskem letu so vsi sedmošolci v Sloveniji prejeli knjižno darilo projekta Rastem s knjigo, z zlato hruško nagrajen mladinski roman Kit na plaži, avtorja Vinka Möderndorferja, o vrstniku z Downovim sindromom, o njegovi družini.
Učenci 7. b razreda je niso odložili na domačo knjižno polico, ampak so jo na mah prebrali in se želeli o prebrani knjigi tudi pogovoriti.
Ta želja se jim je uresničila v torek, 14. 3. 2017, v krajevni knjižnici Dobrepolje. Takoj ko je Jasmina Mersel Šušter-šič, knjižničarka z neprecenljivimi izkušnjami vodenja pogovorov o prebranih knjigah, najraje takih, iz katerih vsebin osebnostno rastemo in se kalimo, zlata oseba z zlatim srcem, kakor knjižničarkam pravi Ivan Sivec, zaslišala mlado-
stni vrvež, nas je navdušeno in gostoljubno posedla za okroglo mizo, »saj se zaveda iz dna srca, da je dober bralec kralj sveta« (Ivan Sivec).
In učenci 7. b razreda so tudi v tem več kot eno uro trajajočem, strokovnem in kakovostno vodenem pogovoru dokazali, da so dobri bralci. Iz knjige so čuteče brali odlomke z močnimi sporočili, izrazili so svoja občutja o perečih življenjskih vsebinah, poudarili so, kako pomembno se je o njih pogovarjati doma, v šoli, na takih srečanjih, se pogovarjati in iskati možnosti kakovostnega sobivanja s soljudmi, ki niso drugačni, ampak edinstveni, kakor je zapisal Tone Pavček: »Vsak človek je svet zase, čuden, svetal in lep. Kot zvezda na nebu.«
Bralec ima prav tudi takrat, ko o knjigi razmišlja narobe, pravijo. A prav nihče od učencev ni razmišljal tako. Prav vsi so menili, da je to zares dobro branje, branje za življenje, branje s trajnimi človeškimi vrednotami.
Preden smo se od prijazne knjižničarke hvaležno poslovili, so takole zapisali (k pisanju je učence spodbudila Jasmina Mersel Šušteršič):
Drugačnost moramo sprejemati, ne glede na vse, saj smo vsi po svoje drugačni. Moje mnenje je, da bi bilo dobro za nas in za otroke z Downovim sindromom, da bi hodili z nami v šolo, a da
bi imeli prilagojen načrt. Otroci s to boleznijo so enako ljudje kot mi in imajo enake pravice. (Jan Strnad)
Če bi vedno sprejemali drugačne ljudi od sebe, bi bil svet veliko lepši, imeli bi se bolj radi pa tudi bolj bi se med sabo spoštovali kot sedaj, ko je nekaterim vseeno za te ljudi. (Eva Starič)
Otroci, ki so na zunaj drugačni kot mi, ni nujno, da so znotraj drugačni. Šolajo se drugače, zato tudi ne dosežejo svojih ciljev. Ampak vse, kar ti pove ali pokaže, misli zares. Če je jezen, je zares jezen, in če je vesel, je zares vesel. Z drugačnostjo res ni nič narobe. (Jure Marolt)
Če je človek drugačen od nas, še ne pomeni, da je slabši ali manj pomemben, kot smo mi. Pomembno je tudi, da vse ljudi spoštujemo in jih imamo radi. Taki ljudje imajo večkrat veliko srce in bolj spoštujejo stvari okoli sebe. (Urška Novak)
Vsak je drugačen, to ni nič narobe. Sprejemati moramo vse, tudi ljudi z Do-wnovim sindromom. Počutje izražajo na svoj način, včasih mogoče še bolje kot mi, ki nimamo tega sindroma. Če imate v družini kakšnega otroka z Downovim sindromom, naj vas ne bo sram, sprejmite ga, kot so drugi sprejeli vas, ki nimate te bolezni. (Mark Strah)
38
Naš kraj ■ marec 2017
Ne glede na to, kakšen je človek, ga moramo spoštovati. Ker oni si želijo biti taki kot mi. Želijo obiskovati šolo, imeti poklic, se igrati z nami. Vsak globoko v sebi skriva nekaj, česar ne pokaže takoj, ampak pove z igro, s tem ko se premika in ti želi povedati nekaj lepega. (Ajda Erčulj)
Če si drugačen, še ne pomeni, da si slab človek. Tisti, ki so drugačni, so lahko boljši od nas. Zato vam pravim, da ljudi ne ocenjujte po videzu, temveč po notranjosti. (Lara Levstik)
Otrokom, ki so malo bolj drugačni kot drugi, ni prav, da rečemo, da so drugačni. So takšni, kot so. Vsak človek je po svoje malo drugačen od drugih. In nimamo jih pravice izločati iz družbe samo zato, saj smo vsi enakovredni. In mislim, da bi morali preživeti več časa skupaj. (Nuša Žgajnar)
Vsak človek je drugačen, a poseben. Za človeka z Downovim sindromom marsikdo reče, da je zaostal. Mogoče res ni fizično in psihično dorasel, a
ima večje srce kot marsikdo med nami. Svojih čustev ne skriva. Pokaže, kaj si misli, kaj občuti. Vsi bi se morali zgledovati po njih. Nobeden mu ne bi smel reči, da je poseben, s tem pa mislil, da je zaostal. Je poseben zaradi srca, čustev. (Maja Marolt)
Tudi drugačni so ljudje kot mi in niso nič manj vredni. (Erik Ašič)
Mislim, da je treba sprejeti drugačne. Od njih se lahko tudi veliko naučimo. (Maj Čmrlec)
Nekateri otroci so drugačni od nas. Imajo bolezen, kot je Downov sindrom. Brali smo knjigo Kit na plaži, v tej knjigi je bil tak fant. Njegova sestra je mislila, da ga prijatelji ne bodo sprejeli. A so ga. (Nika Ponikvar)
Nič zato, če so nekateri drugačni od nas; vsi smo enaki, vsi smo ljudje. Tudi tiste, ki imajo Downov sindrom, moramo sprejeti take, kakršni so. Te ljudi moramo imeti za take, kakršni smo mi. (Manja Siard)
Nekateri otroci so drugačni od nas. A jih moramo sprejemati, kot so tudi prijatelji sprejeli Igorja v knjigi Kit na plaži. (Dajana Triunčevic)
Knjiga Kit na plaži mi je bila všeč, ker so Nikini sošolci sprejeli njenega brata Igorja. Ugotovili so, da z Igorjem ni nič narobe. Je le drugačen, kakor smo vsi drugačni med seboj. (Žiga Hribar)
Vsi ljudje smo si različni. Nekateri so dobri v risanju, drugi v kuhanju ... Kaj ni to lepo? (Martin Žunič)
Vsak človek, iz katerega se norčujemo, trpi. Iz nikogar se ne smemo norčevati. (Nika Ponikvar)
Ljudje se moramo med seboj spoštovati. Spoštovati moramo vsako različnost, razumeti ljudi s katero koli boleznijo. (Ambrož Anton Ahačevčič)
Poleg branja in pogovora o knjigi Kit na plaži smo si z učenci pogledali tudi kratek dokumentarni prispevek. ■
Učenci s PŠ Struge na obisku v domu svete Terezije
V torek, 14. 3. 2017, smo z učenci odšli na težko pričakovan obisk varovancev doma svete Terezije. Zakaj težko pričakovan? Ker nas vedno sprejmejo z odprtimi rokami.
Mojca Pugelj, vodja in učiteljica na PŠ Struge	Predstavili smo se jim s spletom plesa in iger naših babic
in dedkov, naši pogumni glasbeniki pa so točki dodali še svoj Mislim, da je prav, da se spodbuja medgeneracijsko sodelo- nastop.
vanje, prav je, da otroci spoznajo tudi dobo starosti. Ta doba Varovancem smo obljubili, da jih naslednje šolsko leto prinaša vzpone in padce, vendar je prav, da se ne obupa in zopet obiščemo in da si želimo, da nas takrat pričakajo v ostajata pogum in volja.	enakem številu. ■
Naš kraj ■ marec 2017
39
Dan žena na PŠ Struge
»Nisem ptiček, nisem veter in ne sonček zlat. Tvoj otrok sem, ljuba mama, in imam te srčno rad!« V sredo, 8. marca, smo učenci in učitelji PŠ Struge v sodelovanju z Občino Dobrepolje organizirali večer ob dnevu žena. V uvodnem pozdravu sta Neža in Tim opomnila na kar nekaj običajev in navad, ki nas spremljajo skozi celoten mesec marec: dan žena, dan mučenikov, pomlad, materinski dan, jožefovo in postni čas.
Mojca Pugelj, vodja in učiteljica na PŠ Struge
Po pozdravu župana Janeza Pavlina je sledil splet ljudskih plesov in iger v izvedbi učencev od 1. do 5. razreda. Bili so prava popestritev. Oblečeni po modi iz starih časov ter bosih nog so napolnili oder in poželi bučen aplavz. Kot je rekel Vid: »Saj pridno vadimo že 3 mesece!« Med samim nastopom so se s svojimi instrumenti predstavili tudi Mia, Eva, Martina in Luka. Za igranje na instrumente si
zaslužijo velik poklon, saj pridno vadijo in rezultati so opazni.
Sledil je nastop ansambla Obvezna smer. Njihove znane pesmi: Srce je popotnik, Zaplešiva ča, ča, ča, in Maj so ogrele naša srca. Res je bilo veselo vzdušje in tistim, ki jih ni bilo, je lahko žal.
Med kratkim odmorom so bili na vrsti naši najmlajši, ki so s svojo recitacijo ogreli srca svojih mamic in tudi na svoje atije niso pozabili. Najbrž ima vsaka družina kakšen težak in žalosten dan, sonce
zagrne temen oblak, a objem malih ročic ter mokri poljubčki prinesejo v družino in v mamino ter očetovo srce zopet sonce.
Za najmlajšimi sta Špela in Janez recitirala kolednico ženi za dan žena in ženino zbadljivko možu za dan štiridesetih mučenikov.
Člani skupine Obvezna smer so nato prireditev pripeljali do konca.
V imenu vseh žena se zahvaljujem županu za podarjene rožice in hvala vsem nastopajočim, bilo je res luštno! ■
Občni zbor Astronomskega društva Pegaz
23. 2. 2017 je v prostorih OŠ Dobrepolje potekal občni zbor Astronomskega društva Pegaz. Udeležilo se ga je 18 članov. Po pozdravu, izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacijske komisije je sledil pregled dela v preteklem letu.
Barbara Blatnik
Namen društva je popularizacija amaterske astronomije. Poglavitna cilja sta izpopolnjevanje znanja s področja astronomije ter posredovanje informacij s področja astronomije širši javnosti.
V lanskem letu je bil v ta namen na OŠ Dobrepolje organiziran astronomski krožek, ki ga je vodil Jernej Oblak in ga je obiskovalo 15 učencev. Predvideni sta bili tudi dve opazovanji za člane društva in druge zainteresirane. Izvedeno je bilo opazovanje prehoda Venere skozi Sončevo ploskev, drugo predvideno opazo-
vanje pa je žal odpadlo zaradi slabega vremena. Dogodek bo organiziran v letu 2017. Naj omenim tudi, da se je ustanovitelj društva Jernej Oblak udeležil državnega tekmovanja iz astronomije in
osvojil srebrno priznanje.
V letu 2017 bo organizirano predavanje o astronomiji v krajevni knjižnici, organizirani bosta opazovanje za širšo javnost in opazovanje z delavnico za šolarje, udeležili se bomo Messierjevega maratona (25. in 26. marca) ter avgusta obiskali astronomski tabor v Šalovcih. Vabljeni, da se nam pridružite vsaj na kakšnem dogodku.
Več informacij o organiziranih dogodkih in o pomembnih dogodkih iz astronomije lahko najdete na spletni strani društva: https://adpegaz.splet. arnes.si/. ■
40
Naš kraj ■ marec 2017
Občni zbor Občinskega odbora SLS Dobrepolje
V sredo, 22. februarja 2017, je v sejni sobi Občine Dobrepolje potekalo srečanje članov in simpatizerjev SLS Dobrepolje. Na občnem zboru so bile izvedene volitve vseh organov občinskega odbora, prisostvoval pa jim je tudi predsednik stranke mag. Marko Zidanšek. Nov mandat predsednika je bil zaupan Antonu Jakopiču.
pospešitev postopkov izgradnje športne dvorane (čimprejšnji sklic neformalnega sestanka), čimprejšnji priklop gospodinjstev na izgrajeno komunalno omrežje (Zden-ska vas, Ponikve),
čimprejšnje dokončanje komasacijskih poti.
