Spopad z maturo fnama - . ___ .. Ttl»fon»kl nakup 853-500 Kolektivni dopust velenjskih rudarjev Prihodnji teden bodo velenjski rudarji na kolektivnem dopustu. Poraba termoenergije v Sloveniji je manjša, s tem pa je manjša tudi poraba premoga. Zaenkrat sicer še ni jasno za kolikšno proizvodnjo se bo s slovenskim energetskim ministrom Tonetom Tomšičem (v teh dneh naj bi jih obiskal) dogovoril velenjski rudnik, vse pa kaže, da bo ta nižja kot so predvidevali. Ustanovili javno komunalno podjetje Velenjsika vlada je na ponedeljkovi seji razpravljala o ustanovitvi javnega komunalnega podjjetja Velenje, katerega osnovna dejavnost je: oskrba naselij z vodo, odvajanje in čiščenje o>dpadnih in padavinskih voda iz naselij, urejžanje pokopališč ter pokopališke dejavnosti, lurejanje in vzdrževanje komunalnih odlagališčč ter oskrba naselij s toplotno energijo. V sesdanjem javnem komunalnem podjetju bodlo začasno opravljali še nekatere druge dosedanje dejavnosti Vekosa, vendar so te le prehodnega značaja, do sprejetja ustrezne zakonodaje. V omenjenem javnem komunalnem podjetju Velenje pa ni stanovanjske dejavnosti. Ta se bo namreč organizirala v samostojno družbeno podjetje. Velenjska vlada se je torej odločila za oblikovanje enega podjetja za omenjene dejavnosti, za v.d. direktorja pa so imenovali Jožeta Melanška. ---- - - - . (mz) Čestitke prizadevnim bralcem Bralna značka, ena naj- šolah že petindvajset, v Slo- sti in pomembno vpliva na uspešnejših aktivnosti, ki po- veniji pa celo že trideset let, kulturo mladih. V občini Ve-teka na velenjskih osnovnih je dobila neslutene razsežno- lenje je bilo vanjo zadnja leta vključenih kar okoli 3500 učencev, ali 70 odstotkov celotne osnovnošolske populacije. Tridesetletnico bralne značke na Slovenskem bomo obeležili jeseni in ji dali ob tem tudi novo ime »S KNJIGO V SVET«. Pred dnevi je bila v domu Kulture v Velenju slovesnost na kateri so izrekli predstavniki Občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje čestitke vsem tistim osmošol-cem, ki so tekmovali za bralne značke ves čas osnovnošolskega izobraževanja. Takšnih je bilo 172. (mz) Zasedali zbori velenjske občinske skupščine PRORAČUN JE SPREJET V torek so nadaljevali delegati velenjske občinske skupščine pred 14 dnevi prekinjeno zasedanje zborov občinske skupščine, tokratno zasedanje, na dnevnem redu so bile le tri točke, je bilo kratko, a kljub vsemu vsebinsko bogato. K proračunu pravzaprav ni kaj dodati. Delegati so ga tokrat sprejeli skoraj soglasno (le v zboru združenega dela je glasoval eden proti). To pa seveda ni čudno, saj je že medzborovska komisija pred 14. dnevi dosegla popolno soglasje. Ta komisija je ocenila, da je bil osnovni razlog, da proračun na prejš- njem zasedanju ni bil izglasovan to, da so bili zavrnjeni trije amandmaji. Upoštevali so jih v proračunu, kar pomeni, da bodo več iz njega namenili za proizvodnjo hrane (373.926 dinarjev več, za toliko so zmanjšali dovoljena sredstva za delovanje upravnih organov) in za vzdrževanje objektov ZKO (za to so namenili 60 tisočakov, zmanjšali pa so postavko za obnovo občinske stavbe), kupili pa bodo tudi dva monitorja za ekološki informacijski sistem (za to so namenili 100 tisočakov, zmanjšali pa so tekočo proračunsko rezervo. Povejmo še to, da so prišli ob koncu na zasedanje občinske skupščine predstavniki stavkovnega odbora CSŠ in delegate seznanili s svojimi zahtevami (zgolj informativno). Nato se je oglasil še ravnatelj velenjske gimnazije Andrej Kuzman. ki je povedal, da se šole v stavko srednješolcev ne vmešavajo, da na CSŠ ne bo zaradi nje nobenih sankcij postajajo pa vse bolj zaskrbljeni, ker dobiva stavka vse globje politične razsežnosti (več o skupščini na 3. strani). (mz) ulice tudi zaradi prepričanja, da tovrstni zapleti niso lastni le njim, ampak tudi bodočim generacijam. V izjavi za javnost so velenjski četr-tošolci med drugim zapisali, da jim je dovolj agnorance in ignorance, s katerim odgovorne republiške ustanove odgovarjajo na njihove zahteve in poskuse pogovora. Čeprav jih obravnavajo kot nezrele najstnike, jim ni bilo težko ugotoviti, da so priprave na zaključne izpite potekale nestrokovno, da nimajo zahteve šolskega ministra nobene pravne, strokovne, niti finančne osnove. Že to dejstvo je dovolj zgovoren dokaz, da zaključnega izpita ne bo moč normalno izpeljati. Zato so svoje zahteve strnili v dve poglavitni točki: uvedba moratorija na zaključne izpite za sedanje 4. letnike ter priprava ustreznih katalogov za sedanje 3. letnike do 1. septembra letos. Velenjski četrtošolci bodo bojkot nadaljevali do izpolnitev njihovih zahtev oziroma se bodo ravnali po navodilih Zveze četrtošolcev Slovenije in Zveze dijakov Slovenije, v pogovorih z ravnateljem Centra srednjih šol Velenje pred tremi dnevi pa so predlagali, da bi zaradi stavke izgubljene šolske dni nadomestili s poukom po predvidenem izteku šolskega leta. Težko je napovedati, ali bodo v svojih zahtevah uspeli ali ne. Preveč tičijo tisti, ki o tem odločajo in dijaki vsak na svojem bregu. Glede nato, da postaja bojkot vse bolj politična zadeva, da je dobil zanimive družbeno-so-ciološke ter socialne razsežnosti, kajti vanj seje vključil še Bavconov odbor, prezreti pa ob tem ni moč podpore slovenske opozicije, bo gotovo za rešitev dijaških zahtev treba uporabiti več strokovne in politične modrosti kot je ie minister Vencelj pokazal doslej. Ce so več razumevanja dijaki Centra srednjih šol našli pri delegatih občinskega parlamenta, pa ob zaključku pisanja prispevka še nismo izvedeli. Velenje NOVELL ® 854-203 Val nezadlovoljstva, ki so ga sprožili zaključni izpiti, seveda ni obšel tudi velenjskih četrtošolcev. Doslej so se dijaki Centra srednjih šol iz Velenja delegacijsko udeleževali demonstracij vse od prejšnjega torka dalje v Ljubljani in Mariboru, zaradi potrebe po usklajeni akciji in večji udarnosti ter zaradi številnih očitkov o njihovi neorganiziranosti pa so v ponedeljek in torek ta teden močneje dvignili glas proti nepravilnostim in nelogičnosti v zvezi z zaključnimi izpiti še doma. Nikakor in v nobenem primeru ponedeljkove demonstracije in pogovora z ravnateljem velenjskega centra (na njem so med drugim slišali zagotovilo. da se nad učenci ne bodo izvajali kakršnikoli pritiski zaradi demonstracij) ter torkov shod s krajšim kulturnim programom pred Stiskamo in nato še krajša zapora Šaleške ceste, nista goli bojkot pouka, so poudarjali, ampak s temi akcijami želimo javnost konkretneje seznaniti z našimi problemi. Nenazadnje pa so odšli na Od nedelje dalje v občini Velenje Muslimanska stranka V Rdeči dvorani v Velenju se je minulo nedeljo zbralo okrog 1700 Muslimanov na ustanovnem zboru podružnice velenjske stranke demokratične akcije. To pravzaprav v našem občinskem prostoru ni nekaj novega, saj je njen iniciativni odbor deloval že od lanskega novembra dalje. Na ustanovni skupščini so tako le legalizirali njegovo delovanje. Vanjo je trenutno vključenih 550 članov. Glede na to, da naj bi v občini Velenje — po nekaterih podatkih — živelo od tri do pet tisoč Muslimanov, zna biti po številu članov ena najmočnejših strank pri nas. Po ljubljanski in jeseniški je to tretja podružnica stranke demokratične akcije v Sloveniji. Že samo ime naj bi, po besedah predsednika izvršnega odbora velenjske podružnice stranke Mehmeda Omiča, govorilo o ciljih in namenu delovanja. Ni nacionalistična stranka, kakor bi jo nekateri radi označili, tudi politična ne namerava biti. Vanjo se lahko vključijo tudi nemuslima-ni. »Že s plebiscitom smo se opredelili in podprli težnje slovenske vlade po odcepitvi. Sedaj želimo le vedeti, kje je naše mesto in kakšne so naše pravice pri tem.« Delovni program stranke demokratične akcije, s tem pa tudi njene velenjske podružnice, se bistveno ne razlikuje od programa drugih strank. Zavzemanje za človekove pravice, socialno var- nost, varstvo okolja so stične točke z ostalimi, njej lastne pa združevanje Muslimanov, iskanje možnosti njihovega delovanja na kulturnem in verskem področju, v zadnjem času pa so se v njihovih vrstah porajale težnje po organiziranih urah pouka v materinem jeziku na šolah. Zaenkrat bodo delovali kot samostojna stranka, vendar ne osamljeno. Pri iskanju poti sodelovanja z drugimi strankami bodo podpirali prizadevanja tistih, ki se bodo zavzemali za njim enake cilje. Največ stičnih točk so zaenkrat našli z liberalno stranko, vsaj kar se odcepitve in ponujenih rešitev državljanstva tiče. Bistro £ MAR RES NIČ NE ZALEŽE? - Prometna varnost se slabša iz dneva v dan, iz leta v leto. Očitno ne pomagajo nikakršni preventivni in drugi ukrepi, nesreč, poškodb, škode in žrtev je vse več. STRAN 5 LIKOVNI SVET OTROK — Otvoritev te tradicionalne razstave bo v Kulturnem domu v Šoštanju, v soboto, 25. 5. ob 11. uri STRAN 7 NIC NE BO Z OSAMOSVOJITVIJO - Razlogov za vztrajanje pod Erino streho imajo zaposleni v Vinu menda več. STRAN 4 ViRéWir številka 19, cena 20 dinarjev velenje, 23. maja 1991 ti • mmmmgm HM . ■ Novice IBBHHr Obvoznica še ta teden Mozirje — Promet po prepotrebni obvoznici v Mozirju bo kmalu stekel. Konec prejšnjega in v začetku tega tedna so delavci in stroji pridno polagali asfaltno prevleko, čakajo jih seveda še zaključna ureditvena dela. Nekaj časovnega zamika je bilo v aprilu zaradi objektivnih razlogov, v začetku maja pa zaradi izredno slabega vremena. Kakorkoli že, promet skozi središče Mozirja se bo kmalu sprostil, seveda pa bo dokončna prometna ureditev tega kraja terjala še veliko nalog; izgradnjo avtobusne postaje denimo. (JP) Novi zavodi in še kaj Mozirje — Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje razpravljali o številnih točkah. Omeniti velja, da so sprejeli predloga odlokov o ustanovitvi zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje in Zavoda za lekarniško dejavnost Zgornje Savinjske doline. O obeh predlogih bodo odločali poslanci občinske skupščine na prihodnjem zasedanju. Prav tako o osnutku razvoja turizma Zgornje Savinjske doline, na katerega so imeli člani izvršnega sveta številne pripombe in dopolnila. V zvezi s predlogom o razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja izvršni svet skupščini predlaga, da ga naj ne bi razrešili, ampak bi z njim sklenili pogodbo. Med drugim so spregovorili tudi o usodi bolnišnice Topolšica. Razpravljalci so bili za njeno nadaljnje delovanje, seveda pa je drugo vprašanje zagotavljanje potrebnih sredstev. Menjava v vodstvu celjske SSK Celje — Sredi priprav na slovenski svetovni kongres je prišlo v celjski podružnici do sporov v samem vodstvu. To je privedlo do tega, da so izrekli nezaupnico predsedniku Petru Kavalarju, na četrtkovi seji izvršnega odbora pa so ga tudi razrešili. Po mnenju ostalih vodilnih članov se je gospod Ka-valar preveč ukvarjal le s slovenskim tolarjem, zaradi tega pa zanemarjal ostalo delo, predvsem progratn in priprave na zasedanje kongresa v Celju. Peter Kavalar je namreč tudi pokazal na nekatere nepravilnosti oziroma nejasnosti glede izdaje slovenskega tolarja. Vendar sam pravi, da se je le zavzemal za to, da slovenska javnost zve zgolj pravo resnico o slovenskem tolarju.- Resnica pa po njegovem mnenju ne more škoditi ideji slovenstva. Prav bi seveda bilo, da kadrovska menjava (predsednik naj bi postal starejši od dveh podpredsednikov — Peter Simo-niti) ne bi vplivala na priprave na zasedanje svetovnega slovenskega kongresa. Zadnji dan bo namreč le-ta zasedal prav v Celju. (k) Možnost ugovora vesti Na podlagi novega zakona o vojaški obveznosti Republike Slovenije imajo naborniki, ki iz religioznih, humanitarnih ali drugih razlogov ne bi želeli služiti vojaški rok v redni slovenski vojski, oziroma ne želijo nositi orožja, možnost ugovora vesti. Takšen nabornik lahko v roku 15 dni po prejemu poziva za nabor vloži na pristojno komisijo prošnjo za civilno služenje vojaškega roka. Šest mesecev bo stanje mirujoče, v tem času pa mora pristojna komisija, ki jo določi republiški organ za pravosodje, odločiti o prošnji. Če komisija reši prošnjo pozitivno, lahko nabornik služi vojaški rok v različnih ustanovah kot so zdravstveni dom, dom za ostarele, poklicna gasilska enota in še nekatere humanitarne ustanove. (BM) Šentjur prehitel Velenje Šentjur — Do pretekle srede sta bili na celjskem območju še dve občini, ki nista imeli sprejetega občinskega proračuna: razen velenjske še šentjurska. Vendar pa so Šentjurčani prejšnjo sredo presenetljivo gladko občinski proračun potrdili, pa čeprav izvršni svet ni opravil kaj bistvenih sprememb. Nekoliko so le znižali vsoto za občinske upravne organe, prepolovili pa so tudi rezerve, denar pa namenili za krajevne skupnosti. To sejo šentjurske skupščine pa so nekateri težko pričakovali tudi zaradi napovedanega odstopa izvršnega sveta. Vendar pa je bil očitno s sprejemom proračuna odstranjen glavni razlog za odstop, pa tako o tem sploh niso razpravljali. Ponovno pa so se vneli spori med šentjurskim županom Francem Kovačem in izvršnikom Ladislavom Grdino. Njuni spori so že znani, vendar pa očitno zdaj že tudi presedajo ostalim poslancem. Menijo namreč, da taki prepiri in nesoglasja ne morejo voditi k uspešnemu delu in premagovanju težav, ki pa jih je tudi v tej občini veliko. (k) Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Emona ekspres Goli brez sedla VINKO VASLE Kaže, da imajo časi nove demokracije tudi svoje prednosti in znamenitosti. Medtem, ko nam je bilo pod bivšim komunističnim terorjem zadnje čase že hudo dolgčas, pa v teh časih ne manjka posameznikov, ki poskrbijo za naše živce, prosti čas in zabavo. Medtem ko je vse bolj jasno, da skušajo nekatere sile zmini-rati Spomenko Hribar, sicer predsednico osrednjega odbora Svetovnega slovenskega kongresa, in ji podtakniti nekakšne vragolije s spominskim tolarjem, so se imenovane lotili tudi že njeni strankarski kolegi, ki bolj sodijo h krščanskim demokratom kot pa v slovensko demokratično zvezo. Ker je danes najpomembnejša čistost, ne manjka tistih, ki Spomenko vsak dan posebej spominjajo, da je bila nekoč v partiji, na vse drugo, kar je Hribarjeva »zagrešila« za pokoj bivšega režima, pa radodarno pozabljajo. Da ne govorimo o četni-škem gibanju v Ljubljani, ki je spravilo na noge vso Bavčarjevo tajno in netajno policijo, da bi se kasneje izkazalo, da je vodja gibanja človek, ki ni posebej znan po svoji mentalni uravnove-šenosti. Ljubljanski komunalni minister Janez Lesar, ki je med drugim dal poža-gati nekaj jamborov po Ljubljani, je pravcati amater v primerjavi s svojo bivšo so-trudnico Jasmin Držanič, ko je ta še bila ministrca za stanovanjsko gospodarstvo. Omenjena je bila očitno prepričana, da bo na oblasti naslednjih dvesto let. O tem priča njeno početje s stanovanjskim dinarjem Ljubljančanov, ki se je na žiro račun stekal iz najemnin, stanarin in drugih davkov in prispevkov. Gospa Držaničeva je očitno verjela, da gre za njeno zasebno blagajno, saj je velikanske vsote radodarno nakazovala kot kredite svojim prijateljem, ki imajo zasebne firme, spet z drugimi pa je sklepala pogodbe o delu, pri branju katerih človek ne ve, ali bi jokal ali se režal. S firmo nekega dobrega prijatelja, ki proizvaja informacije, je sklenila pogodbo, iz katere ni jasno, ali so snemali tudi porno filme za potrebe njenega ministrstva, jasno pa je, da je človek od omenjene gospe dobival zajetne vsote že zato, ker ji je rekel dober dan. Da ne govorimo o tem, da je solidarnostna stanovanja delila vsem svojim prijaznim znancem in sodrugom, v glavnem tistim, ki imajo kapitalistične dohodke. Vse, kar je počenjala, je delala po reku: bogatim bogastvo. Reveži in socialni problemi, ki živijo po podnajemniških sobah z obilnimi družinskimi člani, pa so si tako in tako sami krivi. Kdo jim je pa rekel, naj delajo otroke, če nimajo nobene možnosti za njihovo preživljanje! V tem smislu je gospa Držaničeva velika stanovanja v najnovejši ljubljanski — elitni — stanovanjski soseski dodeljevala tudi tistim družinam, ki štejejo samo enega člana. In edinega. Ko naj bi vse skupaj prišlo v javnost in ko so nekateri redki zeleni — Držaničeva je postala ministrica po njihovi zaslugi — vendarle vztrajali, da je treba sramoto, afero in škandale, ki jih je zakuhala, razkriti, so se drugi člani te stranke ročno spravili nad kritike njenega početja in komajda dovolili, da je posebna komisija zelenih mesta Ljubljane opravila preiskavo. Poročilo je obležalo nekje v predalih, nekateri vodilni možje stranke zelenih pa očitno še vedno nojevsko tiščijo glave v pesek in nič ne vidijo, nič ne slišijo in nič ne rečejo. Verjetno so pozabili, da je Držaničeva ob podpori nekaterih znanih imen iz stranke zelenih politično diskreditirala stranko, da o drugih stvareh, ki jih je počenjala, sploh ne govorimo. Tudi mestna oblast je še kar tiho, javni tožilec (ki podpisanega zaradi enega zapisanega stavka v Delu promptno preganja po uradni dolžnosti) je tudi nem. Policija pa očitno nima časa, ker išče izmišljene četnike in varuje našo suverenost in samostojnost. Ko-' likor je od nje še ostalo po zaslugi Držaničeve in podobnih. Zato me ne čudi, če nekateri trdijo, da nas bo večina šla v samostojno državo golih in bosih. Ker so se nekateri potrudili in nas spet okradli in izropali. Naj živi demokracija! Celjsko območje ■■ mSBSSSmmmSmBm J J V Laškem brez knapovskega kruha Kakorkoli že je težak kna-povski kruh — še težje je, če ga zmanjkuje. V to se lahko prepričamo ob težavah v velenjskem premogovniku, še bolj v rudnikih rjavega premoga, ki so v novih smernicah razvoja slovenske energetike zapisani ukinitvi. Že do leta 2000 bomo pri nas zaprli rudnike Laško, Kanižari-ca, Senovo in Zagorje, ostala bosta le še Hrastnik in Trbovlje. Tam bo 1600 dejavcev v jami nakopalo letno le 1,3 milijona ton rjavega premoga- V laškem rudniku bodo začeli z zapiranjem že letos, to pa seveda pomeni, da morajo postoriti veliko stvari, da bi bilo to dejanje čimmanj boleče in da bi to delo opravili tako, da ne bi ostale prevelike Saj Rekli so, da so prišli novi časi, ko si bomo lahko nalili čistega vina. To naj bi tudi pomenilo, da se resnica ne bo več zakrivala, ali povedano še drugače, prišli naj bi časi, ko bo mogoče po časnikih prebrati, kar se res dogaja, na televiziji pokazati, kaj je kje bilo, po radiu povedati, kdo je kaj rekel in kaj storil Saj naj bi nam vse to prinesla naša demokracija, za katero so precej naredili ludi novinarji in ludi razna sredstva obveščanja. Tako smo rekli, oziroma so rekli, ampak kot že tolikokrat doslej se je ludi v tem primeru izkazalo, da je med izrečenim in dejanskim velika razlika. V tej naši novi ljubi demokraciji je več zaprtih sej kot jih je bilo v tistih posledice tudi na naravi, pa tudi, da stvari ne bi pustili take, da bi bile možne kakšne nesreče. Čeprav je v jamah laškega rudnika zaposlenih le okoli 160 ljudi, je za laško občino vendarle veliko breme, da najdejo zanje ustrezno novo zaposlitev oziroma da na druge načine omilijo nastalo stanje. Računajo, da bodo nekaj delavcev preza-poslili v hrastniški rudnik, nekaj jih bo še nekaj časa ostalo na delih pri zapiranju in vzdrževnaju jame, precej delavcem pa bo treba najti drugo delo. Nekaj programov imajo, kjer jih bi lahko zaposlili: v industriji gradbeništva, proizvodnji izolacij, pri proizvodnji malih elektrarn, obrtništvu, precej si obetajo tudi òd razvoja zdraviliško turistične dejavnosti. za mnoge težkih rdečih časih, več prikrojevanja in več želja, da bi novinarji pisali tako, kol je všeč neki stranki ali nekemu okolju. Bojda vse to zaradi boja za našo novo stvarnost, ki bi ji lahko nekatere resnice škodovale. Jaz ob tem seveda pravim, da je na trhlih nogah taka stvarnost, ki ne prenese resnice in slabi načrti, ki bi jih lahko odnesel piš malo bolj zasoljeno zastavljenega poročila ali komentarja. Dogaja se, da »oni« poreko: saj ste novinarji dobri, vestno zapisujete. Vemo, da bi radi bili na seji in verjamemo, da boste objektivni, vendar... Ali pa: ne nič nimamo proli vam, ne proti poročanju, zaradi nas ste lahko ludi na tej seji, toda . . . Takim »spodbudnim« oprede- Toda v Laškem opozarjajo tudi na to, da morajo razen na zaposlitev sedanjih rudarjev misliti tudi na tiste mlade, ki so zdaj dolga leta domala avtomatično mislili na rudarstvo, saj je tako delo šlo dejansko iz roda v rod. Z ukinitvijo se ukinjajo vse te dolgoročne zaposlitve in treba bo misliti na nove. Na hitrejši in učinkovitejši razvoj kmetijstva na tem dokaj razgibanem področju skorajda ne morejo računati. V Laškem tudi opozarjajo, da ne smejo pozabiti na odgovorno in celovito urejanje prostora, kjer bodo ukinili rudarjenje. Ne sme biti parcialnih in enostranskih rešitev pri zapiranju rudnika — to delo mora biti izvedeno strokovno in to tako v jami kot litvam lahko prištejemo še nekatere v slogu, ki je prvim prav nasproten: nič ne rečemo, vse kar ste zapisali, je res, toda na seji vas ni bilo. Ali pa: no, nič pripomb nimamo na vsebino, toda kdo je to vam povedal! Taki in podobni primeri se dogajajo tudi tu okoli nas; ali pa podobni. Nekaterim v občini bi bilo všeč, da se o nekaterih stvareh ne bi pisalo. Ali da se ne bi pisalo tako, kol nekateri pišejo. Da ne bi razkrivali nekaterih stvari, ker bi to lahko bojda imelo negativne posledice na razvoj občine. Verjemite, da novinarju ni prijetno v koži, če mu žugata župan in še predsednik enega od zborov. Ker da bi se bojda morali vsi bolj vpreči v en voz in ga vleči naprej. Pa čeprav bi bilo zunaj nje. Sicer bi lahko prišlo do hudih posledic, ob primerih vdorov, plazov ali podtalne vode tudi do katastrofalnih. Poskrbeti je treba, da se celoten prostor uredi tako, da bo mogoča raba zemljišča v prvobitni obliki. V Laškem predlagajo, da bi Rudniki rjavega premoga Slovenije, republika Slovenija, laška občina in laški rudnik podpisali posebno pismo o nameri, v katerem bi dogovorili medsebojne pravice in obveznosti za normalen postopek zmanjševanja proizvodnje, zapiralnih del, prezaposlitve, prostorskih sanacij ter razrešitev vsega drugega, kar bo ob ukinitvi rudnika nastalo. (k) treba zaradi tega zamolčati tudi resnico. Še vedno je pač tako, da je lahko resnica tudi boleča. Pa čeprav je tudi to resnica, da je mnogokrat bolje, da to, čeprav bolečo, resnico pokažemo, kot pa da jo poskušamo skriti pod plašč molka. Skoraj vedno se je namreč izkazalo, da je resnica prej ali slej prišla na dan. To vemo še tudi iz tistih časov, o katerih bi zdaj radi obelodanili čimveč prave resnice. Pa čeprav pogosto tudi razne barve. Prav je, da smo stopili v čase, ki niso temni, ampak v znanenju pisane mavrice. Toda resnica ne prenese palete barv, tudi ne črno belega prikazovanja. Resnica je — ali je pa ni! (frk) -Savinjsko-saleška naveza je vse res, vendar... TORKOVO ZASEDANJE ZBOROV VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Z julijem nov način dela v občinski upravi V delo upravnih organov velenjske občinske skupščine bo vnesel vrsto sprememb nov odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Velenje, katerega so delegati na torkovem zasedanju z nekaj pripombami in dodatnimi predlogi potrdili v osnutku. Ob tem so menili, da mora biti ta odlok sprejet prihodnji mesec, tako da bi delo »po novem« v občinski upravi lahko steklo z mesecem julijem. Osnutek odloka je delegatom obrazložil sekretar sekretariata za občo upravo Marko Jeraj, ki je posebej poudaril, daje ta sprejet v skladu z veljavno zakonodajo. Temeljni cilj nove organiziranosti in delovnih področjih pa je v oblikovanju in vzpostavitvi takšnega sistema upravnih služb, ki bo zagotavljal učinkovito izvajanje normativnih ter upravno izvršilnih in strokovnih funkcij posameznega upravnega organa in vseh skupaj. Ob tem je upoštevan tudi prenos nalog ukinjenih samoupravnih interesnih skupnosti. Z novim odlokom se občinski upravni organi prilagajajo sodobnim načinom izvajanja javnih služb in prevzemajo upravne, strokovne in nadzorne naloge povsod tam, kjer mora občina zagotavljati javne dobrine ali z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, ali z dajanjem koncesij zasebnopravnih subjektom. V osnutku omenjenega odloka predlaga velenjska vlada oblikovanje sekretariatov za občo upravo, finance (ta je novost), gospodarstvo, javne gospodarske zadeve, družbene dejavnosti, varstvo okolja, notranje zadeve, ljudsko obrambo ter upravi — davčno in za urejanje prostora. Inšpektorat naj bi se p šolskih oblasti ter strokovnih organov in institucij nas utrjujejo » prepričanju, da so razmere v šolstvu vse prej kot urejene. Ce Izhajamo iz stališča, da so za izvajanje zakona potrebni ustreni pogoji in če terjamento nekaterim članom šolskih oblasti in strokovnih organov, da so protesti srednješolcev glede pogojev za opravljanje zaključnega izpita in vpisa na univerzi utemeljeni oz. da imajo obje-ktivno ■IMBBBBHBBB ■■■■■■■ strai naj Skupščina RS gel učencev vpisanih na V njo usmerjenega iz< nja v šolskem letu oprosti opravljanja zaključnega izpita. Posebej smo presenečeni nad ultimativnim pozivanjem šolskih oblasti prek medijev, da se morajo dijaki nemudoma vrniti » klopi, ker sicer ne bodo imeli zaključenega letnika. