UIT.. jr, Posamezne številke: Na« S Uradne Din —«50, ob ne«,5; 5' ’ T\' ii* deljali Din !•—. t ^TABOB* irhaj* Tsak raar«n ^ S nedelje in praiaikov, ob 18. uri z S ;■ d»;nmom naslednjo«;* dne *er etana V Z {1 .rneseeno do poeti D’10*—■, za ino- 'v* 5 * »ematvo D 18 —, dostavljen na dom ^ • 5 D U1-, u izkaznice '1> 10»—. 'V JJ • fr Inserati po dogovniu, » ■V b»roča ae pri upravi »TABORA*, . ■ ■ MARIBOR. Jurčičeva-ulica štev, 4. ■> rB*B7^sT^NIS^\CE>j^s.AXiajR.ANA-a a a TABOR a i i«ti ii ■» «nviYmiiiBBrnfiii ;» * S Posamezne Storilke: Na« Z Z" vadne Din —«50, ob ne« 3 ■ d doljab Din 1*—. Z ■ UREDKISTVO s« nabija t Mari- 'J ■ . bora, Jurčičeva ul. it, 4, J. nad- • ■ »'-ropje. Teleion interurb. št. 276. S " OPRAVA se unheja v Jurčičevi • ■ uliei št«. 4, pritličje, desno. Tele- Z J loa št, 24, SHS postnočekovni ra- . • j cnn fiUr. 11.787. Z J ba naročila brez denarja se ne . » ■ otira. — Rokopisi se no Tračajo. ■ Leto: III. Maribor, torek 11. aprila 1922. Številka: 83. Zbv ^^/Kratske stranke v Mariboru. Maribor, 9. aprila. Današnji zbor Demokratsko stranke, ki se je vršil ob pol 10. ari v veliki dvorani, Narodnega, doma, je bil silama, manifestacija jtfgoslov. in de-tnokratsko ideje, -ki kljub, hujskanju in demagošt vu raznih avtonomistov in separatistov živi in se razvija. To je Pokazal številni obisk nad 500 zaupnikov iz vseh krajev mariborskega volilnega okrožja, tako iz Koroške, kakor |* Prekmurja in cele bivšo Spodnjo štajerske. Zborovanje otvori jtoslo vodeči podpredsednik demokratsko stranke za Slovenijo, g. d?’. Vladimir Ravnihar, ki je v vzucžteinh besedah pozdravi i vso navzočo. povchirjajoe enotnost in edinstvo vseli treh plemen, ki jih združuje mlada, svobodna. Jugoslavija. •«c ee in o^-sop aralizmu, no hegoi n on i j e, lenivec edinstvo, ki smo si ga s'težkimi }n- krvavimi žrtvami priborili. To je ‘n bo vedno zastopala Jugos o- anska demokratska stranka, ki 'je za uresničenje tega svojega načela doprinesla dovolj dokazov in žrtev. V tern cilju je je prevzele, stranka v najtežjem času 'dado v svoje roke ter s tem doprinosih ['hjtežjo žrtev. Velika in težka jo na-‘hga, ki jo je stranka, s tem naprtila. 'Jil to svojo žrtev pa žanje naj večje sovraštvo svojih nasprotnikov, ki s hujskanjem in demagoštvo;n otežujejo d&lo, kjer le morejo. Pogrpšam^ pa pri ®POMjti5i. &tv«vno in objekti vno sodbe ■ki kritike, ki nima namena zidati, am-Pak ono, kar smo s težavo In trudom hridohili, zopet porušiti. Toda vse to nas v našem delu no more ovirati. Nuj Pade ,ta ali oni, ideja ostane živa in se ho razvijala. Burno pozdravljen nastopi narodni eoslanec dr. Vekoslav Kukovec, je v enournem govoru očrtal- iiisto-Bčni razvoj napredne ideje, razvil načrt o ustanovitvi enotne organizacije zh bodočo mariborsko oblast in o njenih halogah. Žigosal je v svojem govoru Nošenje energije naprednih sil v raz-strankah in strančicah brez pozidnega dela in uspolui. (Njegov govor, 1 jo bil viharno odobravali, prinaša-m° v celoti.-) njim je nastopil bivši minister dr. Albert Kramer. V « ■ izbranem govoru jo orisal po- rebo enotne nacijonulne politike, ki ^stopa skupno cilje skupne države. onih duš, ki so pod tujim jarmom 'sah,iale o idealni, svolvodni Jugoslaviji aNSe ni mogel izpolniti. Organizacija _ .rzave kot enoto mora združevati vse l*e Srbov, "Hrvatov in Slovencev. Gobo d arsko diforence med posameznimi jv^cni in pokrajinami pa. so velike, je Srbiji, kot iral^jučno agrarni ^. zavi bilo treba samo primernega tr-aca, na katero je spravila svojo a-b arr;e pridelke, in živino v denar, so j)~ br. naši severni kraji le s trudom ®zivljajo in živo od obrti in hidu-jj kte. Glavna naloga stranke mora ihaV? i' izravna to diferenco in tiki bravo linijo v gospodarski pbli- n»i" bh- je tako velika in težavna koral-a’ da. jo jo lo težko rešiti, Prv*i teomi je tvorila, agrarna re-ipari3’ za katero pa v naših krajih' hite® iA° l^ravega razumevanja. Mnogo kepa grešilo, toda ideja jo izvr- ^tranl- ruffa. naloga Demokratske Vfjgj. j obstoja v kulturnem zbližan ju bjg_ reb plemen. Toda program sam - ©faktičnega dela ui jiič. kaii>_j£ v praktičnem delu se lahko medsebojno spoznamo in le tam so križajo interesi. Demokratska stranka je dosedaj izvršila veliko delo. • Vidovdanska listava, ki se lahko prišteva med najmodernejše, je premagala vge separatistično tendence, četudi je stojn stokrat prekleta od nasprotnikov, jo dokazala, da je daleč od centralizma, temveč je ravno nasprotno — zašcitniea decentralizacije. V bodočih oblastih bo imel veliki župan generalno kompetenco. Zakon o administrativni upravi [države pridržuje le najvažnejše stvari ministrstvu. Samouprava v oblastih predstavlja večjd samostojnost, nego deželna avtonomija in olooelni zbor. Demokratska stranka, k i je zaščit-nica in lx>riteljica zn moderni razvoj naroda, t^a se mora boriti z reakcijo in ostudnim demagoštvom. Radikalna stranka ima Sicer slavne tradicije, ni pa so -še priučila našemu njedinjenju. Na. .Hrvatskem bijejo razni frnnkovci in Radičevci star papirnati boj. Slovenski klerikalizem, ki že od nekdaj uničuje narodne sile, se obrača zopet v staro pot nazaj. Za to hoče Vladati vsaj v nedeljeni". Sloveniji,- ker v državi ne more. Poslužuje pa se najostud-nejšega domagoštva.