Pri svojem delovanju bodo podpirali: predloge za izboljšanje prometne varnosti na šolskih poteh (cesta proti šoli, ozko grlo pri Krajčku, avtobusno postajališče v Bruhanji vasi, cesta Vi-dem-Zdenska vas) in vse konstruktivne predloge, ki pa naj
se sprejemajo v prijateljskem vzdušju. ■
Bojan Novak
Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik občinskega odbora Anton Jakopič predstavil delovanje v preteklem letu. Ob tem so se člani seznanili tudi s poročiloma tajnice Marije Gačnik in blagajničarke Marije Kramžar. Ker v letu 2016 ni bilo volitev, je bilo tudi delovanje občinskega odbora nekoliko manj intenzivno. Nekaj članov se je udeležilo tradicionalnega vseslovenskega tabora SLS, odbor pa se je nekajkrat letno sestal in se pogovoril o aktualnih temah. O aktualnem delovanju v občinskem svetu naše občine, kjer ima SLS štiri člane, sta spregovorila Marko Marolt in Jože Prijatelj. Poudarila sta, da poskušajo biti svetniki konstruktivni, zato veliko razpravljajo in vlagajo pobude. S sklicem neformalnih usklajevanj so se trudili presekati težko stanje na področju priprav na gradnjo novega vrtca. Po ustreznih racionalizacijah so projekt podprli, zdaj pa pričakujejo, da se bo projekt kar najhitreje izpeljal. Po krajši razpravi je besedo dobil predsednik stranke g. Zidanšek.
Uvodoma se je zahvalil za povabilo in povedal, da v naših krajih še ni bil. Za stranko je težko in burno leto, saj je bilo razrešenih nekaj starih zadev. Predsednik
je prepričan, da je stranka zdaj bolj homogena in pripravljena, da se na naslednjih volitvah realno poteguje za vstop v parlament. V ta namen so člani vodstva stranke veliko prisotni »na terenu«, saj na ta način najbolje zaznavajo realne težave ljudi in pripravljajo tak program, ki bi v največji meri izboljšal življenje v naši državi. Na kratko je predstavil strankin program, ki ga imenujejo Univerzalni koncept dobrega gospodarja. Zatrdil je, da imajo v programu odgovore na vsa vprašanja življenja v Sloveniji, ob koncu pa zaželel občinskemu odboru Dobrepolje čim več energije in uspehov pri delu.
Sledila je krajša razprava, v kateri so člani in simpatizerji izrazili mnenje o aktualnem stanju v občini in državi. Po razpravi so bile na sporedu volitve novih organov občinskega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Anton Jakopič, njegov podpredsednik pa bo še naprej Marko Marolt. Izvoljen je bil tudi nov, desetčlanski, občinski odbor.
Ob koncu so člani sprejeli tudi nekaj sklepov in usmeritev za nadaljnje delovanje. Člani OO SLS Dobrepolje si bodo prizadevali za:
- čimprejšnji začetek izgradnje čistilne
naprave Bruhanja vas,
»Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je bil rekel!« (Mt 28,6)
S temi besedami je angel naznanil ženam Jezusovo vstajenje. Kristus je v tej noči premagal smrt in nam naznanil, da smrt ni večna. Veselimo se tega in v tej veri veselo praznujmo. To veselo sporočilo
in prebujajoča se pomlad naj nas napolnita z novo energijo in notranjim zadovoljstvom.
Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje želimo vesele in predvsem duhovno doživete velikonočne praznike.
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke
Dobrepolje
Naš kraj ■ marec 2017
41
Pogovor z Markom Zidanškom, predsednikom Slovenske ljudske stranke
G. Zidanšek ste prvič v naših krajih? Ste že kdaj slišali za Do-brepolje?
Dobrepolje je zelo poznano v slovenskem prostoru, jaz pa sem danes prvič tukaj. Prednost funkcije, ki jo opravljam, je tudi ta, da lahko spoznavam Slovenijo. Žal sem se pripeljal k vam v mraku in želim si, da bi imel kmalu možnost vaše kraje videti tudi podnevi. Iz vaše občine prihaja veliko pomembnih članov Slovenske ljudske stranke, tako da ima na strankarskem zemljevidu Dobrepolje zelo pomembno mesto.
SLS je v zadnjih desetletjih preživela pestro in zanimivo politično pot, zdaj je njena podpora nekje blizu parlamentarnega praga. Kaj kot relativno nov predsednik prinašate v stranko in kje vidite stranko trenutno?
Želim prinašati neko novo svežino. Zavedam se, da smo tudi v Slovenski ljudski stranki v preteklosti napravili marsikatero napako in nam ni težava priznati kakšne napake in se posuti s pepelom. SLS je neka stalnica v slovenskem političnem prostoru, stranka, ki ohranja in spodbuja slovenske vrednote, in s pomlajeno ekipo, odličnim medsebojnim sodelovanjem in izkušnjami starejših smo na pravi poti. Sprejeli smo tudi nov program, Program dobrega gospodarja. Program pokriva vsa področja družbenega življenja. Smo stranka, ki je prisotna v evropskem parlamentu in na dobri poti do vrnitve v naš parlament.
Kaj je glavno vodilo stranke v Vašem mandatu?
Predvsem si želimo enakomeren razvoj države. Hočemo videti tudi podeželje in zanj dejansko kaj storiti. Prepričani smo, da je država preveč centralizirana in zbirokrati-zirana. Marsikateri predpis je po-
treben analize, kakšnega moramo tudi odpraviti, ker smo včasih celo bolj papeški od papeža in si po nepotrebnem kompliciramo vsakdan. Želim si, da bi se državljani počutili bolj sprejeti v lastni domovini.
Prvi večji projekt so verjetno državnozborske volitve. Zagotovo imate načrt, kako se spet približati slovenskim volivcem, da bi stranka v parlamentu ponovno imela svoje predstavnike. Kako boste poskušali prepričati volivce, da vam zaupajo glas?
Trenutno smo v fazi evidentiranja najboljših kandidatov v posameznih okrajih. Pogovarjamo se z ljudmi, ki so poznani v svojih okoljih in imajo tudi marsikaj za pokazati. Ne moremo mimo dejstva, da je stranka najmočnejša po številu županov in močno zastopana v občinskih svetih. Seveda pa moramo to kakovostno delo v lokalnih okoljih prenesti na državno raven. Zadnje meritve javnega mnenja nam dobro kažejo, kar pomeni, da smo v dobrih startnih blokih in na dobri poti nazaj v slovenski parlament.
Kako sicer ocenjujete sedanje stanje slovenske države, politike?
Bojim se, da je bilo v zadnjih letih zamujeno ogromno priložnosti, da bi se kaj izboljšalo v državi. Gospodarski kazalniki so boljši, želim pa si, da bi se to bolj odrazilo na življenju vsakega posameznika. Ko se pogovarjam s podjetniki, ti ne čutijo učinkov izboljšane gospodarske rasti. Predvidevam, da tudi večina bralcev vašega časopisa ne čuti učinkov višjih številk in se jim te nič kaj dosti ne poznajo v žepih. Mi smo že večkrat pozvali vlado, da zniža davek na dodano vrednost nazaj na vrednost pred krizo, torej z 22 na 20 odstotkov. Če drži, da smo izšli iz krize, je to prvi ukrep, ki bi
dejansko omogočil tudi tistim z najnižjimi dohodki, da bi si lahko privoščili nekaj več. Težko razumem, zakaj tega oblast ne stori.
Želite ob koncu tega pogovora še kaj sporočiti našim občanom?
Slovenija ni samo Ljubljana, bogati jo vsak kraj. Če je kaj uspelo v naši zgodovini, je to lokalna samouprava. Večino tega, kar se je postorilo v naših krajih, je zasluga dela občin. Naša država je enako-merneje razvita zaradi manjših občin. Vsi državljani smo tudi občani neke občine in težko razumem, da država občinam namenja vsako leto manj investicijskega denarja.
Bralcem Našega kraja želim predvsem pripravljenosti za aktivno delovanje v posameznih društvih in v občinskih organih. Vsak od nas lahko prispeva, da bo kraju, občini in državi bolje. Ne s kritiziranjem, ampak z aktivnim pristopom. Vrata za vse so odprta tudi v naši stranki.
Kljub temu da je do velike noči še nekaj časa (pogovor je nastal še v februarju), izkoriščam priložnost, da zaželim vsem bralcem Našega kraja lepe velikonočne praznike.
G. Zidanšek, hvala za pogovor in srečno na vaši poti. ■
42
Naš kraj ■ marec 2017
Nesreča nikoli ne počiva!
Leto se je slabo začelo, upamo na mirnejše nadaljevanje. Nesreča nikoli ne počiva! V takih in podobnih trenutkih moramo stopiti skupaj in nuditi pomoč. Hvala vsem, ki ta občutek še vedno imate in ste ga že večkrat izkazali. Navajam nekaj primerov, kjer smo posredovali gasilci, ob tem pa si želim, da se iz vseh primerov česa naučimo, da bo podobnih zgodb čim manj.
Uroš Gačnik, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje
Požar kozolca
3. 2. 2017 ob 4.10 smo bili alarmirani za gašenje kozolca v Kompoljah. Alarmirane so bile naslednje enote: PGD Kompolje, PGD Videm, PGD Zdenska vas. Ob prihodu na kraj je bil požar že polno razvit. Najprej smo gasili kozolec in ohlajali sosednje objekte. V požaru so bili v celoti uničeni kozolec, traktor in več kmetijskih strojev. Vzrok požara je bil človeški dejavnik. Požarno stražo je do prihoda kriminalistov opravljalo domače društvo.
Dimniški požar
15. 2. 2017 ob 20.47 so v Bruhanji vasi v dimniški tuljavi stanovanjske hiše zagorele saje. Ob prihodu na kraj je požar že pojenjal. Operativci PGD Videm so počakali, da so saje dogorele, očistili dimnik in ga pregledali s termo kamero. Večja gmotna škoda pri tem na srečo ni nastala.
Požar stanovanjske hiše Tržič 5
28. 2. 2017 ob 23.09 smo bili alarmirani, da gori stanovanjska hiša. Če gre pri intervenciji za bivalni objekt, se gre na intervencijo z mešanimi občutki in z večjim
nelagodjem kot npr. na gašenje zabojnika. Izvozili smo pričakovano hitro, vendar nas je do lokacije požara ločilo še kakih 11 minut vožnje. V avtomobilu je vladala tišina s presledki ukazov in zadolžitev operativcem, ko prispemo na cilj. Vsak se je verjetno ubadal z mislijo, kakšen prizor nas bo tokrat pričakal. Ob prihodu je bilo lokalno PGD Struge že v akciji, dobili smo informacijo, da v objektu ni poškodovanih, odklopljena je bila elektrika, tako da smo nemudoma začeli gašenje. Že ob prihodu smo bili obveščeni, da je bližnji hidrant, kjer bi se lahko izvajalo napajanje cistern, poškodovan in kot tak neuporaben pri intervenciji. Tako se je izdal ukaz, da se vodo za gašenje dovaja preko vodnih zajetij - vodnjakov in iz oddaljenega hidranta. Pomemben vir pa je predstavljala voda, ki smo jo pripeljali s seboj. Pri gašenju so sodelovala PGD Struge, PGD Videm, PGD Zdenska vas in PGD Kompolje. Izvedli so se dva notranja napada ter več zunanjih, iznesla se je plinska jeklenka, poskrbljeno je bilo za osvetljavo, ščitilo se je sosednje objekte. Požar smo s skupnimi močmi kmalu pogasili, vendar je ogenj pred tem že uničil večino ostrešja in notranjosti. Materialna škoda je velika, požar se je razširil preko dimnika, vendar pa vzrok požara v času pisanja članka še ni bil znan. Na lokaciji požara je preko noči do jutra ostalo PGD Struge, ki je kasneje sodelovalo pri sanaciji objekta in okolice.
r'
.i>*t
,/ ib

Požar v kompleksnem industrijskem objektu
4. marca ob 5.35 je v naselju Podgorica -obrtna cona - zaradi napake na napravi za dovajanje žagovine v peč zagorela ža-govina v silosu. Na kraj požara smo prihiteli v pičlih 5 minutah. Gasilci PGD Videm, Zdenska vas in Ponikve smo požar pogasili in izpraznili ter pregledali silos in manjša žarišča dodatno pogasili. Veliko delo je postoril lastnik, ko je prihitel na kraj ter gasil z več gasilniki. Na ta način je požar omejil do prihoda gasilcev. Pri tem je ena oseba dobila lažje opekline, ki smo jih ustrezno oskrbeli ter tudi nudili kisik zaradi močnega dima in prisotnosti ogljikovega monoksida. Intervencija je bila ponovno obsežna in dolgotrajna predvsem zaradi iznosa pribl. 60 m3 ža-govine in lesnih sekancev. Pri tem smo si pomagali z gradbeno mehanizacijo in traktorji s prikolico in nakladačem. Sanacijo je na koncu zaključila skupina
Naš kraj ■ marec 2017
43
vaščanov, zaposlenih in domačih. Ponovno smo doživeli zelo nizke pretoke hidrantnega omrežja, za kar upam, da se pogovorimo z odgovornimi in skušamo najti rešitve.
Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali, da je posredovanje uspelo in se je uspešno rešilo imovino. ■
Pogovor z Blažem Somrakom
Ker so zimski dnevi in meseci zaradi krajšega dneva bolj namenjeni druženju, v gasilskih društvih pa je čas, ko se odvijajo občni zbori, sem obiskal mladega, a perspektivnega fanta iz Ponikev - Blaža Somraka. Ker se že kar nekaj časa poznava in se gasilski tovariši tikamo, je nastal tale kratki prispevek.