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je izdal sporočilo, ki sta ga podpisala ugledna dr. Ljubo Bavcon in dr. Danilo Türk (Delo, 18. maj), ki poudarja »da šolni-ške prepovedi, grožnje in represija kršijo določbe 15. člena konvencije o otrokovih pravicah«. Presenečeni smo kih šolskih centrih jih podpirajo, v nekaterih pa Zvezi dijakov tudi onemogočajo delovanje. Vedeti je namreč treba, da vsako spreminjanje šolskega sistema od zgoraj v končni fazi vedno prizadene tako profesorje kot dijake. Poleg tega pa jasno izražamo začudenje nad dejstvom, da so edino poslanci Liberalno-demokratske stranke od vseh strank, ki so se tudi javno zavzemale za ustrezno ureditev nemogočega položaja letošnjih četrtošolcev, vztrajali pri svojem stališču tudi v trenutku odločitve. nad določeno nenačelnostjo profesorjev, ki se sami bori- Peter Šile, jo za boljše pogoje dela, do- Mladi liberalni stojno priznanje pedagoške- Velenja ga dela, v tem trenutku, ko pa se dijaki.borijo ~ osnovne pravice, pa j ljene, v red- stranka Velenje demokrati za svoje Dragan Martinšek, jih hlad- Llberalno-demok kratska VLADAgJA VMHAtto , TATO TA JMAMO fouMo bvotuottt KioecEv I Vprašanja — pobude — odgovori BHHHRHHHt JH Delegati v zborih Skupščine občine Velenje svojo dejavnost usmerjajo tudi na delegatske pobude in vprašanja. Zadnji čas so se že navadili pisnega posredovanja, ki zagotavlja boljšo možnost, da bodo v občinskih upravnih organih in drugih okoljih hitreje napisali odgovore na vprašanja in pobude delegatov. Vprašanja in odgovore nanje, ki imajo širši pomen pa bomo sproti objavljali tudi v Našem času. Razveljaviti občinski odlok • STANE LIPNIK, delegat v zboru krajevnih skupnosti, občinskemu izvršnemu svetu predlaga, da za odločanje v občinski skupščini pripravi predlog razveljavitve odloka o razlastitvi zemljišč na zazidalnem območju Skale—Hrasto-vec I. faza. Odgovor na delegatovo pobudo je za obravnavo v Izvršnem svetu Skupščine občine Velenje pripravil Občinski sekretariat za javne gospodarske dejavnosti. Pojasnjujejo, da je bil odlok o prenehanju lastninske pravice objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje leta 1985, v peti številki. Sprejet pa je bil v skladu 2 10. in 11. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84 in 33/89) za območje zazidalnega načrtai Škale—Hrastovec (kare A ini C). Zemljišče, ki je po tem ocüloku prešlo v družbeno lastmino, je bilo delno že uporalbljeno za gradnjo. Za odvzeto zemljišče so prejšnji llastniki dobili od- škodnino ali nadomestno zemljišče. Občinski sekretariat za javne gospodarske dejavnosti predlaga, da z delegatovo pobudo pristojni počakajo toliko časa, dokler ne bo sprejet zakon o denacionalizaciji. Že iz sedanjega osnutka zakona, ki je bil objavljen v Poročevalcu Republike Slovenije 19. februarja letos, je razvidno, da bodo občani — seveda, če bo zakon sprejet v enakem besedilu kot je v osnutku predlagan, katerih zemljišča so z odlokom o prenehanju lastninske pravice prešla v družbeno lastnino, pa na njih ni bilo nič zgrajenega, lahko ta dobili nazaj. Zaradi tega ne bi imelo pomena razveljaviti odlok, kot to predlaga delegat Stane Lipnik. Kako je z lastništvom stare šole • Delegata v zboru krajevnih skupnosti IVANA RAKUNA zanima, kako je z lastništvom stare osnovne šole v Šmartnem ob Paki. Občinski sekretariat za družbene dejavnosti pojasnjuje, da osnovna šola bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki ni več lastnik poslopja stare osnovne šole in ga tudi ne uporablja. Z izgradnjo nove šole leta 1962, je šola izgubila upravljanje tega objekta, nikjer pa tudi ni več popisan kot objekt za vzgojnoizobra-ževalno dejavnost. Če objekt ni bil prodan drugemu lastniku, v sekretariatu menijo, da je krajevna skupnost Šmartno ob Paki upravičena do lastništva te stavbe, saj je bila zgrajena in vzdrževana s pri- spevki krajanov. Enako velja tudi za Fridrichovo hišo. Okolju prijaznejše rešitve • Delegat v družbenopolitičnem zboru IVAN ATELŠEK je na pristojni občinski upravni organ naslovil dve vprašanji: če obstajajo vizije glede razvoja občine na področju prostora med Velenjem in Pesjem do Šoštanja in kakšne so lokacijske možnosti na tem prostoru. Delegatu je odgovorila Občinska uprava za varstvo okolja in urejanje prostora. V dolgoročnem planu občine Velenje za obdobje od 1986 do 2 tisoč, ki je bil dopolnjen leta 1989, zlasti v njegovem še vedno veljavnem prostorskem delu, so podrobneje določene osnovne smeri razvoja na tem prostoru za vse pomembnejše dejavnosti (stanovanja, industrija, infrastruktura itd.)." Dejstvo pa je, da so vse bistvene razvojne poteze na tem prostoru podrejene ključnim dejavnostim, ki so obenem največji porabniki prostora v dolini (rudnik z vsemi pripadajočimi dejavnostmi, termoelektrarne in Gorenje). Zaradi tega so omejene tudi lokacijske možnosti. Potrebno je znova ovrednotiti prostor na izhodiščih novega razvojnega ciklusa. Naloge so bile pričete (analiza razvojnih možnosti za obdobje od 1991 do 1995) in nato zaustavljene. Razlogi so v ustavnih in posredno zakonskih spremembah — predvidena je izdelava povsem nove generacije prostorskih planov. Pričakovane spremembe in nova spoznanja ter zahteve na tem prostoru pa bo možno uveljaviti le ob zagotovitvi razvojnih za sedaj še vedno neizogibnih, pa vendar ključnih prostorskih potez: — razvoj infrastrukture: izgradnja tovorne železniške postaje v Velenju z vrsto industrijskih tirov, kontejner-skim terminalom, obnova potniške postaje v Velenju in Šoštanju, elektrifikacija železnice, gradnja cestne povezave industrijskih in skladiščnih con ter severne obvozne ceste z regionalnim cestnim sistemom v občini, obvoznica v Šoštanju, centralno parkirišče tovornjakov v Velenju, prestavitev vrste daljnovodov (koridorji kablovodov),... — razvoj logističnih dejavnosti v stečišču cestnih in železniških povezav, — razvoj drugih mestnih funkcij, objektov in naprav: nadzorstva (elektro, vodno, cestno), bencinske črpalke, postajališča, — gradnja čistilnih naprav TEŠ, obnova objektov termoelektrarne (substitucija), drugih objektov in naprav v funkciji ekološke sanacije oz. ustreznega odlaganja produktov TEŠ, ter objektov oz. ureditev za zaščito bivalnega in delovnega okolja (Pesje, Šoštanj), — zavarovati del površin za nove, za sedaj težje predvidljive dejavnosti, — obnoviti in tudi širiti zelene površine znotraj poseljenih območij. Po fludru dol (in gor) Le kdo si izmišlja obvoznice? Z obvoznicami je križ, tako ali drugače, kjer so in kjer jih (še) ni. Kjer so, je v krajih res bolj mirno, ni prometne gneče in nevarnosti, »trpijo« gostinski lokali, pa še kaj drugega. Predvsem zaslužek, ki z vsako kapljico šilčka, špricerčka in še česa manj, »kapne« tudi toliko dinarč-kov manj. Kjer jih ni, je vse še naprej lepo in prav. Podobne dileme se v zadnjih časih odpirajo v Gornji Savinjski dolini. Kar precej »sreče« imajo v Lučah kjer obvoznica skorajda ni možna. Gostinci seveda, saj bo promet še nekaj časa tekel skozi središče kraja. Malo manj te sreče imajo na Ljubnem, saj kot vse kaže obvoznica bo, malo več sreče pa je v tem, da bo avtobusna postaja skorajda še v samem trgu in na tozadevni zgoraj omenjeni obisk vse skupaj ne bo preveč vplivalo. Zelo malo sreče pa imajo gostinci in drugi v Mozirju. Obvoznica namreč je in to je veselo in žalostno, za mene bolj slednje. Veliko je bilo najrazličnejših sporov, besed za in proti, zelo so se razburjali lastniki zemljišč, veliko je bilo »nategovanj« z vseh strani. Na tihem sem dal kar prav lastnikom in sosedom ob obvoznici in načrtovani avtobusni postaji, skrivaj sem podpiral njihove pravne spore in proteste, ampak obvoznica je. Zal poslej ne bo več nepopisne gneče v samem Mozirju, ne bo voznikov, ki bi jim nemarni drugi vozniki zapirali železne konjičke na takih ali drugačnih parkiriščih in so se potem obupanci tolažili v najbližjem lokalu; ne bo tistih, kijih v najrazličnejših uradih in ustanovah pustijo čakati ure in ure in se v tem času morajo kam dati; še česa ne bo. Med drugim zaenkrat avtobusne postaje ob obvoznici, saj bo treba sprejeti načrte, poiskati (hvala bogu) investitorje in tako naprej. naprej se b0j0 p0_ tniki in avtobusi gnetli v strogem središču, še naprej bodo čakali (in kaj popili). To je prvi del tolažbe, drugi je še malo bolj otipljiv. Denarja v glavnem ni in to je tisto kar me veseli. Še precej vode (kaj drugega »otipljivega« tudi) bo še preteklo kamorkoli navzdol, da bodo narisani in plačani projekti, da se bo pričela gradnja, predvsem, da bo končana. Do takrat se bo v središču Mozirja zvrstilo še veliko najrazličnejših tipov z opravki glede gradnje; do takrat bodo dinarčki še »kapljali«; nateklo se jih bo menda dovolj, da bom ob pričetku gradnje kupil poslovne prostore ob novi avtobusni postaji in dinarčki bodo kapljali naprej. V vsakem slabem je nekaj dobrega in zato — na zdravje! MOTEČI TIRI PRI TEŠ Preko magistralne ceste Velenje—Šoštanj potekajo k šo-štanjskim termoelektrarnam industrijski železniški tiri, ki promet precej motijo. V šoštanjskih termoelektrarnah mislijo na to. Naročili so potrebne projekte in se tudi že dogovorili z izvajalci del (železniško podjetje in Cestno podjetje Celje) za sanacijo tirov in ceste na tem področju. Dela naj bi bila opravljena do jeseni. (mz) RAZSTAVA MINERALOV, FOSILOV IN NAKITA Na Centru srednjih šol v Velenju so v okviru letošnjih dnevov Centra srednjih šol odprli 19. razstavo mineralov, fosilov in nakita. Pred tem je bila razstava postavljena v Tržiču. Razstava je na ogled v Rdeči šolski stavbi Centra srednjih šol v prvem nadstropju še danes in jutri, ko prodajajo tudi nakit iz poldragih in dragih kamnov. Pokrovitelja razstave sta velenjski rudnik in Center srednjih šol. (mz) NAZARJE od 27. maja do razprodaje zalog RJA VI PROGRAM STA VB-NEGA POHIŠTVA: • vezana okna # termo okna # fiksna polkna • pomična polkna DO 50 % CENEJE MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! Informacije: telefon 831-936. STE DINAMIČNI, AMBICIOZNI TER MENITE, DA LAHKO USPESNO VODITE PRODAJO ? SPREJMITE IZZIV... PRIDRUŽITE SE NAM NA PODROČJU TRŽENJA PROGRAMOV VODILNIH SVETOVNIH FIRM S PODROČJA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, KATERIH URADNI DISTRIBUTER / DEALER SMO 'hot HEWLETT "KM PACKARD IN AceR PRIJAVE POŠLJITE DO 30.5.1991 NA NASLOV : TREND Računalniški inženiring, d.o.o., Efenkova 61, p.p. 122, 63320 Velenje Kandidati bodo o izboru obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo. ^J [p^ Ktouiw (|=g BW»»I (j^g HliNll B A^K, A Abanka d. d. Ljubljana Z ABANKO LAHKO VARCUJETE NA VSEH POŠTAH V SLOVENIJI Varčevalci ABANKE že vedo, da lahko polagajo in dvigajo denar s svojih hranilnih knjižic in tekočih računov brez plačila provizije na vseh poštah v Sloveniji. Po novem lahko hranilno knjižico z vpogledno ali vezano vlogo na pošti tudi odprejo. Vaš čas in vaš denar sta dragocena! Z ABANKO lahko varčujete tudi na vaši pošti! BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI Vino Šmartno ostaja pod Erino streho Pri utiranju poti do potrošnika so lani v Vinu Šmartno prišli na idejo o samostojni poti. Med pobudami za ta korak sta prednjačili možnost doseganja boljših rezultatov poslovanja in organiziranosti, ki jo je prinesla nova zakonodaja. Vsemu navkljub danes Vino ostaja pod Erino streho. Od 1. maja dalje sicer kot družba tz omejeno odgovornostjo, s vojim žiro računom, avtonomnim informacijskih sistemom (navzven povezanim preko ERE), pod skupno streho pa jih združujejo tri najpomembnejša področja — finančni način poslovanja »navzno- ter in navzven«, marketing z izvozno-uvozno službo in skupni splošni posli. Razlogov za takšno odločitev je menda več. Najtehtnejši je želja po čimbolj umnem gospodarjenju, kar pomeni nižanje določenih stroškov, ter prihajajoča tretja faza reorganizacije reprivatizacije. »Do konca prvega letošnjega polletja bomo poslovali še v stari obliki in do takrat moramo pripraviti vse potrebno za pot >samostojnosti<. Kajti tistega, ki bo vlagal svoj denar v ta sistem, bo gotovo zanimalo dvoje: rezultati našega poslovanja in njegov delež pri ustvarjenem dobičku. Od nas delavcev Vina Šmartno bo odvisno, ali bomo znali izkoristiti prednosti novega trenutka, ali bomo znali aka-tivnosti naravnati tako, da bomo jutri imeli dovolj potencialnih kandidatov za nakup naših delnic,« pojasnjuje razloge za vztrajanje v sistemu Ere direktor Vina Šmartno ob Paki Tone Šeliga. Temu v prid so naravnali tudi naložbeno politiko. Tokrat ne bodo vlagali denarja v zidove, zunanjo podobo embalaže njihovega blaga, ampak v takšno obračanje kapitala, ki bo pri njihovih bodočih delničarjih vzbudilo zaupanje. Kaj pa, ko razlogov za vztrajanje v sistemu ERE ne bo več? Ugibanj, takšnih in drugačnih, se poraja pri tem veliko: ali bo Vino ob uspešnem dokazovanju svoje veljave krenilo povsem na pot samostojnosti, ali pa se bodo ostale članice sistema Era ob morebitnem poslovanju z rdečimi številkami odločile za najbolj skrajno možnost in nerentabilno družbo z omejeno odgovornostjo dale v najem. Počakajmo na dneve, mesece, ki prihajajo. (tp) Gorenje Notranja oprema, profitni center Keramika Bogatejši program, več v izvoz Nerealen tečaj nemške marke, srbska blokada, možnost večjega uvoza blaga so dajali kaj malo upanja, da bo obetavna prihodnost profitnega centra Keramika Gorenjeve Notranje opreme krenila po začrtani poti. Nenazadnje tudi kopičenje zalog in likvidnostne težave so porajali dvome o tem, če ne še kaj več. Za nekaj pa so bile takšne razmere »dobre«. Namreč kar same so silile k še trdnejšemu vztrajanju pri izvozni politiki. Tovrstna prizadevanja so se delavcem profitnega centra Keramika obrestovala že v kratkem času. Če so pred nezavidljivimi časi izvažali le 35 odstotkov proizvodnje, sedaj izvažajo na zahtevna tržišča že polovico izdelkov. Poznajo in cenijo jih nemški kupci, kamor prodajo kar 95 odstotkov celotnega izvoza, pa v Avstriji, Danski, tudi pogovori o prodaji na švedskem in avstralskem trgu kažejo na uspeh. »Naš cilj je,« poudarja direktor omenjenega profitnega centra Peter Letonje, »osvojiti še madžar- ski trg in trg Češko-slovaške republike. Tudi če v prihodnje Jugoslavija ne bo ostala v sedanji obliki, bodo z načrtovano izvozno politiko naše zmogljivosti zasedene. Kakovost in poslovnost pa nam zagotavljata zanesljivo prodajo milijon 200 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic, kolikor pač znaša naša letna proizvodnja. Torej notranjih zdrah mi zaenkrat še ne čutimo.« Boljšemu položaju kot ob koncu preteklega in v začetku tega leta pa profitnemu centru Keramika botrujejo še ugodnejši tečaj marke, nenazadnje pa tudi zmanjšanje uvoza tovrstnega blaga večjih slovenskih grosistov kot so Metalka, Merkator, Kovino-tehna. Po besedah našega sogovornika so bile njihove poslovne poteze lani pri ponudbi italijanskih keramičnih ploščic na domačem trgu zelo kratkoročne. Glede cene so sicer lahko konkurirale Gorenjevim, njihova kakovost pa je daleč pod ravnijo domačih. Brez težav kljub temu kolektiv ni. Finančna nedisciplina je trenutno njihov največji zalogaj, ki ga poskušajo odpraviti na najrazličnejše načine — tudi z blagovno menjavo tam, kjer se to da. Še vedno pa je to v primerjavi z vrednostjo njihovega blaga pri grosistih malo. Po pred dobrim letom dni končani zahtevni prvi in drugi fazi posodobitve so se delavci profitnega centra Keramika radi pohvalili, da sodijo med najsodobnejša tovrstna podjetja v Jugoslaviji. Danes temu ni več tako, vsaj za širitev izbora keramičnih ploščic lahko to trdimo. Tretje mesto v državi jim seveda ni v ponos, ampak prav nasprotno. Težnja biti najboljši oziroma prvi jih vodi kam dlje kot le do razmišljanja o uvedbi tretjega žganja. Aktivnosti pri iskanju najugodnejših pogojev za najetje kreditov za pripravo tretje faze posodobitve, izdelani projekti dajejo upanje, da bodo na tekočih trakovih še letošnjo zimo ploščice po željah in zahtevah kupcev. Na prodajnih policah pa bo dekorirana keramična ploščica nato čez mesec, dva. Gornja Savinjska dolina Zavod za razvoj brez pomoči in denarja? Novembrska vodna ujma je mozirsko občino opustošila, o razdejanju in posledicah pa priča podatek, da je škode najmanj za 2.250 milijonov dinarjev, kar z drugimi besedami pomeni 2,5 kratni družbeni proizvod občine Mozirje. Odpravljanje posledic nedvomno terja celovit in usklajen pristop vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo in pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, predvsem pa pri urejanju prostora ob upoštevanju vseh tehničnih in ostalih disciplin. Takšen pristop naj bi zmanjšal ogroženost celotne doline pred visokimi vodami, s skupnimi močmi pa naj bi omogočil tudi gospodarski in kulturni razvoj vse doline. Vse te zahtevne naloge bi v bidoče usklajeval Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj; to je upravni organ občinske skupščine, ki so ga ustanovili na predlog občinskega izvršnega sveta in s soglasjem republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. V tem zavodu su združili moči in znanje domači strokovnjaki, kar je z malo razmisleka še kako pomembno. Že sam naziv nudi širok razpon zelo pomembnih nalog tega zavoda. Sem sodi urejanje in varovanje prostora, sodelovanje pri razvojnih programih in podobno, seveda pa so v tem obdobju vse moči usmerjene v usklajeno obnovo vse Gornje Savinjske doline. Teh nalog je ogromno in preveč. Preveč zato, ker ob vsej volji in naporih preprosto ni denarja niti za najnujnejše stvari, bodo kaj kmalu usodne za dolino, če seveda ne bodo uresničene. Pa kaže kaj Slabo in ljudje so milo rečeno prestrašeni in obupani. Res so doslej v dolini poskrbeli za začasne mostove, gradijo brvi, usposobili so vodovode, telefonsko omrežje, elektriko, nekaj malega je bilo (na žalost) narejenega pri začasni regulaciji vodotokov, dela pri odpravljanju posledic pa niti slučajno ne potekajo kot bi bilo nujno potrebno in kakor bi krajani želeli. Vse skupaj pomeni samo neizpolnjene obljube, ki resno opozarjajo na novo katastrofo na posameznih področjih. Na omenjenem zavodu skušajo enakopravno obravnavati vso dolino s poudarkom na najbolj prizadetih krajih. Sem sodi priprava dokumentacije za prometno rešitev Ljubnega; brez tega je obnova gornjega dela doline enostavno sanjarjenje (ne glede na denar). Precej mostov je bilo že zgrajenih, veliko jih bodo še zgradili, v kratkem bodo poznani načini sanacije plazov v Podvolo-vljeku, Raduhi in drugod, pričela se bo sanacija gozdnih cest in podobno. Vesel in žalosten obenem je podatek, da je bilo veliko narejenega pri reševanju stanovanjskih problemov, zelo malo ali skoraj nič pa na vodarskem in cestnem področju. Problem je seveda denar, še večji problem so »neponovljive« obljube republiških funkcionarjev, strahoten vprašaj je sanacija vodotokov, rešitev Podvolovljeka, gradnja ceste Ljubno—Luče in še kaj. Ostaja torej samo upanje, a kaj, ko sta volja in pripravljenost za delo premalo, (jp) Šmihel nad Mozirjem Srečanje slovenske in avstrijske kmečke zveze Konec prejšnjega tedna je Slovenijo obiskala delegacija avstrijske kmečke zveze, ki jo je vodil njen