-dn^ničesar se ne moro zgoditi, kar bi ne 'pripisati demokratom, če shvbo. in kritizirali, zakaj ni lioljše, če je dobro. Naj bo še tako pametno in koristno, za vse imajo le nerazumevanje in širijo nezadovoljstvo. Tako so na .pr. po trgovskem shodu v Ljubljani, kjer je-demokratski zastopnik ščitil širšp, interese, ra/.kričali v svet,.češ, demokrati so sovražniki trgovstva, na drugi strani pa nas zopet ozmerjajo ž zaščitniki kapitalistov in verižnikov. Slovenci se sicer kaj radi bahajo, da so sol Jugoslavije, toda v resnici smo še daleč od politične zrelosti, v čemur nas pri prosti srbski seljaki daleč prekašajo. Razcepljenost v razne stranke in strančice je največji nacijomilni greli. Slovenski vpliv v parlamentu postaja vedno manjši, ker ničesar ne dokažemo. Mislimo le na sebe, mesto na celokupno državno gospodarstvo, od katerega je odvisen tudi naš gospodarski razvoj Bližajo se veliki dogodki, stojimo pred volitvami v parlament in v oblasti. Treba je mnogo in ,pozitivnega 'dela, ker le v delu jo naš napredek in razvoj. Govornik je žel za svoj stvarni in vsestransko objektivni govor viharno odobravanje. Nato je nastopil g. Tvan Rebek, obrtnik iz Celja, ki je pozdravil zlasti zaupnike iz Prekmurja in Koroške, ki so tokrat prvič v naši sredini. V svojem govoru jo povdarjal, da je Demokratska stranka in njeni voditelji bolj socijdlističnn, kot socijalisti sami. Vslod razcepljenosti pa. jo stranka prešibka, da bi mogla najti v Beogradu pravo razumevanje za obrt. Povdarjal je ix)trebo enotne državne, dobro in. trajno zakonodaje, ki bo ščitila tudi obrtnika. Obrtniki so mnogo -zamudili, ker niso bpi organizirani kakor delavstvo, ki jo doseglo tekom treh let obstoja našo države mnogo več, kakor je sploh’ pričakovalo. Zato poživlja obrtništvo. da so združi in organizira v stranki, ki jo in bo vodno zastopala njegove interese — v jugoslovanski demokratski stranki. Posestnik' Lovro Petovar iz Ivanjkovcev ie govoril kot zastopnik kmetov povdarjajoč potroljo gospodarskega programa, ki ho ščitil tu ji našega kmeta. Država «aj poskrbi za nrimcien [ trg, kjer bomo prodajali naše vino. Tu-! di v živinoreji jo treba primerne go-spodarske politike, da se bo razvijala in napredovala. Gozdarstvo vsled sia-bili .prometnih razmer trrii ogromno škodo. Zato je predvsem treba, dvigniti naš promet, ki bo nosil vsem velike koristi. Dr. Avgiist Reisman govori o kulturnem delu stranke in iztrebi naobrazbo naroda. Njegov zaui-miv govpr prinesemo v celoti. Predn.o se jo. razvila debata, je predlagal g. Vekoslav Špindler sledeče resolucije: ki &o bile soglasno sprejete. našega carinskega . L Zbor zaupnikov mariborskega volilnega okrožja 9. aprila 192*2. v Mariboru odobrava iz ozirov gospodarskega in kulturnega napredka rega okrožja akcijo za združitev naprednih organizacij, ki so za državno edinstvo d n pozitivni gospodarski program. Z obžalovanjem vzame na znanje, da vodstvi stranke 'samostojnih kmetov in narodnih socijalcev nista dotičnega poziva za sporazumevanje sprejeli in sta ga brez razlogov odklonili kljub drugačnim sklepom oziroma željam velikega dela članstva teh strank. Okrožnemu odboru se nalaga, da v interesu napredka okrožja nadaljuje akcijo ža koncentracijo zlasti v svrho izvedbe volitev v oblastno skupščino. D. Okrožna organizacija Demokratske stranke za mariborsko volilno okrožje sloneč v .i>olnem obsegu na programi! Demokr. stranke, sprejetem na kongresu dne 30. in 31. oktobra 1921. v Beogradu, programu absolutnega narodnega in državnega edinstva, široke dekoncentracije u-prave v samoupravnih edinicali, pozdravlja ustanovitev mariborske o-blasti kot prvi korak k udejstvovanju naroda v 'obsežni samoupravi. Istotako lx> z vnemo izvajala strankin program glede kulturne, zdravstvene in socijalne politike. Organizacija je dolžna v najbližji prihodnosti svoje delovanje posvetiti v pr.vi vrsti ureditvi dobre uprave in dobrih samouprav v območju mariborske' oblasti. Vse svoje sile hoče '.posvetiti zlasti gospodarskemu delu tor z vso vnemo negovati krajevne gospodarske interese mariborskega okrožja . .potom-svoje politične, gospodarske in kulturne organizacije tor po svojih zastopnikih v skupščinah samoupravnih korporacij« Smatramo za prvo in glavno nalogo naše 'zakonodaje, da omogoči liovzdigo naše kmetijske, obrtniške in industrijske produkcije, da pospešuje kmetijsko, obrtno in trgovsko strokovno šolstvo, strokovno organizacijo ter zadružništvo, da ne pripušča s preostripii f iskal lenimi odredbami upropaščati naših produktivnih' slojev, ter da ščiti s primernimi soeljalnimi zakoni zlasti tudi našega malega, človeka,, katerega, interesi so v svojih skrajnih konsekvencah testno vezani na interese naših produktivnih' slojev. Regulaciji} valuto in saobračaja je nujni post-ulat razvoja in napredka naših' gospodarskih slojev, s katerim v tesni zvezi je pa tudi dobrobit naših konzumen tekili krogov. — Enako važnega pomena je tudi mo-. derua ureditev sistema. Smatramo,; da so vse naprave, H so bile last bivše dežele štajerske in so po prevratu prešle v upravo likvidacijske komisije, nedotakljiva last bodoče mariborske oblasti, ter obsojamo vse poskuse, napraviti te