Pogovarjal se je Uroš Gačnik
Za vse, ki te ne poznajo, kako bi se jim na kratko predstavil?
Kot že omenjeno, sem Blaž Somrak in prihajam iz Ponikev. Star sem 23 let. Delam v podjetju, ki se ukvarja z izvajanjem strojnih inštalacij, kot vodja projektov, poleg tega pa zaključujem tudi študij gradbeništva. Moji hobiji so, kot že omenjeno, predvsem gasilci, doma pa imam tudi 2 psa in partnerico, s katerimi preživim preostali del prostega časa.
Velik del tvojega prostega časa ti zavzema gasilstvo. Mi poveš kaj o tem?
Ja, res je. Gasilstvo mi zavzame veliko prostega časa. Predvsem večerov in koncev tedna. Poleg rednih funkcij v društvu, ki že same po sebi zahtevajo veliko dela in truda, se tudi ves čas udeležujem raznih tečajev in usposabljanj,
ki potekajo pretežno ob koncih tedna. Jeseni sem tako v sklopu izobraževanj opravljal tečaj za sodnika gasilskošpor-tnih disciplin, ki je trajal 2 meseca.
Omenil si zadnji tečaj za sodnika gasilskošportnih disciplin. Je bil tečaj zahteven in izpit težek?
Tečaj je bil precej zahteven. Trajal je približno 2 meseca (četrtek, petek, sobota, nedelja) vsak konec tedna. Za pristop na izpit je bilo treba imeti vsaj 90-% prisotnost na predavanjih ter 100-% na vajah, kar je pomenilo, da pravzaprav nisi smel izpustiti nobenega predavanja. Izpit je bil sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela. Pogoj za uspešno opravljen izpit sta bila opravljen praktični del ter najmanj 90-% uspešnost na teoretičnem delu, ki pa je obsegal 140 vprašanj na tematiko gasilskošportnih disciplin. Poleg predavanj je bilo tako potrebnih še kar nekaj ur študija.
Kolikor mi je znano, tvojega izobraževanja še ni konec. Ravno sedaj obiskuješ tečaj za gasilskega častnika. Kaj te je motiviralo in kaj te dejansko žene, da žrtvuješ svoj prosti čas za gasilsko dejavnost?
Tako je. Ravno sedaj se udeležujem tečaja za gasilskega častnika, ki poteka v
44
Naš kraj ■ marec 2017
Kočevju. Motivacija za obisk tečaja je želja po novem znanju, dodatni širini ter nadgradnji že vsega predhodno pridobljenega znanja, ki ga lahko potem uporabimo na terenu ob različnih intervencijah pa tudi v zasebnem življenju, saj daje človeku neko dodatno razgledanost. Več znanja, kot ima človek, lažje se znajde v določenih položajih in tako še lažje oziroma bolje pripomore k rešitvi določenih težav.
Koliko ur obsega tečaj?
Tečaj za gasilskega časnika obsega pribl. 120 ur praktičnega in teoretičnega dela.
Katere stvari še rad počneš v življenju?
V življenju se, kot že videno, rad ukvarjam z gasilstvom ter pomočjo drugim. Drugače pa se rad ukvarjam tudi s športom. Med letom se tako veliko sprehajam s psoma, tečem, smučam, igram nogomet, hokej, košarko ... Tako da prostega časa res ne ostane veliko. Vse to pa seveda počnem s svojo izbranko, ki me podpira pri vsem tem.
Nekaj zaslug za tvoj velik angažma ima verjetno tudi oče? Kako njegovo vlogo vidiš pri tem ti?
Seveda. Tudi on je že vrsto let aktiven v gasilskih vrstah. Prav on ima največjo zaslugo, da sem tudi jaz tako angažiran v gasilskih vrstah. Že odkar pomnim, sva skupaj hodila v gasilni dom ter na razne vaje, tako da me je nad gasilstvom navdušil že kot otroka. Od takrat je le malo katera stvar minila brez moje prisotnosti. Še vedno se spomnim občnega zbora, ko me je včlanil v društvo, mislim, da sem imel takrat šele 6 let, PGD Ponikve pa je takrat prevzelo novo gasilsko vozilo.
Med drugim tudi vodiš mlade v društvu. Je delovati z mladimi naporno?
Delati z mladimi zna biti velikokrat zelo naporno, saj moraš imeti res »dobre« živce, vendar pa se na koncu, ko vidiš njihovo veselje in zagnanost za gasilstvo, vse poplača. Mislim, da je to eno pomembnejših del v društvu, saj je pomembno, da mlade že zgodaj navdušimo za gasilstvo ter tako poskrbimo, da za našimi generacijami pridejo še bolj zagnani/e ter izobraženi/e gasilci/ke.
Pri svojih 23 letih še vedno spadaš med mlajše, pa vendar, kaj bi sporočil mladim, ki stopajo na pot? Kam bi jih usmeril?
Pomembno je predvsem, da ne obupajo prehitro. Pot gasilcev je dolga in težka, polna odrekanj, neprespanih noči, žrtvovanj, pa vendar je na koncu zadovoljstvo ob pomoči sočloveku v težavah ter občutku, da si naredil nekaj dobrega, neprecenljivo.
Najlepše se ti zahvaljujem za prijeten pogovor in ti želim obilo uspehov tako na osebnem kot gasilskem področju. ■
Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje
V soboto, 18. 3. 2017, ob 18.00 je v prostorih PGD Videm potekala skupščina GZ Dobrepolje. Na skupščini so se med drugim predstavila obširna poročila predsednika, poveljnika, predstavnika mladine, članic in veteranov, ki pričajo o veličini opravljenega dela.
Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje
Če lahko konkretiziram, se je samo za potrebe intervencij porabilo 1224 (tisoč dvesto štiriindvajset) prostovoljnih ur, kar predstavlja ocenjenih slabih 10 % vsega časa (brez finančnih stroškov), ki ga gasilci namenjamo za svojo dejavnost. Smo organizacija, ki dobesedno združuje vse profile in vse starostne skupine. Veseli smo vsakega, ki je pripravljen priskočiti na pomoč. V svojo družbo vabimo vse, ki jih to delo veseli, naše plačilo pa so besede pohvale, stisk roke, hvaležen pogled
in v takih priložnostih, kot je skupščina -prisotnost odgovornih, ki s svojo navzočnostjo pokažejo, da cenijo naše delo.
Skupščino so pozdravili: predstavnik GZS in regijski poveljnik Borut Lončare-vič, predstavniki GZ iz regije Ljubljana II (GZ Grosuplje, GZ Ribnica, GZ Kočevje, GZ Loški Potok), gostje iz sosednjih prijateljskih GZ Velike Lašče in GZ Škofljica. Med vabljenimi smo pogrešali župana občine Dobrepolje, poveljnika CZ občine Dobrepolje ter predstavnika PP Grosuplje.
Med skupščino so se sprejela poročila.
Potrdila sta se načrt dela in finančni plan za leto 2017. Izvolila sta se tudi nov blagajnik GZ Dobrepolje, ki je postal Gregor Blatnik, ter nov član poveljstva Matjaž Meglen. Na skupščini smo se s simbolno listino zahvalili vsem operativcem, ki so se odzvali klicu na pomoč in so se udeležili gašenja obsežnega požara na Kraškem robu v avgustu 2016. Prisotni so pohvalili delo gasilcev v Dobrepolju in zaželeli še naprej obilo energije in sredstev za opravljanje te humane dejavnosti.
Gasilci smo edina prostovoljna orga-
Naš kraj ■ marec 2017
45
nizacija, ki smo v javni službi vas, občanke in občani. Res je, da je delo prostovoljno, vendar le do trenutka, ko se začneš izobraževati in želiš delati operativno, kar je primarna naloga gasilcev. Nadalje veljajo enaka pravila in zakonodaja kot za poklicne gasilce. Za svoje delo, ki je namenjeno vsem nam, pa se potrebuje sredstva. Žal ni vse vedno tako, kot bi si želeli, vendar upamo na posluh in spoštovanje predpisane zakonodaje tudi v
prihodnje. V letu 2017 si kot poveljnik GZ želim, da bi nam uspelo zagotoviti sredstva za zdravniške preglede operativnih članov, saj je dosedanje stanje v večji meri precej alarmantno; poleg tega pa je potreba po posodobitvi voznega parka, saj najmlajše vozilo za prevoz vode šteje že 10 let.
Spoštovane gasilke, spoštovani gasilci, cenjeni občani. V letu 2016 in že na začetku tega leta smo gasilci na terenu
videli požare na objektih, ki so terjali precejšnjo mero strokovnega znanja, dobre sodobne opreme in hitrega posredovanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki bdite in delujete v korist gasilske organizacije. Vsak posameznik je pomemben in le skupaj smo dovolj močni. Vesel in zadovoljen sem, ko so intervencije in vaje speljane strokovno. Le tako naprej nadaljujte zastavljeno delo in uspeh nam ne more izostati. ■
Pust' me v Groš
Vsako leto februar poleg slikovitih mask prinese veselje tudi zaradi sladkih dobrot. Člani študentskega kluba Groš smo že v tednu pred pustnim torkom, na debeli četrtek, z deljenjem krofov poskrbeli za prešerno in razigrano vzdušje ter nasmejane obraze. Pobegle gorile iz živalskega vrta so namreč med lovljenjem prestrašene banane po Grosupljem delile krofe mimoidočim pešcem in voznikom. Na pustno soboto so se maškare zbrale v ŠK Groš na pustovanju s trubači Čaga Boys in DJ Bekkom.
Urša Košak in Patricija Kastelic, ŠK Groš
Tudi v novem letu ŠK Groš skrbi za športnike. Odpravili smo se na enodnevna smučanja v Nassfeld, Bad Kleinkirchheim in Gerlitzen. Zadnje smučanje pa nam je veter iz avstrijskega Katschberga odnesel na Višarje. Po vrnitvi je v klubu Groš sledil Grošev pancertanz. Pestro pa bo tudi v prihodnje.
V soboto, 11. 3., smo v svojem klubu gostili lokalno skupino Zmoht in Ljubljančane Polly's Crackers.
Na dan žena, 8. marca, smo v Študentskem klubu Groš že tradicionalno odprli razpisna mesta za socialno
obarvan projekt ''Groševe mamice in očki'', s katerim vsako leto obdarimo nekaj mladih študentskih družinic z denarnimi boni in promocijskimi darili ter ugodnostmi, ki jih k projektu prispevajo lokalni pokrovitelji. Projekt se simbolno zaključi 25. marca, na materinski dan.
Na uradnih urah ŠK Groš ali prek e-pošte se lahko prijavite za SPRING BREAK Poreč 2017. Spremljajte prihajajoče dogodke na spletni strani: www.klub-gros.com in uradnem FB-profilu, v klubu Groš pa s prijatelji poklepetajte ob pijači.
Groševcu ni nikoli dolgčas! ■
e (Foto Patricija Kastelic)
46
Naš kraj ■ marec 2017
Pogovor s predsednikom ČD Dobrepolje Robertom Cimermanom
Robert Cimerman je predsedniško funkcijo ČD Dobrepolje prevzel pred dobrim letom. Čebelari s srcem in vedno priskoči na pomoč čebelarjem, ki se pri delu s čebelami znajdemo pred dilemo. Je mentor več čebelarjem začetnikom. Včasih se pošali, da je v času čebelarske sezone njegov delovnik daljši, saj ga čebelarji kar naprej cukamo za rokav. Robi je namreč zaposlen kot pismonoša, in kadar pozvoni pri naših vratih, imamo zanj že vnaprej pripravljena vprašanja. Mlajši ga prosimo za nasvete, starejši pa z njim izmenjajo mnenja. Tokrat sem mu zastavila nekoliko drugačna vprašanja, kot mu jih postavljam po navadi.
Pogovarjala se je Ana Kaplan Novak
Kako se je začela tvoja čebelarska pot in koliko let traja?
Čebelariti sem začel v 5. razredu osnovne šole v čebelarskem krožku, ki sta ga vodila Jože Miklič in Alojz Miklič. Imeli smo dva čebelnjaka, za katera smo skrbeli udeleženci krožka in tako pridobivali osnovo čebelarsko znanje. Nato sem očeta prepričal, da sva kupila dva panja, ki sva ju šla ob štirih zjutraj iskat s konjem in vozom v Hrib - Hočevje. Pred tem pri nas doma ni bilo čebelarske tradicije in z očetom sva skupaj čebelarila do srednje šole, ko sem odšel v internat v Maribor. Ponovno sem začel čebelariti leta 2005. Želja po ponovnem čebelarjenju je bila prisotna že nekaj let pred tem, in ko sem to omenil ženi Mirjam, me je podprla, zato je bilo vse veliko lažje. Kupil sem štiri panje in v najboljših časih smo imeli do 65 panjev. Ob ponovnem zagonu čebelarstva nisem imel enega samega mentorja, ampak sem se učil od več starejših čebelarjev, spremljal njihovo delo in njihove pogovore, to primerjal s svojim delom in se izobraževal s pomočjo stare čebelarske literature. V čebelarstvu se je tako ali tako treba izobraževati celo življenje. Ko že misliš, da veš vse, ugotoviš, da ne veš ničesar.