predsednik dr. Wilhelm Mölterer, z njim je bil tudi predsednik štajerske kmečke zveze dr. Alois Punti-gam, gostitelji pa so bili Ivan Oman, dr. Franc Zagožen in Marjan Podobnik. To seveda velja za strokovno in prijateljsko srečanje ter za tiskovno konferenco, ki so jo ob koncu obiska pripravili na Jesovnikovi domačiji v Šmihelu nad Mozirjem, na kmetiji torej, ki se ukvarja tudi s turiz- mom. Član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman je uvodoma poudaril, da so se zbrali zato, ker ob spremembah kmetijske zakonodaje v Sloveniji nujno rabijo avstrijske izkušnje, saj je njihova zakonodaja med najboljšimi v Evropi. Posebej je poudaril, da v Sloveniji te zakonodaje ne nameravajo prepisati, uporabili pa bi radi vsa pozitivna določila ter koristne izkušnje, s čemer so se strinjali tudi avstrijski gostje. Razloga, da so se zbrali prav v Šmihelu nad Mozirjem sta dva: želeli so opozoriti na težave kmečkega turizma, ki se mu ob drugih problemih pri- družuje pomanjkanja turistov, na kar vpliva politična situacija, drugič pa zato, ker so neprijetno presenečeni nad počasnostjo obnove Gornje Savinjske doline po poplavah, k čemur so sicer znatna sredstva prispevali tudi kmetje z obeh strani meje. Gostitelji so med drugim povedali, da bo v kratkem ustanovljena slovenska kmečka zbornica kot najpomembnejša ustanova od katere bo odvisen razvoj kmetijstva v vsej Sloveniji. Tako bo imelo kmetstvo tri ustanove: zbornico, zadrugo in stranko. Zbornica bo zastopala kmetstvo kot družbeni sloj, stranka je politična zadeva, z za- drugami pa so problemi. Zlasti zato, ker predvideni zakon o zadrugah organizacijsko ni sporen, sporno pa je lastništvo. Zato bodo še pred poletnimi počitnicami sprejeli zakon brez lastniškega dela, prav tako pa v tem času pričakujejo tudi sprejetje zakona o privatizaciji. Na vprašanje, kaj in kako je z (do)sedanjim ministrom za kmetijstvo, so odgovorili, da je prišlo v ljudski stranki do razhajanj glede poti za uresničitev ciljev, ne pa zaradi cilja samega. Dodali so še to, da so različna mišljenja v posamezni stranki nujna in potrebna. (jp) Prometna varnost v občini Mozirje Statistika zadovoljiva, dejansko stanje nikakor S stanjem na področju prometne varnosti v mozirski občini gotovo ne morejo biti zadovoljni, še zlasti ne zaradi slabih obetov. Vzrok za slednje so katastrofalne poplave, ki so uničile ali hudo poškodovale večino prometnic, zlasti od Podvolovljeka do Luč in naprej do Ljubnega, o lokalnih in gozdnih cestah ter grozečih plazovih seveda ni treba zgubljati besed. Ovire v prometu so in še bodo vse vrste popravil, gradenj in sploh dela pri odpravljanju posledic poplav. Le nekaj številk. Lani se je na področju PM Mozirje zgodilo 27 prometnih nezgod, leto pred tem 32. Statistika torej pravi, da je stanje prometne varnosti boljše, vendar posledice nesreč govorijo drugače. Stiri osebe so izgubile živlenje, 1989 le dve. Hudo telesno poškodovanih je bilo lani 11, leto poprej 22 udeležencev. Seveda s tem ne morejo biti zadovoljni. Delno je seveda to pogojeno s slabim cestnim omrežjem, ne smemo pa pozabiti voznikov in njihovega nekulturnega obnašanja. Posebej velja poudariti pešce, ki so bili v treh primerih smrtno poškodovani zaradi lastne malomarnosti in neupoštevanja predpisov. Najbolj ogrožen odsek je cesta Mozirje—Radmirje, ki je najbolj prometna in so tudi hitrosti najvišje. Represivni ukrepi organov za notranje zadeve so ostali približno na enakem nivoju kot leto prej, zaznali so 1.511 kršitev cestno-prometnih predpisov, od tega je bilo 1.011 predlogov za uvedbo postopka. Kar 206 predlogov je bilo podanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, veliko je bilo tudi drugih kazni, ustnih in pisnih opozoril. Na prvem mestu med udeleženci v nesrečah so vozniki avtomobilov, zatem pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem in tako naprej. Med vzroki je naj-češče neprimerna hitrost, sledijo pa nepravilnosti pešcev. Tudi stanje v prvih letošnjih štirih mesecih je približno enako kot v lanskem letu. Kot kazniva dejanja so obravnavali pet prometnih nezgod, posledice v vseh primerih so bile hude telesne poškodbe, pri vzrokih pa se je zelo povečalo število vinjenih voznikov (kar štiri od petih). Odseku ceste Mozirje—Radmirje se je po pogostosti nesreč pridružil odsek Radmirje—Luče. Kot prekršek so obravnavali še 40 nezgod in podali 257 predlogov za uvedbo postopka, kar 123 zaradi alkohola. Miličniki si seveda prizadevajo, da ukrepajo zlasti pri tistih prekrških, ki so najpogostejši razlog za nesreče. Statistični podatki torej kažejo, da je stanje v prvih letošnjih štirih mesecih zadovoljivo, dejansko pa s tem stanjem nihče ne more in ne sme biti zadovoljen. Cestno omrežje je treba ponovno poudariti. Je v izredno slabem stanju, pravzaprav to že ni več. To posebej velja za odsek od Radmir-ja do Logarske doline. Opozorilne table in napisi ne zaležejo prav veliko, nesreč z materialno škodo je vse več. Opozorilo voznikov velja zlasti zaradi bližajoče se turistične sezone, saj vsemu navkljub pričakujejo večjo gostoto prometa, obenem pa se bodo na tej cesti izvajala različna dela in popravila kar možnosti za prometne nezgode le še povečuje. (jp) Kako (ne)varno se bomo vozili po cestah Po luknjah v Evropo V vsem svojem sijaju (in slabem vremenu) se je prebudila narava; na žalost so ob tem »zacvetele« tudi naše ceste, ki so vse kaj drugega kot ceste in si tega imena sploh ne zaslužijo. Jih bodo tisti, ki skrbijo zanje, le popravili, zakrpali luknje, ki so vse bolj nevarne in grozeče, ali pa bodo za varno vožnjo udeležencev v prometu poskrbeli kako drugače? Vsako leto se pri obnovi cest zaplete okoli že znanega dejstva — ni denarja, kljub temu, da bencinski dinar (baje) namenjamo izključno za ceste. Nemalokrat pa luknje in druge pasti na cesti rešujemo kar po domače — postavimo prometne znake in s tem smo zadevo-»po naše« rešili. V občini Velenje podjetje za vzdrževanje cest Vekos tudi ugotavlja, da vzdrževanje in popravilo cest ne potekata tako, kot si vsi uporabniki cest želimo. Vsako leto je slabše. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so morali iz programa vzdrževanja črtati prenekatero obnovo, sanacijo in preplastitev cest, to pa pomeni, da bodo nekatere ceste še v slabšem stanju kot so že. Denarja je le za redno vzdrževanje in še to le za najnujnejše primere. Ob tem velja zapisati, da za zimsko službo, sredstva so zagotovljena, porabimo kar precej denarja, več kot za redno vzdrževanje cest. Pri Vekoso-vi zimski službi na takšno stanje odgovarjajo z dejstvi, da smo v Velenju pri vzdrževanju cest pozimi izredno »komotni«, saj jih čistimo mnogo prej, kot predpisuje zakon. Od večjih vzdrževalnih in sanacijskih del v Velenju bo možno financirati le tri večja dela in sicer pločnik ob Partizanski cesti, odcep nadaljevanja Kidričeve ceste in revitalizacijo Starega Velenja. Teh del ne bo izvajal Vekos, menijo pa, da bodo zagotovo deležni kritike o vzdrževanju cest v Velenju. Pravijo, da se bodo kljub pičlim sredstvom trudili in pokrpali vse udarne jame, ki so še kako nevarne za promet. Poleg obnavljanja talnih označb bodo na novo postavili in zamenjali tudi prometne znake. Ko smo že pri znakih, naj zapišemo, da smo priče vsakodnevnemu vandalizmu, ko nepridipravi znak podro, ga prepleskajo ali drugače poškodujejo. Znaki navsezadnje niso poceni, saj s postavitvijo veljajo okrog 2.000 dinarjev. Zato ne Pri Klančnikovih v Podgori »Hudo je bilo, a huje šele prihaja !« Čeprav pravijo, da čas celi vse rane, Klančnikovi iz Pod-gore pri Šmartnem ob Paki lanskega 1. novembra zlepa ne bodo pozabili. Pregloboke sledi je namreč pustil za sabo. Ne bodo ga pozabili samo zaradi vnovičnega dokazovanja narave o svoji moči nad človeštvom, usode tistih, ki jim je vodna ujma obrnila življenje vsaj za nekaj časa na glavo, ampak predvsem zaradi svoje usode. Bilo je hudo, a huje zanje pravzaprav šele prihaja. Pri obračanju listov življenja 74-letne Rozalije bi lahko prebrali marsikaj, gotovo pa ne tako trpkih spominov na takšno neurje kot je bilo novembra lani. Na sodni dan je najprej pomislila, nato pa kaj hitro spoznala skupaj s sinom, snaho in vnukinjo za namere podivjane reke Savinje. Bila je hitrejša v svojih dejanjih kot pomoč sosedov, gasilcev pri reševanju, kar se je pač rešiti dalo. Zalila je spodnje prostore stanovanjske hiše, hlev, s sabo odnesla praktično vse, kar ji je »prišlo pod roko«, od ozimnice za živino, žaganega lesa, drv, orodja, lesen siloz, v katerem je bilo dovolj krme do letošnje pomladi in še bi lahko naštevali. »Praktično cel grunt je bil pod vodo,« se s solzami v očeh spominja Rozalija. Kolikšno škodo je povzročila vodna ujma, Klančnikovi ne vedo. Te ne morejo izračunati niti strokovnjaki. Tako na »grobo« bi samo za sanacijo stanovanjskega dela potrebovali vsaj 500 tisoč dinarjev, kje pa je še popravilo stanovanjskega poslopja in vse ostalo. Narava vedno hoče imeti svoj prav in tudi v lanski nara- bo odveč opozoriti vse tiste, ki se tako ali drugače znašajo nad prometnimi znaki, od katerih je nemalokrat odvisno tudi življenje voznika, da je v ceni znaka tudi del njihovega denarja. Podobno je tudi z ostalimi objekti, avtobusnimi postajami, tablami za vozni red, košaricami za smeti in tako naprej. In kaj na koncu še dodati? Morda le to, da bomo morali biti udeleženci v prometu v prihodnje še bolj dosledni in pazljivi na pogoste cestne pasti, zlasti na udarne jame. Kot vse kaže, to govorijo tudi dejstva, bodo v prihodnje naše ceste vse bolj nevarne in krive za prenekatero prometno nezgodo. Malo za šalo malo zares, če se bomo peljali v Evropo po naših cestah, je nikoli ne bomo videli. B. Mugerle NASVET KMETOVALCEM Uničevanje ščavja Kmetijska svetovalna služba Velenje je skupaj z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca izvedla demonstracijski _poskus »UNIČEVANJE ŠČAVJA Z RAZLIČNIMI PRIPRAVKI«. Želeli smo ugotoviti, Ikateri pripravek bo najbolje uničeval ta trdovraten in vse bolj prisoten plevel. Poskius smo imeli na travniku v ILazah pri Velenju in v Topcolšici. Na izbranih travnikiih smo določili pet parcel :5 x 5 metrov. Nato smo 16j. aprila vsako parcelo tretiiraii z drugim pri-pravkorm. Na eni parceli smo uiporabili ANITEN MPD lokalno (vsak šop ščavja zase) na drugi STARANE 250 lokalno, na tretji HARMONY 75 DF povprek, na četrti ASU-LOX - poprek, peta parcela je ostala netretirana kontrolna parcela. 13. maja smo skupaj s prisotnimi kmeti ugotavljali rezultate, ki niso bili tako dobri, kakor smo jih pričakovali ob tretiranju. Vzrok temu je bilo slabo vreme, saj je že dan po tretiranju zapadel sneg in so bile vseskozi bolj ali manj nizke temperature (nekaj noči so temperature padle pod 0 C). Najbolje je deloval STA- RANE 250, ki je ščavje precej prizadel. Nekoliko slabši rezultat smo dosegli z ANITEN-om. Učinek delovanja HARMONY-a je bil boljši od uporabe ASU-LOX-a, vendar pa se je pri tem tretiranju pokazal tudi negativen vpliv na rast trave in detelj. Parcela je bila tretirana povprek, trava je nekoliko zastala v rasti in je bila svetlejše barve. Zato ta pripravek bolj priporočamo v jesenskem času, ko ščavje še precej intenzivno raste, rast trav pa je že bolj počasna in je ne kosimo več. Pripravek ASULOX je v danih razmerah najslabše deloval. Preparat naši kmetje precej dobro poznajo in z njim v ugodnejšem vremenu dosegajo dobre rezultate. Zelo pomemben vpliv na pozitivno delovanje pri- pravka ima velikost ščavja (mora imeti dobro razvite liste, vendar še ne sme imeti cvetnega stebla) in temperatura, ki vpliva tudi na količino porabljenega pripravka na ha. Pri temperaturi 8° C pa 4 I ASULOX-a/ha. Pri temperaturi zraka nad 25° C škropljenje odsvetujemo, ker lahko poškodujemo travo. Kdor tretiranja še ni opravil, lahko to sto.i po vsakem odkosu, ko se rastline ponovno obrasejo. Upoštevati morate karenco (čas, ki mora preteči od tretiranja do uporabe trave) in temperaturo (nizke in visoke temperature). Kmetijska svetovalna služba vni nesreči je dokazala in pokazala na človekovo nemoč, na to, kako sama »ocenjuje« njegovo početje v njej. »Veliko so za našo nesrečo krivi Nivojevci. Namesto, da bi skrbeli za strugo reke Savinje, odpravljali napake, na katere smo jih vrsto let opozarjali, so se vedno izgovarjali na pomanjkanje denarja. Narava se pač ne ozira na to. Kadar pobesni, se je ne da kar tako ukrotiti,« sta obtoževala celjsko podjetje za urejanje tovrstnih vprašanj Rozalija in njen sin ter nadaljevala: »Od poplav do danes se praktično niso zmenili za nas. Le neke meritve so opravili, mimogrede pa smo zvedeli še to, da bi morali pridobiti dovoljenje za utrditev dela nasipa, kar smo seveda storili sami.« Na strah, ki gaje Klančniko-vim »nagnala v kosti« deroča Savinja, so danes malo že pozabili, skrbi, ki trkajo vedno bolj in bolj na vrata, pa jim povzročajo sive lase. Ne vedo namreč, kako bodo lahko odpravili posledice naravne nesreče in življenje spravili v koli-kortoliko normalne tokove. Malo več kot 4 hektarje velika kmetija ne daje dovolj zaslužka, da bi lahko v teh časih prihranili kaj več. Poskušali si bodo pomagati s krediti, če jih bodo seveda dobili pod ugodnimi pogoji. Če ne,. . . »Ja, popravljali bomo kolikor se bo dalo, iz leta v leto. Kaj to pomeni, je najbrž odveč posebej omenjati«. Pomoč, ki je pritekala iz vseh koncev in krajev Klančni-kove ni obšla. Okrog 82 tisoč dinarjev soje doslej prejeli, kar pa je seveda precej premalo za odpravo posledic. Nekaj pa vendarle je. »Iskrena hvala 74-ietna Rozalija takšnih poplav še ne pomni. Skupaj s sinom, snaho in vnukinjo upa, da jim bo ob pomoči drugih uspelo spraviti življenje v utečene tokove vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Vemo, da se bomo morali pri urejanju življenja v prejšnje tokove nasloniti predvsem na lastne zmožnosti. Prejeta pomoč nam je pri tem v veliko oporo. Bodri nas. Zato še enkrat najlepša hvala vsem.« Vse, kar so doslej Klančnikovi prejeli iz naslova »poplave« — bodisi denar ali naročilnico za nakup materiala — so že »spravili v promet«. Tako je nekaj uničene opreme v stanovanjski hiši zamenjala nova,... Pol leta od lanskega 1. novembra je mimo. Ob misli, kje in kako bi se najprej lotili odpravljanja posledic naravne nesreče, so ta čas izkoristili za po-sejanje zemlje, kajti deroča Savinja je odnesla tudi precej prsti. Nadaljnje korake pa bodo, po Rozalijinih besedah, narekovali delo, čas in denar. Kakšne so njihove želje jih je najbrž spraševati povsem brez potrebe. Nadejajo se še kakšne pomoči, sicer pa z optimizmom gledajo v prihodnost, ker so spoznali, da solidarnost ni zamrla, da v nesreči niso ostali s svojimi tegobami osamljeni. Kotiček poklicne orientacije Prijavil sem se v šolo za mizarje. Zanima me, kakšne so možnosti, da kasneje končam šolo za lesnega tehnika, če se bo pokazalo, da bom v šoli uspešen? Pa še to: Zakaj v Slovenj Gradcu ni več te šole? Milenko Dragi Milenko, morda najprej nekaj o razlogih, zakaj ni več v Slovenj Gradcu programa za poklic mizarja. Ta program se je izvajal le nekaj let na Srednji šoli Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu. Pomembno je vedeti, da je bil to dislocirani oddelek Srednje lesarske šole iz Maribora. Vpisovali so en oddelek za mladino (redno šolanje takoj po osnovni šoli) in en oddelek za odrasle (šolanje ob delu za že zaposlene). No in ravno v tem enem oddelku za mladino je razlog, zakaj ga ni več. Po letošnjih kriterijih razpisa naj bi šole izvajale v vsakem programu vsaj dva oddelka in na ta način je veliko di-lociranih oddelkov, kjer so izobraževali samo en oddelek, biio ukinjenih. Mimogrede, tudi Srednja kovinarska šola na Muti ni letos mogla razpisati oddelkov v gradbeni in tekstilni smeri. To seveda pomeni veliko večje stroške šolanja za starše, katerih otroci se vključujejo v te programe^saj je trenutna poprečna cena internata kar okoli 3.000 din. Zal se z oddaljitvijo programov takoj zmanjša tudi interes zanje. Zanimanje podjetij za poklic, ki ga želiš doseči je še kar velik, predvsem v občini Mozirje in Slovenj Gradec, kjer je veliko razpisanih kadrovskih štipendij, nekaj pa je štipendij za lesarje razpisanih tudi v Velenjski občini. V podjetjih, kjer so kadrovske štipendije razpisane, se čimprej pozanimaj za roke prijav in za pogoje za podelitev kadrovskih štipendij. Ti roki so lahko različni, kakor so lahko različni tudi pogoji za dodelitev štipendije, te pogoje lahko namreč vsako podjetje oblikuje po svoje. Ker šole za lesarje torej v bližini žal ni, sklepam, da si se prijavil v lesarsko šolo v Mariboru, Ljubljani ali Škofji Loki. Glede na zadnje podatke o številu prijavljenih v te šole, ti lahko povem, da nikjer verjetno ne bo sprejemnih izpitov, ker je število prijavljenih bodisi manjše od števila razpisanih mest ali pa vsaj ni bistveno večje. Zanima te tudi, kako je z napredovanjem v zahtevnejši program. Če boš v šoli pokazal dovolj zanimanja in znanja, potem boš imel vse možnosti tudi nadaljevati v zahtevnejšem programu. Toda naj te opozorim na težave, ki bi lahko pri tem nastale. Verjetno veš. da se programa za mizarja — tapetnika (izobražuje za dva poklica: mizar in tapetnik) ter lesarskega tehnika bistveno razlikujeta že takoj na začetku, torej že v pr-vcn letniku. Če bi se za prehod iz lažjega v težji program odločil kmalu, to je morda po prvem polletju ali po končanem prvem letniku, bi prehod še bil možen, toda že zahteven, ker bi moral opraviti mnoge diferencialne izpite (o vsebini in obsegu le-teh ti bodo največ vedeli povedati na šoli, kamor si prija- vljen^. _e pa bi se odločil za ta prehod po drugem ali celo po tretjem letniku, pa bi to zahtevalo od tebe ogromne napore, saj bi bile razlike tako v zahtevnosti kot po obsegu že prevelike. Seveda pa bi se lahko preusmeril, če bi bil izpolnjen še en bistveni pogoj: v zahtevnejšem programu bi morala biti še prosta mesta. Lep pozdrav Srdan Arzenšek, dipl. psiholog, REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ENOTA VELENJE VPRAŠANJA POŠILJAJTE NA NAŠE UREDNIŠTVO! khmtor - Zgomfasavlnjtka kmHI/tka zadruga Mozirfa vam nudi: - VEZANA OKNA proizvajalca GORENJE GLIN Nazarje klom ali brez do 40% ceneje v PE Veleprodaja Sp. Rečica (tel. 831-810) in v PE KPC Ljubija (tel. 831-040). s ste Pričakujemo vaš obisk in naročilo. Hvala za zaupanje. Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I ml Trgovina z meianim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. ' Velenje PLAČEVANJE RTV NAROČNINE PREK TRAJNIKA TEKOČEGA RAČUNA Če ste imetnik tekočega računa vam Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. omogoča plačevanje RTV naročnine prek trajnika tekočega računa brez plačila provizije, RTV Slovenija pa vam za tako plačilo naročnine priznava 5 odstotkov popusta od zneska naročnine. Postopek za plačevanje naročnine prek trajnika je enostaven. V vaši enoti banke podpišete pogodbo s katero banko pooblastite, da lahko avtomatično plačuje naročnino z vašega računa. Da pa boste lahko podpisali pogodbo morate banki priložiti račun za RTV naročnino. Banka bo naročnino poravnavala 18. v mesecu in hkrati za znesek naročnine bremenila vaš tekoči račun. O opravljenem plačilu vas bo banka redno seznanjala z izpiski. Prek trajnika lahko plačujete račune tudi za: — elektriko, — račune EUROCARD, — stanarino, — telefon, — komunalne storitve, — naročnine za revije, dnevnike in knjige, — in drugo. Vabimo vas, da se o podrobnostih glede plačila obveznosti prek trajnika pogovorite še v vaši enoti banke. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. ' Velenje Spoštovani upokojenci! Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi. Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so: pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu, obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine — ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, vpis pokojnine v hranilno knjižico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, ki ji boste izročili hranilno knjižico, ali pa boste to storili sami kdaj kasneje, če trenutno ne potrebujete denarja, — kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico do kreditov, ki jih banka odobrava občanom. Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni: posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto banke ali pa na Društvo upokojencev Velenje, Kidričeva 9a, kjer boste prejeli podrobnejše informacije- DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 23. maja — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Hočevar, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek. Petek, 24. maja — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Mijin in dr. D. Popov. Sobota, 25. maja in nedelja, 26. maja — dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Mijin. Ponedeljek, 27. maja — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Vidovič in dr. Žuber. Zobozdravnik: V nedeljo, 26. maja — dr. Aleksander Uršič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna v Velenju: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 24. maja do 31. maja — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, telefon: 857-875. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 26. maja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 21. maja do 2. junija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje p.o. objavlja prosta dela in naloge ELEKTRONIK POGOJI: 1. Elektrotehniška srednja šola — smer elektronik — šibki tok 2. 2 leti delovnih izkušenj 3. Poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pisne prijave na naslov: ELKROJ Mozirje, kadrovsko splošni sektor, v 8 dneh od dneva objavé. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje Iskalce zaposlitve, ki ste že prijavljeni na zavodu in trajne presežke, ki boste kmalu prijavljeni na zavodu OBVEŠČAMO DA SMO V SKLOPU NAŠE DEJAVNOSTI PRIČELI TUDI S PODJETNIŠKIM SVETOVANJEM ZA SAMOZAPOSLI-TEV. Nudimo vam brezplačno pomoč pri usposabljanju za samozaposlitev v naslednjih oblikah: • osnovni obliki usposabljanja (seminar) • individualnem svetovanju pri sodelavcu zavoda • svetovanju pri zunanjih sodelavcih zavoda ZUNANJI SODELAVCI VAM BODO NUDILI POMOČ PRI: — ocenjevanju podjetniške ideje — izdelavi poslovnega načrta — ekonomsko-marketinškem svetovanju — iskanju poslovnih prostorov — ustanavljanju novih obratovalnic — finadpnem svetovanju — pravnem svetovanju — tržnih raziskavah in komercialnih storitvah — iskanju ustreznih programov — računovodskem servisu za ustanovljeno podjetje ali obratovalnico v prvih mesecih po ustanovitvi. TOREJ, ČE IMATE IDEJO ZA SAMOZAPOSLITEV lahko takoj dobite podrobnejše informacije pri svetovalcu zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje ali pa preprosto pokličete po telefonu številka 063-855421 PRIČAKUJEMO VAŠE SODELOVANJE b. DIMNIKAR- STVO Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 VOTOSI tclšek išče Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 IVAN KRAMBERGER V VELENJU Danes popoldan ob 16. uri bo na Titovem trgu v Velenju verjetno zopet živahno. Zato bo gotovo poskrbel Ivan Kramberger, ki se po krajšem premoru zopet pojavlja na shodih po Sloveniji. Govoril bo o težavah brezposelnosti, o delu vlade in se zavzel za delavce iz drugih republik. Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje OBMOČNA ENOTA VELENJE Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA GE PROSTA DELA IN NALO- DEL. NČ ROK P. OŠ ANTON AŠKERC VELENJE OŠ BRATOV MRAVLJAK VELENJE OŠ GUSTAV ŠILIH VELENJE OŠ XIV DIVIZIJE VELENJE OŠ MIHA PINTAR TOLEDO VELENJE OŠ VELJKO VLAHOVIČ VELENJE OŠ ŠALEK VELENJE OŠ KAREL DESTOVNIK-KA-JUH ŠOŠTANJ OŠ BRATOV LETO NJE ŠMARTNO/PAKI učitelj AN in SL jezika učitelj biologije in gospodinjstva učitelj matematike učitelj zgodovine in zemljepisa učitelj razrednega pouka učitelj SL jezika in družbenomoralne vzgoje učitelj SL in AN jezika (zaželeno znanje NEM. jez.) učitelj matematike in fizike učitelj tehnične vzgoje in fizike učitelj zgodovine in družbenomoralne vzgoje učitelj tehnične vzgoje učitelj glasbene vzgoje učitelj razrednega pouka na podružnični šoli Paka defektolog — oftopedagog varuhinja (dokončana III. st. sred. pedagoške šole) učitelj razrednega pouka vodja šolske prehrane učitelj glasbene vzgoje učitelj tehnične vzgoje učitelj angleškega jezika učitelj matematike kuharska pomočnica (pomivalka) — 8 razr. OŠ in tečaj iz znanja higiene živil učitelj likovne vzgoje učitelj slovenskega jezika učitelj biologije in kemije IZK. DČ DČ 8 dni DČ 8 dni DČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni DČ 8 dni DČ 8 dni DČ 8 dni DČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni NČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni NČ 8 dni NČ 8 dni NČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni DČ 8 dni NČ 8 dni OD ŠT. DEL. POGOJI: Prednost pri izboru za dela in naloge imajo kandidati z visoko in višjo izobrazbo ustrezne smeri, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona o osnovni šoli ter imajo opravljen strokovni izpit. Izšel je Špric Izšel je SPRIC — glasilo učencev in učiteljev Centra srednjih šol Velenje. Velenjski srednješolci so v zadnji, že tretji letošnji številki zabeležili dosežke na CSŠ, pogovarjali so se z dolgoletnim ravnateljem gimnazije, prof. Glavačem, s slepim učencem Vikijem Vertačnikom, potapljačema Moniko in Matjažem Vehovcem ... Predstavili so očeta sodobne pedagogike Jana Komenskega in še odlomek iz njegovega doslej neprevedenega romana Labirint sveta ali raj srca (prevedel ga je prof. Andrej Roz- S7 rr>i nuzeja Velenje Zgodilo se je • • • 23. MAJA LETA 1958 V mariborskem Večeru je bilo objavljenih več kratkih novic iz Šoštanja s skupnim naslovom »Šoštanjski mozaik«. Novici, ki ju bomo objavili pa sta posvečeni največjima obratoma v Šoštanju: »Gosti iz Češkoslovaške, ki so bili nedavno v Šoštanju, so bili navdušeni, zakaj gradimo termocentralo v najlepšem kraju. Šoštanjčani pa so jim odgovorili, da lahko najdemo v Jugoslaviji še več takih ali celo lepših krajev.« En lep kraj več ali manj je pa tako ali tako vseeno!? Druga novica pa ima naslov »170 let Tovarne usnja« : »Letos poteka že sto sedemdeseto leto, kar stoji v Šošptanju tovarna usnja. To je tudi ena najstarejših tovarn v naših krajih. Ni čuda, da so zidovi že počrneli in da je podjetje krvavo potrebno postopne rekonstrukcije. Načrte so že izdelali, tako da se bodo lahko udeležili natečajev za kredit, ko bodo razpisani. Šoštanjčani pričakujejo, da bo kolektiv visoki jubilej primerno proslavil in da ga bodo pri tem podprli tudi drugi. V podjetju je sedaj zaposleno okrog 550 ljudi.« Tovarna usnja Šoštanj ni bila samo ena največjih tovarn, ampak je bila v času, ko so bili njeni lastniki še Woschnaggi, tudi najboljša tovarna usnja v Jugoslaviji in ena boljših v Evropi. Danes pa . .. LETA 1962 Novica z naslovom »Prve skupine izletnikov v Velenju« je bila prav tako objavljena v Večeru: »Velenje je v zadnjem času obiskalo več skupin izletnikov, ki so si ogledali novo Velenje in druge zanimivosti tega mesta in okolice. Med gosti je bilo največ šolskih izletov.« Tudi v teh dneh je v Velenju polno šolarjev iz cele Sloveniije, vendar si ne ogledujejo več novega mesta temveč: v glavnem zanimivosti njegove okolice, ki jih je kar precej. Še posebno jih zanimajo deponije premoga, pepela„ mrtva ugrezninska jezera, itd. LETA 1964 Tuidi zadnjo današnjo novico z naslovom »Velenjsko jeziero dobilo vodomet« so objavili v Večeru: »V/elenjčani si vsako leto omislijo kaj novega. Lani so ob jiezeru napravili betonsko plažo, sedaj pa so v jezeru urredili še lep vodomet. Za potrebe turistov so nabavili ttudi čoln. Vikend naselje je v Velenju že sedaj precej ;zasedeno, v kratkem pa se bo še napolnilo. Prihodnje: leto bodo bržkone postavili v vikend naselju še nove hiišice.« St£aro velenjsko turistično jezero je bilo zares lepo urejena) in v poletnih mesecih pravo središče Velenja, kjer se je zbiralo staro in mlado. Škoda je le, da ga ni več! DAMIJAN KLJAJIČ man), pa doktorja Čveka, ki je sila trdoživ in ga ni mogoče iztrebiti . . . ŠPRIC odslikava življenje na CSŠ tako, kot ga doživlja predvsem mlada generacija. Oblikovan je računalniško; mladostno in estetsko podobo pa sta z likovnim in fotografskim izrazom ustvarila Rok Poles in Aljoša Videtič. LITERARNA VEČERA Zveza kulturnih organizacij je organizatorica dveh literarnih večerov. Sinoči so se občinstvu predstavili mladi literati Centra srednjih šol, danes ob 19. uri pa se bodo v velenjski knjižnici predstavili še literati osmih velenjskih osnovnih šol. IL Multimedijska fotografija Metke Vergnion V prostorih Galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo konec tedna predstavili novo razstavo. Tokrat gre za fotografinjo Metko Vergnion, Slovenko, ki živi in ustvarja v Ženevi. Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave, ki bo 24. maja ob 20. uri. Otvoritev bo s solo kitaro popestril Andrej Grafenauer. 25. maja na OŠ K. D. Kajuh Šoštanj Likovno razstavišče mladih Mladi slovenski likovniki so že nestrpno čakali dan, ko se bodo srečali na triindvajseti likovni razstavi v osemletki K. D. Kajuha v Šoštanju. Ta bo 25. maja dopoldne. Za razpis se je prijavilo šestdeset slovenskih šol. Tako bo na razstavi, ki bo odprta mesec, sodelovalo kar 510 učencev osnovnih šol. Pokrovitelj manifestacije je republiški Pisani list. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo: dr. Helena Berce-Golob, Ivan Mršnik, docent ljubljanske pedagoške akademije in Marjeta Vaici, likovni pedagog iz Velenja, ni imela lahkega dela, saj je morala pregledati nad dva tisoč dospelih risb. Tokrat je bila tematika oblikovanja industrijskih in obrtnih izdelkov in svobodna tema. Razumljivo je prispelo na razstavo največ risb s svobodno temo, kajti oblikovanje industrijskih in obrtnih izdelkov je bil dokaj trd oreh ne samo za učence, ampak tudi za učitelje. Tudi strokovna komisija je ugotovila, da so bila likovna dela učencev, ki so obravnavala svobodno temo, mnogo bolj izvirna in je ob njihovem nastajanju lahko bila izražena vsa učenčeva ustvarjalna moč. Strokovna komisija je nagradila s praktičnimi darili — knjigami — pet likovnih pedagogov iz vse Slovenije. Ti so: Meta Vovk-Mavser iz osnovne šole Matija Čop, Kranj; Milena Pirkmajer iz osnovne šole Matija Maček, Ljubljana; Marjeta Vaici iz osnovne šole Anton Aškerc, Velenje; Slavko Zupan iz osnovne šole Fran Miličinski, Smlednik in Robi Klančnik iz osnovne šole Miha Pintar Toledo, Velenje. Komisija je še pohvalila osnovno šolo L. Mrzel, Slovenj Gradec, osnovno šolo Dravograd; osnovno šolo Preproga — avtor Marjeta Stancar, 6. razr. OŠ Dobra-vlje Prežihov Voranc, Ravne; osnovno šolo Ivan Čankar, Ljutomer in otroški oddelek bolnice Slovenj Gradec. Vmes bodo izročili nagrade in pohvale 25. maja. Hkrati bo izšel tudi mikaven katalog stvaritev mladih s simbolnim naslovom Likovni svet otrok. Desettisoči likovni listi so že zbrani v šoi Karla Destov-nika Kajuha v Šoštanju. Zanimivo in privlačno blago, ki nazorno govori o psihičnem razvoju otrok in o okolju, v katerem živi mlada generacija. Proučevanje slik mladih, in tudi skulptur, kliče! Del dragocenega arhiva iz šoštanjske šole je razstavljen te dni v Rogaški Slatini. Teh sto listov bo kmalu poromalo dalje v Celovec in druge kra- Šoštanjska šola s svojim ravnateljem in vsemi likovnimi pedagogi opravlja v organizaciji razstav zelo dragoceno delo. Gotovo je med prvimi sadovi povečano zanimanje za likovni izdelek nasploh. Tako med mladimi in starimi. Izvirna in neposredna likovna izpoved mladih in najmlajših je presenetljivo lepa. Dogodka za 25. maj in srečanja se vsi veselimo! Viš Troedini Bog — Oče, Sin in Sveti Duh Praznik Svete Trojice praznuje Cerkev v takšni ali drugčani obliki že od petega stoletja naprej. Dokončno je praznik Svete Trojice odobril papež Janez XXII. leta 1334. Jedro te resnice je, da »živi« Bog svoje življenje v treh osebah. To resnico nenehoma razodevamo, saj se vsaka molitev v krščanstvu začne, kakor tudi konča s križem: »V imenu Očeta, in Sina in Svetega Duha.« Otrok se najprej nauči besed, ki mu pomenijo največ, vse. To sta besedi »MAMA«, »ATA«. Nekaj podobnega lahko rečemo tudi za začetek verskega doživljanja otroka. Najprej znamo molitev »križ« in SLAVA Očetu, in Sinu in Svetemu Duhu. Tu je torej skrita najbolj veličastna, a hkrati najbolj nedoumljiva skrivnost troedinega Boga. Je skrivnost Svete Trojice ob-težitev našega razuma, ali pa so to sledovi mnogoboštva, kakor krščanstvu očitajo prenekatere verske ločine (sekte)? Za staro zavezo lahko rečemo, da je čas Boga Očeta, z rojstvomd druge čas nove zaveze, po binkoštnem prazniku, pa troedini Bog v svojem polnem razodetju živi naprej v svoji Cerkvi. Bog noče biti »skriti« Bog za človeka. Noče se skrivati nad nam nedosegljive oblake.« Bog se v verskih resnicah (ki niso nikoli zgolj razumskega značaja, ampak vedno tudi in predvsem poziv našemu življenju) razodeva zato, ker nas ljubi in ker je dober. Razodevati se pri Bogu pravi: dajati se. (. ..) Prava vednost in verovanje v (troedinega) Boga more biti le ponižno priznanje in le strmeča osuplost pred nedoumljivo skrivnostjo; ljubezen je vedno skrivnost.« (Leto svetnikov, II. del. Str. 493). Apostol Janez pravi; »Bog je ljubezen«. To je najgloblja »šifra« za Boga. Narava ljubezni zahteva vsaj dve osebi, ker je sicer ljubezen egoizem, samoljubje. Znotraj ene božje narave, se v ljubezni, v medsebojnem odnosu rojevajo tri OSEBE enega Boga. Edini ključ, za vse globlje doumeva-nje, čutenje te skrivnosti je edino darovanjska ljubezen. V naravi je nekaj dejstev, ki nam malo po- magajo »jecljati« o tej neizrekljivi Skrivnosti. a) Vedno gre za eno in isto »naravo vode«, pa naj govorimo o ledu, pari, ali pa o vodi v tekočem stanju. b) Kadar govorimo o eni družini, imamo v mislih vsaj tri osebe; očeta, mater in otroke . . . c) Obstaja ena sama človeška narava, pa naj se rodi še sto milijard novih ljudi . . . d) Govorimo o eni državi, čeprav jo lahko sestavlja več narodov . . . Petleten otrok je s svojimi vprašanji spravil mater že skoraj ob zid. Zanimalo ga je, koliko je Bog star. Nobena primera ga ni zadovoljila. Končno začne mati razpletati misel: «Predstavljaj si, otrok moj, da vsakih tisoč let prileti ena ptica na jezero v Velenju in ga izpije eno samo kapljico. Kaj praviš, bi kdaj izpraznila zadnja ptica jezero?« Nastane grobna tišina. Obraz otroka se krmeži v težkem razmišljanju. Trenutki tišine se vlečejo v ve- čnost. Mati trepeče za otrokov odgovor. . . Napor otroka in matere, kateri je bil večji... To ve še danes samo Bog . . . Potem pa otrok izdihne; »Kako dolgo bi to trajalo, nobeden človek ne bi tega dočakal...« Mati doda še samo en kratki stavek: »Vidiš, Bog pa je še veliko več star ...« Na tej zgodbici je mala otroška duša gradila vsa svoja razmišljanja o življenju, smrti in večnosti. Bog preprosto je! Nič sploh ne more obstajati. V trenutku, ko bi nič obstajal, že ni več nič, je že nekaj. Pavel je nekje zavpil v navdušenju; »V Njem se gibljemo živimo in smo.« Tomaž Akvinski (umrl 1274 leta) je začutil veličino bivanja. Sredi noči je stekel ven in tuli1 od prevzetosti: Sem, sem, sem, sem, sem, sem . . . Rekli so, da se mu je zmešalo, podobno kakor apostolom na bin-košti, da so pijani. Veselje in upanje je namočnejši dokaz, da živim s troedinim Bogom v prija-telstvu. Največja (NE)sreča je (Ne)biti rojen! Jože Hrastnik Marija pomočnica kristjanov Zavest, da je Marija Pomočnica Kristjanov, je med Slovenci trdno zasidrana. Ena izmed največjih slovenskih božjih poti pri nas, Brezje na Gorenjskem, je posvečena prav Mariji Pomagaj. Cerkev je morala v zgodovini prestati veliko najrazličnejših preizkušenj, v katerih pa se je močno utrdilo prepričanje, da Marija Pomočnica nikdar ne zapusti vernih. Koga pravzaprav ščiti Marija Pomočnica? Beseda »kristjan« prihaja od besede Kristus, kar pomeni Maziljenec. Jezusa iz Nazareta so imenovali Mesija, grško Kristus, slovensko Maziljenec. Maziljenje tu pomeni notranje prežetje Jezusove človeške narave z božjo naravo, prežetje s Svetim Duhom. Ko so sodobniki videli velika znamenja, ki jih je delal, so ga označili za Kristusa. Tako so ga tudi njegovi učenci velikokrat nazivali Kristus. Po Jezusovem vnebohodu so učenci tako pogosto izgovarjali besedo Kristus, da so njihovi so- dobniki prav to besedo začeli povezovati z vsemi, ki so se zbirali v Kristusovem imenu. Jezusove učence so tako pričeli klicati »kristjane«, z besedo, ki je bila izpeljana iz besede Kristus. Izraz »kristjani« je počasi označeval občestvo Kristusovih učencev, Cerkev v celoti. Naziv »kristjani« ima v zvezi z imenom Kristus-Maziljenec zelo globoko vsebino. Ne pomeni le naše zunanje pripadnosti Kristusu, koliko sprejemamo njegov nauk za življenjsko vodilo, pač pa tudi našo notranjo povezanost s Kristusom, ki je maziljen s Svetim Duhom. Tudi kristjani smo deležni tega maziljenja in se imenujemo kristjani prav zato, ker smo bili pri krstu, posebno pa še pri birmi maziljeni s Svetim Duhom. Na ta pomen je treba misliti, ko govorimo o Mariji Pomočnici kristjanov, gre najprej za to, da bi Marijo označevali za pomočnico nekega posameznega kristjana, čeprav gotovo tudi, temveč izraz poudarja, da je Marija pomočnica krščanskemu občestvu v celoti, vsej Cerkvi. Zato nas češčenje Marije Pomočnice kristjanov varuje tega, da bi bili pretirano usmerjeni samo v svoje lastne zadeve; vedno moramo biti usmerjeni tudi v življenje in problematiko vesoljne Cerkve, katere člani smo in v kateri živi Kristus. Pomen tega naziva moremo razbrati tudi v zgodovini njegovega nastanka. V Rimu in ponekod v Nemčiji so ga uporabljali še pred letom 1571. Dne 7. oktobra 1571 pa je krščansko brodovje kljub veliki premoči sovražnikov pri Lepantu doseglo zmago nad Turki. Ti takrat niso ogrožali posameznih kristjanov, temveč vse krščanstvo. Hoteli so izbrisati njegovo podobo v zahodnem svetu. Kristjani so zmagali ob očitni pomoči Marije, h kateri so se na pobudo papeža Pija V. zatekli predvsem z gorečo molitvijo rožnega venca. Iz hvaležnosti so začeli klicati Marijo »Pomočnico« ali »Pomoč« kristjanov. Izredne Marijine pomoči je bil deležen tudi papež Pij VII. in z njim ves krščanski svet. Njegovega predhodnika, nad 80 let starega Pija VI. je dal Napoleon odvesti iz Rima in ga vlačiti iz ječe v ječo. Stari papež je po dveh mesecih trpljenja umrl. Takrat so mislili, da je s tem papeštvo uničeno in da je Cerkvi zadan odločilni udarec. Vendar je bil kljub težavam na papeški prestol izvoljen Pij VII. Tudi tega je dal Napoleon zapreti. V ječi je prebil pet let. Na vse načine so ga poniževali in hoteli ubiti njegovo voljo, da bi še naprej služil Cerkvi. Papež se ni oziral na cesarjeve grožnje, vdano se je priporočal Materi božji za pomoč, z njim pa ves krščanski svet. Napoleon je bil leta 1814 premagan in 24. maja se je papež slovesno vrnil v Rim. Te zmage ni pripisoval sebi, temveč Materi božji. Ta dan je postal god Marije Pomočnice kristjanov. Jože Furman l it Doberšek izroča še bolj potreben most Majsko srečanje otrok Občinska zveza društev prijateljev mladine bo pripravila jutri 24. maja ob 16. uri na Trebeliškem v sodelovanju z Avto moto društvom Šaleška dolina. MAJSKO SREČANJE OTROK. Osrednja točka srečanja bo tekmovanje otrok z BMX in gorskimi kolesi. Vse tekmovalce bodo zavarovali in organizirajo tudi prevoz izpred Rdeče dvorane v Velenju ob 15.30 (prevoz plačajo otroci sami, organiziran pa bo za vse otroke, ki želijo na Trebeli-ško). Član AMD bo prikazal vožnjo z motorjem Stadion kros, srečanje pa bo popestrila glasbena skupina ZÉUS, organizirane pa bodo tudi številne družabne igre. Za vse bo poskrbljeno, tako da bo na Trebeliškem, če prinesete s seboj še kanček dobre volje, jutri res lepo. Upajmo, da bo srečanju naklonjeno tudi vreme, saj sicer srečanje odpade. (mz) Krajevna skupnost Bele vode Po uspešni sanaciji cest, sedaj še telefonija Prebivalci Krajevne skupnosti Bele Vode so si po zadnji vodni ujmi zelo prizadevali da bi posledice naraslih voda čimprej odpravili. Po sedmih mesecih se lahko danes že pohvalijo, da so večino cest, ki jih je voda dobesedno odnesla ali močno poškodovala, zgradili na novo ali jih obnovili. Tudi do hiš in kmetijskih površin, ki so bile nekaj časa odrezane od sveta, so ceste v večini primerov že prevozne. Kmalu bodo odprli še cesto od zajetja Ljubija do Luke v dolžini dveh kilometrov, ki bo omogočila prevoz do kmetijskih površin. Sanacijo morajo opraviti le še na plazu, ki je ogrozil stanovanjsko hišo Juleta Mlinarja. Sanacijo bodo lahko opravili le ročno, brez strojev in seveda udarniško. Sicer tudi vse ostale plazove na kmetijskih površinah uspešno odpravljajo. Nekaj na novo zgrajenih in obnovljenih cest so že posuli in utrdili z gramozom, ostale pa bodo v bližnji prihodnosti. Glede na to, da Bele Vode v občini Velenje sodijo v kategorijo demografsko ogroženih naselij, bo lahko ta krajevna skupnost koristila republiška nepovratna sredstva za oživitev kraja. Vodstvo krajevne skupnosti se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje širši družbeni skupnosti, izvršnemu svetu občine Velenje in tamkajšnji komisiji za elementarne nesreče za nudeno pomoč pri odpravljanju posledic poplav. Krajevna skupnost Bele Vode sodi med višinske, po obsegu največje, po številu prebivalcev pa je najmanjša v velenjski občini. Velik problem je, da so kmetije druga od druge zelo oddaljene in še dostop do njih je vse prej kot lahek. Zato si prav ti prebivalci, kar je razumljivo, iskreno želijo telefone v svojih domovih. Ta potreba se kaže že od leta 1981 dalje. Želje so se začele uresničevati pred približno šestimi leti, ko so se začele prve aktivnosti glede telefonije v tem kraju, vodi pa jih posebni gradbeni odbor. V letošnjem letu se je akcija nadaljevala in sicer s polaganjem primarnega kabla v dolžini 5.500 metrov iz Topolšice do Belih Vod. Zdaj jih čaka še polaganje sekundarnega voda v dolžini 9 kilometrov, kar je za krajane težek zalogaj. Prepričani so, da bodo z delom in dobro voljo, ki jo prosilci telefonov vseskozi izkazujejo, tudi uspeli. Zelo pa bi bili hvaležni, če bi jim Elektro Slovenj Gradec dovolil PTT kabel napeljati po obstoječih drogovih nizkonapetostnega voda, saj bi s tem prihranili veliko truda in denarja. Doslej ima v Belih Vodah telefone 11 družin, novih naročnikov je 27, le tri družine v tem kraju pa bodo ostale brez tega nujnega komunikacijskega pripomočka. Kljub vsestranski prizadevnosti krajanov, prosilcev za telefon, in njihovemu delu, ki ga bodo opravili, pa je težava kako bodo zbrali potreben denar. Vsak naročnik je že prispeval po 3.000 DEM, s tem, da mora opraviti določeno število udarniških ur. Vsa ostala potrebna sredstva bodo skušali najti s pomočjo širše družbene skupnosti, kar pa je v današnjem času sila težko. V gradbenem odboru za telefonijo so se odločili, da bodo vsi prosilci plačali enak prispevek ne glede na oddaljenost od glavnega voda. Če bo šlo vse po načrtu, strokovna dela opravlja Tegrad iz Ljubljane, bodo telefonijo v Belih Vodah sklenili v avgustu. B. Mugerle Paški Kozjak v smeteh Taie odpadna krama ne leži na kakšnem odlagališču odpadkov, ampak le korak dva za planinsko kočo na Pa-škem Kozjaku. Če pa se napotite v dolino peš in imate pri tem odprte oči, boste lahko doma o marsičem razmišljali. Če o čem drugem ne, se boste gotovo vprašali, koliko tovornjakov bi bilo potrebnih za odvoz polivinila, steklenic, konzervnih pločevink, takšnih in drugačnih, plastičnih steklenic, pralnih strojev, štedilnikov, hladilnikov, razpadajočih osebnih vozil, kupov izolacijskega materiala, pa še in še. Se bo našel kdo in očedil Paški Kozjak? Vsaj Zeleni, tamkajšnji krajani in vikendaši, pa lovci in planinci bi lahko stopili skupaj in to kramo odložili na ustreznejše mesto, tam, kjer je za tovrstno blago primeren prostor. (L. Ojsteršek) Ljubno ob Savinji Most bo, kaj pa obvoznica in ostalo Prejšnjo sredo zvečer so predstavniki časopisa »Delo« krajevni skupnosti Ljubno izročili sredstva, ki so jih zbrali za most v tem kraju. Točno 3 milijone dinarjev je teh sredstev, kar pomeni polovico potrebnega denarja za izgradnjo, 2,7 milijona so zbrali s publikacijo »Most v slovensko prihodnost«, ostalo pa so prispevali bralci. Most bo stal na lokaciji prejšnjega glavnega mosta, dolg bo 36 metrov in širok šest, po želji krajanov pa bo namenjen za lokalni promet. Zgradili ga naj bi v štirih mesecih, če le ne bo zapletov s soglasji lastnikov zemljišč. Glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek je dejal, da bo »Delo« spremljalo gradnjo mosta in javnost še naprej obveščalo vse dotlej, da bodo rane v Gornji Savinjski dolini za-celjene. Udeleženci so posebej izrazili nezadovoljstvo s prepočasnim odpravljanjem posledic na vodotokih, cestah in plazovih, poudarili razočaranje ljudi zaradi neizpolnjenih republiških obljub, zlasti pa tesnobo ljudi ob Savinji ob vsakem večjem dežju, ko jim nenehno grozijo nove poplave. (JP) Brez volje tudi delo ne teče tako kot bi moralo. Enako ne brez denarja, v Cirkovcah imajo pridne roke, zvrhano mero volje. Kako pa je i denarjem? »Se že nekako znajdemo« je dejal te dni tamkajšnji predsednik sveta KS Branko BritovSek, ko so slavili nov delovni uspeh, asfaltirali so 656 m dolg odsek ceste od Leroeža do Jurka v Škal-skih Cirkovcah; to je bil doslej najgrši odcek ceste na tem območju krajevne skupnosti. Vsako večje neurje, pa tudi že malo daljše deževje je ceste vselej močno razdejalo, zaradi česar je bila velikokrat neprevozna ali komajda prevozna. Če so jo hoteli spet vrniti v kolikor toliko normalno stanje, so morali nanjo navažati znova in znova velike količine gramoza in drugega materiala. Sedaj jim tega ni treba več in krajani so seveda veseli, ker se jim bo pot »skrajšala«. Prej so morali po njej voziti zelo počasi ali celo hoditi peš, sedaj jim tega nc bo treba več. Za cesto so sami naredili podlago kamnoloma, opravili veliko traktorskih ur, krajani tega območja pa so prispevali tudi nekaj denarja iz lastnega žepa. Res je, da še ne vsi, vendar bodo sedaj gotovo še preostali segli v žep, ko se bodo vozili po čudoviti črni prevleki. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je v Cirkovcah v zadnjih letih zmeraj nekaj novega. Lani so za najvišje ležeče kmetije oziroma domačije v Šmartinskih Cirkovcah naredili vodovod, to pomlad sodob ta cesta, sedaj so nestrpni, kdaj bo narejeno telefonsko omrežje, želja pa je seveda še veliko. Ker je kraj zelo razvlečen, si seveda želijo samo še cest in cest, čeprav v njih le dolgo tli želja, da bi si nekako uredili ali da bi pridobili dom krajevne skupnosti. Kljub težjim časom so optimisti. »Denar se bo že našel, voljo pa tako ali tako imamo«, pravi Branko Brito-viek. Takšne pridobitve so v zadnjih časih v naši občini redke, zato je v Cirkovcah tisti torek bilo še posebej veselo, (vos) »Hoggar«, kako vznemirljivo in hkrati zastrašujoče je zvenela ta beseda pred nekaj leti, ko sem jo prvič slišal. Delovala je skrivnostno in čarobno vabeče. Streznitev je prišla v obliki zemljevida Afrike, kjer sem na jugu Alžirije sredi puste Sahare našel to skrivnostno pokrajino brezštevilnih stolpov čudovitih oblik. Slika se mi je nekoliko zbistrila po vrnitvi dveh prijateljev, ki sta tam »spodaj« preživela štiri tedne. Vendar nisem bil zadovoljen le s pripovedovanjem ter diapozitivi, temveč je v meni vedno bolj rastla želja, da bi osebno doživel ta drugačni svet. Sčasoma sem željo po plezanju v osrčju Sahare potisnil nekam v kotiček moje sobice z željami, saj so se rojevale nove, še bolj neu-resničljive. Toda ta košček Afrike je bil nenehoma delček mojih skritih želja. Težko je opisati občutke, ki so me zajeli v trenutku, ko me je Boris vprašal, če bi hotel januarja v Hoggar. Seveda, sem brez premišljanja pristal in v mislih .sem že poletel preko Sahare v to odmaknjeno in toliko željeno pokrajino. Zgodilo se bo, uresničile se mi bodo sanje. Ne pričakujem veliko, le to, da bom tam in da bom čutil vroč puščavski veter na licih, da mi bo droben pesek polzel med prsti bosih nog, da bom spet lahko za nekaj časa zapustil vso vsakdanjost utrujenega, vedno enakega dne. V Zagrebu nas ni prav nič presenetila Cerarjeva Tatjana (AO Domžale), ki je pridirjala na letališče skesano izjavit, da si je premislila. Negotovost, ki jo je prinesla pravkar začeta vojna, je bila preveč za ubogo punco. Nobeno prepričevanje ni pomagalo, saj je prišla brez vse prtljage, spremljala jo je le velika črna pasja zverina. Tako nas je ostalo le še pet odločnih : Vlasta in Slokl iz AO Tam ter Boris, Viki in jaz iz AO Kozjak. Bojazen, da bi ostali doma, je bila odveč, ko smo iz letala še zadnjič zagledali v belo odete vrhove Julijcev in Kamniških alp, ki so se bleščali v soncu. Po dveh urah leta smo skozi oblake zagledali severno obalo črne celine. Iz zraka je vse skupaj izgledalo lepo in dokaj čisto. Mehek pristanek so nam hitro skazili razni vstopni dokumenti in ostali formulaci v francoščini ter arabskih packarijah. Nekako smo le uredili vse carinske kolobocije ob katerih sem že resno iskal najbližji koš za odpadke, da bi vanj zabrisal videokamero. Popolnoma izčrpani in izgubljeni smo se utaborili pred letališko zgradbo. Velik, temno moder Peugeot nam je končno prinesel nekaj več veselja, saj je iz njega stopil naš rešitelj, gospod Bašič iz Ru-disa. Za naše bivanje v glavnem mestu nam je izbral hotel z zvenečim imenom Albert I. Čeprav so ga krasile le tri zvezdice, je bi- la cena 20 dolarjev kar precej zasoljena. Nič kaj mirna ni bila prva afriška noč, saj so demonstranti celo noč vpili ter razbijali po mestu. Zjutraj so se razgreti muslimani malce umirili, tako da smo se lahko sprehodili po trgovskem delu mesta Kasbahu. Umazanija ter množice na ulicah so nas spremljale ves čas turističnega ogleda mesta. Ker tujcem proiraški demonstranti niso najbolj naklonjeni, smo se odpravili nazaj v hotel. Ves čas smo iz hotela opazovali večtisočglavo krdelo vpijočih bradatih dedcev v spalnih srajcah in vaterpolo kapicah na glavah. Občasno so se pometali na po tleh ter častili svojega vsemogočnega Alaha. Zvečer smo se s taksijem prebili do avtobusne postaje, kjer smo proti pričakovanju dobili vozovnice za naš cilj Ghardajo. Med prerivanjem proti še kar kulturnemu avtobusu, so mi v gneči sunili denarnico z »drobižem«. Sprevodnik z obvezno arabsko ruto na glavi je bil, jasno, 96 absolutna oblast na avtobusu. Z nami je bil še dokaj prijazen, svoje sonarodnjake pa je »oblajal« pri vsakem obhodu. Preko Atlasa smo odhrumeli s takšno hitrostjo, da smo komaj opazili sneg okoli nas. Vso pot nas je tudi pošteno zeblo, saj je pihalo pri vseh mogočih in nemogočih luknjah. Po osemurni divji vožnji, smo ob štirih zjutraj prispeli v 638 km oddaljeno Ghardajo. Hitro smo našli angleško govorečega Arabca, zavitega v značilno rjavo ku-to, ki je premogel malo večji taksi. Izkrcali smo se pred Youth Hostelom, ter kar se da hitro, okupirali vsak svójo umazano in odvrženo železno vojaško posteljo. Topla soba ter spalna vreča sta izbrisali vse tegobe naporne vožnje. Ghardaja je tipično mesto-— oaza saj leži že v Sahari. Povsod te spremljajo prah in droben pesek, molitve iz zvočnikov ter na stotine različnih obrazov. Vsaj nam se vsi zdijo bolj ali manj sovražni. Deset minut pred odhodom našega avtobusa, nas je Sloki skoraj prepričal, da pridemo na avtobusno postajo v dveh minutah, vendar je pozabil, da ima vsak vsaj 40 kg prtljage in da je do postaje okoli dva kilometra. Zato smo se vkrcali spet v spalne vreče in nadaljevali z najlepšim spokojnim opravilom na tem ljubem svetu. Ker se potikamo po Ghardaji že tretji dan, nas v mestu že vsi dobro poznajo in nas prijazno pozdravljajo. Kavica in sok na starem mestu, kupovanje razglednic v isti trafiki, spet avtobusna postaja, kjer smo končno ob doplačilu dobili nove vozovnice za naslednji dan. Vse je v Alahovih rokah. Demonstracije so se zgodile tudi v Ghardaji, -ko je nekaj mulcev okupiralo glavno ulico ter vzklikalo Huseinu. Vse skupaj se je končalo zelo mirno. Ljudje tukaj sploh niso slabi, le politika jih s svojo demagogijo včasih spravi v pravi politični trans. Upamo, da bo se vsa ta politična ropotija v naslednjih dneh le umirila in da bomo lahko mogoče celo kaj plezali. Ponoči so se prvič zgodile nebeške kapljice. Končno nam je uspelo vstati ob pravem času. Ob POTOPIS pol šestih zjutraj smo strumno stopali skozi mrtvo mesto proti avtobusni postaji . Le jutranja molitev je donela iz zvočnikov nekje nad nami... Komaj, komaj smo spravili naše stvari v notranjost avtobusa, saj ljudje tukaj tovorijo vsega hudiča, od koles do vreč moke. Prvi postanek je bil kmalu po uri vožnje, ko so se Alahove ovčice priklonile k molitvi. Pometali so se v razmočen pesek tik ob cesti in po molitvi niso več izgledali kot ovčice, ampak kot sveto-skrunski prašiči. Če odmislim smrad in bolečine po celem telesu, je bila vožnja skozi Saharsko pokrajino dokaj zanimiva. Slikovite skalne gmote rastoče iz peska, spet čudovite peščene sipine vseh mogočih oblik so nas spremljale ves čas vožnje. Vročina je bila peklenska in le misel na reklamo hladne Coca —cole, ki bi jo seveda vsak raje zamenjal za Zlatorog, nas je obdržala pri zavesti vse do In —-Salaha. Zelo veseli smo bili, ko smo v In —Salahu izvedeli, da pelje avtobus za Tamanrasset mogoče čez dva dni. S taksistom, ki je s svojim Nissanom vlival dovolj zaupanja, smo se za kar ugodno ceno dogovorili, da nas prepelje do Tamanrasseta. V ceno je spadalo tudi spanje v hiši našega taksista. Konec dober — vse dobro. Piše: Branko Ivanek NASVETI ZA VRTIČKARJE Za katero vrsto paradižnika se bomo odločili? ! Mesec maj. Mesec cvetja in dehteče narave. Takšnega si predstavljamo takoj, ko slišimo zanj, žal njegova letošnja podoba ni takšna. Vse bolj nas spominja na kakšen jesenski mesec. No, vrtičkar-ji moramo kljub temu delati in razmišljati naprej v dobri veri, da bo kaj kmalu posijalo sonce in dalo rastlinam tisto opojno moč rasti in razvoja. V tem času sicer sadimo na svojem vrtičku sadike zelenjadnic. Marsikdaj se težje odločimo katero sadiko ali sorto naj vzamemo, saj je izbira dokaj bogata. Prav o tem bo danes vrtnar STANE VANOVŠEK podal nekaj napotkov. Paradižnik vsi dobro poznamo, lepo rdeči plodovi in sočno meso nas kar vabi, da bi ugriznili vanj. Da bomo doma vzgojili te slastne plodove je dobro, da vemo kaj več o posameznih sortah te rastline. »ARLETTA Fl je zgodnji hibrid, ki je primeren tudi za vzgojo pozimi v rastlinjakih in plastinjakih. Rastlina je močne rasti in zračnega habitusa. To ji omogoča večjo odpornost in zmanjšuje verjetnost pojave bole- zni. Plodovi so debeli in težki okoli 150 gramov, so lepe rdeče barve in zelo prijetnega okusa. Rastlina je odporna tudi na nižje temperature in ima zelo veliko odpornost proti pokanju plodov. Rezistentna je tudi na nekatere bolezni in škodljivce. MONTE CARLO Fl je srednje zgodnji hibrid sred-no bujne rasti, zlasti primeren je za letno in jesensko gojenje. Plodovi so debeli in težki okoli 230 gramov, so dobre trdnosti in lepe rdeče barve. Tudi ta sorta je odporna na bolezen. NOVOSADSKI JABU- ČAR je verjetno pri nas najbolj znana in uveljavljena sorta. Rast je srednje bujna, plodovi so debeli, veliki, rdeči gladki in zelo mesnati, da je pridelek obilen. Je srednje rana sorta za poletno in jesensko pridelovanje. SAINT PIERRE - je pozna sorta in zori vse tja do prvih zimskih slan. Je ppr: Kvalitetne sadike — dober pridelek nekoliko šibkejše rasti in zraste do 1 meter visoko. Plodovi so srednje veliki, rdeči in okrogli. RUSKI PARADIŽNIK ima ime čisto ljudskega izvora, saj je seme domače proizvodnje, vendar se je ta sorta že zelo dobro uveljavila v našem predelu. Njena osnovna značilnost so ovalni plodovi jajčaste oblike. So zelo mesnati in prijetno kislo-sladkega okusa. Rodi bogato in vse do pozne jeseni. Zaradi manjših plodov je primerna za zmrzovanje celih plodov, je odporna za nižje temperature. Upam dragi vratičkarji, da boste med temi sortami našli primerno tudi za svoj vrtiček. Pred nakupom se prepričajte, če je rastlina zdrava in v dobri kondiciji, nikar pa vas naj ne moti, če je rastlina nekoliko višja. To uredimo s tem, da jo v zemljo položimo oziroma pogrobamo. S tem bomo vzgojili še bolje rastoče rastline, saj bodo korenine pognale po tistem delu stebla, ki je v zemlji. Želim vam obilen pridelek in užitek ob dozorevanju plodov.« Pa še o ribicah N aši optometri pogosto padejo na plodna tla. Očitne» je bilo tako tudi v primeru velenjske Ribarnice. Odslej bo ta odprta non stop od 7. do 19. ure. V njej pa bosta stregli dve delavki, upamo, da ■obe približno enako ambiciozno. ŠTUDENTSKI VOGAL 25. MAJA 1991 — Velenjski grad Dan mladih in kulture ŠŠK Vam pripravlja za letošnji 25. maj prijeten dan, ki se bo odvijal na Velenjskem gradu, s pričetkom ob 12. uri. Zaradi obširnosti prireditev Vam podajamo tudi program, da se boste lažje odločili. Zagotavljamo pa Vam, da so vse prireditve enako dobro zasnovane saj bomo nekako v večjem številu prikazali sposobnosti in zanimanje velenjske mladine za kulturo. Na tem mestu moram za trenutek še glasno razmišljati. V prejšnji številki Našega časa smo se v našem kotičku že v naprej zahvaljevali dvema osebama, ki bi nam bili finančno pomagali ali pa kako drugače. Danes se zahvaljujemo samo še Kulturnemu centru Ivana Napotni-ka za res iskreno po:noč. Hvala. Dragi šalečani, drag šalečanke, na Vas pa je, da pridete na grad in sodelujete z nami. Za vse ostalo smo poskrbeli sami. Serbus! QUKI program 12.00 LIKOVNA DELAVNICA - sodelujejo šaleški likovniki z gosti 12.00—17.00 GLASBENI NASTOPI 17.00 LITERARNA DELAVNICA - srečanje literarnih klubov iz Velenja in Slovenj Gradca; razglasitev in podelitev nagrad trem najboljšim mladim velenjskim literatom; recitali; pogovor 18.00 GLEDALIŠKA IGRA - študenti pedagoške fakultete iz Maribora 19.00 FANFARE — zaključek kulturnih prireditev 19.15 JAZZ BAND iz Velenja 20.00 GOSTI — Prireditev organizira Šaleški študentski klub! — Za pijačo poskrbljeno! — Ce bo sneg/dež, bo prireditev naslednji teden! »MI MED SEBOJ« O vojni tako in drugače Zadnje čase veliko govorimo o vojni. Komaj se je polegla vojna vihra na Bližnjem vzhodu, je zaropotalo na našem jugu. Državljanska vojna, ki je morda tik pred zdajci, je tema naših vsakodnevnih pogovorov. Danes bomo spregovorili o nekoliko drugačni vojni, ki se že dolgo dogaja v našem okolju in ji še ni kmalu videli konca. Da, uganili ste — to je tiha vojna naših medsebojnih odnosov, ki nas spremlja takorekoč od rojstva pa tja do smrti. Poglejmo si malo pobližje: Da se dandanašnji otrok rodi, potrebuje že kar malo sreče: če so starši, posebno še matere v vojnem razpoloženju, potem je s splavom vojna za otroka končana za zmeraj. Denimo, da preživi: zaradi boja za vsakdanji kruhek (po Menartu) sta starša veliko z doma. Otroka vzgajajo bolj ali manj sposobni vzgojitelji z bolj ali manj neustreznimi metodami, da je otrok kmalu vešč duševne samoobrambe, če ga seveda vzgojno kolesje, ki se nepretrgoma vrti doma in v vzgajališčih ne pohabi. Šolsko obdobje je prva večja preizkušnja mladeži. Učitelji imajo na voljo obilico pomagal za krotenje na-dobudnežev. Prejšne generacije je pela šiba, danes le-ta ni več v modi, so pa moderne bolj prefinjene metode zastraševanja in agresivnosti. Od ustrahovanja z ocenami, ki se pojavi že kar v prvem razredu (kar je absurd) do drugih oblik, ki pa jih k sreči večina pametnih učiteljev ne uporablja. Bumerang kmalu prileti nazaj in sčasoma imamo opraviti s pravcato malo vojsko med šolarji in okoljem vse tja do skrajnosti, ki se v ekstremnih primerih pokaže v klapah. Otroka najprej prisilimo, da se brani, nato pa začne napadati. Kako najenostavneje ubiješ človeka, se nauče fantje pri vojakih. Da v človeku ubiješ smisel za lepo in dobro in ga duhovno pohabiš, pa je potrebna kar dolga učna doba, vse tja do odraslosti. Nekaterim to uspe. Gorje, če se potem ti ljudje dokopljejo do kakršnihkoli vodilnih mest ali se zaposle celo v šolstvu. Agresivnost dele iz obeh žepov radodar-neje kot Božiček bonbone. Pred nedavnim je delavce v enem velikih velenjskih podjetij razburil članek v njihovem internem glasilu, v katerem so javno pohvalili oddelkovodjo, posebej slove-čega po svoji agresivnosti do sodelavcev. Pa možakarju niti ne gre zameriti. Njegovo obnašanje je samo reakcija na grožnje njegovih predpostavljenih, kaj se bo zgodilo z njim, če ne bo uvedel reda po sistemu »prestraši in vladaj!« Omenimo še vojne v naših družinah. Razpad družine (beri ločitev) je samo ena od posledic predhodne vojne med možem in ženo. Samo omenim naj kako te vojne grozote doživljajo prizadeti otroci. V vsakem slučaju so otroci nedolžni poraženci neuspele vojne strategije ločenih staršev. Po svetu se krepijo razna mirovniška gibanja. Tudi pri nas. Skromno predlagam: začnimo najprej z vojnim premirjem na domačih tleh, pri samem sebi. Potem bo tudi bojazen do tiste ta'prave vojne manjša. Vaš JAKA ČUK Opto- jd me- ter Nulta ura Jaoooojah! Kako se veselim te specialitele naših ljubih učiteljev. »Nulte ure« namreč. To je čas, ko moraš zjutraj eno ureo prej izpod odeje, da lahko tršica konča pouk eno uro prej. Pa je dejal minister Vencelj, da bi ga počas nehali tako glancat, saj bi se vendar moral en človek prilagoditi tridesetim človečkom. Pa še umiti in počesani bi prihajali k rednemu pouku! Včasih imam občutek, da je »nulta« le zaradi fonda ur učiteljev. Urni fond V ponedeljek, 13. maja, je izšla druga številka glasila šole bratov Mravljakov »Naš reporter«, ki je med prispevki priobčil tudi kratko humoresko. Človek ne ve ali bi se smejal ali zjokal, vsebini namreč. Menda je hudo točna. Kdo bo koga branil? Ze na zasedanju mozirske občinske skupščine so poslanci v razpravi o letošnjem proračunu izrekli nekaj pikrih na račun družbenega pravobranilca samoupravljanja in na koncu tudi zmanjšali sredstva za njegovo delo. Na zadnji seji izvršnega sveta so člani razpravljali tudi o njegovi razrešnici. Do tega naj ne bi prišlo, poslanci pa bodo na naslednji seji odločali o tem, da bi z njim sklenili pogodbo. Kdo bo torej koga branil, ali drugače — se bo ubranil pravobranilec, če poslanci ne čutijo potrebe po njegovem delu? Pedagogi na drugem bregu Medtem, ko se naša eksperimentalna generacija srednješolcev upira, da bi ji oblast naprtila še zaključne izpite, so se učitelji pokazali za nadvse lojalne državljane. Kaj češ, plača je plača, parole pa parole. Direktorji se debelijo Odkar so si direktorji tako poštimali plače, da so z njimi že kar v Evropi (kje si ljubi Marx?), se vse pogosteje sliši ona stara krilatica: Za šefe goldinar, za delavce pa gol —- dinar. Bralci Naj vam prišepnemo katere knjige v naši ljubi domovini berejo posamezne kaste. Delavci Cankarjeve Hlapce, direktorji pa Lastninjenje podjetij. Obojim se že pozna. Klopi ni, uličnih kramarjev pa vse več Mnogi Velenjčani že nekaj časa pogrešajo klopi v središču mesta na Cankarjevi ulici. Predvsem starejši, ki so se tod (in se še) sprehajali, so jim te klopi prišle prav za počitek in klepet. In so te klopi »izginile« s Cankarjeve zato, ker jih je hišni svet bližnjih stanovanj premestil na drug konec te ulice. Kaj jih je vodilo k temu? Čisto preprosto dejstvo, da so zadnji čas te klopi prav okupirali preprodajalci različne krame, zdaj jo imajo kar na tleh. Teh kramarjev je vse več, zlasti ob koncu tedna. Enim so všeč, druge pa motijo. Toda vseeno lepo bi bilo, če bi temu naredili konec, klopce za oddih vrnili na svoje mesto, te prodajalce pa »poslali« kam drugam. Kaj pa volilci? V petek popoldne je bila v Šmihelu nad Mozirjem tiskovna konferenca s prijateljskim srečanjem, kar vse skupaj je pripravila slovenska kmečka zveza ob priliki obiska visoke delegacije avstrijske kmečke zveze. Vse lepo in prav, zanimivo pa je. dejstvo, da prav nihče od vrha do tal mozirske občine še nekaj ur pred tem o dogodku ni vedel prav ničesar. Je ljudska stranka pozabila na vse svoje člane in volilce na tem področju, kot so mnogi pozabili na predvolilne obljube in obljube ob poplavi? Vsaj vljudnostni po-zdravček gostom bi si predstavniki občine Mozirje vendarle zaslužili. -Nogomet- Je Slovan osvojil odločilni točki? Dobre uvrstitve v Nemčiji Celje že 14 let sodeluje z mestom Grewenbroich pri Kölnu. V tem mestu vsako leto prirejajo mednarodni mladinski nogometni turnir, na katerem so letos nastopile ekipe iz Nemčije, Belgije in Nizozemske, Slovenijo pa sta predstavljali ekipi Ingrad Kladivarja in regijska reprezentanca, v kateri so nastopili tudi Jurčec, Bürger, Arlič, Bulajič in Spasojevic iz Velenja ter Pire in Javornik iz Šmartnega ob Paki. Obe ekipi sta v svojih skupinah osvojili drugi mesti v tekmi za tretje pa je bila boljša regijska reprezentanca z 2:0, lanski zmagovalec Ingrad Kladivar je tako osvojil 4. mesto. CSŠ Velenje republiški prvak Nogometaši Centra srednjih šol iz Velenja so zmagali na republiškem finalnem tekmovanju srednjih šol. V finalu so premagali vrstnike iz Novega mesta s 3:2, vodi jih Bojan Prašnikar, organizatorji prihodnjega finala pa bodo prav Velenjčani. w Skale — »Evropa open« V Skalah se bo v soboto ob 10. uri pričel še en zanimiv malo-nogometni turnir in sicer 6. po vrsti »Evropa Open«. Nastopilo bo 12 ekip, med njimi tudi ekipe iz sosednjih in drugih evropskih držav. Tudi v Skalah Velenjčani - Madl Tiho upanje Velenjčanov, da bo Slovanu spodrsnilo pri Svobodi, se ni uresničilo. Nasprotno! Igralci iz Kodeljevega so na Viču zanesljivo zmagali (2:0) in s tem tudi po 26. kolu obdržali prednost dveh (37) točk pred Velenjčani (35). Spodrsnilo pa je Ljubljani z ekipo Jadran-Lama, saj so izgubili s 4:0 in sedaj zaostajajo za Rudarjem za tri točke. Pravimo, da nobena stvar ni večna. To so občutili v nedeljo tudi igralci Ingrad Kladivarja, ki do nedeljskega kola niso vedeli za poraz spomladi in z njim morda omogočili ali vsaj še vlili upanja Medvodam za obstanek v ligi- Igralci Rudarja so tudi proti ekipi iz Naklega kar dobro igrali. V prvih 15-tih minutah so bili sicer gostje zavzetejši, njihov sred- nji napadalec je imel celo tako rekoč stoodstotno priložnost za zadetek, vendar je streljal čez vrata vratarja Dabanoviča. Na srečo pa so Velenjčani imeli v nedeljo v postavi tudi strelsko zelo dobro razpoloženega mladega Kariča, ki