naprave za predmet privatne špekuh cijo. dbor zaupnikov z zadoščenjem o* dobrava, inicijativo poslanca dr. Kukovca. ki je v mi niste rskem svetu dosegel sklep,1 da se takoj pristopi izenačenju davčnih bremen v celi državi. Postopke, kakor je n. pr. naknadno predpisovanje davku na voj ni dobiček za. leto 1920. smatrajo zaupniki zaradi oškodovanja zdraVe kontinuitete v ' zasebnih gospodarskih’ Podjetjih za škodljive ter podpirajo vsako legitimno gibanje za vzpostavite'- pametpe kontinuitete v obd*i-čenju. Socijalni in gospodarski pregraut organizacije je izvajati emotreno v ti smeri, da se kričeče in-ponižujoče pomanjkanje celili slojev, ki trpe'n«, posledicah neurejenega, povojnega družabnega, stanja, čimproj odpravi. Gospodamki smoter organizacije ne more biti le čuvanje posestnega stanja .posedujočih slojev,« ampak irod-piranje privatne in zadružne podjetnosti v poljedelstvu, .obrti in industriji. Z ozirom' na značaj Sloveniji vidi organizacija njen gospodarski bližnji bodočnosti v prav '1>osebiIeni pošiieševanju obrtne podjetnosti. Statut za mariborsko okrožno organizacijo demokratske stranke. ' Odbor za mariborsko volilno okro* žje je 'podrejen načelstvu in izvrše* valuemu odboru JDS za Slovenijo. Krajevne organizacije celega okro-žja so podrejene okrožnemu odborii. Načelstvo nokrajinskč organizacije Innle svoje časno po predlogu okrožnega odbora ali po lastni preudarnosti odredilo, ali in ktere krajevne organizacije se iz stvarnih razlogov izločijo iz mariborske okrožne organizacije. Okrožni odbor ima dolžnost in pravico, voditi celo poslovanje, v strankinih zadevah, izvzemši delokrog,.ki |K> naravi pripada pokrajinskemu načelstvu ali si ga slednje iz-rečno pridrži. Za opravljanje poslov v okrožju ima okrožni odbor svoje posebno o-krožno tajništvo in svojo blagajno.. Poleg okrožnega odbora se voli širši okrožni, izvrševal«i odbor, oboje analogno, kakor se voli pokrajinsko načelstvo in pokrajinski izvrševale' odbor. ■ Ustanavljanje krajevnih organi* Kači j spada v delokrog okrožnegi* odbora. Okrožni odbor ima dolžnost, po zaslišanju krajevnih organizacij skrbeti pravočasno zn kandidatska predloge v srezih za oblastno skupščino in istotam za »rezko skupščin® in za občinske odbore. Pripraviti ima tudi vse potrebno zi volitve f narodno skupščino. Naloga okrožnega odbora je u« vedba oblastne in srozke adminiatra-cije v smislu zakona, o obči uprav* oziroma potrebna inicijativa. Okrožni odbor s pomočjo krajev« n ih organizacij ima voditi skrb za poslovanje splošnih kulturnih naprav, kmetskih, obrtniških in trgov« skih strokovnih in zadružnih orga* Stran % x&!aM,Ajvs:-»*>'.xjx>waia »T S V t> tir* Ux&r'-» :wmm\ »». *tr>r.ia iVžZi nizacij, sodelovati r socijalnih in gospodarskih napravah okrožja ter zastopati interese stranke . glede istih. • Okrožni odhor določuje in odločuje o smernicah in taktiki v stran-' kinem časopisju ter ima skrbeti za f unk cij-oni ran j o strankinega tiska. V ostalem se organizacija strankinega okrožnega odbora naslanja strogo na strankin statut, sprejet na kongresu dno 3t>. in 31. oktobra 1021. v Beogradu. Na predlog V. Špindlerja se je iz-.rršila izvolitev izvrševanega odbora okrožne organizacijo. Predsednikom organizacije je bil soglasno in ob velikem navdušenju izvoljen g. Ivan Rebek, obrtnik iz Cel ja, na5 stari1 politični bojevnik ~a narodno in demokratsko idejo. V predsedstvo so bili voljeni gg. Jjovro Peto var. posestnik iz Ivanjko- cev, fr. Kolenc, posestnik iz Juvanja pri Ljubnem, 'jr. Fr. Lip o ld, bdvfetnik v Maribora. V odbor so voljeni: Za Prekmurje: Stefan P o d 1 e s e k. pos. in župan v t?o-dcncih, Anton Koder, notar v M. Soboti, Jože P o j b i. č, učitelj v Slanečili, fVek. Kralj, pek. mojster v Beltincih, N. P interič, pos. v Beltincih, .Fr. Golob, naduč. v Dol. Lendavk Za pol. okraj Ljutomer: / tv. Baukart, ravnatelj meSS. Svit v Ljutomeru, Fr. Cvetko, naduč, v Vučjivnsi, [Anton' Božič, pos. v Eadislavili, 'Jakob Zemljič, pos. in župan v Radencih, ,0r. L. Bolcio, župan v Gor. Radgoni. %■ Mavrič, naduč. v Gor. Radgoni. Za, pol. okraj Ptuj: ' < {Vinko Polak, pos. v Ivanjkovcih, Jjakob Zadravec, indust. v Središču, idr. Jos. Tavčar, zdravnik v Središču, 'Janko Grive c, ravnatelj Okr. posojilnice v Ormožu, Ivan! Rakuša, dimn, mojster v Ormožu, jSdr, Tone Gosak, odv. v Ptuju, j*Fr. Bračič, pos. v Ragozniipi, ^.'Zelenka, čevlj. mojster v Ptuju, Milko Senčar, trgovec v Ptuju, Mos. Čulek, tičitelj na Bregu, ravan K itak, obratni vodja v Rogatcu, |Simon Potočnik, pos. v Žetalah, tVlad. Fabiani, nadpoštar v Rogaški ’ Slatini. Za pol. okraj Maribor: ■SJoS. Tuš a k, trg. in pos. pri Antonu v Sl. g. ar. Milan1 Gorišek, odv. pri Sv, Lenartu v Sl. g., JV. Š u ni e n j a k, pos v Pekrah, Ivan1 Marko, pos. v Kamnici, *A.l. Zel, župart v Zrkovcih, Ivan Tomažič, naduč v Mariboru, 'dr. Karl K o d e r m a n, odv. v Mariboru, (Fr. Voglar, ravnatelj v Mariboru, 'dr. Av. R e i s m a n, odv. kand v Mariboru, Ivan Kravo s, obrtnik v Mariboru, Miloš Oset, trgovec v Mariboru, O. Meglič, viš. davč. npr. v Mariboru, H. Križnič, ravnatelj »Drave« v Mariboru, M. Gala, žel. revident v Mariboru, Mirko Gorišek, ravnatelj v Rušah, :]Vek. Špindler, urednik v