S koliko družinami čebelariš, kakšen med pridobivaš, je pri tebi mogoče kupiti tudi druge čebelarske pridelke?
V »običajnih« letih čebelarim s 30 do 60 družinami. V lanskem letu sem imel 40 gospodarnih družin in 17 rezervnih družin. Propolis in cvetni prah pridobivam zgolj za lastno uporabo. V Dobrepo-lju pridobivamo samo gozdni in cvetlični med, svojih čebeljih družin pa ne prevažam, zato nimam drugih vrst medu. Na vsakih nekaj let medi tudi hoja, nazadnje sem točil hojev med pred petimi leti.
Zadnja leta čebelam in čebelarjem niso bila naklonjena. Paše in posledič-
no donosi so bili slabi, sledila je »afera« z neustreznim zdravljenjem čebel, letos beležimo nenormalno veliko število izgub čebeljih družin zaradi bolezni in čebeljega zajedavca varoje. Kako ti doživljaš vse to? Kljub preprekam ne zaznavam, da bi čebelarska zanesenost pojenjala.
Vsako leto si rečem, da bo naslednje leto boljše. In potem vztrajam, čeprav se izkaže, da tudi naslednje leto ni bilo nič boljše od prejšnjega. In čakam, da pride tisto boljše leto. Vesel sem vsakega kilograma pridelanega medu. S čebelarjenjem se ukvarjam iz užitka, zato nisem toliko obremenjen z donosi.
Slovenski čebelarji ne pridelamo dovolj medu glede na povpraševanje slovenskega potrošnika. Na kaj naj bo potrošnik pozoren pri nakupu medu, zlasti če gre za med tujega porekla?
Res je, da slovenski čebelarji ne pridelamo dovolj medu za potrebe slovenskega potrošnika, to pripisujem tudi slabim pašam in intenzivnemu kmetijstvu. Prva košnja je vsako leto zgodnejša in čebele morajo na pašo v gozd, leteti morajo dlje in donos je slabši. Kljub vsemu svetujem potrošnikom, da med kupujejo lokalno pri čebelarju, ki ga poznajo. Bolje je kupiti preverjen med, pa raje kakšen kozarec manj. Pri tujem medu ne vemo, v kakšnem okolju je bil pridobljen, s čim so zdravili čebele, kako ter kdo je med točil, in čeprav ima vsa ustrezna dovoljenja, to še ni kazalnik kakovosti. V Dobrepolju pa večinoma točimo gozdni med, na katerega kmetijstvo (škropiva in gnojila) nima vpliva.
Za slovenskega čebelarja velja, da ima do čebel poseben odnos, da ne gre za industrijo, kot to velja za tujino. Verjetno o tem priča tudi veliko število čebelarjev, preko 8000 nas je v Sloveniji. Kaj tebi pomeni čebelarjenje?
Hm ... Predvsem je to hobi, vendar je to takšne vrste hobi, pri katerem se ves čas izobražuješ in učiš. Na začetku misliš, da gre zgolj za delo s čebelami, nato pa ugotoviš, da moraš biti hkrati vreme-noslovec, mizar in biolog. Včasih mi je bilo samoumevno, da je na drevesu zra-stlo jabolko, čebele pa so mi dale misliti, kako je v naravi vse povezano. Čebelarjenje je način življenja, vpeta je cela družina. Ko poleti pridem domov iz službe, grem najprej pogledat čebelnjak.
Naš kraj ■ marec 2017
47
Med ljudmi velja splošno prepričanje, da so čebelarji večinoma starejši moški. Opažam pa veliko zanimanja za čebelarjenje s strani mladih. Čebelarska zveza Slovenije vsako leto s pomočjo evropskih sredstev organizira tečaje za čebelarje začetnike, število mest je omejeno, povpraševanje po mestih na tečaju pa je veliko večje od razpoložljivih mest. Čemu pripisuješ takšno zanimanje za tečaj in čebelarjenje? Povejva, da se na tečaj prijavljajo zlasti mlajše osebe in tudi precejšen delež žensk.
Ne vem, čemu takšno zanimanje mladih, vsekakor je tako prav. Slovenci imamo verjetno to veselje do dela s čebelami v genih, gre za kulturo, edini na svetu čebelarimo v čebelnjakih (drugje po svetu čebelarijo v nakladnih panjih, op. p.), panjske končnice so poslikane, v zgodovini smo imeli Slovenci pomembne čebelarje, npr. Antona Janšo (začetnik modernega čebelarstva, op. p.) ter Antona Žnidaršiča (konstruktor AŽ-panja, op. p.), in vse to botruje zanimanju Slovencev za čebelarjenje. Moram pa povedati, da sem svoji prvi čebelji družini pred 35 leti dobil od čebelarke in ne čebelarja.
Kakšne izzive pa doživljaš kot čebelar?
Predvsem varojo. Največji izziv je,
kako varoje zadržati v številkah, ki so še vzdržne za čebele. Sicer pa imam rad izzive, tako pridobivam novo znanje, in novi izzivi se ponujajo vsak dan.
Kakšna je tvoja vizija za čebelarstvo v Dobrepolju?
Želim si, da bi bilo društvo prepoznavno širše, ne samo v naši občini, ampak tudi v sosednjih občinah. Da bi pripomogli k turizmu v naši občini, da bi se občina razvijala tudi z našo pomočjo. Z županom potekajo pogovori, da bi Občina Dobrepolje čebelarjem odstopila kos zemlje, na katerem bi postavili učni čebelnjak, uredili čebelarsko učno pot s tablami v dveh jezikih, zasadili medovi-te rastline, organizirali razne delavnice, imeli dneve odprtih vrat, da bi se ljudje lahko poučili o življenju čebel. To bi bil nekakšen park, kjer bi se lahko čebelarji družili. Čebelnjak bi postavili sami, določili pa bi skrbnika oz. gospodarja, nekoga, ki bi v čebelnjak naselil svoje čebele in skrbel tako za čebele kot za okolico. V OŠ Dobrepolje bi radi ponovno oživili čebelarski krožek. S šolo že sedaj zelo dobro sodelujemo, najbolj odmeven je seveda slovenski tradicionalni zajtrk. Razmišljamo tudi o čebelarski muzejski sobi, dnevu odprtih vrat, kupili bi različno čebelarsko opremo, ki bi bila na voljo članom društva. Pripravili bomo različna
čebelarska predavanja, debatne večere, se udeležili strokovnih ekskurzij, ustrezno pa bomo obeležili bližajočo se stoletnico svojega društva.
Žena Mirjam je tvoja desna roka pa tudi zakladnica znanja o čebelarstvu. Kako pa znanje prenašaš na svoje sinove? Imajo interes za delo s čebelami?
Sin Gašper je šel v srednji šoli skupaj s sošolcem dvakrat na državno tekmovanje mladih čebelarjev in osvojila sta drugo mesto. Znanje se ni prenašalo načrtno, temveč spontano. V družini se venomer pogovarjamo o čebelah in čebelarstvu, in ko sem sina vprašal, kako to, da se je na tekmovanju tako dobro odrezal, je odvrnil, da je spremljal moje pogovore z ženo in se tako ogromno naučil. Sicer pa v čebelnjaku delam sam, saj se mi zdi prav, da za čebele skrbi en sam človek, ki natančno ve, kaj se s čebelami dogaja. Sinovi za čebelarjenje nimajo velikega veselja in jih niti ne silim, vsak naj se sam odloči, kaj bi v življenju rad počel. Morda se bo interes pokazal kasneje, drugače pa bom čebelaril sam, dokler bom lahko. Pri točenju medu mi pomaga cela družina, saj en dan točimo med doma (v Mali vasi, op. p.) in en dan v Strugah, kjer imamo tudi čebelnjak.
Hvala za pogovor. ■
48
Naš kraj ■ marec 2017
Poziv k pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev
Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom -medom - si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. V času svojega razvoja je človek spoznal še druge številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševanja sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebej pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalke se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v svoji prehrani kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.
Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije
Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisani v Zakonu o fitofarma-cevtskih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel.
Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS pro-
simo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam z naslednjimi ukrepi:
-	Pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi. Posebej bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju.
-	Priporočena sredstva uporabljajte v
najnižjih priporočenih odmerkih.
-	Uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke.
-	Pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu.
-	Škropite v večernih urah ali ponoči, ko so čebele že v panjih.
Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. ■
Naš kraj ■ marec 2017
49
Ponovitveni izlet po poteh Toneta Kralja
Zelo smo veseli, da je bila ponudba za izlet po poteh Toneta Kralja dobro sprejeta. Avtobus je bil v dobrih 14 dnevih s prijavami z vaše strani napolnjen, kar sta za nas velika spodbuda in hkrati odgovornost, da se čim bolj potrudimo na račun vaših pričakovanj in zadovoljstva.
Turistično društvo Dobrepolje
Cenimo in spoštujemo vaš odnos do našega slavnega rojaka Toneta Kralja (1900-1975), ki je v rokopisu Moja življenjska pot 8. 8. 1970 zapisal: »Petdeset let umetniškega udejstvovanja je doba, ki se jo običajno podčrta v javnosti. Tako sem mislil, da bom morda po vsem tem le doživel objavljen prikaz svojega celotnega ustvarjanja. Zgodi se, da pride umetnik kot človek v pozabo v kraju svojega bivanja, tako ni ne razstave ne monografije. Pač doživel sem svojo jubilejno razstavo v Kostanjevici.«
Tone Kralj ob svoji ustvaritvi (iz knjige dr. Igorja Kranjca Tone Kralj: 1900-1975 Retrospektiva)
Tone Kralj ob svoji ustvaritvi (iz knjige dr. Igorja Kranjca Tone Kralj: 1900-1975 Retrospektiva)
Prvi izlet po poteh Toneta Kralja bo v soboto, 8. aprila 2017, z odhodom ob 6.30 z Vidma (avtobusna postaja) in prihodom okrog 19.30. Program, cena in ogledi so nespremenjeni.
Drugi izlet po poteh Toneta Kralja bo v soboto, 6. maja 2017, po enaki ceni, programu, ogledi, odhod in prihod so enaki kot ob prvem izletu.
Prijave za drugi izlet bodo kot do sedaj v TIC-u na Vidmu v času uradnih ur, po telefonu, TD Dobrepolje: 041 962 823, ali po e-pošti: td.dobrepolje@gmail.com
Vsak udeleženec bo prejel fotokopijo slike Golgota, ki jo je Tone Kralj ustvaril 15. aprila 1927 za drugo razstavo moderne grafike v Firencah, kjer je dobil prvo nagrado (originalno sliko si bomo ogledali v Solkanu v cerkvi sv. Štefana, na izletu). Na ta način bomo počastili 90-letnico ustvaritve Tonetove Golgote (na sliki je prikazan grič, podoben lobanji, na katerem so križali Jezusa).
Prisrčno povabljeni, veselimo se srečanja z vami. ■
Tek na Rajturn 2017
Prihaja vedno lep, čaroben, oživljajoč pomladni čas, ko začnemo v naši občini v Ponikvah prvi preizkus svoje fizične in psihične pripravljenosti. Gre za dokaj zahteven vzpenjajoči se hitrostni
tek na Rajturn v Ponikvah,
ki bo v soboto, 29. aprila 2017, ob 9.30.
TD Dobrepolje
Na teku tekmujejo posebej ženske in posebej moški. Start je posamičen, vsakih 90 sekund. Postavljeni so časovni termini za zlato, srebrno in bronasto medaljo. Slovesna podelitev bo v gostišču Adam, kjer bo poskrbljeno za topel obrok, druženje in prijeten zaključek.
Prispevek za startnino je 5 € (osnovnošolska mladina brezplačno).
Najboljša v ženski in najboljši v moški kategoriji prejmeta poseben »nojšček« z vgraviranim datumom teka, ki je neovr-gljiv spomin na vse dobrepoljske zobotrebčarje. Ti so namreč 100 let in več prizadevno in vztrajno šilili zobotrebce in si tako ustvarjali prepotrebna sredstva za preživetje in obstoj. Znameniti »nojšček« je vsekakor spoštljiv poklon zobotrebčarjem in zato dragocen spomin.
Veseli bomo, da pred navedenim tekmovanjem naredite kakšen trening, da se prepričate, kako ste pripravljeni. Čeprav je tekaška proga dolga 400 m z višinsko razliko 90 m, se ne vam ne nam brez ustrezne kondicije in treninga ne bo izšlo v zadovoljstvo.
Za preseg lanskega rekorda, ki je 2 min 12 s, se bo treba zelo zelo potruditi.
Parkirišče bo v neposredni bližini starta, ki bo pri kažipotu in kjer bodo tudi prijave.
Naša (TD Dobrepolje, ŠD Dobrepolje, krajanov Ponikev in pokroviteljev) velika želja je, da se udeležite tekmovanja v čim večjem številu, da se srečamo, družimo, izmenjamo izkušnje in na ta način uspešno in s polno mero zadovoljstva zaključimo tek na Rajturn ali lov na Ponikovskega zmaja, ki bo kmalu - s sodelovanjem dobrepoljskih osnovnošolcev in otrok iz vrtca -zagledal luč v sliki in besedi. Rojeva se naša nova pravljica o Ponikovskem zmaju.