je dosegel dva izredna zadetka, za nameček pa v drugem polčasu zadel še stativo, v enem izmed nevarnih napadov prav tako v drugem polčasu so ga gostujoči branilci nepravilno zaustavili, vendar za mariborskega sodnika Turka to ni bila ll-metrovka. Očitno je bil pač zadovoljen z razmeroma visokim vodstvom Rudarja. Z njim pa se niso sprijaznili gostje. Njihov najnevarnejši napadalec Jerina je izkoristil lagodno igro Rudarja ob koncu in zmanjšal izid. (vos) Sport klubu V Rdeči dvorani v Velenju so pretekli teden sklenili septembra lani začeto prvo tekmovanje za »Pokal občinskih prvakov v malem nogometu«, ki ga štejejo med tri najpomembnejša organizirana tovrstna tekmovanja v republiki. Na njem je nastopilo kar štirideset ekip, najboljše štiri pa so zaigrale na sklepnem turnirju v Velenju; to so bile ŠD Mlinše iz Izlak, ekipa Slovenskih goric (Voličina), Osvežilci zraka (Litija) in Sport klub Velenje (na sliki). Med njimi so se v finalni turnir Velenjčani in Litijčani uvrstili brez izgubljene tekme. Predtek-movanje je potekalo po izločilnem sistemu, vsaka ekipa je odigrala dve tekmi, eno doma in eno na tujem, uspešnejša pa se je uvrstila v naslednje kolo. Take so finalisti odigrali šest tekem brez upoštevaje finalnega turnirja- Po žrebu sta v Rdeči dvorani Izobraževalna organizacija za izobraževat odraslih Delavska univerza Velenje je org slih, ki se ukvarja predvsem z braževalnih potreb občanov, z izobraževanja, ki ga narekuje z; in dopolnilnim usposabljanjem ustreznimi matičnimi šolami pa vanja odraslih ukvarjamo tudi z tev izobrazbe v srednjem izobr; da, da je zanje ugotovljen prim Za načrtovanje našega dela v š. nja potrebnih predhodnih orga mo vsaj okvirne podatke o izo in občanov naše občine. Na po srednjem izobraževanju ponujair poklice: 3-Ietno izobraževanje KUHAR NATAKAR VOZNIK (poklicni vozniki mot( POLJEDELEC-ŽIVINOREJEt KMETOVALKA-GOSPODINJ 4-letno izobraževanje EKONOMSKI-KOMERCIALI^ ADMINISTRATIVNI TEHNIK GRADBENI TEHNIK PROMETNI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK 1,5-letno izobraževanje (nadaljevalni programi) TRGOVINSKI POSLOVODJA GOSTINSKI POSLOVODJA Pouk bo organiziran kot izobr skem oz. večernem času, na nai cem izobraževanja kar najbolj i visna od velikosti posamezne bo možno v dogovorjenem štev pominjamo, da so cene izobra univerzi Velenje vedno med na mo, da bo tako ostalo tudi v š. Vse zainteresirane vabimo, da na deno ponudbo sporočijo svoje iz« je: DELAVSKA UNIVERZA V Prijave bomo sprejemali tudi po vsak delovni dan med 8. in 12. uri di med 15. in 18. uro. prvi pokal najprej zaigrali Osvežilci zraka in ŠD Mlinše (5:2), v drugi tekmi pa je Sport klub premagal Slovenske gorice z 8:1. V tekmi za tretje mesto so igralci ŠD Mlinše premagali Slovenske gorice s 7:4, zasluženo pa sta v finalu zaigrali Sport klub in Osvežilci zraka. Srečanje je bilo zelo zanimivo in kakovostno, Velenjčani so vodili z 2:0, pa s 3:1, vendar so gostje ob koncu zmanjšali na 3:2, pred tem so vratarja menjali z igralcem. V velenjski ekipi seje še posebej izkazal Tomažič, ki je dosegel vse tri zadetke, za nameček pa je bil s 25 zadetki tudi najboljši strelec celotnega tekmovanja, hkrati ga je posebna žirija izbrala tudi za najboljšega igralca, za najboljšega vratarja pa Žižka prav tako Sport klub. Vrstni red: 1. Sport klub, 2. Osvežilci zraka, 3. ŠD Mlinše, 4. Slovenske gorice (vos) I I I JNIVERZA VELENJE p. o. | I lizacija za izobraževanje odra- | idovoljevanjem splošnih izo- ■ irganiziranjem in izvajanjem 1 onodaja ter s funkcionalnim I elavcev in občanov. Skupaj z J e poleg osnovnega izobraže- I rganiziranjem šol za pridobi- ■ :vanju — pod pogojem seve- | no velik interes. 1991/92 in za začetek izvaja- ■ zacijskih ukrepov potrebuje- I aževalnih namerah delavcev ■ očju pridobivanja izobrazbe v ' možnost šolanja za naslednje J I I lih vozil) I TEHNIK j I I I I I evanje ob delu v popoldan- I i in v obliki, ki bo udeležen- I rezala. Višina šolnine bo od- I e skupine, poravnavati pa jo . i obrokov. Ob tem pa še pri- | :valnih storitev na Delavski ■ ižjimi v Sloveniji in računa- I 1991/92. do 31. 5. 1991 v zvezi z nave- ■ raževalne namere. Naš naslov I LENJE, Velenje, Titov trg 2. | lefonu na št: 853-576, in sicer I v ponedeljkih in sredah pa tu- | _______J Na odprtem prvenstvu Slovenije v malem nogometu, v organizaciji TVD Partizan Skale, prejšnji petek in v soboto je zaigralo 24 ekip, v finalni del pa so se uvrstile Vukosavljevič (Ljubljana), Partizan (Križevci) ter Madl in Panda (obe iz Velenja). V finalni tekmi sta zaigrali ekipi Mladi (na posnetku) in Vukosavljevič. Žal, je bilo tekme (pre)hitro konec. Velenjčani so goste presenetili z dobro igro, še bolj pa za njih z nepričakovanim hitrim zadetkom Mišetiča in to kar s precejšnje razdalje. Po tem vodstvu je igra postajala vse bolj trda, gostje vse bolj nervozni in na vsako odločitev sodnika Rankoviča so se Na tradicionalnem 29. taborniškem teku na Muti je ponovno sodelovalo lepo število udeležencev iz Velenja, tokrat največ članov tekaške sekcije Gorenje. Na krosih pionirjev in pionirk se otroci članov tekaške sekcije — Gorenja niso mogli enakovredno kosati z domačini, zato pa je bila slika med člani prav obratna. Člani tekaške sekcije Gorenje so dosegli kar lepo število kolajn 29. taborniškega teka. Na I. malem maratonu na 23 km dolgi progi je v konkurenci mladincev zmagal Jernej Švajger s časom 1:41,30. Med mlajšimi člani je bil Jože Švajger 2. (1:26,12), Milan Zupane 3. (1:27,33), Darko Fijavž 5. (1:28,19), Utrinek s Šaleške planinske poti. obregnili. Približno dve minuti pred koncem 1. polčasa so najprej nešport-no nasprotovali sodnikovi odločitvi, nato pa zapustili igrišče. Ker se niso vrnili nazaj, je Rankovič odpiskal konec srečanja. Kakorkoli že Velenjčani so zasluženo osvojili prvo mesto. Rezultati: Madl:Panda 6:2, Partizan Križevci:Vukosavljevič 0:1, za 3. mesto: Partizan Križevci:Panda 6:5, za I. mesto: Madl:Vukosavljevič 1:0. Vrstni red: 1. Madl, 2. Vukosavljevič, 3. Partizan Križevci, 4. Panda. Najboljši strelec turnirja je bil s 17 goli Stikovič (Vukosavljevič), vratar Rantaša (Križevci), igralec Pranjič (Madl). Tomaž Kolar 6. (1:35,16)... V odlični konkurenci članov do 40 let je Jože Verboten dosegel 10. mesto ( 1:37,11 ), Marjan Lipičnik 11. in Martin Lah 12. mesto. Med mlajšimi veterani je bil Hinko Jerčič 2. (1:38,57), prav tako 2. pa je bil med starejšimi veterani Uroš Lampe (1:55,58). Ekipno je Tekaška sekcija dosegla zmagi med mlajšimi in --tarejšimi člani, z 18. osvojenimi točkami pa so bili v skupni konkurenci četrti. Omeniti velja še Slavico Poznič, članico AK Velenje, ki je zmagala med ženskami na malem maratonu in si s časom 1:39,34 prislužila lep pokal. H. J. Judo — tri druga mesta Na dveh republiških prvenstvih so se izkazali tudi velenjski judoisti. V Slovenski Bistrici je Peter Baloh pri mlajših mladincih osvojil odlično drugo mesto, članice pa so nastopile v Celju kjer sta Andreja Krmel in Nataša Spegel v svojih kategorijah prav tako osvojili drugi mestu. Zlasti je uspeh pomemben za Krmelovo, ki je šele na začetku svoje kariere. Franjo Urbane Namizni tenis - Uspešno sklenjena sezona Igralci namiznoteniškega kluba Tempo so uspešno sklenili minulo tekmovalno sezono. Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje je Jure Slatinšek v konkurenci 1 14 tekmovalcev razdelil 5. do 8. mesto, z bratom Urošem pa v igri dvojic osvojil 5. mesto. Kljub končani sezoni so se v klubu odločili, da nadaljujejo z delom in s tem že pričnejo priprave na naslednje sezono, ko bodo z mlado ekipo nastopili v medobičnski ligi. A.V. V vodstvu Panda in Sport klub Prejšnji teden so sklenili pomladanski del lige v malem nogometu »Skale 91«. V skupini A vodi po osmih kolih tega dela tekmovanja Panda Butik z 12 točkami, z enakimi številom je na drugem mestu Madl in z 10 na tretjem Pizzeri-ja Cik Cak-veterani. Najboljši strelec v tej skupini je R. Hudarin, ki je dosegel 22 zadetkov. V skupini lì vodi Sport klub s 16 točkami, na drugem in tretjem pa sta Konovo Šalamon in Topolšica s po 10 točkami. Najboljši strelec je z 20 zdetki Kaligaro. Liga se bo nadaljevala 16. avgusta. Rekreacija: plavanje v letnem bazenu Rdeča dvorana vsem ljubiteljem plavanja nudi posebne ugodnosti za plavanje v letnem bazenu. Enkratni vstop bo letos veljal 50 dinarjev, posebne popuste pa pripravljajo za 10-kratni vstop, za mesečno in sezonsko vstopnico, otroci imajo pri vsem tem poseben popust, zanimiva pa je družinska vstopnica za sobote in nedelje, ki bo štiričlansko družino veljala 120 dinarjev. Komisija za licitacijo osnovnih sredstev v GIP Vegrad Velenje objavlja javno LICITACIJO osnovnih sredstev, ki bo v petek dne 31. 5. 1991 ob 10.00 uri v prostorih bivše mehanizacije GIP Vegrad, Stari trg 35, Velenje. Naziv osnovnih sredstev Izklicna cena 1. fotokopirni stroj 1.500,00 2. fotokopirni stroj 1.500,00 3. fotokopirni stroj 1.500,00 4. žaga matel 4.000,00 5. hidropak 1.000,00 6. tehtnica 100 kg 100,00 7. miza 100,00 8. klop šolska 100,00 9. klop šolska 100,00 10. fotelj 50,00 11. risalna miza 500,00 12. blagajna 1.000,00 13. stol 15 kom 100,00 14. žaga tračna 18.000,00 15. kompresor 500,00 16. dvigalo progres (brez motorja) 200,00 17. konzolno dvigalo 200,00 18. mehanična lopata + skjejper 1.000,00 19. vitel električni 200,00 20. vitel električni 200,00 21. vitel električni 500,00 22. vitel električni 400,00 Interesenti si lahko osnovna sredstva ogledajo isti dan od 8.00 do 10.00 ure na kraju licitacije. Pred licitacijo interesenti plačajo 10 % varščino. Kupec lahko izliciti-rano osnovno sredstvo dvigne po plačilu, vendar najkasneje do 4. 6. 1991 po sistemu »videno-kupljeno«. Prometni davek plača kupec Pojdimo v naravo Star pregovor pravi, da za dežjem zmeraj posije sonce, zato lahko upamo, da bo tega deževnega in nič kaj pomladanskega vremena enkrat konec. Posijalo bo toplo že skoraj poletno sonce. Stopil se bo sneg, ki se letos nikakor noče posloviti. Potem bo prišlo poletje, čas počitnic in dopustov. Takrat se prične prava planinska sezona. Oživele bodo vse steze, ki vodijo na planine. Na njihovih prostranih pašnikih bo ozelenela trava, in vrnile se bodo črede živine. Zopet bo spokojen gorski mir prijetno motilo kravje mukanje in zvončklanje njihovih zvoncev. Pokojni pisatelj in velik ljubitelj gorskega sveta Franc Šaleški Finžgar je takšno pozvanjanje rad imenoval »Planinska godba« posebej, če so zvonci pravilno izbrani. Ni pa narava prijetna in zanimiva samo v gorskem svetu. Tudi po precej nižjih gorah in obronkih je lahko hoja pravi užitek. Od posameznika pa zahteva bistveno manj vsega tistega, l^j:. je potrebno za višinski svet. Res pa je, da moramo znati vsaj malo opazovati svet okrog sebe. Če to ne obvladamo, potem bomo za marsikaj prikrajšani. Sedemnajst let bo že minilo od takrat, ko je skupina zagnanih planincev iz Velenja speljala po obrobju naše doline »Šaleško planinsko pot«. Če nam čas in zdravje dopuščata zapustimo mestno zidovje in sedenje pred televizorjem ter se podajmo po njej. Ni preveč zahtevna, čeprav ne spada med najlažje. Speljana je po gorovju, ki obkroža Šaleško dolino. Vodi nas skozi kraje in naselja katere verjetno ne bi nikdar obiskali. Spoznali bomo navade in življenje ljudi, ki tam živijo. Verjemite mi, videli in doživeli bomo marsikaj. Vendar pa kot sem že dejal, potrebno je imeti oči odprte. Pri vsem tem pa je še nekaj kar si velja zapomniti. Na takšnih poteh se zakoni narave nekoliko razlikujejo od tistih v našem vsakodnevnem okolju. Prvi pogoj je: da hodimo kar se da tiho. Nikar ne delajmo s svojim obnašanjem konkurence šojam in srakam. Tudi nam ni v ponos, če ob vsaki priliki zlivamo vase pijačo kot bi imeli gobo v želodcu. Posebej pa pozimi, da ne bo veljalo nam tisto »o oslu in dlaki«. Pravijo, da je narava nikoli do kraja prebrana knjiga. Glejmo, da se bomo na takšnih poteh iz te knjige veliko naučili. iiov ««'bomo vračali resda fi, in dostikrat tudi mokri in blatni. Toda naša notranjost bo čista in spočita. Po takšni hoji bomo precej bolje pripravljeni na vse tegobe katere nam prinaša življenje. Za konec še droben a koristen nasvet. Če imamo fotoaparat in smo vešči rokovanja z njim, ga vzemimo s sabo, in poskušajmo zabeležiti čim več lepih trenutkov. Bog ve, če se kdaj še povrnejo. Z leti pa raste njihova vrednost. M. Hrusti 29. taborniški tek na Muti Lepi uspehi naših tekačev Za prostor pod soncem »LUSKAVICA - smo bolnih ali ne«? Vprašanje je bilo že neštetokrat postavljeno. Res je, videti smo zdravi, a to je le zunanjost, naših stisk in težav, ljudje površinskih pogledov sploh ne opazijo. Ne opazijo osamljenosti, imenovane izoliranosti, ki je čutimo, čeprav morda le v sebi, pod njihovimi včasih zgražajoči-mi se očmi. Sama sem bolnik — luskavičar že od rane mladosti. Že kot otrok sem se počutila odrinjeno od svojih sovrstnikov, še težje pa je bilo v času pubertete. Dolga leta sem se mučila z raznimi vprašanji, na katera sem le z muko, s pomočjo zdravnikov in ostalih sotrpinov našla odgovore ter se končno sprijaznila z dejstvom, da sem luskavičar. Med vsem tem časom pa sem se vztrajno zdravila, bila dosti v bolnicah, zdravilišču. Ali se sploh kdo vpraša, koliko volje in vztrajnosti je potrebno za zdravljenje luskavice. Na tisoče nas je, ki smo potrebni pomoči, zdravljenja. Vse te možnosti ki so nam pred leti bile dane, nam hočejo sedaj odvzeti. To ni pravično, niti humano, kajti nam je že itak odvzeta največja dobrina ki je dana in pripada vsakemu človeku — to je zdravje. In če nam je to odvzeto, ne jemljite in ne kratite nam tistega, kar nam pomaga lajšati bolezni. In še to: Ali ni mogoča smotrnejša razdelitev obstoječih sredstev? Ali res rabimo toliko denarja za vojsko, pa čeprav slovensko in policijo? Gospodje, ki odločate o tem, ali se zavedate, da se moč in humanost družbe meri ravno po tem, kako zna poskrbeti za najbolj močne, kajti za vstop v Europo je tudi to merilo!« SLAVICA ZALOŽNIK član DRUŠTVA PSORIATIKOV SLOVENIJE Učitelji tepejo otroke Oglašam se v zvezi z obrekovanjem, napadi in oporekanjem sposobnosti vzgojnega dela gosp. učitelja Rudija Olupa, podružnične šole v Ravnah pri Šoštanju. Začnem s prispodobo, ki se meni zdi umestna za začetek tega pisanja in pojasnjevanja glede na sestavke v Našem času. Vzemimo primer: »živiš z ženo, katero imaš zelo rad. Nenadoma umre. Kot moški ženo še potrebuješ, vendar vsako, katero spoznaš, preizkušaš in primerjaš s svojo prejšnjo soprogo. Igoto-viš, da so dobre, sposobne, poštene in delovne, a nobena ni takšna, kot je bila prejšnja soproga, ki mi je vseskozi v mislih.« Podobno se godi tudi gosp. učitelju. Ni prejšnji gosp. učitelj kriv, da so ga imeli radi, ga spoštovali in mu zaupali. Isto ni kriv novi učitelj, gosp. Olup, da ga niso sprejeli za svojega. Zakaj? Gosp. učitelj Olup je prišel v vas od drugod, ni pomembno od kod, pomembno pa je, da tedaj ni bil domačin. Prišlek pa se mora dokazati, pokazati in se vsaj enkrat več boriti, da doseže vsaj isti uspeh kot domačin. Gosp. Olup je nekaj iz svojih izkušenj po šolanju, preučevanju, došola-nju in dopolnjevanju spoznal, da ni zadosti, da se drži učnega programa, pač pa še tako dober program se da dopolniti s srcem, ljubeznijo, znanjem, voljo in spoznanjem, da so programi delani v inštitucijah, katere ponavadi nimajo življenjskega stika s pravim stanjem na terenu. V podružničnih šolah se programi težko izvajajo tako, kakor so napisani, kar pa je velikokrat krivda samih prebivalcev, ker hočejo imeti v istem času učence in kmete. Zaradi tega so nastali problemi okoli gosp. Olupa, ker je s svojim načinom pristopa delu in uresničevanju tedanjih šolskih programov posegel v deset do dvajsetletno navado prebivalcev. Ne smemo pa pozabiti, da se je do prihoda gosp. Olupa, izvajal pouk tako, kakor so ga predpisali republiški in občinski organi, če pa že ni šlo, je moral učitelj stvari improvizirati. Pomembno pa je, da so ljudje tedaj živeli v takšnem sistemu, kije bil in jih nobeden ne obsoja, kakor tudi ne prebivalcev in staršev otrok. Ob prihodu gosp. Olupa se stvari sicer spremenijo. On pride iz drugega vzgojnega področja in z nekimi drugimi izkušnjami, širšimi pogledi in cilji na kompletno življenje in dogajanje v teda- nji druìbi in se takoj vključi v krajevno in kulturno skupnost Raven s konkretnimi predlogi in spremembami. Napredek je viden. Ne glede na vse prejšnje pisanje lahko povem kaj je doprinesel, za kaj se je trudil in kljub nekaterim nasprotnikom ni obupal. Vse svoje intelektualne in fizične moči, kakor iste moči svoje soproge je založil in podredil, ne samo svojemu poklicu učitelja, kar je sicer bolj viden del njegovega udejstvovanja. Ne smemo pozabiti ta drugi del, ki je produkt samo njegove volje, vztrajnosti, ljubezni, trdnosti in pokončnosti do tega, da je človek učitelj in prvi povojni reformator v Ravnah, v predmestju industrije. Največja napaka ljudi, kateri pišejo po časopisih o napakah gosp. Olupa je dejansko pri gosp. Olupu. Zakaj? Sam in vaš-čani Raven vedo, kdaj je prišel v Ravne. Tedaj je bil obnovitelj vsega, za kar pa je bil trn v petah nekaterih vaščanov. Po mnenju slovenske in velenjske vlade so podružnične šole tiste, katere zbirajo večji procent učencev potnikov, ki morajo dolgo potovati, s tem pa jim je potrebno zagotoviti nekakšen manjši minimum učnega programa republike Slovenije. Gosp. Olup je videl, vedel in spoznal, da veliko talentov izhaja prav iz vaških družin, da so kmečki otroci precej nadarjeni, vendar od staršev precej ovirani. To je gosp. Olup hotel spremeniti. Učence je večkrat zadržal še z dodatnimi urami, da jim je razložil nerazumljivo snov. Te ure ni dobil plačane. Me ne zanimajo politične, verske ali nacionalne strasti v izpovedi po časopisu, čeprav so podpisane z iniciali in obtožujoče. V Ravnah živi, ne vem koliko vaščanov, po časopisu pa se oglaša par ljudi, ki so sposobni v današnji demokraciji z gotovostjo živeti v prepričanju, da lahko uničijo s svojim pisanjem življenjsko delo enega učitelja. Kje ste drugi vaščani Raven? Od vseh podružničnih šol v velenjski občini je učni uspeh šole v Ravnah eden izmed najboljših in da ne bodo našteti samo negativni nosilci znanja iz te šole, bi bilo dobro, da bi se oglasili tudi drugi in povedali, koliko znanja so dobili v tej šoli in koliko jim je to pomagalo pri nadaljnjem učenju in razumevanju učenja na višjih šolah. Glede na izjave določenih ljudi o pretepanju otrok mislim, da sicer niso lažne, vendar so pristranske in to zaradi tega, ker starši poznajo samo izjavo otroka, ne pa celotno resnico. Danes imamo v vseh šolah zagotovilo mladih, perspektivnih pedagogov, da oni niso zmožni otroku nuditi več kot 30—40 % znanja, vzgoje in oblikovanja osebnosti. Vsi ostali procenti do 100 pa ostanejo na starših in na ulici. Zato imamo danes v naši družbi to, da so nam že osnovnošolci člani band, katera bo danes ali jutri napadla tudi vas. Zato, gosp. Olup, nisi učil nobenega mojega otroka, a brez premislekov bi jih tebi dal v uk in se ne bi bal, da bi postali člani band. Ali veste, kje je problem? Ja, v tem, da so učenci in učitelji začeli pogovor na isti ravni — demokratizacija odnosov. Zato, vsi starši, vzemite si čas, da svojega otroka kontrolirate, preizkušate, zaslišujete, opazujete, mu zaupate in ga preverjate. Če pa vam vse te metode odpovedo, oziroma ne prenesejo plodov, mi odkrito povejte? Kaj vam preostane? Včasih tudi trda pest. Otroci so danes zrasli v izobilju. Imajo vse: široke poglede, nazore, informacije in so s svojimi možgani, ki niso obremenjeni s problemi preživetja in eksistence sposobni, mene in vse vas prenesti okoli. To ni problem, da te prenese okoli otrok. Problem je v tem, da prenese okoli tudi samega sebe — mene samo za danes, sebe pa za večno. Draga generacija, vsi starejši, mlajši in otroci, spomnimo se časov, ko je bil učitelj najbolj spoštovana osebnost v razredu. Danes pa ni učitelj vreden nič. Pri novi demosovi vladi je nacionalna strast prišla na oblast. Mi pa smo pozabili, da bi se morali tudi nekateri današnji župniki zahvaliti učiteljem za njihov dosežen življenjski cilj. Če govorimo o uspešnem ali neuspešnem delu tega ali onega učitelja, učitelj ni elektrikar, zidar, keramičar, da bi rezultat svojega dela lahko pokasiral, ko dobi mesečni osebni dohodek, pač pa pravi produkti njegovega dela so vidni tedaj, ko učenec konča neko stopnjo študija. S tem nočem povedati to, da niti en človek, ni prišel daleč, če ni imel dobrega štarta, če si ni že v začetku pridobil potrebne delo vne in učne navade. Ja, kje je štart? Zidar zida hišo, bistvo mu je temelj hiše. Če temelj ne velja, se hiša kmalu zruši. Samo tu je stična točka učitelja in zidarja. Ko smo bili prebivalci naše dežele poklicani in od tedanje najbolj močne koalicije, enostransko informirani, smo se odločili zanje, ker so najbolj demokratični in s tem tudi najbolj pravični, smo jih izvolili. Danes se sprašujemo, kaj smo dobili? Spoznali smo, da so obljube eno, realnost pa drugo. Žal, učitelji niso mogli obljubiti nič več kakor to, da bodo ravnali po lastni vesti in prepričanju. Nikoli niso mogli biti izvoljeni, priljubljeni in spoštovani. Ostali so v manjšini, so pa na razpotju, kjer so včasih stale kapelice in križi, da so se ljudje pri njih pomolili, oddahnili in spočili. A učitelji so zato, da se lahko pljuva po njih. V splošni evforiji strasti vsak človek, ko ne more pljuniti do Ljubljane, si izbere najbližnjega krivca. boter učenca IZJAVA Podpisani SLAVKO FILIP-ČIČ, stanujoč Ravne 42/a, Šoštanj, izjavljam, da nisem avtor članka »Učitelji tepejo otroke«, ki je izšel v Našem času dne 18. 4. 91 ter je bil podpisan s kraticama S. F. Ravne, 25. 4. 