Mariboru, IVek. Frorn, naduč. v Sp. Sv. Kungoti, Hinko Pogačnik, tovarnar v Ručaii, 'dr. Jo?f. Pučnik, odv. v Slo r. Bistrici, Pan i j el Omerzu, trg. in žnnnn v Slov. Bistrici. Za pol. okraj Prevalje: < Gvidon Kaiser, trg, in župan v Dravogradu, Fr. Lahovnik, pos. v Prevaljah, dr. A. O b r s n e 1 v Guštanju. Za pol. okraj SJfoVenjsradcn: Ivan K a c, pos. v Šmartnem, dr. F. P i'r n at, odv. v Slov. Gradcu, Jos. D r u š k o v i č, trg. v Slov. Gradcu, Karl Hm.elin a, obrtnik v Sl. Gradcu. Ivan V e r d n i k. pos. v Meži, Ivan Prodan, trg. in župan v, Marofl-bergu, Peter Mravljak, pos. v Vuhredu, Jakob Verdnik, pos. v Vuzenici, Milau Lenarčič, indust. v Ribnici, Mat. Marinšek, župan v Šoštanju, 'Ant. Kurnik, kontrolor v Velenju. Miloš Tajnik, učitelj v. Šolanja. Za pol. okraj Celje: dr. E. Kalan, odv. v Celju, Ivan P rek or še k, upravitelj v Celju, Janko Lesničar, ravn. v Celju, Fr. Mravljak, profesor v Ce\j-i, Ivan Bizjak, obrtnik v Colju, Jernej Plahuta, trgovec v Celju, F.r. šušterič, pos v Žalcu, Julko Kovačič, trgovec v Vojniku, Jos. P o d g o r š e k, pos. v Vrbnem* Fr. P o d b r e ž n i k,-pos. v Gor. gradu, Fr. Baš, živinozdravnik v Mozirju, Fr. Cajner, pos. v Pustcmpolju, Fr. Presečnik, notar na Vranskem, Jos. Repič, trgovec rta Polzeli, dr. Fr. Roš, župan v Laškem, Al. Baša, postajenačelnik v ^idatisin mostu, Jos. Goropevšek, pos. v Trbovljah* Anton Gnus, šol. ravnatelj v Dolu, dr. Šandor Krašovec, odv. v Šmarju, Anton Malgaj, viničar v Zibiki. Za pol. okraj Konjice: dr. Ant. Prus, odv. v Konjicah, Fr. Petelinšek, posest, in kolar v Oplotnici, Hinko Schell, šol. nadz. v Konjicah'. Za pol. okraj Brežice: Srečko Rainer, postajenačelnik v Raj-henburgu, Blaž Jeri ček, trg. v Rajhenburgu, Maks Š r i b a r, živinozdravnik v Sevnici, dr. L j. S t i k e r, odv. v Brežicah, Jos. Holy, obrtnik v Brežicah, Jos. Boecio, trg. v Brežicah, dr. Jože Zdolšek, župan v Breiicali, Jos. Janežič ml., pos. na Bizeljskem, Ant. Potočnik, naduč. v Podsredi, dr. Fr. K 1 o a r, odv. v Kozjem, Anton Cvetko, trg. in župan v Podčetrtku, Ferdo G 1 o j n a r i č, pos. v Sedlar jev.ml Na predlog dr. Franjo Lipolda, na] se v svrho rajširjenja napredne demokratične idejo na deželi izdaja poljudni tednik, je bila sprejeta sledeča resolucija: Zbor zaupnikov Jugoslovenske demokratske stranke v Mariboru dne 9. aprila sklene, da se izdaja poljudni tednik pod naslovom »Novi list«, ki naj vodi zdravo gospodarsko politiko in tiri demokratsko idejo med prebivalstvom na deželi. V debato, ki se je razvila, je prvi l>csegel bodonski župan iz Prekmurja g. Podleaek, ki je pozdravil navzoče v imenu Prekmurcev ter izrazil svoje zaupanje v Demokratsko stranko, ki se je že ponovno potegnila za njih težnje in potrebe ter upanje, da jih bo stranka tudi v bodoče podpirala hi jim šla na roko. Župan dr. Zdolšek iz Brežic je izrazil željo, da bi brežiški okraj z ozirom na prometne razmere v sod-tjem oziru ostal če nadalje v dosedanjem sodnem okolišu. Celjsk obrtnik g. Bizjak je pozdravljal idejo, da se oibrne obrtniškemu stanu, ki je bil dozda.j le malo zaščiten, več pažnje. Povdarjal je potrebo vzgoje obrtnega naraščaja ter kritiziral postopanje v bolniški blagajni, pri kateri do sedaj delodajalci niso imeli skoraj nobene ingerence. Zato morajo iskati obrtniki skupne zaslombe v veliki Demokratski organizaciji, ker samostojna obrtna stranka bi bila mnogo prešibka, da bi mogla doseči kak uspeh. Kmet Petrovič h Podvlnec je v pri-prostih, a prisrčnih besedah izrazil zaupali je v Demokratsko stranko, ki ni stranka fraka rjov, kakor trdo hudobni jeziki, temveč obstoja iz samih če tudi šolanih, kmečkih sinov. Kmet sam za državno politiko nima časa, »i razumevanja, za njegove gospodarsko težnje pa nudi ravno stranka, ki zastopa interese celokupnega naroda, najboljšo podporo in največjo garancijo za uspeh. H koncu je bila soglasno izrečena zaupnica narodnemu poslancu dr. Vekoslavu Kukovcu. Na predlog dr. Lipolda, se je poslalo obolelemu voditelju dr. Žerjavu brzojavne pozdrave z željo, da skoraj okreva. — .... Ob 13. uri je predsednik zaključil sijajno zborovanje, ki je izzvenelo en sam klic: Vsi, ki pošteno demokratsko mislite, vsi ki vam Jo na srcu zdrav razvoj naše države in naroda, strnite se k skupnemu in plodonosnemu delu za blagor naroda 5n domovine! Politične vesti. * Opozicija pripravlja obstrukcijo in abstinenco? Mnnže se glasovi, da ho opozicij* izrabila Žečevitčvo ,*fero in •ne bo popustila v svoji zahtevi, da mor* dobiti-tri mesta v snket!. V slučsju, d# vladne strank? ne bi pr-stxle na t* predlog-, bo opozicija izvedi* obstmVcijo, v skrajrifm slučaju pa tudi z*mnMs p#r-l?ment. Vl*da bo po praznikih sklicala konferenco vseh vladnih skupin, n* k,*-teri se bo razpravljalo o tej novi taktiki opozicije. * Nov! memorandum Hrvatskega bloka. ,Ob*€.r“ in drugi biokažki listi objavljajo memorandum, naslovljen na predsednistvo mednarodne konference v Genovi, ki g« je sklenilo „Hrv. nsrodao zastiipstvo" n« svoji seji dne 25. marca. Memorandim protestira proti italijanskim mahinacijam na Reki in zahtev* izpraz* nitev tretje cone. Sicer je poln znanih in že stokrat premletih fraz o hrvstski politični individualnosti itd. Po stilizaciji sodili