Vljudno vabljeni, brez predsodkov in pomišljanj. Pričakujemo vas z odprtimi rokami. ■
50
Naš kraj ■ marec 2017
Postni čas je priložnost za dobra dela
Smo sredi postnega časa in verjetno si v tem času vsak od nas po svoje prizadeva, da bi se nekoliko poboljšal. V javnosti je post sprejet kot nekaj koristnega za telo, ker skušamo bolj zdravo jesti, morda malo shujšati ali se odpovedati kakšni slabi razvadi. To je seveda dobro. Vendar je za kristjane smisel posta v tem, da se ozremo v svojo notranjost, da poživimo svoj odnos z Bogom, da očistimo svoje duše v milosti zakramenta sv. spovedi in si v duhu evangelija prizadevamo za ljubezen do bližnjega.
Marta Šuštar
Sveto pismo pravi: »Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« - pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.« (Jak 2,14-17.26)
Zato je post še posebej priložnost, da naredimo kakšno dobro delo. Po svetu je veliko stisk, o katerih nam stalno poročajo mediji, a vprašanje je, koliko se to dotakne naših src. Združeni narodi so februarja 2017 razglasili lakoto v Južnem Sudanu, kjer je 275.000 otrok hudo podhranjenih in več kot 5 milijonov ljudi nujno potrebuje hrano in pomoč pri kmetovanju. Zelo hudo je tudi v sosednji Somaliji.
SMS donacija 1€ ali 5€
na 1919 UPANJE ali UPANJE5 ZVEZEK ali ZVEZEK5 AFRIKA ali AFRIKA5 KARITAS5
Včasih mi kdo reče: »Nikomur nič ne dam, ker vsi goljufajo.« Osebno pa sem prepričana, da vsak lahko najde humanitarno organizacijo, ki ji zaupa, in lahko prispeva po svojih močeh, samo če hoče. Tudi pri Slovenski karitas http:// www.karitas.si in Škofijski karitas Ljubljana http://www.karitaslj.si potekajo številne dobrodelne akcije. Mreža sodelavcev Karitas je razširjena po vsem svetu in predstavniki Karitas se potrudijo, da
pride pomoč v prave roke. Za klopmi v župnijski cerkvi najdete vsa potrebna obvestila o poteku različnih akcij in položnice, ki jih lahko vzamete in nakažete svoj dar. Vsako leto na veliki četrtek je pri maši nabirka za misijone. Zadnja leta zbrana sredstva pošljemo našemu rojaku g. Tonetu Grmu, ki deluje v Afriki.
Pomoč potrebujejo tudi mnogi v naši domovini. Predstavljam vam program pomoči, ki je namenjen otrokom v Sloveniji.
Program pomoči BOTRSTVO
Botrstvo organizira Škofijska karitas Ljubljana (ŠKL). Gre za podporo otrokom, ki nimajo enakih možnosti. Karitas jim želi olajšati šolanje in jim omogočiti vključevanje v dejavnosti, ki bodo odskočna deska za njihovo nadaljnje študijsko oz. poklicno udejstvovanje. Program pomoči Botrstvo pomaga ohraniti brezskrbnost in veselje do življenja otrok, katerih družine so se znašle v stiski.
Program pomoči Botrstvo temelji na povezavi posvojitelj-posvojenec, ki je anonimna. ŠKL posvojitelju dodeli otroka in mu opiše otrokovo zgodbo (družinski položaj). Posvojencu pa se ne
posreduje podatkov o botru, prav tako ni stikov med botrom in posvojencem.
Kako postati boter?
Kdor želi postati boter, izpolni prijavnico, s katero se obveže, da bo vsaj eno leto prispeval 25 EUR mesečno za svojega posvojenca. Denar lahko nakazuje mesečno, enkrat letno, na štiri mesece ali preko trajnika. Po pošti bo prejel želeno število položnic. Denar se lahko nakazuje preko plačila položnic ali na račun ŠKL. Posvojence bo botrom dodelila ŠKL. Praviloma naj bi posvojenec in boter ne bila iz iste župnije. Botri so lahko tudi skupine ali društva.
Kako vključiti otroka?
Če menite, da vaš otrok, otrok vaših bližnjih ali sosedov potrebuje pomoč in podporo, ga lahko predlagate za vključitev v program botrstva. Pri tem bo treba predložiti dokazila o prejemkih otrokove družine. Prijava še ne zagotavlja, da bo otrok vključen v program pomoči. Upravičenost predlogov bosta pregledali ŽK in socialna služba na ŠKL.
Pristopno izjavo za BOTRSTVO lahko dobite za klopmi v župnijski cerkvi, lahko pa vam jo pošljemo po e-pošti ali
Naj bo v velikonočnih praznikih tudi v našem življenju odvaljen kamen, kamen naše zagledanosti vase, obupa in vdanosti v usodo. Naj spregledamo, da je z vstajenjem Jezusa Kristusa smrt dokončno poražena in da je za vse nas odprta pot v novo življenje.
Veselite se praznika Življenja! Aleluja!
Naš kraj ■ marec 2017
51
po navadni pošti, če sporočite svojo namero na tel. št.: 041 393 893. Izpolnjeno izjavo lahko pošljete na naslov ŠKOFIJSKA KARITAS LJUBLJANA, Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana ali na Župnijska karitas Dobrepo-lje, Videm 33, 1312 Videm - Dobre-polje.
ŽK Dobrepolje bo letos podprla
enega otroka. Zavedamo se, da je 25 € mesečno za marsikoga velik izdatek, zato predlagamo, da tisti, ki bi vseeno želeli sodelovati v tem programu pomoči, darujete po svojih močeh za Župnijsko karitas in poveste, da želite podpreti BOTRSTVO. Če se bo nabralo več sredstev, bomo v prihodnje posvojili še enega otroka. ■
Še so dobri ljudje
V domu Zavoda svete Terezije stanuje malo več kot 70 starejših oseb, ki svoje življenje preživljajo pri nas. Ob prihodu v dom vsak s seboj prinese svojo življenjsko zgodbo, ki je velikokrat lepa, včasih prežeta z grenkimi spomini ali pisana kot mavrica. Pogosto pa tudi prazna, zavita v žalost, depresijo. Šopek gub na obrazu nam lahko pove, da ni bilo vedno vse lepo in dobro. V domu se trudimo, da zapolnimo proste trenutke v dnevu ter damo vsakemu dnevu težo, pomen ... damo smisel življenju.
Marinka Merzel
Za to pa nismo zaslužni samo zaposleni v domu, ampak tudi dobri ljudje od blizu in daleč. Z nami je veliko nastopajočih, lokalnih zborov, iz domače občine ter tudi sosednjih občin. Tukaj so mladina iz osnovnošolskih klopi, najmlajši iz vrtca ... Ne pozabimo društev, ki pridejo k nam zapet, zaplesat ali poklepetat ob kavi (različni zbori, folkloristi, otroci, mladinci, upokojenci ...). V lanskem letu smo si tudi sami naredili kar nekaj dela. Nabirali in sušili smo zelišča za čaj, luščili fižol, ličkali koruzo, trli orehe, pletli košare iz šibja, rezali jabolka za krhlje, prisluhnili čebelarju in še in še. Da nam je lahko tako lepo, da lahko naše roke še poizkusijo, kako je grob koruzni storž ... da lahko še vedno primemo nož in olupimo jabolko ... da lahko vonjamo in okušamo čaj, ki smo ga sami posušili . Za vse to so poleg nas zaposlenih zaslužni naši prostovoljci. Člani lokalnih društev, šol, vrtcev, vsi od upokojencev, predstavnic Karitasa, podeželskih žena, gasilcev . pevcev od blizu in daleč.
Pa tako malo je treba. Priti, pokloniti nasmeh, stisk roke ... in biti tu za ljudi. Deli dobroto in postani prostovoljec tudi ti.
POSTANI PROSTOVOLJEC
Ste doma osamljeni?
y Ponudite roko drugim in s tem boste našli zadovoljstvo zase.
Ste brez zaposlitve?
y Čaka vas nova izkušnja, ki vam bo morda pomagala pri zaposlitvi.
Ste ustvarjalni?
y Delite svoje znanje z drugimi.
Imate čut za ljudi v zrelih letih?
y Zapolnite svoje notranje izzive.
Želite koristno zapolniti svoj prosti čas?
y Potem je prostovoljstvo prava reč za vas.
Dom starejših občanov na Vidmu, Zavod svete Terezije, vabi vse, ki vas zanima delo z ljudmi in si želite bolje spoznati naše delo, ustanovo in stanovalce, da se nam pridružite kot prostovoljec ali prostovoljka na najrazličnejših področjih dela (pomoč pri sprehodih stanovalcev, spremstvo v trgovino, druženje ob kavici, branje knjig, časopisa, pevske skupine, igranje instrumentov, ustvarjalne delavnice ali preprosto uživanje v naravi in prijeten pogovor itd.). Prostovoljstvo ni samo za mlade, vabljeni dobri ljudje vseh starosti. Tudi starejši prostovoljci si tako lahko zapolnite svoj dan .
Če vas sodelovanje z nami zanima, lahko stopite v stik osebo, zadolženo za prostovoljstvo: Marinko Merzel, tel. št.: 01 781 23 17 ali e-pošta: delovnaterapija@zst.si.
Zagotavljamo vam topel sprejem v svoje vrste in prijetno domače okolje. ■
Pletenje kite iz ličkanja za predpražnik v družbi predstavnic Župnijske karitas Dobrepolje - Videm
52
Naš kraj ■ marec 2017
Utrinki z 12. redne letne skupščine Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje
V soboto, 18. 3. 2017, smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje zbrali na 12. redni letni skupščini v prostorih Gostišča Krka na Krki.
Gerta Gregorka
Predsednik društva Pavle Gregorka je v imenu upravnega odbora društva kakor tudi v svojem imenu pozdravil člane Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje, prisotne člane drugih gobarskih društev in druge povabljene goste ter članom v potrditev predlagal dnevni red skupščine. Po izvolitvi organov skupščine in ureditvi vseh formalnosti je delovno predsedstvo nadaljevalo skupščino. Sledila so poročila organov društva o delu v letu 2016. Prvi je poročilo o delu društva podal predsednik Pavle Gregor-ka. Poudaril je, da si je društvo tudi v preteklem letu zadalo veliko nalog, ki so bile skoraj vse v celoti izvedene.
Tradicionalno vsako leto prvo nedeljo v letu organiziramo novoletni pohod do gobarskega doma na Šentrumarju, in sicer iz treh smeri: Vidma, Krke in Hočev-ja. Novoletni pohod je postal priljubljen med člani društva in pohodniki, saj se ga, ne glede na vremenske razmere, vsako leto udeleži lepo število pohodnikov.
Ob dnevu Zemlje Občina Dobrepolje vsako leto organizira čistilno akcijo. V Hočevju je nosilec čistilne akcije Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje in skupaj s člani PGD Hočevje in krajani očistimo Hočevje in njegovo okolico vse
do gobarskega doma na Šentrumarju.
Meseca junija organiziramo Primožev pohod (sv. Primož je zavetnik in sejalec gob) do gobarskega doma, ravno tako iz treh smeri: Vidma, Krke in Hočevja. Pohodniki nabrane gobe prinesejo do gobarskega doma, kjer jih skupaj pregledamo, determiniramo in pripravimo manjšo razstavo.
V Jakličevem domu na Vidmu vsako leto organiziramo za člane svojega društva in krajane - občane - občine predavanje o gobah z diapozitivi.
Zagotovo je naš največji projekt tradicionalna razstava gob v Štentovem kozolcu v Hočevju, ki smo jo uspešno izpeljali meseca septembra 2016. To je bila že 11. razstava gob v Hočevju in prikazali smo 204 primerkov gob. Razstava je bila zelo dobro obiskana, v naše zadovoljstvo vsako leto privablja več obiskovalcev. Ponedeljek, tretji dan razstave, je vsako leto namenjen učencem osnovnih šol. Sodelovanja z osnovnimi šolami smo še posebno veseli, saj tudi na takšen način prenašamo svoje znanje o gobah in varstvu narave na mlajše generacije.
Aktivni smo bili tudi pri promociji občine Videm in kraja Hočevje. Bili smo na sejmu Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, skupaj s TD Dobrepolje in DPŽ, na tradicionalnem
Dobrepoljskem vandranju, tradicionalni golažijadi v Podgori, otroškem bazarju OŠ Dobrepolje in še bi lahko govorili o svojih dejavnostih.
Že vrsto let sodelujemo z Občinsko upravo Občine Dobrepolje, Mikološko zvezo Slovenije, Ministrstvom za okolje in prostor RS, saj smo si pred leti pridobili status društva v javnem interesu na področju ekologije in varovanja narave. Zelo dobro sodelujemo z gobarskimi društvi iz Gorij, Škofje Loke, Novega mesta, Ribnice, Ljubljane, Iga, Dobrovcev in drugimi gobarskimi društvi iz Slovenije ter gobarskim društvom Boletusiz iz Umaga (Hrvaška). Radi si ogledamo njihove razstave gob. Naša druženja so zelo prijetna in hkrati koristna, saj si izmenjujemo gobarske izkušnje in spoznavamo nove gobe in rastišča.