91 Slavko Filipčič Učitelji tepejo otroke Zaradi tragičnega dogodka (smrt) v ožjem sorodstvu sem NČ uspel prelistati šele v nedeljo popoldan. Zato nekaj odmevov in moj komentar: a veš, da si že spet v časopisu; razkrinkaj sivo eminenco; veste, kdo se skriva v ozadju: 10 proti 720 je 1,4% (ostane ti 98,6 %); a dobivaš provizijo od naklade NČ; veš, demokracija je tudi v pljuvanju, metanju jajc in paradižnikov; si že odkril, kdo je S. F.; zakaj pa nisi dal prispevka za nove zvonove v Ravnah; napad je najboljša obramba; s poleni bi lahko ogreval šolo brezplačno; iz muhe delajo slona; lahko je biti upokojeni general; urednik bi moral zadevo prekiniti; daj zadevo advokatu in na sodišče; papir vse prenese; naj piše soavtor o svojih vzgojnih metodah; vsak naj pomete pred svojim pragom (nekateri bodo zelo zaposleni); nekoga moti tvoj novi avto, hiša . . .; če med 80 interesentov razdeliš 30 telefonov, dobiš 50 nasprotnikov; daj mu nzd (I), če nima naloge; vsake oči imajo svojega malarja; vsi jo poznamo iz šole in avtobusa; po 15. letih vse prav pride; če bi se bojevali politiki, ne bi bilo vojn; zakaj si že dobil bronasto in srebrno odlikovanje OF; otrokom vse pustite, poglejte mladino; represija vzgaja sužnje; mojega pa kar dajte, če bo nagajal; takrat ga je ugriznil sosedov pes, je dal lastnika v časopis; o istem dogodku je vedno več resnic, odvisno od zornega kota; ko bosta imela svoje otroke, bosta drugače mislila; vse je v dialektičnem odnosu; nespo-štovanje dogovorjenih norm vodi v anarhijo; nisi jih naučil uporabo ednine; kdaj si imel v 3., 4. razredu 7 — 8 let starega učenca; česar ni bilo v procesu, ne more biti v rezultatu; izobraženi ljudje so lahko tudi nevzgojeni; poznam primer, ko je po OŠ s prilagojenim programom končal fakulteto; naučil si jih dobrega pisnega izražanja; vključi jih kot zunanje sodelavce; povabi jih na odprte učne ure ali dneve; naredi analizo uspešnosti za 20 let in objavi rezultate; objavi kriterij za ocenjevanje znanja; v dolgoletnem delu v KS si dobil trdo kožo; kdor dela, tudi greši; odkupi objekt in odpri privatno šolo; na šolo Ravne imamo lepe spomine, dobili smo dobre osnove; kvantiteta ni nobena garancija za kvaliteto; v proračunu je več denarja za vojsko in policijo kot pa za šolstvo; ni vse zlato, kar se sveti. Moje razmišljanje: Ker mi manjka do 63. leta starosti (predlog novega pokoj, zakona) še nekaj let, moram čuvati energijo za bolj produktivne naložbe. Seveda mislim, da je najboljša naložba v znanje, ki nam odpira drugačne horizonte. Da imajo permisivni postopki absolutno prednost pred vsemi ostalimi metodami, mi ni treba ponovno poudarjati. Obstajajo pa tudi alternativni predlogi. Le združeni napori vseh vzgojnih činite-Ijev lahko . pripeljejo do take vzgojne kvalitete, kakršno si želimo. Ker pa je šola kot institucija in obstoječa struktura šolstva zelo odporna na spremembe, bo potrebno razviti nove in neodvisne organizacijske vzorce, ki bodo samostojni v finančnih zadevah, v izboru osebja, v določanju velikosti razredov, v določanju lastnih ciljev in učnih načrtov, v uporabi zunanjih testov znanja. Taka avtonomija bi omogočila preverjanje poklicnih vzgojiteljev, ki morajo biti strokovnjaki na področju razvoja otrok. Igra in druge aktivnosti niso le zabava, temveč spodbujajo mišljenje. Otroci nas lahko veliko naučijo. Pot poučevanja je zapletena. Spremljajo nas vprašanja o spremembah, ciljih, načinih, tveganjih, odporih, spirali procesov, vzgoji staršev, potencialnih možnostih in pogojih itd. Čas zahteva od ljudi vedno več miselne samostojnosti in ustvarjalne iznajdljivosti za obvladovanje procesov in odnosov med ljudmi. Ni lahko biti učitelj, če nekdo k resničnemu dogodku doda za dekoracijo podtikanje, žalitev, izzivanje, napad na osebno integriteto brez roka trajanja, grožnje. Če manipulacije spretnega sekundanta začinimo še z metafiziko, dobimo scenarij z razdeljenimi vlogami. Zaradi profesionalnih, etičnih in pedagoških razlogov se distanciram od posledic tendencioznega pisanja in odklanjam vlogo v tej igri. RUDIOLUP PRIPIS: 1) Starejša sestra (A.Z.) od A. S. je obiskovala OŠ Ravne v letih 73 — 77. Bila je uspešna, brez konfliktov, sodelovanje s starši dobro. 2) K. F. je sin 6-članske družine. OŠ Ravne je obiskoval od 72 — 76, njegova starejša sestra K. I. od 71—75, njegova mlajša brata K. S. od 74-78 in K. J. od 77 — 81. Vsi so bili uspešni, sodelovanje s starši, dobro. Nobenih predlogov za kategorizacijo pd (4) učenca (I. lapsus) starega 10 let (pisec trdi 7 — 8 let;, 2 lapsus) in iz tega izpeljana trditev pisca o grobi kršitvi pedagoške morale ter nerealno ocenjevanje možnosti otrok — posebna šola (3. lapsus) ... To je nekaj primerov podtikanja, žalitve, laži in revan-šizma. 3) Dodajam, da glavni sodnik in spodbujevalec te igre ni nikoli imel otrok na šoli Ravne. Rudi Olup Pripis uredništva: Nikakor ne odobravamo klofut, ki padajo v razredih, vendar pa postaja očitno, da se v primeru učitelja Rudija Olupa lomijo predvsem neki drugi spori ali nesporazumi, in to tendenciozno, preko pleč ravenskih šolarjev. Zato to polemiko zaključujemo. Raziskovalni nalogi o zdravstvenem stanju prebivalstva na rob Predstavljena nam je bila raziskovalna naloga o zdravstvenem stanju prebivalstva občine Velenje v primerjavi z občino Celje, Trbovlje, Mozirje, Šmarje pri Jelšah, z regijo Ravne na Koroškem ter prebivalstvom Slovenije. V poprečju je obolevnost našega prebivalstva takoj za Celjem in celo pred Trbovljami in za več kot tretjino pred republiškim poprečjem. Zato se nam v poglavju »Povzetek ugotovitev in predlogi za nadaljnje delo za ukrepanje« zdi nesprejemljiva vsebina 17. točke, ki pravi, da raziskovalci niso našli statistično signifikan-tnih vzročno posledičnih zvez med izmerjenimi vrednostmi atmosferskih kontaminantov v ekoloških razmerah komunalne atmosfere v občini Velenje ter obolevnostjo prebivalstva. Naloga je zajela obdobje do leta 1987, ko so se meritve škodljivih primesi v zraku (SO; in dim) opravljale le v samem mestu Velenje. Pošteno bi bilo, da bi ta točka vsebovala vsaj to obrazložitev. Takratno kontaminiranost ozračja dajo slutiti sedanje meritve, ki so lahko kvečjemu nižje od preteklega stanja, saj je TEŠ v tem času prenehala kuriti tuj premog, pa tudi količine pokurjenega premoga so se od takrat znatno zmanjšale. Zdajšnja vsebina te 17. točke je lahko samo domneva zaradi neizmerjenega stanja v tistem času. Čas bi že bil, da se izognemo manipulacijam z meritvami: če meritev ni, tudi onesnaženja oz. strupov ni. Naša sre- ča v nesreči je, da je stanje katastrofalno tudi na rastlinah, kar se ne da skriti. Ob zastrašujočih številkah odstopanj obolenja našega prebivalstva v primerjanju z republiškim poprečjem (čeprav so v njem tudi vsa industrijska mesta) je ta naloga potrdila pravilnost analize zdravstvenega stanja, ki jo je pred leti opravil dr. Reber-nik, čeprav je doživela ničkoliko neopravičljivih kritik. Prav tako še vedno javnosti ni znano resnično število neoplaz-matičnih obolenj v letu 1987, ki je sprožilo številne polemike in je bila zanikana številka 34 kot pomota v letnem poročilu. Dr. Druškovičeva je kot recenzentka naloge na predstavitvi omenjala svoj podatek 4,4 obolenja na 1000 šolskih otrok in mladine, katerih je v občini Velenje 7300. To nam potrjuje vrednost 34, ali pa so biio tudi Druškovičevi posredovani napačni podatki? V nalogi je še en podatek, ki bi moral v zdravstvenih organizacijah in službah sprožiti alarm: rak se je kot vzrok smrti povzpel na drugo mesto takoj za boleznimi obtočil. Še 1970. leta so časopisi pripisovali raku 4. mesto kot vzroku smrtnosti. V teh letih se zdravstveno varstvo ni toliko zboljšalo, da bi druga obolenja potisnilo na 3. in 4. mesto in bi zato rak pristal na drugem mestu, ampak domnevamo, da so se ekološki pogoji tako zelo poslabšali: zrak, voda in zemlja vsebujejo čedalje več karcinogenih snovi. Argument za pravilnost te domneve: rak je edina bolezen, kjer je v šmarški in mozirski občini po pogostosti pred ostalimi občinami. Tam je kmetijsko področje, ki v obdelovanju zemlje uporablja veliko karcinogenih snovi v pesticidih, herbicidih in umetnih gnojilih, ne le v hrani (to uživamo vsi) temveč zaradi premajhne zaščite pri njihovi uporabi in delu z njimi. V sedanjem prizadevanju za znižanje stroškov zdravljenja slovenskega prebivalstva naj bo tudi s strani zdravstva prizadevanje za zmanjšanje ekološkega onesnaževanja v Sloveniji, ki je gotovo eden poglavitnih vzrokov za obolenja ljudi. Če bi zmanjšali ekološko onesnaženje, bi se zagotovo znatno zmanjšali tudi stroški zdravljenja (rak je zelo draga bolezen). Tu se skriva zdravstvena preventiva. Tako pa smo celo na javni tribuni v Velenju z gospo ministrico Bohovo slišali iz zdravniških ust trditev, da velenjsko prebivalstvo ne odstopa po obolevnosti od republiškega povprečja. Taka neresnica zagotovo ni v prid prizadevanjem prepričati Slovenijo o potrebnosti čistilnih naprav v naši TEŠ. Za Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Šavor Zaradi ene ob delo petnajst delavk V časopisu »Naš čas« št. 2 z dne 17. januarja 1991 je bil objavljen na zadnji strani članek z naslovom »Zaradi ene ob delo petnajst delavk«. V članku je bilo navedeno, da bo pri obrtniku oz. zakoncema Rednak v Florjanu pri Šoštanju izgubilo delo petnajst delavk tudi po »krivdi družbenega pravobranilca samoupravljanja«. Ker ima vsak novinar pravico in dolžnost preverjati dobljene informacije in raziskovati dejstva, dogodke in pojave, o katerih poroča, vam v prilogi dostavljam vlogo samostojnih obrtnikov Mire in Mirana Rednak od 4. 1. 1991, na podlagi katere sta imenovana pri Občinskem sekretariatu za ekonomske zadeve prosila za izdajo dovoljenja za prenehanje obratovalnice z dnem 31.1. 1991. Iz vloge in tudi odločbe pristojnega sekretariata od 8. 1. 1991, št. 313-108/88-03 pa povsem jasno izhaja, da sta obrtnika obrtno dejavnost izdelovanja predmetov iz usnja, volne in tekstila, ki sta jo opravljala od 1. 11. 1978 odjavila tako, da sta kot edini razlog za odjavo navedla »zmanjšanje obsega dela«. Družbeni pravobranilec občin Mozirje in Velenje Edvard Centrih, dipl. pravnik ESO sodeluje s TEŠ Pred časom ste v vašem glasilu objavili kratko pravokativno vest, da naša firma ESO ne sodeluje pri ponujanju sistema odžvepljevanja dimnih plinov v TE Šoštanj. Radi bi vam podali nekatera dejstva, ki jih niste mogli vedeti, v upanju, da boste z objavo le-teh popravili škodo, ki nam jo takšno enostransko pisanje povzroča. Ta dejstva so: — Projekt odžvepljevnaja dimnih plinov na bloku 4 v TE Šoštanj je investicija, pri kateri je tehnologija zna- na in preizkušena. Na žalost nobena jugoslovanska firma v preteklosti ni imela možnosti zgraditi svojega referenčnega objekta, zaradi tega so vse te firme primorane iskati tujega partnerja, ter se z njim povezovati v konzorcij. — Pri investiciji v TEŠ je trenutno bolj pomemben finančni inženiring, saj je investitor zahteval od ponudnikov, ki so prestali prvi krog preverjanja, 100% kreditiranje. — ESO Velenje se od samega začetka aktivnosti oz. priprav na ponujanje izvedbe del ni slepil, da bi lahko bila njegova ponudba sprejeta, kljub temu, da nam je tehnologija čiščenja dimnih plinov poznana. — V ESO smo sešteli vse prednosti, ki jih imamo pred drugimi manjšimi ponudniki ter jih v pajcetu združili v konzorcij, v katerem nastopamo skupaj z znano tujo firmo, ki je lastnik tehnologije ter s slovensko firmo, ki bo nosilec posla ter bo vodila finančni inženiring. — Glede na to, da projekt ekološke sanacije sestavlja več projektov, smo se v ESO odločili, da bomo pri pridobitvi posla na bloku 4 aktivno sodelovali v konzorciju, pri ostalih poslih (odžvepljevanje na bloku 1 in bloku 2, transport produktov odžvepljevanja) pa bomo nastopali samostojno. — Projekt odžvepljevanja dimnih plinov v TEŠ je izredno pomemben, saj bodo podjetja, ki bodo v tem poslu sodelovala pridobila zelo kvalitetni referenčni objekt in bodo lahko kasneje sodelovala pri podobnih delih v ostalih jugoslovanskih termoelektrarnah. Poleg navedenih dejstev bi rad omenil še dodatna prizadevanja ESO na področju razvoja ekoloških programov. Trenutno so v komercialni obdelavi projekti čiščenja odpadnih vod, čiščenja dimnih plinov na manjših termoenergetskih postrojenjih, zmanjševanja vsebnosti NOx pri dimnih plinih v plinskih toplarnah, transport praškastih materialov z zaprtimi trakovi, celovito reševanje predelave komunalnih odpadkov. Pri vseh teh programih pa imamo na žalost samo eno veliko težavo. Slovenski trg, poleg tega, da je premajhen, nima niti dovolj investicijskega denarja, niti dovolj ekološke zavesti. Služba za stike z javnostjo Nisem za letošnji zaključni izpit Štirideset let sem učiteljeval in aktivno sodeloval na nešteto maturah. Vem, da so se zanje pripravljali učenci od prvega razreda srednje šole dalje. Tudi danes menim, da je matura potrebna, saj prisili vsakega mladega človeka, da ponovi snov vseh štirih let. Tako je pripravljen na hude preizkušnje, ki ga čakajo v nadaljnjem šolanju. Se posebno je navedeno pomembno, ker ni bil redek očitek univerze, da prihajajo učenci srednjih šol s pomanjkljivim osnovnim znanjem iz določene predmetne skupine. Škoda, da smo maturo v tako imenovanem usmerjenem izobraževanju opustili. Vemo, daje strokovni svet SRS 11. I. 1987 sprejel sklep o uvedbi zaključnih izpitov v srednjih šolah. Ostalo je le pri tem, a Zakona o tem, pred vpisom v srednje šole in po njem, ni bilo, in v tem je jabolko spora. Toda ni samo to. V srednjih šolah nismo poenotili učbenikov za različne predmete. Nismo pravočasno obvesti-ji z enotnim programi vseh srednjih šol v Sloveniji za zaključne izpite. Skratka — nismo opravili vsega tistega dela, ki bi olajšalo in tako omogočilo potek zaključnih izpitov v vsej Sloveniji. Seveda bi skladno s tem moral potekati pouk enotno v vseh srednjih šolah vsaj za zaključne predmete.. Sploh pa ne vem, zakaj zaključni izpiti ne bi bili — matura. Že tu sta dva pojma, ki mešata glave mladim. Sedaj je druga polovica maja. Učenci, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, morajo računati z diferencialnimi in sprejemnimi izpiti na višjih in visokih šolah. Tri leta doslej smo spoštljivo molčali o zaključnih izpitih ... Sedaj pa ob toliki zmešnjavi, ko stvari dozorevajo in jih je treba izvesti, temperatura tudi med četrtošolci narašča. Verjetno je bitka s časom glede zaključnih izpitov zamujena. Zato bi morali po tehtnem preudarku odložiti zaključne izpite. Sklep o opravljanju zaključnih izpitov, ki bi lahko bili tudi matura! pa bi pripravljali takoj v začetku naslednjega šolskega leta! Na področju srednjih šol je treba ustvariti red. Potrebno je poenotiti učno snov in kot že nekoč, določiti minimalno in maksimalno snov predmetnikov Če bomo resnično želeli prisluhniti želji Univerze, bomo morali tudi pri maturi upoštevati zlasti zahtevo, da učenci obvladujejo osnovna znanja iz določenega predmeta, kar jim je potrebno za uspešen študij v višji in visoki šoli. Pa še termin matura. Matura je zrelosten izpit, ki učencu potrjuje, da je uspešno obvladal znanja srednje šole. Matura je odskočna deska za vse nadaljnje šolanje. Zakaj potem uvajamo še zaključni izpit. Kaj je potem zaključni izpit? Vse kaže, da bomo kljub mnenju nekaterih strokovnjakov na šolskem področju letos le odpravili zaključni izpit. Zakaj? Iz čisto enostavnega razloga, ker niti učenci in niti učitelji nanj niso dovolj pripravljeni! Verjetno pa ob tem ne gre zgolj za formalizem. Torej — odmaknimo za letos ta voz zmešnjav! _viš Vinko Šmajs, Velenje. Efenkova 29 16. 5. 1991 KAJ SVETUJE MODRI JANEZ? S Zakon o varstvu okolja Na seji predsedstva ZELENIH SLOVENIJE smo 15. 5. 1991 le dočakali trenutek, ko je minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek oznanil, da je Zakon o varstvu okolja pripravljen do stopnje, ko bo le-ta dan v proceduro sprejemanja. Kakšen je potek sprejemanja zakona najbrž povprečnega državljana ne zanima. Prepričani pa smo, da je v Šaleški dolini nadpovprečno število ljudi, ki jih varstvo okolja bolj živo zanima, kot kaj drugega, saj smo s to razsežnostjo vsakdanjosti bolj obremenjeni, kot drugje. Od obvarovanja okolja je naša prihodnost bolj odvisna, kot od marsikaterega drugega segmenta življenja, zato smo prepričani, da bo veliko takšnih, ki bodo ta težko pričakovani zakon pogosteje brali, kot je to za zakone normalno. ZELENI VELENJA bomo na našem območju skušali zbrati na ta zakon čimveč pripomb, zato bomo poleg te predstavitve organizirali tudi javno tribuno. Pred tem pa se nam zdi nujno potrebno, da javnost seznanimo z nekaterimi bistvenimi izvlečki iz osnutka tega zakona. Obstoječa zakonodaja je na tem področju zdaj razdrobljena, a se bo kljub temu gotovo našlo nekaj takšnih, ki bodo prepričevali ljudstvo, da je sprejem krovnega zakona o varstvu okolja zamuda časa, kajti upoštevanje obstoječe zakonodaje, da bi že samo po sebi preprečilo degradacijo okolja, s katero se soočamo. Da ne bi na tem mestu resnično zapravljali prostora, bom nemoč obstoječe zakonodaje ilustriral z mislijo ministra za varstvo okolja, ki pravi, da so posamezni podzakonski akti korektni, da pa gre v celoti gledano ne za zakonodajo o varstvu okolja, ampak za sisovske zakone, ki se preprosto »ne izidejo«, iz njih pa izhaja veriženje podzakonskih aktov, ki probleme, ki se jim skušajo izogniti, prenašajo na »nižje akte«. Nahajamo se v problematičnem času, ki ne bo naklonjen tako »obrobnim« zadevam, kot je varstvo okolja, zato se bomo ZELENI v vladni koaliciji zavzemali, da bo sprejemanje krovnega zakona teklo po normalni poti in bomo v teh težkih časih vgradili varovalko, pred pretečo nevarnostjo skušnjav uvoza umazanih tehnologij, ki'bodo zaradi težke ekonomske situacije silile k nam. Zato pozivamo vse zainteresirane, da sledijo tej predstavitvi in nam morebiti pošljejo svoje sugestije še pred javno tribuno na naslov ZELENI VELENJA, p.p. 174, Velenje. Mi bomo v zbirniku pravočasno posredovali vse pripombe pripravljalcem, v kolikor pa bo do tega časa osnutek zakona že v proceduri, bomo pripombe vložili preko svojega poslanca v republiški skupščini, Vaneta Gošnika. Zaradi pomembnosti tega zakona pozivamo tudi tiste, ki jim ZELENI kot stranka nismo ravno pri srcu, da se prav tako vključijo v »javno razpravo« z enim samim ciljem: sprejeti moramo čimbolj popoln zakon. OSNOVNI POJMI, KI SE POJAVLJAJO V ZAKONU Zakon zaradi poenotenja pojmov na tem področju, zakon uvaja normiranje pojmov, kar je važno ne le zanj, ampak za ves zakonski paket, ki bo izšel iz krovnega zakona o varstvu okolja. Glavni pojmi v zakonu so: OKOLJE je sestav naravnih združb, krajine in naravnih dobrin. NARAVNO ZDRUŽBO sestavljajo naravne prvine in njihovi medsebojni odnosi. NARAVNE PRVINE so tla, voda. zrak, klima, živalski in rastlinski svet ter človek. NARAVNE DOBRINE so naravno javno dobro, naravni viri in vrednote okolja. NARAVNO JAVNO DOBRO so deli okolja, katerih uporaba je glede na njihov namen pod enakimi pogoji omogočen vsem. NARAVNI VIRI so ekonomsko izkoristljive naravne prvine. VREDNOTE OKOLJA so redki in najznačilnejši deli narave in kulturne krajine ter naravna dediščina. ZAŠČITA OKOLJA pomeni poseben režim (način in stopnjo) ali status, predpisan z načeli zakona o varstvu okolja. POSEG V OKOLJE je vsako trajno ali začasno dejanje ali opustitev ravnanja, ki ima negativne posledice za okolje, zlasti pa: — izgradnja, sprememba, obratovanje, opustitev in odstranitev objektov in naprav, — pridobivanje, proizvodnja, skladiščenje, promet in uporaba surovin, polizdelkov, izdelkov in energije, — predelava odpadkov in pridobivanje energije iz odpadkov, — emisije v vodo, zrak ali tla ter odlaganje in kopičenje odpadkov, — prevoz in ravnanje z nevarnimi snovmi, — druge dejavnosti ali posegi, ki predstavljajo tveganje in nevarnost za okolje. EMISIJA je količina oziroma koncentracija snovi in drugih pojavov na mestu njihovega izvora, ki vplivajo na okolje. IMISIJA je koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju, kot posledica emisij. ODPADEK je vsaka snov v tekočem, plinastem in trdnem stanju, ki je za proizvajalca ali posestnika nepotrebna, moteča ali škodljiva in jo je zaradi interesov varstva okolja ali drugega javnega interesa potrebno obdelati, predelati ali odložiti na predpisan način. DOPUSTNO TVEGANJE za okolje je verjetnost, da bo nek dogodek imel posredni ali neposredni škodljiv učinek za okolje ali življenje ali zdravje ljudi, ki je v mejah dopustnosti. NEVARNOST ZA OKOLJE je tveganje, ki ni več sprejemljivo glede na visoko stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ali obsega možne škode. DOPUSTNA OBREMENITEV okolja so škodljivi učinki posegov v okolje, ki zmanjšujejo re-generacijsko sposobnost okolja, možnost njegove rabe in izkoriščanje v mejah dopustnosti. PREKOMERNA OBREMENITEV okolja je tista, ki presega dopustno obremenitev ali ki presega okvire dovoljenih posegov v okolje. KRITIČNA OBREMENITEV je spredpismo določena obremenitev, ki je osnova za uveljavljanje izrednih ukrepov. POŠKODBA OKOLJA je posle dica obremenitve okolja, ki presega njegove regeneracijske sposobnosti, ki presega okvire dovoljenih posegov v okolje in ki predstavlja degradacijo ali uničenje okolja ali njegovega dela. NEZGODA je izredni dogodek ali niz dogodkov, ki so nastali kot posledica nekontroliranih emisij oziroma vplivov na okolje ter imajo za posledico ogrožanje življenja ali zdravja večjega števila ljudi, uničenja, poškodb ali kritično obremenjenost naravnega okolja ali zlorabo naravnih virov. ONESNAŽENJE je vsak poseg v okolje, ki ima za posledico tveganje za okolje, obremenitev okolja, nevarnost za okolje, poškodbo okolja ali nezgodo. ONESNAŽEVALEC je pravna ali fizična oseba, torej vsakdo, ki onesnažuje okolje. MONITORING so sistematične meritve specifičnih parametrov medijev oziroma sestavin okolja na izbranih mestih in postopki kontrole, ki so namenjeni odkrivanju sprememb v okolju. Vem, da je to pusto branje, a vsi, ki smo kdajkoli pisali ali vsaj govorili o varstvu okolja, smo zagotovo uporabljali nekaj od teh izrazov. Včasih smo z isto besedo ali sintagmo govorili o različnih ZDRAVSTVENI ZAVOD VELENJE objavlja na podlagi sklepa sveta JAVNO DRAŽBO 1. za prodajo garsonjere v izmeri 28,11 m2 na Kidričevi 17/11./25 Velenje. Izklicna cena na dan objave je 473.510,10 din. Javna dražba bo 27. 5. 1991 ob 10. uri v Velenju, Kidričeva 17. 2. za prodajo garsonjere v izmeri 26,96 m2 v Rečici ob Savinji št. 107 a,:/8. Izklicna cena na dan objave je 363.596,00 din. Javna dražba bo 28. 