je tudi ta memorandum Radičevo delo Blok vodi tedaj samostojno zunanjo politiko. O razdelitvi portfeljev 3e ni znano. Izgteda, da je zaRrtbiiro-furopoljsko-krapinski minister Stipica Rtdič, „prczi-dent" in »osvoboditelj*. Sicer pa žalo pa stran. Vprašamo le: kako si drzne Rftdič protestirati proti oni Italiji, k*tero je pozdravil .kot razorožiteljico in zsščit-nico Srednje Evrope in kateri je storil nešteto uslug v notranji politikf Jugoslavije. * Zopet en kandidat za madžarski prestol. Dosedanjim pretendentom na madžarski prestol se je po najnovejiih vesteh pridružil drugi sin romunskega kralja princ Nikola. Baje je v zvezi s to akcijo potovanje romunske kraljice v Beograd in skoto- valni maršal, z pi pogini izkusi vrnil kot odgojitelj ali učitelj z akpdpsns-kc izobrazbo. Dalje .j,e veSč v avtomo»il’ ski stroki, je izvrsten in sprčlcn vec in organizator, vt» sloč, nogomet.'ič, sabljač, Jgra tenis, izučen je v bolniški oskrbi, .medicinsko naobrazbo, zna kuhali rt:} jcr]'iln pozna bnccarat, rouleit-e, bouiic, ecaijtč ter vee ostale hazardne in i10* hazardne igre. V službo stopi v kateremkoli. delu sveta, najraje pa v Ne.mč;ji. — Monarhizem v Nemčiji, Piijf teli lista nam je pokazal papirn:;'.i n--, ki ga v Nemčiji vsled pomaajk8, — drobiža izdajajo ne lo veliko občine, marveč celo privatna podjetja Tako marko jo izdal tudi hotel »Ivai* serhof« v Ministru. Marka sicer .Inkoj vpada v oči po svojih monarhističnih znamenjih, tako na primer ščit s krono, slika kovača s kladvom in vzhajajočim solneem Veliko Nemt-ije v ozadju, najzanimivejša pa postane, čo jo obrnemo proti luči. V ščitu pod cesarsko krono se prikaže v vodnem tis^a stari znanec »WilU« s svojimi zavihanimi brki. To je le on slučaj, ki nam kaže, kako živa je v Nemčiji monarhistična ideja in na kak način delaj?. Willijevi. pristaši propagando za staro monarh i jo. — Največji zrakoplov na svetu-Nemci se silno razvijajo v anjatikt;.v zadnjem času po vojni so zgradili podlagi vojnih izkušenj vebsi število ogromnih vodljivih zrakoplovov- Ho-daj pa je nek nemški inženi? pričel t gradnjo ogromnega eroplana, katerega krila bodo obsegala 100*) kv.m. ^0 bo kolos, mnogo večji nego sc> velik1 italijanski eroplani tipa Caproni, bo hidroavijon izdelan popo^nojna . jZ metala, biplnn širok 80 m ter dolg ^ m. Imel bo 4 motorje, katerih vsali bo imel 100 konjskih sil. Mohorji bodo nameščeni med krili. Vijaki hodu široki po 2.pl 40 om. Hidroavijon bo a0" sil lahko 50 ton ju to 20 ton potuiKO? ali drugega blaga. Na eropiaira 10 več sijajno urejenih kabin za 150 potnikov. V brzini bo dosegal zrakoplov 100 km na uro. KoffCeit GJasbena Matice. V soboto zvečer se je vršil v n^' polnjeni Giitzpvi dvorani kon-er-' Glasbeno Maticd, ki je vzbujal v M‘l' riboru mnogo zanimanja. Udeiežnp se ga je tudi leiio število gostov z dežele, kar moramo z veseljem podčrta!*. Koncert so je pričel z običajno slove#' sko zamudo četrt ure po napovedane*11 času. Žal da gotovi ljudje še vedno b°' čejo imponirati s tem, da. prihajajo He' točno; napaka, ki najbolj škoduje nim, ko ji žrtvujejo največ, da ?i Pr» voščijo koncertni užitek, to je gostoli z dežele, kateri se vračajo z nocah11’ vlaki. V pevskem zboru ja približno dam in gospodov; njihov nastop je k*1' zal veliko disciplino in razvil na odi'1'1 skupaj z orkestrom pestro in zaokra' ženo sliko. Takoj v začetku moramo * veseljem ugotoviti, da je bilo proizv*1' janjo na taki višini, kot jo maribor?'1'3 Glasbena Matica dosedaj še ni segla. K temu je pripomoglo dej^’^' da so se tokrat izvajalo ne samo voka1' ne, marveč tudi instrumentalne 'k!*'' be; prejšnji koncerti so delovali s jo preveliko enoličnostjo, sobotni k1’11' cert pa jc nudil pester, srečno Izbi^P program vokalnih in vokalno-ins^I mentalnih skladb. To pot smo 3.1^® \ zraven priznahib slovenskih. skla koncu teh del nagradilo z burnial plavzom 'in šopki, je dokaz, da jo j* j šil svojo nalogo čfifltno. Prepn*-’1■ \ smo, da g, I)ov ne odloži taktirko 1^ orkestralnem pultu, temveč da PaITl,e^ v bodoče nudil večja dela in 7‘ v . jim uspehom. ' , v,jo Z enako preciznostjo so sef j-®' tri vokalne skladbe E. Adamiča. Maribor, tl. aprila 1325. . Lajovica, ena St. Mokran j ca in ena ssilja Morka. Izmed Adamičevih je najbolj ugajala. »Zarja se zlati nad le-^°in* sv krasnim tcnor-solom, dočitn "Ivraeoki pesmi« solist ni enako uga-[•. Lajovičeve skladbe so že same na 6®bi za izvajanje zelo težke. Kakor ujemo, je izvajanje navzočega skl a-atelja zelo zadovoljilo in s tem je rc-vse- Mirkov zbor »Na trgu« je u- 11 koval na občinstvo s svojo milobo ™ Po vzornem prodnašanju. Višek u-a nam je pa nudil Rukovat srpskih narodnih pesama St. Mokranjea, ki ga 'a ™?r izvajal tako, kakor mora biti. utih sn;o, da je to pesem, ki gre iz aroda v narod, iz srca v srce, 'n ko je Pesem^ izzvenela v eteričnem pianissi-u> je zagrmel elektrizirani fortissi-aplavza. Nadalje je nastopil kot. solist Ijub-janelii operni pevec g. Rcmanovski, ateri nam je ostal v najboljšem spc-i?'Za lanskega koncerta v gloda-u, ko smo imeli priliko spoznati j egov zelo simpatičen in izšolan glas. enakim uspehom je tokrat pel De-ov »Vzdih«, prolog iz Leoncavallove-ga »Pagliacci« in »Molitev Valentina ^ kounodovega »Fausta« ter dodal a splošno željo še dve pesmi in sicer eko ukrajinsko ter Scbumanov »Ich ,nj®kt«. Spremljala ga je na jako spretno in diskretno v c- Marija Kačerova. Škoda je pa ®ndar, d,a ni nastopil z arijami sio-_ansivih opernih del; ako je pa že pel Perne arije tujih skladateljev, naj bi •J1 Pel v originalni kompoziciji z or-°s:troint .;e ],;] na razpolago. ^ lc" bi ltji efekt; večji, če bi mesto L poljskem pel v slovenskem jeziku. nam je, da g. Kačerova. naša pridna klavirska virtuozi« ia, radi 1 re-utne indispozicije. ni mogla izvajati "Opina in Smetane. r ./oh valiti moramo tildi orkester ^sbene Matice, ki je !