Na koncu je predsednik društva Pavle Gregorka pohvalil vse člane, članice in simpatizerje društva, ki svoj prosti čas namenijo dejavnostim in delu v društvu, donatorjem pa se je zahvalil za denarne prispevke in dobitke za srečelov.
Sledila so še poročila blagajnika, gospodarskega odbora, častnega razsodišča in nadzornega odbora za leto 2016. Iz poročila nadzornega odbora je razbrati, da je finančno poslovanje DGŠŠ vodeno vzorno in da na poslovanje nimajo pri-
Naš kraj ■ marec 2017
53
pomb. Tudi poročilo častnega razsodišča je pohvalno, saj v preteklem letu niso prejeli nobene ustne niti pisne prijave glede kršitev aktov društva ne od članov društva in tudi ne od UO Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Soglasno sta bila sprejeta tudi program dela društva za leto 2017 in finančni plan za leto 2017.
V društvo gobarjev smo sprejeli tri nove člane.
Skladno s sklepom UO so priznanje prejeli: članica društva Veronika Tratnik za z odliko opravljen izpit pri MZS za pridobitev naziva determinator samostojni svetovalec, član društva Franci Flek za delo v društvu in urejanje spletne strani društva in ga. Slavka Tičar za dolgoletno brezplačno oddajo kozolca za potrebe razstave gob.
Zahvalo sta prejela: g. Valentin Štih, naš donator, in dolgoletni član društva Bogdan Tratnik - samostojni svetovalec mentor, ki je vsa leta aktivno sodeloval v društvu pri postavitvah naših tradicionalnih gobarskih razstav in predavanjih o gobah.
Skupščine so se udeležili tudi predstavniki prijateljskih gobarskih društev iz Ribnice in Ljubljane. Zahvalili so se za povabilo na skupščino, pozdravili navzoče, pohvalili delo našega društva v preteklem letu in poudarili, da si tako dobrega in prijetnega sodelovanja želijo tudi v prihodnje. Svojo odsotnost so opravičili predstavniki GD Gorje, GD Škofja Loka, GD Novo mesto in GMD Ig.
Po končanem uradnem delu skupščine je sledilo še družabno srečanje. ■
V A B I L O VABIMO VAS NA
PREDAVANJE O GOBAH Z DIAPOZITIVI,
KI BO V MODRI DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA na VIDMU
V PETEK, 21. APRILA 2017, ob 18. uri.
Naslov predavanja bo Gobe "ZAPRTOTROSNICE".
Predavala bo VERONIKA TRATNIK - determinator samostojni svetovalec, članica Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje.
VSTOP PROST - VABLJENI!
DRUŠTVO GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR HOČEVJE
Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge
vas vabi na
SEJEM NA TIHO NEDELJO
pri SV. ANTONU,
v nedeljo, 2. aprila 2017.
Na stojnicah pred cerkvijo bo na voljo pestra izbira peciva, kruha, žolce, ajdovih štrukljev, kolačkov, semen rastlin, dišavnic itd., ki vam jih bomo ponudile članice društva. Med drugo ponudbo se bodo uvrstili tudi domače šunke in vsi suhomesnati izdelki, velikonočne butarice, košarice, oljke.
Pridite kot ponudnik ali kupec.
Vljudno vabljeni med deveto in dvanajsto uro na Zdensko reber!

Kniinui - rrnrac
Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge
vas vabi na
VELIKONOČNO
DELAVNICO
Vse, ki vas zanima peka velikonočnih kolačkov, malih pletenic, šunke v testu, ajdovih štrukljev in zajčkov, vabimo na velikonočno delavnico
v SREDO, 5. aprila 2017, ob 18. uri v
Okrepčevalnici Pri Zori v Kompoljah.
Kotizacija na osebo je 7 evrov. Izdelki se po končani
delavnici razdelijo za domov. Prijave do 4. aprila 2017, na 041 975 886 (Marija).
Vljudno vabljeni!
54
Naš kraj ■ marec 2017
Na občnem zboru Društva upokojencev Dobrepolje obeležili 65-letnico društva
V nedeljo, 12. marca, se je v kletnih prostorih Jakličevega doma zbralo več kot 130 članov Društva upokojencev Dobrepolje na svojem rednem letnem občnem zboru, na katerem so izvedli tudi volitve vseh organov.
Bojan Novak
Občni zbor je s tremi pesmimi odprl Mešani pevski zbor Škrjanček, svojo pesem pa je interpretirala Gabrijela Škantelj. Z minuto molka je zbrana množica počastila svoje nekdanje prijatelje, ki so umrli v letu 2016. Sledil je uveljavljen postopek občnih zborov z izvolitvijo delovnega predsedstva in izglasovanjem dnevnega reda. Pred nekaj gosti (župan Janez Pavlin, koordinatori-ca društev dolenjske regije Malči Žitnik in predstavnica prijateljskega društva DUD Šmarje - Sap) je predsednica Marija Tegel predstavila poročilo o delovanju v letu 2016. Poročilo je s podatki o finančnem poslovanju dopolnila tajnica Nada Lunder, Ivan Vidmar, predsednik nadzornega odbora, pa je potrdil, da je bilo delovanje skrbno in skladno s pred-
pisi. Svoja poročila so predstavili tudi vodje vseh sekcij, ki delujejo v društvu. Prvi del je z recitacijo lastne pesmi zaključila Tončka Kastelic.
Gospa Tegel je navzoče seznanila z nekaj zgodovinskimi dejstvi, saj letos mineva 65 let od ustanovitve društva. Nekaj o tem si lahko preberete v posebni rubriki.
Člani društva so soglasno potrdili predlagane kandidate za funkcije v društvu. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Marija Tegel, za podpredsedni-
ka pa Franci Strah. Potrjeni so bili tudi predlagani člani za upravni in nadzorni odbor ter za častno razsodišče. Novoizvoljeni predsednici so čestitali in ji zaželeli veliko uspeha pri vodenju društva župan Janez Pavlin, gospa Malči Žitnik ter predstavnica gostij iz društva upokojencev Šmarje - Sap.
Prijazne članice društva so po končanem uradnem delu poskrbele za malico, zbrana družba pa je ob prijetnem klepetu podoživela marsikatero prigodo s svojih srečanj. ■
Zgodovina Društva upokojencev Dobrepolje
Društvo upokojencev Dobrepolje je bilo ustanovljeno 9. 11. 1952. Ustanovitelj je bil g. Anton Tavželj iz Predstrug. Bil je boter praporu in dolga leta sam za vse. Leta 1964 sta se mu pri vodenju pridružili ga. Franja Žnidaršič z Vidma, ki je prevzela delo tajnice, in pa ga. Malči Zgonc iz Ponikev.
Na začetku delovanja društvo ni imelo svojih prostorov. Sestanki so se odvijali po domovih članov ali celo po gostilnah.
Za g. Tavžljem je predsednikovanje prevzel g. Alojz Ponikvar in društvo vo-
dil polnih 30 let, od leta 1960 do 1990. Tajniška dela je prevzela ga. Anči Šteh in tajništvo vodila vse do leta 2000. Podpredsedniško mesto pa je prevzel g. Franc Rus, ki je bil kasneje tudi dolgoletni praporščak in častni član društva.
Ob pomoči g. Dušana Kavčiča iz Predstrug so se začele dejavnosti za pridobitev prostorov za delovanje društva. G. Kavčič je tedaj služboval na občini Grosuplje in lažje mu je bilo predstaviti težavo pristojnim na občini.
Končno so leta 1983 dobili prostore v stari šoli na Vidmu. Prostor so si lepo
Naš kraj ■ marec 2017
55
uredili in sestanki, občni zbori in druga druženja so se začeli odvijati »doma«. Kasneje so tu odprli tudi svoj bife. Vsi so ga radi obiskovali po maši, po pogrebih ali pa kar tako. Ta prava »kelnarca« pa je bila ga. Micka Peterlin. Gospe Peterlin se še mnogi dobro spominjamo, kako je okoli novega leta po dobrepoljskih vaseh kar s kolesom ali peš pobirala članarino.
Ti ljudje so orali ledino našega društva.
Po prenehanju predsednikovanja g. Ponikvarja je leta 1990 mesto predsednika prevzel g. Anton Adamič iz Ponikev in društvo vodil 2 leti. Po njegovem odhodu je bil leta 1992 na občnem zboru izvoljen g. Konrad Piko.
Že v letu 1991 se je začelo zapletati okoli prostorov društva. Dobesedno so bili iz teh prostorov izgnani. Zopet so za dve leti ostali brez strehe nad glavo. Sledilo je veliko pogovorov, iskanja, dela in končno so društvu dodelili prostore v kleti stare šole oz. tedanje občine.
Po pripovedovanju članov, ki so se večkrat družili v teh prostorih, so se tu imeli lepo, predvsem pa zabavno in domače. Gospa Micka Volf jim je v skromni
kuhinji, če smo temu prostoru lahko rekli kuhinja, vedno pripravila kaj dobrega za pod zob.
Leta 2000 je delo tajnice zaradi zdravja in ostarelosti opustila ga. Šteh. Nadomestila jo je ga. Tončka Kastelic, ki ji je že zadnji čas pomagala. V tem času se je osnovala tudi vadbena skupina za starejše. Najprej je skupina delovala v telovadnici osnovne šole na Vidmu. Po pridobitvi prostorov v Jakličevem domu pa so imeli vaje in jih še vedno imajo tu.
V mandatu g. Pika in ge. Kastelic so obnovili tudi letovanje v Izoli, kamor še vedno radi odhajamo. To je naš teden za dušo in telo.
No, v letu 2003 smo se zopet selili, vendar tokrat na veliko bolje. Ob adaptaciji Jakličevega doma smo dobili nove, svetle prostore. Tudi oprema je bila popolnoma nova. Dvorano je opremila Občina Dobrepolje, pisarno in pa seveda kuhinjo pa smo opremili sami iz lastnih sredstev, lahko rečemo, da od članarine. Na dan otvoritve novih prostorov je bilo za nas pomembno dejanje tudi razvitje novega društvenega prapora. Kajti stari je bil že zelo zdelan in zastarel, seveda, saj je bil še iz časov SFRJ.
Prav je, da omenim še prizadevnega poverjenika in dolgoletnega praporščaka, g. Alojza Oblaka iz Ponikev, ki je kar 49-krat nesel prapor za pokojnimi člani iz njegove vasi.
Na občnem zboru leta 2005 je g. Piko zaključil svoje 12-letno delo predsednika, ga. Kastelic pa je prenehala delo tajnice. Na istem občnem zboru so bili izvoljeni za predsednico ga. Fani Kralj, za podpredsednika g. Stane Rotar, tajniška dela pa je prevzela ga. Marija Tegel.
Leta 2000 smo ustanovili MePZ Škr-janček, ki je tedaj štel 17 članov, potem se je število pevcev povečalo na 25. Sedaj je okrnjen in šteje le 12 članov. Na začetku je pevce vodila zborovodkinja Vesna Fabjan, nato g. Stane Fuks in g. Josip Mihelčič. Po zaključku sodelovanja z g. Mihelčičem je to vlogo prevzel g. Lado Žibert. Zbor je imel že tri samostojne koncerte, nastopa pa tudi po domovih za ostarele in na raznih prireditvah v dolini. Zbor je že nastopal na Festivalu za 3. življenjsko obdobje.
Ob tej priložnosti pozivam vse, ki imate veselje do petja, da se jim pridružite, da bodo zopet zapeli kot pravi »škrjančki«. ■
Obisk 90-letnika v Strugah
S temi besedami smo čestitali gospodu Jožefu Krašovcu, ki je v ponedeljek, 20. 2. 2017, praznoval 90 let. Obiskali smo ga gospod župnik Marinko Bilandžic in člana ŽPS Struge Bojan Ramač in Jožica Oberstar. Prinesli smo mu tudi skromno darilo, ki ga podarja Župnijska karitas Dobrepolje.
Jožica Oberstar
Gospod Jožef je imel še brata Toneta in sestro Štefo, ki pa sta odšla v daljno Avstralijo. Očeta so mu med vojno ubili domobranci, kot mlad fant pa je Jožef doživel tudi grozote druge svetovne vojne. Leta 1954 se je poročil in žena Rozalija mu je rodila 8 otrok. Od tega je sedem živih, eden pa je kmalu umrl. Življenje je bilo težko in družina velika, zato je leta 1959 odšel na delo v Nemčijo in tam delal do upokojitve. Domov je prihajal za božične in velikonočne praznike ter na dopust, ki pa to ni bil. Doma so imeli kmetijo, zgradili
pa so tudi novo hišo. Kljub vsemu je bil gospod Jožef vedno nasmejan in dobre volje. Še pred božičnimi prazniki me je prepoznal in se z mano pošalil. Otroci so drug za drugim odhajali od doma, ostal pa je najmlajši sin Janez. Ustvaril si je družino in je zelo lepo skrbel za svojega očeta. Pohvaliti pa moram tudi oskrbo mame, ki je že četrto leto priklenjena na posteljo.
Žal pa danes, ko pišem te vrstice, gospoda Jožefa ni več med nami. Le dva dni kasneje je odšel k Bogu po večno plačilo. Naj počiva v miru, domačim pa izrekamo iskreno sožalje. ■

%; i? 3
JT It
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost. Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost Dokler imamo dobre prijatelje, je lepa sedanjost.
56
Naš kraj ■ marec 2017
21. redni letni občni zbor SD Dobrepolje
V petek, 24. 2. 2017, smo se člani Športnega društva Dobrepolje zbrali na rednem letnem občnem zboru.
Alojz Kuplenk, predsednik ŠD Dobrepolje
Po uvodnem pozdravu predsednika društva in izvolitvi organov občnega zbora se je najprej obravnavalo delo v preteklem letu.
Poudarjeno je bilo, da je društvo zavezano športu za vse generacije in temelji na sloganu »Se gibam, smejim in zdravo živim«.
V	času raznih napetosti in kriz je vedno pomembnejše ozaveščanje ljudi o pomembnosti vsakodnevnega gibanja, zdravega načina življenja in druženja.
V	društvu je delovalo 268 vadečih članov, ki so bili vključeni v 13 vadbenih skupin (različne aerobne vadbe, pilates,
fitnes, košarka, futsal, odbojka, tek, nordijska hoja). Skupaj je bilo opravljenih več kot 600 vadbenih ur.
Izpeljano je bilo tudi nekaj rekreativnih prireditev. Najodmevnejši in že uveljavljeni, tako v Dobrepoljski dolini kot v širšem prostoru, sta Športni dan v Bruhanji vasi in Dobrepoljski tek.
Izpeljana sta bila še odbojka na mivki in prstomet, ki sta štela za občinsko prvenstvo.
Društvo je program v celoti izvedlo s pomočjo dotacij občine, članarin in donacij. Člani so bili seznanjeni z novo postavko za plačilo, ki bo dodobra načela proračun društva. V letu 2016 je občina začela zaračunavati najemnino za pro-
store, v katerih člani vadijo.
V letu 2017 se v društvu ne predvidevajo neke spremembe. Delo bo potekalo po ustaljenem načrtu. Predvideva se 13 vadbenih skupin z več kot 260 vadečimi. Prav tako sta načrtovani prireditvi: 14. Športni dan v Bruhanji vasi in 7. Dobre-poljski tek.
Novost naj bi bil fitnes v naravi, ki ga društvo namerava postaviti v Bruhanji vasi.
Po razpravah in potrjevanju posameznih točk je društvo zaključilo delo. Predsednik se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo in jih povabil na manjšo zakusko. ■
S
zveza Športnih ORGANIZACIJ
DOBREPOLJE
Po zelo uspešni premierni sezoni
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE v sodelovanju z OBČINO DOBREPOLJE prireja
2. ODPRTO PRVENSTVO OBČINE DOBREPOLJE V TENISU.
ZŠO Dobrepolje razpisuje odprto rekreativno prvenstvo občine Dobrepolje v tenisu za posameznike za leto 2017. Tekmovanje šteje tudi za občinsko prvenstvo.
Tekmovanje bo tudi letos izpeljano v enotni kategoriji v obliki piramidnega sistema. Dvoboji se bodo odvijali na teniških igriščih v Zalipovcu, in sicer med 1. majem in 30. septembrom 2017.
Prijavite se lahko po elektronski pošti: ales.tegel@mides.si ali na telefonski številki 041 765 144.
Pravila in sistem tekmovanja bodo objavljeni na spletni strani ZŠO Dobrepolje v mesecu aprilu.
Naš kraj ■ marec 2017
57
Zakaj je otroka dobro vpisati v športno dejavnost
Slovenija v svetu velja za zelo športno deželo. Skoraj ne mine dan, da kdo od naših športnikov (ali ekipa) ne zablesti na tekmovanju. Na športnike smo upravičeno zelo ponosni. Ob tem je v velikem porastu rekreacija, predvsem tek in pohodništvo. V tem sestavku želimo predstaviti nekaj strokovnih argumentov za vključevanje svojih najmlajših v športne dejavnosti. Na žalost je ponudba v naši občini precej omejena, saj imamo premalo pokritih športnih površin in v Zvezi športnih organizacij Dobrepolje res nestrpno čakamo na novo športno dvorano.
Jure Žnidaršič (povzeto po zastarse.si)
Razlogi, zaradi katerih je dobro otroka vpisati v športno dejavnost, ne glede na vrsto športa.
Ločevanje od staršev
Pri pripravi na športno dejavnost, v sla-čilnici, potem pa v dvorani ali na terenu, se otrok uči samostojnosti in ločevanja od staršev ali vzgojiteljev. Možnost prilagajanja na nove razmere je zelo pomemben del vzgoje predšolskih otrok in tudi šolskih otrok.
Upoštevanje navodil in pravil
Športne dejavnosti učijo otroke, kako slediti določenim navodilom. Otroci na treningu poslušajo pravila o varnosti, kar jim pomaga osvojiti podobna pravila doma, v vrtcu ali v šoli. Razumevanje pomembnosti čelade, ko vozijo kolo, da ne gredo v bazen brez nadzora ... vse to so trenutki, v katerih je pomembno, da otroci razumejo koncept osebne varnosti, ki je bistvenega pomena za življenje.
Osvajanje praktičnih spretnosti
Otroci razvijajo sposobnost orientacije v prostoru, premagovanje ovir na treningu pa je veliko več od samega učenja strategije športne dejavnosti.
Potrpežljivost
Nobenemu ni všeč čakanje, še posebej pa tega ne marajo tri-, štiri- in petletniki! Stanje v vrsti in čakanje, da pridejo na vrsto, ter zadrževanje razburjenja, ko čakajo, so samo nekateri od načinov, kako športna dejavnost otroka uči potrpežljivosti.
Timsko delo
Od vadbe v parih do skupnih iger šport uči otroke, kako skupaj delati za dobro vseh.
Odgovornost pri pospravljanju
Znati postaviti svoje stvari na mesto je pomembna spretnost, ki jo bo vsak starš in vzgojitelj znal ceniti naslednjič, ko bodo npr. igračke povsod po tleh.
Reševanje konfliktov
Ni lahko, ko nisi prvi na vrsti. Ali ko ne mo-
reš dobiti žoge. Ali ko ne smeš stati zraven najboljšega prijatelja. S športom se otroci učijo teh lekcij in jim pomagajo sprejeti in reševati konflikte na primeren način.
Obnašanje do starejših in nadrejenih
Pomemben del odraščanja je tudi to, da se otrok nauči dobrih manir in se spoštljivo pogovarja z odraslimi. Šport uči otroka, da se do trenerja obnaša spoštljivo in da razvije socialne spretnosti pri obnašanju do prijateljev.
Vztrajnost
Pri športu morajo otroci vedno znova poskušati, da bi dosegli tudi najpreprostejše spretnosti. Uloviti žogo, zadeti koš, preplavati bazen ali narediti zvezdo - šport otroke uči, da vztrajajo pri dejavnosti, dokler nečesa ne dosežejo.
Disciplina
Kombinacija poslušanja, spoštovanja pravil in potrpežljivosti vodi k disciplini. Ko ima otrok za osnovo disciplino, je samodisciplina naslednji korak - možnost, da otrok sam uravnava svoje vedenje.
Koordinacija
Razvoj koordinacije se pogosto omenja v povezavi s športom, vendar je koordinacija potrebna tudi pri stvareh, ki nimajo zveze s športom. Spretnosti, kot je zavezovanje vezalk in pisanje, so odvisne od razvoja koordinacije.
Iskanje pomoči
Mladi športniki se učijo, kako vprašati za pomoč trenerja ali soigralce.
Prenašanje ljubosumja
Neizogibno je, da bo neki drugi otrok določeno veščino obvladal prej ali bolje od vašega predšolskega otroka, njemu pa to ne bo všeč. Šport daje otroku priložnost za spopadanje s tem neprijetnim občutkom in ga izraziti na primeren način, s čimer postavlja temelje za pravega športnega duha.
Karakter
Primeren program treninga poudarja pomen pravilnega vedenja, celo ko trener ne
gleda. Predšolski športniki skozi šport razvijajo in krepijo karakter.
Prilagodljivost
Štiriletnik, ki pada in se postavlja pokonci, da bi obvladal "zvezdo", ali tisti, ki ne zadeva košev, pa znova in znova poskuša in ohranja "jaz to zmorem" odnos, se uči prilagodljivosti in sposobnosti za hitro odpravljanje težav.
Odnos
Otrok, ki sledi cilju v katerem koli športu, ne glede na ovire, bo razvil enak odnos tudi v vsakdanjih položajih.
Pomen truda
Šport ni lahek, a če se otrok trudi, bo napredek viden. Zato bo začel razumevati povezavo med trudom in uspehom.
Ambicioznost
Postavljanje ciljev in vera v to, da bomo uspeli, sta temelj ambicioznosti. Gledanje starejših otrok, kako brez težav "letijo" po dvorani, zabijajo koše in postavljajo rekorde, spodbuja otroka k razmišljanju, da bo nekega dne tudi sam na njihovem mestu.
Hrabrost
Šport včasih zahteva od nas, da počnemo stvari, ki jih raje ne bi. Ko nekaj poskusimo in stopimo iz svojega varnega okolja, imamo priložnost razviti pogum. Pogum ne pomeni biti pogumen, ko se nečesa ne bojiš, ampak lastnost, na katero se lahko sklicujemo, ko moramo narediti nekaj, česar ne želimo. Kot na primer nalogo ali hišna opravila, pravzaprav veliko stvari, ki jih bo moral šolar opravljati v prihodnosti.
Samozaupanje
Otrok, ki razvije vse te sposobnosti, razvija tudi samozaupanje. Samozaupanje je, preprosto povedano, zaupanje v samega sebe. Če si sposoben narediti trening sam, slediti navodilom in pravilom, se razumeti s soigralci, razumeti, da se lahko naučiš, da je tudi poraz kdaj dober, ker si ambiciozen in pogumen, je potem sploh presenečenje, da imaš samozaupanje? ■
58
Naš kraj ■ marec 2017
Kdaj bo tudi pri nas čas za novo športno dvorano?
V Zvezi športnih organizacij Dobrepolje z veliko zaskrbljenostjo in deloma tudi že z apatijo spremljamo, kako tečejo dnevi, tedni in meseci, naša želja po novi športni dvorani, ki jo imamo v papirnati obliki sicer že sedem let, pa ostaja le to - želja.
Jure Žnidaršič
Zadnjih deset let je problematika pokritega športnega objekta redno na dnevnem redu skupščin ZŠO Dobrepolje. Vedno se dogovorimo, da bomo poskušali na korekten način opozarjati na to, da so dobrepoljski otroci in drugi športniki prikrajšani glede na prebivalce okoliških občin, ki so v zadnjih letih pridobili nove športne dvorane. Prav neverjetno je, kako velikokrat smo od župana že slišali, tudi javno na primer na Radiu Zeleni val, da smo na tem področju prikrajšani in da je skrajni čas, da se nekaj premakne.
Mogoče se bralci niti ne zavedate, koliko pogovorov smo na to temo že opravili, koliko obljub smo že slišali, a dejstvo je eno: od leta 2010, ko je bila izbrana rešitev za nov šolsko-športni center, Občina Dobrepolje za projekt izgradnje športne dvorane ni pridobila niti enega papirja dokumentacije, še več, športne dvorane ni niti v Načrtu razvojnih programov za naslednja leta. Ravno zaradi tega, ker nimamo glede športne dvorane ničesar oprijemljivega. Mogoče se spomnite, da smo pred zadnjimi volitvami poskušali presekati to brezplodno stanje in na okrogli mizi predstavili realno in izvedljivo rešitev (predvsem cenovno in dokumentacijsko dostopnejšo). Takrat je bila to, po besedah vseh vpletenih, realna možnost, takoj po volitvah pa je padla v vodo, saj župan o tej rešitvi ni hotel več slišati. Od takrat so pretekla tri leta, mi pa smo popolnoma na istem kot takrat. Niti centimeter bližje.
Sklep letošnje skupščine ZŠO Dobrepolje je bil, da se v našem glasilu objavi pregled (ne)dejavnosti občine glede športne dvorane v zadnjih sedmih letih. V tabeli smo povzeli glavne dejavnosti, nismo pa zabeležili številnih županovih odgovorov na vprašanja o gradnji športne dvorane v raznih oddajah na Radiu Zeleni val in na sejah občinskega sveta.
V pričakovanju obljubljenega sestanka, ki zamuja že pet mesecev, vztrajamo v upanju, da bo tale prispevek razjasnil neposluh občine za naše potrebe in povzročil konstruktiven premik z mrtve točke. ■
14. 4. 2010 Odprtje razstave nagrajenih projektov v prostoru Jakličevega doma.