>il pomnožen z godbeniki tukajšnje vojaške godbe in ■ e izvršil svojo nalogo zelo ?astno. (ide. .p Gzgečevi, ki jo - peia sopran-solo v ^'oicliovi »Pomladanski romanci«, n« . Sdč. Kačerovi, g. Ropianov^ke-3 .u jn dirigentu Devu so bili poklonje-SoPki in venei. Vsa časi pa gre ^a*nam in gospodom, k j po napornem ^ehi posvečajo večere za truda$olne vaje in naj jim bo aplavz, s ka-. l'U11 je občinstvo priznalo njihove j sPehe in te naše vrstice v spodbudo , Uadaljnemu delu, nadaljnitn /n vam pot k (novim uspehom. E, K. Mariborske vesti. M*rihor 10. aprila 102?. j Sladkorne cene s* v Mariboru «»ii čas spreminjajo huje kot sedanje Pnjovo vreme.' Pretekli teden si lahko ,z Šolske ulice skozi Gosposko na j,, vni trg, pa si beležil cene sladkorju p/ockah do 66'— K, 65-— K in ns te‘fVnern Irgu .SO1— K za kg. Tekom tja ♦ novel in dramatičnih del. v«nc: ani«* je. dasi.po Casu med pr- Pi$atf>iiC ’ f” obudilo zaupanje v tCfiftit,, v.° silo in šc danes trajno na u*nu vseh eledališč. Prvič je bilo >T K uprizorjeno leta 1895. na dunajskem Burgtheatru. m Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Mariboru vrši danes, v pondeljek ob 20. uri v Narodnem domu. m Olepševalno društvo za mesto Maribor nam poroča, d* priredi dne 1. junija 1922 v Ljudskem vrtu veliko ljudsko veselico ter naoro^a tem potom vsa ostala društva v Msriboru, da na t* dan ne prirejajo nobenih veselic. m Opozarjamo na inserat tvrdke Miloš Oset. trarovinn s špecerijskim in kolonijnlnim blagom na Aleksandrovi cesti št. 45. m Kaznovan pretepač. Policija ;e aretirala rfekecs Ivana Kurnika in njegovega tovariš* Msrtina Vodeba iz Studenc, ker sta v Samostanski ulici Solar:« Mariina Koširji tako Bliubeznjivo“ obdelovala, da je moral pri zdravniku iskati pamoči. m V znamenju „mačka\ Nek Rupert Senekovič je našel vferaj na neki njivi pri Studencih moško suknjo, kravato in klobuk. V suknji je našel legitimacijo, glssečo se n« ime Vincenc Jsndl iz Studenc. Zato se je napotil k njemu, hoteč mu vrniti »izgubljene* predmete. Ta pa svojih stvari ni hotel sorejeti, češ, da je bilo v suknji tudi 1700 K, ki pa jih m več. Senekovič se je radi tega napotil k policijskemu komissriists, kjer je_ najdene predmete predal. J#ndl, poklican na komisarijat, je priznal, da je bil prejšnjega dne v kavarni „Dravatt. Kij pa se je pozneje zgodilo, se ne spominja več. Končno ie sprejel svoje „iz-gubljene“ s'v,ri, 1700 K pa je sereda kot ,u5nina“ zapadlo neznancu ali neznanki. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v .Sloveniji, Na razpolago tu in inozemski list j. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Kultura in umetnost x Arthur Schnitzler, katerega dra-matsko delo »Ljubimkanje* uprizori naže gledališče, bo obhajal letos svojo šestdesetletnico. Udejstvoval se je v vseh panogsh pisateljske umetnosti, bil vedno predmet živahnih razprav in doseg?! zla sti z .Ljubimkanjem* in »Profesor Bern-hardijem* vefik uspeh.- Prepiri, cenzurne prepovedi itd. glede njegovega ,Reigen-a‘ izhajajo bolj iz priderije in želje po senzaciji, kajti vs* njegova dela, četudi erotično pobarvana, so duhovita in nosijo brezdvomno pečat umetnosti. Zanimivosti. Čas je zlato. —- Lov na raep s topovi. — Nadzorovanje z zrakoplova. — Nesrečni telefon^ Ameriški trgovski zbornik' »The Sy-stenM je prinesel naslednjo dogodbico: Nekdaj jo čakal neki trgovec, ki je rad odlašal delo na poznejše dni, precej dolgo na tramvaj, da bi se popeljal v pisarno. Čakanje je porabil v ooitok samemu sobi, ker ne bo imel dovolj časa, da bi narekoval neko jako važno pismo. V tem jo švignil mimo njega avtomobil znanega neVjorškcga bankirja. Ko je gledal za njim, zamogla Sfran 5 Anglija v doglednem času izmenja*' ves svoj papirnati denar. Za to jami tudi konwkventna politika anglešk' vlade, ki, je prišla posebno do izraza \ zadnjem proračunskem predlogu. Zanimivo pa je, da se v državah’ r zdravo valuto večkrat pojavijo predlogi, da 6e n a i prevede zlata valuta na papirnato. Nek uewyor§ki list poroča, da je promet na denarnem.trgu v Zedinjenih državah tako slab, da sta znameniti Edison Mn znani tovarnar avtomobilov Ford mnenja, da je zlato valuta. prosi osti. izmeno papirnati vrednosti v zlato je vzpostavitev ravnotežja v plačilni bilanci. Dotična država mora imeti toliko zlata oziroma zlatih deviz, da lahko even.tuelno pasi vite to plačilne bilance brez težko# krije. Nivo stabiliziranega tečaja je za prehod v zlato valuto brez pomena. Nekaj druzega pa je, spraviti papirnato vrednost na. predvojno pariteto zlata. To pa je mogočo edino le v državah, kjer