22. 1. 2013 Skupni dopis na občino in občinski svet ZŠO Dobrepolje in FSK Dobrepolje z naslovom: Predlog za obravnavo izgradnje športne dvorane na seji občinskega sveta občine.
8. 10. 2014 O nameravani gradnji športne dvorane pišejo Slovenske novice. Preberemo županovo izjavo, da »bi moral do leta 2017 ta objekt stati«.
3. 9. 2015 Sestanek predsedstva ZŠO z županom. Slednji sporoči, da se bo gradila dvorana z natečaja (2010) v javno-zasebnem partnerstvu.
9. 3. 2016 Skupščina ZŠO Dobrepolje - župan
pove, da so tik pred podpisom pisma o nameri z zasebnim partnerjem. Dokumentacija bo pridobljena v letu 2016, začetek gradnje 2017, otvoritev septembra 2018.
20. 12. 2016 Vprašanje o napredku projekta na seji odbora za družbene dejavnosti (župan pove, da je projekt zastal zaradi priprave proračuna in projekta vrtec - potrebujejo informacije, ki smo jih že davno posredovali).
MAREC 2017 Čakamo na ponovni sestanek, obljubljen s strani župana (26. 10. 2016).
18. 2. 2015 Predsednik ZŠO posreduje županu finančno shemo za primerljivo dvorano v občini Bloke - Nova vas (1,7 mio EUR).
28. 10. 2015 Sestanek predsedstva ZŠO z županom (zasebni partner je pripravljen vložiti 2 mio, predviden začetek gradnje jeseni 2016, bolj realno pa spomladi 2017).
26. 10. 2016 Občina skliče sestanek z zainteresirano športno javnostjo in predstavi načrte z natečaja 2010, dana je obljuba novega sestanka v roku enega meseca.
16. 2. 2015, 22. 9. 2015, 18. 4. 2016, 11. 10. 2016, 9. 3. 2017 Vprašanja o gradnji dvorane na seji odbora za družbene dejavnosti - vedno enaki odgovori (čas je za pospešitev projekta).
Naš kraj ■ marec 2017	•• Obvestila ••	59
ZAHVALA
Ob smrti meni dragega
ALOJZA LENARČIČA
(20. 6. 1935-1. 3. 2017) iz Ponikev
se iskreno zahvaljujem zdravniškemu osebju ZD Videm, ZD Grosuplje, ZD Golnik ter osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za zdravljenje in lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni.
Hvala Lovski družini Dobrepolje, ki ga je tako spoštljivo in častno pospremila v njegovo zadnje lovišče. Hvala cvetličarni Lilija za vso organizacijo in pevcem za odpete pesmi. Hvala gospodu župniku za lep krščanski obred. Posebej hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede, darovano cvetje, sveče, maše in molitve.
Metka
S trdim delom veliko si ustvaril
in na noge marsikaj postavil,
a s tem si sebe prevečkrat zapostavil.
Vrsto let se zato bolezen s tabo je igrala
in veliko omejitev ti zadala,
a kljub temu si trden bil kot skala,
saj volja do življenja vedno je ob tebi stala.

Nenadoma pa prenehal biti je tvoj čas in si tako poslovil se od nas. Še vedno slišimo tvoj glas, v srcih naših še živi tvoj stas. Zdaj ti naš angel varuh si, naj lučka večno ti gori!
ZAHVALA
Ob odhodu našega dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
ANGELA GRMA
(8. 9. 1946-28. 2. 2017)
iz Podpeči
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene
sveče, cvetje in za darovane maše. Še posebej se zahvaljujemo sosedu in dolgoletnemu prijatelju Vinku Prijatelju, ki ga je vsak dan obiskoval, mu krajšal čas in mu leta pomagal pri njegovih obveznostih, gospodu dr. Zdravku Mariču in Robiju Golobu, gospodu župniku za opravljen obred, vaščankam za molitev v vežici, cvetličarni Lilija, Društvu upokojencev Videm - Dobrepolje, moškemu pevskemu zboru in trobentaču za odigrano žalostinko, vsem, ki ste ga imeli radi, ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi dragega očeta, dedka, tasta in strica
ANTONA VODIČARJA
(22. 5. 1932-25. 2. 2017) iz Bruhanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za vso podporo, izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše, molitev ter izrečene besede tolažbe in spodbude v poslovilni vežici. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu DSO Cerknica za polepšane zadnje tedne življenja, nečaku g. Janezu Vodičarju in g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred,
pevcem moškega zbora za lepo odpete pesmi in cvetličarni Lilija (gospe Danici Bambič) za organizacijo celotne pogrebne slovesnosti.
Hvala gospe Jožici Novak in vsem vaščanom Bruhanje vasi za
molitev v poslovilni vežici. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
Kjer zdaj si, tam Gospod te obišče, v nebesih zdaj tvoje je bivališče. Ljubezen, ki obilno si vsem jo dajala, za vedno v naših bo srcih ostala!
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE HOČEVAR
(11. 5. 1930-24. 2. 2017) iz Male vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažbo, za podarjene sveče, cvetje in za darovane maše. Zahvaljujemo se vaščanom za molitve v poslovilni vežici in v domači hiši, gospodu župniku Francu Škulju za opravljen obred in prelepe besede slovesa, Moškemu pevskemu zboru
Rafko Fabiani za prelepo petje in tudi vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali v molitvi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
ž
60
Naš kraj ■ marec 2017
Šib
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in babice
NADE BERUS
(29. 6. 1952-18. 2. 2017) iz Kompolj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše, zanjo molili in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, moškemu zboru za odpete pesmi, cvetličarni Liliji za vso organizacijo pogrebne slovesnosti. Naj Bog vsem bogato poplača.
Vsi njeni
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Tudi če lučko na grobu ugasne vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar!
ZAHVALA
Ob nenadni in prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, strica, bratranca in nečaka
STANKA MEGLENA
(12. 1. 1966-18. 2. 2017) iz Tisovca
se iz srca zahvaljujemo vsem vam za izrečene besede tolažbe in sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Ker ste ga kropili in pospremili na zadnji poti. Zahvala predvsem cvetličarni Lilija za vso organizacijo pogreba; moškemu pevskemu zboru iz Strug za zapete pesmi; Janku Nosetu za sosedsko pomoč ter vodene molitve; sodelavcem družbe Kovinar Kočevje, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti; sosedom in vaščanom ter sorodnikom in prijateljem za pomoč v teh težkih trenutkih, ko smo se lahko oprli nanje; g. župniku Marinku za hiter prihod na kraj nesreče, lep obred in spodbudne besede. Nenazadnje pa tudi vsem tistim, ki niste bili takrat z nami, vendar ste z nami še vedno v mislih, molitvah ali dobrih željah. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči domači
Dragi prijatelj, nosim te v svojih mislih, tako drag in pomemben si mi. Moja sorodna duša si, ki ji želim vse najboljše, predvsem pa, da bi razvijal vse svoje talente, dobre lastnosti, vse te bisere, ki jih nosiš v sebi, da boš lahko še naprej navduševal s tem,
kar si in kar imaš. Rada te imam. *
Ta čas je poln skrbi, poln stvari, ki gredo po svoje, poln dvomov in vprašanj ... A na srečo obstajajo tudi majhne lučke, ki preganjajo to temo, ki svetijo in kažejo pot za naprej ... Hvala vam, prijatelji. Mogoče bom z vašo
pomočjo postala dovolj močna, da se postavim na svoje noge in dovolim nekaterim, da gredo svojo pot, drugim pa podam roko, da bomo šli skupaj veseli, močni in odprti naprej ...
Mateja Debeljak, MISLI ZA LEPŠI DAN
"Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga." Japonski pregovor
"Če obrekujejo tvojega prijatelja, obrekujejo tudi tebe." Etiopski pregovor
"Sčasoma postanete povprečje petih ljudi, s katerimi se največ družite." Jim Rohn
"'Prijatelj' senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije; a ko se pripodi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi 'senca' tvoja skrije!" Simon Gregorčič
"Pravega prijatelja vedno spoznaš: ko si se osmešil, prijatelj ne misli, da si naredil nekaj trajnega." Laurence J. Peter


In	nj
J^ A

A
Naš kraj ■ marec 2017
61
VABILO NA CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
CENA CEPLJENJA NA TERENU: PONOVNO CEPLJENJE: 31,42 € • PRVO CEPLJENJE: 61,32 €
Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja In potrditve knjižice.
Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 -19.00, v soboto od 8.00 -12.00 v Veterinarski ambulanti BUBAd.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje.
Dodatne informacije o cepljenju in zdravljenju lahko dobite na tel.: 01/7864-658, dežurna št.: 051/619-524 (velike živali), 051/363-997 (male živali)
VETERINARSKA AMBULANTA BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2017 ZA OBMOČJE OBČINE VIDEM DOBREPOLJE
	11.04.2017	■TOREK
17.00	Zdenska vas	pri gasilskem domu
17.20	Cesta	pri vaškem domu
17.40	Predstruge	pri železniški postaji
18.00	Ponikve	pri gasilskem domu
18.30	Videm	pri kmetijski zadrugi
	13.04.2017 -	ČETRTEK
16.00	Bruhanja vas	pri Zabukovec (Jožefovi)
16.15	Zagorica	na igrišču
16.30	Podgorica	pri Šuštar Janezu (Pečnik)
16.45	Mala vas	pri Samčevih (Babič Ivan)
17.00	Hočevje	pri gasilskem domu
14.04.2017-PETEK
16.00	Rapljevo
16.15	Lipa, Paka, Pri cerkvi,
Kolenča vas, Tržič, Podtabor
16.30	Potiskavec
16.45	Tisovec
17.00	Četež
17.15	Kompolje
17.45	Podgora
pri vaški lipi
pri gostilni Šuštar na vasi pri cerkvi na vasi
pri gasilskem domu pri Godec Dušanu
Cepljeni morajo biti psi, ki še niso bili trikrat zaporedoma redno cepljeni!
Če ste psa v letu 2017 že cepili proti steklini, vzemite vabilo kot brezpredmetno!
PAN JAN
IVANČNAGORICA
01/32 04 707
TEHNIČNI PREGLEDI
NOVA VOZILA (Škoda) RABLJENA VOZILA
ZAVAROVANJA
SERVIS

www.panjan.si
>• POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE
•	BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO
•	VULKANIZERSTVO
•	POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI
•	SERVIS VOZIL
• PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
• POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV
»	• IZPUŠNI SISTEMI	4
• AVTO DIAGNOSTIKA
•	AVTOVLEKA
•	POMOČNA CESTI
POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO
S
WWW.BLESK2.SI
KONTAKT:
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://lNFO@BLESK2.SI
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
STEI tSTVO HREN
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
•Toplotno izolacijske fasade
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
•	Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada
-	Izolacija podstrešja (volna, celuloza)
-	dobava In montaža oken (RAL montaža)
-	hidroizolacija in izolacija sten v zemlji -sanacija kapllarne vlage (vdorvlage iz tal)
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
• Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta
•	Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
•	Gradbena in zaključna dela
-	manjša zidarska dela
-	ureditevokolice (tlakovci, škarpnlki)
-	čistilni servis (redna In generalna čiščenja)
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
-	brezplačna priprava dokumentacije
-	krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
-	visoka kakovost storitev
-	konkurenčnecene
-100% zadovoljstvo strank
BRATA TOMŠIČ
Matej	031 461 933
Stane 7" 041 929 388
Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ...
info@brata-tomsic.si
www.brata-tomsic.si
^ANITAR,
Vojkova 58, Ljubljana
TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542
e-mail: info@sanitar.si
Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje)
Izdelava vseh vrst strojnih instalacij
(vodovod, plin, ogrevanje)
Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli
ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko).
PROIZVODNJA PVC IN ALU STAVBNEGA POHIŠTVA
PVC okna in vrata • rolete, žaluzije, senčila, komarniki • ALU okna in vrata • notranje in zunanje police • garažna vrata • adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov
ALU VHODNA VRATA -PRIBA BASIC
0 debelina 67 mm 0 nerjavni ročaj 80 cm/ner-javna kljuka HOPPE E5726 0 toplotna prevodnost UD =
0,9 W/m2K 0 cilindrični vložek + 3 kosi
ključev 0 pokrivno krilo zunaj in
vstavljeno znotraj 0 3-točkovno zaklepanje 0 DOSTAVA IN MONTAŽA 0 elektrozapirnik
ENOKRILNA VRATA
1.899 EUR
(z DDV)
SUPER CENA!
OKNA jJjim
priba@amis.net»www.priba-okna.si
CENA VELJA ZA:
•	enokrilna vrata brez stranske svetlobe, dimenzije do 1000 x 2100 mm (narejeno po meri)
•	standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio
•	cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV
•	steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK
•	cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z ALU letvicami ali mavčno-kartonskimi ploščami
•	aplikacije so samo na zunanji strani
Sedež podjetja: Kompolje 68, 1312 Videm - Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3, 1315 Velike Lašče
Kontaktni podatki:
telefon: 01 510 55 30; faks: 01 510 55 31; gsm: 041 402 780, 041 449 334, 051 402 780
e-pošta: priba@amis.net www.priba-okna.si
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si