znaša disagio zlata napram pa« pirnatemu denarju v najlepšem slučaju 25 do 50 odstotkov. Take države sa danes Anglija, Češkoslovaška in druge. Pri nas v Jugoslaviji pa jo to za-časno popolnoma nemogoče, ker znaš* disagio krog 7.500 cds>totkov. Sokolstvo. o Čehi na našem vsesokolskem zleta v Ljubljani. Med češkim Sokolstvom vlada veliko zanimanje za naš zlet, — Končni termin za prijave je bil določen od ČOS s 15, marcem. Po poročilih so prijave tako velike, da bo morala predsedstvo ČOS veliko število prijavljenih črtati. Društva prirejajo preda« vonja ix> Jugoslaviji, v mnogih društvih se vrše kurzi jugoslofenskih nara čij, da se tako udeležniki seznanijo z; vsemi podrobnostmi v naši državi. —< Češko Sokolstvo nastopi z našimi pro-i stimi Vajami, razventega pa nastopi M petih skupinah, .v katere so združene razne župe, z petimi predpisanimi' va-., jami. Češko Sokolstvo se udeleži tud* mednarodne tekme. o Sokolske razglednice. Jug. Sok. Sa< vez ima v zalegi več vrst novih sokolskih razglednic. Poživljamo vse brate in sestre, da kupujejo povsod samo so« kolske razglednice ter odklanjajo drugo tozadevno blago, ki ni domačega izvora. Sokolske razgledniee.se naročaja pri Jugeslovenskem Sokolskem Savorat v Ljubljani. — — ' Naročnina „Tabora“ znaša od L aprila naprej: Po pošti mesečno ..... D lft-r« na dom dostavljen mesečno D 11.—* na izkaznice mesečno • . D 10,—• v inozemstvo mesečno . . D IS,—* Cene posamesnhn številkam ostanejo dozdajne: Za navadne po 50 para, tf sobotne po 1 Din- - Gospodarstvo. g Sej insko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. t. m. so je pripeljalo 187 svinj in 4 koze. Cene so bilo sledeče: 6—8 tednov stari prašiči K 400—800, 3—4 mesece 1000—3.200; 4—6 mesecev 1200—1400; 9—10 mesecev 1500—1800; 1 .leto 8000—3500. Polpitane svinje Ikg žive; teže K 54—56; mrtve teže K 60—68-Koze komad Iv 300—500. g Dolg Evropo Ameriki z neplačanimi obrestmi vred znaša krog 11 nu- li jard dolarjev. g Izvoz perutnine je dovoljen proti plačilu v zdravi valuti, ki se mora staviti na razpolago Narodni banki. g Švicarska zunanja trgovina je v 1. 1921. nazadovala za 46%. Vrednost izvoza je napram 1.3920. padla pod 720(5 na 2200 mil. švicarskih frankov, uvoza pa od 4200 na 23C0 mil. švicarski'''’ frankov. g Naši državni rudniki so i/,kazali v poslovnem letu 1918.-19. 1500.000 K izgube, v poslovnem lota 1819120. 13 milijonov in v poslovnem letu 1920,-21, 96 mil. čistega dobička. Produkcija premoga je znašala lani 9 mil. centov, za 1 mil. 2oO tisoč centov več nego v prej šn jem letu. družba z o. z. ' fiffllU ml FtanlMe Id Hlltoaigeijm uliceHM s»e priporoča. Cene zmerne, Postrežba točna in solidna. m ■■■■■■nnHHMMBi uueneVirw^'iU~ »ISBOB viarfBor, l), aprfla 1^ brzojavna poročita Konferenca v Genovi. OKU Genova, 9. aprila. Danes govor, v katerem bo povdaril, da pri-ob pol 8. uri zjutraj je dospel v Ner- sotuost zastopnikov posameznih držav ylc zvezni kancelar Schober z avstrijsko potrjuje sprejem v Cannesu dne 6. ja-(delegacijo. Sprejel ga je avstrijski po- nuarja določenih pogojev. Na ta govor slanik. Z istim vlakom je dospela tudi bodo odvrnili voditelji delegacij posa-|madžarska in poljska delegacija teV del meznih držav. češkoslovaške delegacije. V hotelu Sa- DKU Gen i"9. aprila. Mesto voya se je nastanila tudi bolgarska in je ob priliki . rdve konference in albanska delegacija. Ob 15. uri se se- prihoda delegati, razobesilo zastave, stane zvezni kancler Schober z italijan- Inozemskim zastopnikom se gre povsod skim zunanjim minislrom jScbanzerjem. na roko. Iz vseh delov sveta je prihi- DKU Rim, 9. aprila.' Ministrski telo nebroj novinarjev, predsednik de Facta in zunanji minister DKU Rim, 9. aprila. Rimska kori- ISchanzer sta imela razgovor z rusko ferenca nasledstvenih držav je odgodila jdelegacijo o načinu postopanja na kon- podpis sklenjenih sporazumov in po-iferenci, ki bi imela najboljši uspeh, godb, ki bi se imele podpisati v torek, iRuski delegati so razvili svoj program, ker so zastopniki držav večinoma od-jki kaže, da imajo najboljšo voljo, so- potovali v Genovi, jdelovati in ptipomagati do končnove- DKU Geova, 9. aprtla. Včeraj dobavnega uspeha konference. poldne je sprejel italijanski zunanji mi- 1 DKU Genova, 9. aprila. Nemška nister Schanzer jugoslovanskega zuna-lelegacija je dospela danes pod vod- njega ministra dr. Ninčiča in vodjo ceško-stvom državnega kanclerja dr. Wirtha v slovaške delegacije dr. Beneša. Vse stran-Gendvo. Kmalu na to sta ga obiskala kč, tadi fašisti, so izdale proklamacuo, italijanski ministrski predsednik Facta v kateri izjavljajo, da bo za časa konre-in zunanji minister Schanzer, ki sta renče vladalo med njimi premirje. Ruska imela ž njim in zunanjim ministrom delegacija je razdelila neko trgovsko po-iRathenauom daljši razgovor. Domneva ročilo, iz katerega je razvidno, da je [se, da bo državni kancelar že v jutriš- Rusija v prvih mesecih leta 1921 uvo-iBji diskusiji posegel v razpravo. blaga za 269 milijonov rubljev. DKU Pariz, 9. aprila. Na drugem DKU Praga, 9. aprila: Kakor po- stanku predkonference so italijanski, roča zasebni korespondent Bohemije iz (japonski, francoski, angleški in belgijski Genove, je Cičerin izjavil, da bo Ljenin Zastopniki končnoveljavno razdelili delo osebno prišei v Genovo, da ,se razgo-ter določili, da bo imel italijanski mi- vori z Lloyd Georgeom. ©istrski predsednik Facta otvoritveni l — O—~ 'a g OdftOilitev francoskega parlamenta, nji minister .maršal Ljet-Paša je včeraj 1 DICTJ P a r i z, 1). aprila. Zbornica in predal vrhovnemu komisarju odgovor fcenat sta po zadnji .seji, ki je trajala jla noto zaveznikov. "V odgovoru izreko 2. uro zjutraj in ny kateri so sc re jšili nekateri finančni predlogi, !Xjona. I. odgo- Zm&njšanje ameriške mornarice. / DKU W a s h i n g t o n, 8. aprila. V JpToračunu zn. mornarico se .je črtalo IS milijonov dolarjev. Število moštva se ka vlada Zaveznikom zahvalo za stavljene predloge za vzpostavitev miru ter izjavlja, da je pripravljena tekom treli tednov odposlati svojo delegacijo k mirovnim pogajanjem. Strašen vihar v Ameriki. DKU W as h i n g ton, 8. aprila. V smanjša za 30.000 mož, torpedni rušilci Teksasu in Oklahomi jo razsajal silen rpa za 175. Eksplozija skrite mine. ; DKU Berlin, 9. aprila. Danespo-dPioldue je preiskal oddelek francosko posadke v Glivicah na starem pokopališču neko grobnico, v kateri jo bilo jelcnito orožje. Pri tem jo eksplodirala iskrita mina, ki je 15 vojakov ubila, 10 jgm težko ranila. Grobnica je popolnoma Ipomšena. Zavezniška komisija rje u-jfmila preiskavo in odredila javno žalovanje. *' —n— ,Nota turške vlade glede miru v Mali c Aziji. (J DKU Carigrad, 9. aprila. Zuna- vihar, ki je porušil in razdejal cele naselbine. Dosednj se jo na.šlo sedem mrtvih in mnogo ranjenih. Cita hoče v Švico. DKU Pariz, 9. aprila- Kakor poroča »Journal des Debats« iz Ženeve, je prosila bivša cesarica Cita zvezni svet za dovoljenje, da- se naseli s svojimi otroci v gradu AVardtegg pri' Bascha-chu. Ne pozabite naročnine! Glavni urednik: Kadivoj Heliar. Odgovorni urednik: itadolE Ozim. Narodno gledališče. Repertoar: Pandeljek 10.: Zaprlo. Torek 11.: »Ljubimkanje1’. Premije;« Ab, C. Sreda 12.: »Prababica11. Ahon. A. (lelt tek 13.: Zaprlo. Petek 14.: Zaprto. Sob»iii 15,: Zaprto. Nedciia 16.: »Neznani prijatelj1'. IVmijtra. Izven ahon. * x Sinočnja uprizoritev ..Vučine" je ie dosegla popolen uspeh. Gledališče je bilo nabito polno. Gostje so bili predmet živahnih ovrcij. Ansamblu varaždinskega gledališča je bil poklonjen od ubrsve krasen Javorjev venec z napisi. Gospa Mitrovičeva je prejela še posebej dve krasni košari cvetja. — V torek 11. apr. bo zopet zanimiv večer: vrši se premi* jera Schnitzlerjevega »Ljubimkanja*. stvu. Igra je trpela po slabem vremeni) in terenu. Koti 7 : 5 za MAK. Sodom g. Sepec. : Ilirija (Ljubljana) : Rapid (Maribor) 4:2, Prijateljsko tekmo je po ostri igri odločila »Ilirija* v svoj prid.‘gf? je vodil savezni sodnik g. Vodišek. ONsK dober. Priporočati bi pa bilo vodstvu mariborskega kluba, da vpliva na svoje interesente in patri jote, da prihodnjič »e delajo z zdivjanim obnašanjem ostalemu občinstvu sramoto in jim razjasni, da so taki nastopi za ugled tukajšnjega spon’ skrajno kvarni. : Izid nedeljskih nogomeinih tekem. (Izvirno poročilo »Tabora*.) Včeraj se ie odigrala v Gradcu nogometna tekma Gradec—Zagreb. Tekmi je prisostvovalo 6000 ljudi. Obojno moštvo se je sijajno- obneslo. Končni izid tekme ie bil 0: D. Tekom letošnjega leta se bo odigrala rcvanche-tekma v Zagrebu. -- Slavija-VViener Sportklub 2: 0. — HAKO-Rapid 3:1. — Amateitr-Wacker 4 : 0,- — Floridsdorf-Ostmark 2:0. — Rudolfshiigel-Simmerine 2:0.— Gerst-hof-\VAC 2:1. — Germania-Donau-štadt 3:0. — V Zagrebu se vsled slabega vremena tekme niso vršile. : Maribor ; Ptuj 16 : 0 (7 : 0), I. SSK Maribor je minulo nedeljo takoj v početku prvenstvene borbe dosegel lepo zmago nad SK Ptuj z dosedai rekordnim scorom 16:0. Sodnik g. Hrast. : MAK : Korotan 5:1 (3:1). »Korotan* zaznamuje drugo izgubo' v prven- Objave. § I. mariborski biosljop. V ponde* 1 jel*-, torek in sredo se predvaja v 1. njJ' riborsketn bioskopu senzacijonelna Pu5t0' lovščina »Cagliostro v Rusiji*. Cagliostfj-v Rusiji, pustolovna drama v šestih Čini znanega Šarlatana ima krasne naravne slike, bogato, bajno opremo v rokok ‘stilu in izvanredno dobro vsebino." ' četrtek in petek je bioskoo radi norm-zaprt. V sobote prične velikanska senza; cijonelna- drama »Sveta mržnja*. dosedaj največji film z divjimi zverinami. — ‘r vseh večernih predstavah svira prvovrstna 'koncertna godb*. § Mestno kopališče bo z ozirom ha velikonočne praznike ta teden 4 dni od' prto in sicer v sredo, četrtek, petek P j soboto. Kadna kopel j je vse mienien j dni vsem strankam dostopna. Parna ko* pel), kakor navadno, v petek ves dar) za ženske, ostale dni prt za mc$ke. ■ § Slovenska stenografija. Po Veli^ noči se začne pouk v slovenski stenografiji v skupinah. Oglasi: Razlagi ulica 15, pritličje. § Venček natakarjev, ki je bil svoj’ čas preložsn, se vrši končnoveljavno dn 23. aprila v Gotzovi dvorani. filiala oznanila'. ► Trgovski pomočnik, izurjtn v vseli trgovskih strokah, perfekten stenograf, izurjen v korespondenci in knppovod-stvu, želi spremeniti službo. Naslov pove uprava. 547 Treba m za moiu brijačku radnju mlad je j: brljačkocj pomoč; rsika sa znanjem hrratskpfj ih slovenskojr jeiika. Djoko Krajinovid, hrijač, Bosna