5. 1991 ob 10. uri v Rečici ob Savinji št. 107 a. Ponudniki morajo pred pri-četkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 52800-603-46124 Zdravstveni zavod Velenje pri SDK Velenje. Vse stroške v zvezi s pogodbo in vpisom v zemljiško knjigo nosi kupec. Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili v 8. dneh po dražbi, kupnino bo treba plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. stvareh. V zakonu različna tolmačenja iste besede niso dopustna, zato mora ta to urediti. Hkrati je to priložnost, da iz zakona potegnemo pomen teh izrazov tudi v vsakodnevno rabo in tako povečamo stopnjo razumevanja tudi različno mislečih ljudi. Prihodnjič vam bomo na kratko povzeli enajst temeljnih načel, na katerih je zgrajen osnutek Zakona o varstvu okolja. ZELENI VELENJA Peter Rezman Vrtec sporoča Med starši, ki imajo otroke v vrtcih Velenje in Šoštanj se širi slaba volja češ »vrtec se je s l. majem močno podražil«. Zato dajemo naslednje pojasnilo: V februarju letos so starši tako kot leta doslej, predložili potrdila o dohodkih družine v preteklem letu (1990). Te podatke smo uporabili prvič pri obračunu stroškov za mesec maj. Ob tem je potrebno ločiti ceno oskrbe (varstvo in hrana) od prispevka staršev k tej ceni. Vsako se določa na poseben način: — cena raste z rastjo cen živil in drugih materialnih stroškov ter osebnih dohodkov — določa se v občini; — prispevek staršev k tej ceni je odvisen od republiško določenih meril, ki veljajo v vsej Sloveniji in upoštevajo socialno stanje družine ter statistično ugotovljeno rast osebnih dohodkov v republiki. Polno ceno je doslej plačevalo 30 % družin, ki imajo otroke v vrtcih Velenje in Šoštanj, za ostale družine (70 %) je razliko pokrival občinski proračun. Cena oskrbe (skrbnina in hrana) je od I. maja 1990 do 30. aprila 1991 narasla za 44%. Prispevek staršev se je zvišal (po republiških navodilih) v istem času za 33 %. Ob preizkusu s I. majem 1991 smo ugotovili, da so se osebni dohodki povišali več kot cena oskrbe (44 %) ter več kot odmerjen prispevek staršev (33 %), kar ima za posledico različno, dokaj visoko povečanje prispevka k ceni oskrbe ter zato skoraj 50 % družin zdaj plača polno ceno oskrbe. Vrtec VSE ZA SOLO Kim DANES! |m o d ■ 1 lo m ■ 1 i d * 1 i * * 1 1 ä nI 1 j a H «1 jan j »| O « Če MODRI JANEZ rede VSE, tudi MISLI VSE. Knjige, zvezki, šolske torbe, copati, radirke, šestila, ravnila in vse tiste drobne in pomembne stvari, brez katerih v šoli pač ne gre. Sicer pa je MODRI JANEZ letos pripravil tudi novost: EKOLOŠKI ZVEZKI iz RECIKLAŽNEGA PAPIRJA, da se bodo lahko tudi naših otrok otrok otroci učili o drevju v naravi in ne le po spominu učiteljev. « « > 4 »odo ^^ In ne _r Prihranek časa in denarja; zajamčena cena; brezobrestno obročno odplačevanje; dostava na dom -pa MIREN in BREZSKRBEN DOPUST je le nekaj prednosti, zaradi katerih ne kaže odlašati ali celo zamuditi roka. STARŠI! BODITE POZORNI! Do 31. maja izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26 ■FUL" DOBRE NAGRADE TIO Tekstilna Industrija Otiški vrh p.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž tel.: (0602) 85-234, 85-226 fax:(0602) 85-279 proizvodni program Ženske hlačne nogavice, ki po kvaliteti, barvah in izgledu sodijo v vrh evropske mode. Izdelki iz frotirja: kopalni plašči, brisače, igračke, izdelano iz najkvalitetnejših uvoženih materialov. Video kasete super high grade kvalitete — osnovni material svetovno znane firme BASF. Elektro izolacijske (bougier) silikonske cevi dimenzije 0 0,5—10 mm. Vse izdelke TIO in še marsikaj vam nudimo po ugodnih cenah v naši trgovini TARA v Dravogradu. 62370 Dravograd Mariborska c. 66 tel.: (0602) 33 069 ČETRTEK 23. maj PETEK 24. maj SOBOTA 25. maj NEDELJA 26. maj PONEDELJEK 27. maj TOREK 28. maj TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 ■TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.25 9.55 10.45 15.10 15.50 17.00 17.10 18.50 19.05 19.30 20.05 21.00 22.00 22.25 23.35 Video strani Benji, ameriška nanizanka, 1/13 Mostovi, ponovitev P. Yeldham: Heroji, ponovitev avstralske nadaljevanke, 3/4 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Čas negotovosti: Mandarinska revolucija, angleška dok. serija, 6/7 ZBIS: B. Čopič: Čriček išče sonce Risanka Tv dnevnik 2 N. Companeez: Velik zasuk, francoska nadaljevanka, 5/8 Tednik Tv dnevnik 3 Sova: Ti in jaz. 10., zadnji del angleške nanizanke, Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka, 11/14 Video strani. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Murphy-jeva romanca, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thuder Cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor. igra. 21.00 Modra strela (Blue Thunder), akcijski, 1982 (Roy Scheider). 23.05 Poročila. 23.20 Psihopat, kriminalka, 1966 (Patrick Wymark). 0.45 Tenis. 1.15 Petek, trinajstega, pon. RTL PLUS 6.00 Halo. Evropa. 9.20 Ljubljena Sena, ljubezenski, 1978 (Ornella Muti). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Chips. 16.45 Tvegano! 17.45 Igra. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 21, Jump Street, serija. 20.15 Nevidni, komedija, 1987 (B. Rudnik). 21.55 Poročila. 22.05 V senci Kilimandžara, pustolovski, 1986 (Timothy Bottoms). 23.50 Poročila. 0.00 Diamanti groze, grozljivka, 1985 Klaus Kinski). 1.20 21. Jump Street. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi. 14.25 Divje življenje. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci. Bobonsi. Cool McCool. 18.10 Rešitelj, Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Louisiana, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Osebni servis, angleški, 1987 (Julie Walters). 23.45 Dolgi konec tedna, grozljivka, 1978 (John Hargreaves). 1.25 Bliskovito 88. PRO 7 6.15 Seržant preston. Catweazle, Marco. 7.30 Lassie, Hiša na Eaton Place. Velika dolina. Kobra, prevzemite. 10.25 Roseanne, Harryjeve sodbe. Harry Fox. 12.10 Velika dolina. 13.00 Za vsako ceno. vestem. 14.35 Marco, Zajček, Lassie. 16.05 Waltonovi. 17.00 Roseanne. 17.25 Grk osvoji Čikago. 18.05 Simon Templar. 18.55 Zajček Bunny. 19.25 Harry Fox. 20.15 Na Ree-perbahnu, ponoči ob pol enih, nemški, 1954 (Heinz Rühmann). 22.15 Hawai 5—0. 23.15 Govoreče stene, erotična komedija, 1882 (Marie Laurin), 0.50 Dva, serija (Roger Moore). 8.59 9.00 10.10 15.20 15.20 15.30 17.00 17.10 18.15 18.25 19.05 19.59 20.20 21.05 22.00 22.20 0.10 Video strani Klub Klobuk, ponovitev N. Companeez: Veliki zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke, 5/8 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Novosti založb Hči morskih valov, norveška nadaljevanka, 4/6 Risanka Zrcalo tedna Izgubljeni svetovi, 4., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije V Cityju, angleška nanizanka, 2/13 Tv dnevnik 3 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 14/2 Let puščice, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA! 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni proč ami TV Slovenija — Studio Ljubljana. 9.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v si- jpščini. 20.30 Skozi hudičeva vrata, ; igleška dok. oddaja, 2/3. 20.55 S. O ,terc-P. Šmok: Iluzije, plesna pesnite . 21.30 Svet na zaslonu. 22.05 Retrc pektiva filmov Jožeta Babica: Po ist: ooti se ne vračaj, slovenski čb film. 2 .35 Yutel. TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, TELE M. 19.00 Alpski večer Bled 91, ponovitev oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 danes v skupščini. 20 30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, posnetek iz Cankarjevega doma. 22.00 Ex libris: Bila je slovenska popevka, ponovitev. 22.50 Yutel. 23.50 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar 9.30 Ne daj se, Floki. nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored (do 11.55), 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Ponovitve. 15.00 M. Buljan: Dole} potovanje v belo — drama. 16.ó Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 ,v koledar. 17.00 Izobraževalni spored. 17.30 Ne daj se, Floki, nanizanka za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Kultura vsakdanjika. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.35 Yutel. 0.35 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.25 Poljub ob polnoči, glasbeni, 1949 (Mario Lanza). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer, satira. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Pikantno darilo, francoski, 1982 (Pierre Mondy). 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Tutti Frutti (3D). 0.15 Svetlolasa haremska dama, seksi, 1970. 1.30 V senci Kilimandžara, pon. 3.05 Svetlolasa haremska dama, pon. 4.25 Spodnja krila revolucije, serija. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi, Popaj, Arčibald, starcom. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Cirkus. 16.50 Smrkci, Bobonsi, Cool McCool, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Rambo, akcijski, 1982 (Sylvester Stallone). 23.40 Ogenj v noči. drama, 1985 (John Martin). 1.10 Bliskovito 88. PRO 7 6.10 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lassie. 7.50 Waltonovi, Velika dolina, Simon Templar, Roseanne, Grk osvoji Čikago. 11.20 Harry Fox. 12.05 Obala nepridipravov, začetek serije, 1975. 12.55 Namu, morilski kit, pustolovski, 1966 (Robert Lansing). 14.30 Marco, Zajček. 13.35 Lassie. 16.00 Pefry Mason. 17.00 Roseanne. 17.25 Barney Miller. 18.05 Črni orel, vestem, 1964 (Brad Harris, Horst Frank). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Seržant Waters, kriminalka, 1984 (Adolph Caesar). 22.05 Ceste San Francisca. 23.00 Modri vojak (Soldier Blue), vestem, 1969 (Can-dice Bergen, Peter Strauss). 1.10 Smrtonosni krog, pon. 8.20 8.30 9.00 9.10 9.25 9.50 10.10 11.00 11.30 13.40 13.50 14.35 16.15 17.00 17.10 18.30 19.00 19.10 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 1.25 Video strani Angleščina, 14. lekcija Radovedni Taček: Klešče ZBIS: B. Čopič: Čriček išče sonce Alf, 30. del ameriške nanizanke Periskopov raček: Programski togo (6. lekcija/8) Zgodbe iz školjke Naša pesem: Mešani pevski zbor Glasbena matica Ljubljana Video strani Video strani Videogodba, ponovitev Kapitan Nemo in podvodno mesto, ameriški mlad. film Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Naše gostoljubje, ameriški čb film Skozi hudičeva vrata, ponovitev angleške dokumentarne oddaje, 2/3 Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Ona + on Tv dnevnik 3 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 13/3 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 19/30 Zlobnost, italijanski film Video strani HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna nanizanka za mlade. 10.00 Šolski spored (do 12.00). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Ponovitve. 16.20 Video strani. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. 16.50 93. 17.00 Znanstveni pogovori. 17.30 Živeti kot ves normalni svet, dokumentarna serija za mlade. 18.00 Hrvatska danes. 18.45 Prvi vtisi, humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 »The One And Only Phillis Dixie, ameriški film. 21.35 Duoptra talk show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Ekran brez okvira. 00.15 Yutel. 01.15 Poročila. SATELITSKA TV TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.59 Muppet show: Liza Mi-nelli. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Umag: Mednarodni tv festival športnih programov. prenos zaključne prireditve. 21.45 Filmske uspešnice Murphyjeva vojna, angleški film. 23.30 Yutel. 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11 05 Kryptonov faktor, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 Družinska čast, serija. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Dvoboj velikanov, akcijski 1967 (Yul Brynner, Trevor Howard). 22.00 Poročila. 22.10 Mikeov morilec, kriminalka, 1982 (Debra Winger, Mark Key-loun). 0.05 Izgubljeni kontinent, angleški, 1967 (Eric Porter, Hildegarde Knef). SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski magazin. 10.00 Dvoboj velikanov, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Cash, akcijski, 1974. 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider, serija. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga, politični magazin. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Tepec iz prve klopi, komedija, 1971 (Peter Alexander). 22.00 Poročila. 22.15 Halo. Berlin. 22.40 Alien Nation. 23.35 Šolski raport, komedija. 1971 (Sasche Hehn). 1.00 Ženske pri ginekologu, pon. 2.25 Šolski raport. pon. RTL PLUS 6.00 Ženska za sedem milijonov. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Jetsonsi 11.00 V zmajevi deželi, Robocop, Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.50 Ragazzi. 14.20 Adam 12. 14.45 Kakor pes in mačka. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 20.15 Krokodil in njegov nilski konj, pustolovska komedija, 1979 (Te-rence Hill, Bud Spencer). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Emmanuelle IV, seksi, 1983 (Sylvia Kristel. 0.40 Gverilci v čipkastih hlačkah, komedija, 1968 (George Montgomery). 2.10 Emmanuelle IV, pon. 3.40 Krokodil in . . ., pon. 5.15 Umor je njen hobby. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.05 Mesto, dežela, reka. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Bim, barn, bino: Odisej, Smrkci. 13.25 P O P 14.25 Šport. 15.25 Cinematika. 16.25 Dva mala lopova, italijanski, 1976 (Terence Hill). 18.25 Tednik. 18.35 Bliskovito. 19.05 Mesto, dežela, reka. 19.35 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Palača vetrov III. angleški, 1983 (Ben Cross, Amy Irving). 22.05 Orožje zakona. 12.00 Krvavi šport, film o karaterju, 1987 (Jean Claude Van Damme). 0.30 Norišnica. PRO 7 7.30 Najnevarnejši morski psi, dokumentarec. 8.15 Za smeh. 8.40 Marco, Niklaas, Veverička, Muppet Show, Zajček. 10.50 Bill Cosby, M.A.S.H. 11.40 Riptide. 12.30 Na Reepertbahnu, ponovitev filma. 14.25 Najnevarnejši morski psi, dokumentarec. 15.15 Namu, morilski kit, pon. 16.55 Angel na Zemlji. 18.05 Umor z ogledali, kriminalka, 1985 (Helen Hayes). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Kraljevi lovec, domovinski, 1956 (Adrian Hoven). 22.05 Mala bobnarka. akcijski, 1984 (Diane Keaton, Yorgo Voyagis). 0.20 Ceste San Francisca. 8.30 Videostrani 8.40 Otroška matineja 8.40 Živ žav 9.35 Hči morskih valov, ponovitev norveške nadaljevanke, 4/6 10.15 V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija 12/12 10.45 Muppet Show — Liza Minelli, ponovitev 11.10 Videomeh, 50. oddaja 11.40 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Prisluhnimo tišini 13.10 Titanic, ponovitev 14.40 J. Galsworthy: Saga o Forsytih 15.33 Sova, ponovitev 17.00 Dnevnik 1 17.05 Modna kreatorka, ameriški film 19.00 Risanka 19.05 Tv mernik 19.20 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Zoran Brunčič — Živorad To-^mič: Diploma za smrt, nadaljevanka HTV 2/3 21.00 Zdravo 22.20 Tv dnevnik 3, šport, vreme 22.40 Sova — Kremplji in praske, am. namiz. 13/16, Na poti k mavrci, kan. naniz. 0.05 Videostrani TV SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Carnei Trophy (Francija) Manj od hotenja več od možnosti. 20.3t Ciklus filmov W. Fassbinderja: Lili f/arlen, nemški film. 22.25 Športni pregi 2d. 23.10 Yutel. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, otroški spored. 12.30 Ponovitve. 13.20 Čarobni deček, poljski mladinski film. 14.50 Mixer M. 15.35 Sedmi čut. 16.15 Oddaja o narodni glasbi in narodnih običajih. 16.45 Poročila. 17.35 Tv razstava: Krešimir Ka-tič. 18.00 Vrnitev na otok zakladov, serijski film. 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Stir Crazy, ameriški film. 22.10 Dnevnik 2. 22.30 Prisrčno vaši. 23.15 Športna sobota. 23.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 00.20 Yutel. 01.20 Poročila. SATELITSKA TV HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Zlata nit, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored, do 11.55. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Medugorje. dokumentarna oddaja. 13.10 Film, re-priza. 14.30 Borba za demokracijo, dokumentarna nanizanka, ponovitev. 15.30 Vrtoglavica, ponovitev. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Šolski program. 17.30 Zlata nit, oddaja za otroke. 18.00 Hrvatska danes. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Dnevnik. 21.45 Kinoteka Hollywooda: Yanks at Oxford. 23.25 Yutel. 0.25 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 7.35 Dino, risani. 8.30 Neon Rider.9.10 Drops. 10.00 Pustolovščine živali.11.05 Tepec iz prve klopi, komedija. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v kinu. 14.30 Imeniten občutek, komedija, 1949 (Doris Day, Errol Flynn). 16.05 Pozor, kamera. 16.30 Drops. 17.05 Beg iz tajge, puslovoski, 1967 (Maxi-millian Schell. Raf Valone, Irene Papas). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Od srca do srca. 20.00 Big Shots — otroka proti podzemlju, kriminalka, 1987 (Robert Mandel). 21.40 Poročila. 22.00 Talk in Turm, pogo-vor.23.15 Grenko — sladko življenje, drama, 1976. RTL PLUS 6.00 Mr. T. Kapitan N., Yoyi, Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.35 Tim in Strup-pi, risani film. 11.00 Tednik. 12.05 Posebna oddaja. 13.05 Otroška hit parada. 13.30 Tim in Struppi, risani. 14.50 Intervju z Willyjem Millowitschem. 14.55 Willy, zasebni detektiv, nemški, 1960. 16.25 Ljubezen mornarjev, komedija, 1962 (Gunther Philllip). 17.45 Kilometer 330. 18.45 Poročila.19.10 Potovalni magazin. 20.15 In če zgori ves sneg, komedija, 1963 (Rex Gil-do).21.55 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.50 Kulijev klub. 23.50 Kanal 4. 0.40 Ponoči, ko zmrzuje kri. 1.05 Cona somraka. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino, nonstop risanke. 11.00 Palača vetrov III, pon. 12.50 Tednik. 13.00 Popaj, Tema dneva. 13.45 Normal. 14.00 Nogomet: Frankfurt Galaxy—Sacramento. 16.35 Sher-lock Holmes in dama v sivem, kriminalka. 18.15 Divje življenje, dokumentarec. 19.10 Poročila. 19.20 Kritični magazin. 19.50 Amandin hotel. 20.15 Za smeh. 21.10 Kovček Hoffer, nova zabavna oddaja, voditelj Kari Dali. 22.00 Nočna patrulja. 22.55 Rambo, akcijski, 1982 (Sylvester Stallone). 0.35 Ring je prost. PRO 7 7.20 Kraljestvo divjih živali, dokumentarec.8.05 Marco Polo, Niklaas, Scarlet. Veverička, Sindbad, Muppet Show, B. Cosby. 11.05 M. A. S. H. 11.35 Angel na Zemlji. 12.25 Kraljestvo divjih živali, dokumentarec. 13.15 Umor z ogledali, kriminalka. 14.55 Oče, mati in novi otrok, komedija. 1958 (Heinz Er-hardt). 16.40 Riptide. 17.50 Le Mans, pilotski, 1970 (Steve McQueen). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Karate Kid II, karatej-ski, 1986 (Ralph Macchio). 22.15 Ceste San Francisca. 23.15 Sedemkratno maščevanje, pustolovski, 1960 (Ed Fu-ry). 1.05 Vojna med moškimi in ženskami, komedija, 1972. 8.50 9.00 9.15 9.55 9.55 10.10 10.25 10.40 15.30 17.00 17.05 18.30 18.40 19.05 19.30 20.05 21.55 22.20 23.05 23.50 1.15 Video strani Ciciban, dober dan Pojdi nekam, ne ve se kam, lutkovna igrica HTV Mladinski pevski festival Celje 89 — MM Velenje in DPZ H. Svetel Maribor Utrip Zrcalo tedna, ponovitev Tv mernik, ponovitev Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni taček: Čevelj Alf, 31. del ameriške nanizanke Risanka Tv dnevnik 2 Niccolo Machiavelli: Mandragola, predstava PDG Nova Gorica Tv dnevnik 3 Osmi dan 400 let slovenske glasbe, 18. oddaja Sova: Gledališče Raya Brad-buryja, 6., zadnji del angleške nanizanke Na poti k mavrici, kanadska nadalj., 13/14 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV SJovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. Yutel. HTV 1 9.10 Pregled programa. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Zlata nit, serija za otroke. 10.00 Poštni predal. 10.15 Lutkovna kultura: Igre na snegu. 10.30 Bodite z nami. 10.45 TV gledališče: rock opera. 11.15 Family Album. 26. 11.45 TV leksikon: filmska predstava. 12.00 Poročila. 12.20 Medugorje, dokumentarna oddaja. 13.10 Igrani film, repriza. 14.30 Borba za demokracijo, dokumentarna serija, repriza. 15.30 Vrtoglavica, repriza. 16.40 Pregled programa. 16.45 Poročila. 16.50 TV ko-lendar. 17.00 Familly Album, 26. 17.30 Zlata nit, serija za otroke. 18.00 Hrvaška danes. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd. 20.50 7 dni po svetu, zunanja politika. 21.20 Drugi dnevnik. 21.45 Kinoteka Hollywooda: Yanks at Oxford (okoli sto minut). 23.25 Jutel. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Big Shots. ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Novo v kinu 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.50 Očarljiva Jeannie. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Dvajset deklet in . . . komedija, 1970 (Heidi Kabel). 22.45 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Grenko-sladka ljubezen, ponovitev 1.25 Traper John. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Šov. 9.25 Posli z dekleti, italijanski, 1952 (Silvana Pampanini). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Galaktika, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Šof. 21.10 Štiri pesti za alelujo, komedija, 1971 (Terence Hill, Bud Spencer). 23.10 Kulturni magazin. 23.40 Poročila. 23.50 Playboy Late Night. 0.45 Teci. angel, teci ameriški, 1969 (William Smith). TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Popaj, Flash Gordon, Richie. 14.40 Za smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Bobonsi, Cool McCool. 18.10 Rešitelj, Robinsonovi. 19.00 Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Rdeči tiger, poklicni morilec, agentski, 1989 (Stephen McHattie). 23.25 Krvavi šport, karatejski, 1987. 0.55 Bliskovito PRO 7 5.45 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lassie, Zasmeh. 8.15 Obala nepridipravov, Perry Mason, Roseanne, Barney Miller. 11.00 Bill Cosby 11.25 M A. S. H. 11.50 Obala nepridipravov. 12.40 Kraljevi lovec, domovinski. 14.30 Marco, Zajček. 15.30 Lassie. 15 55 Fant z druge zvezde. 16.50 Roseanne. 17.15 Mr. Smith. 17.55 Ceste San Francisca. 18.50 Zajček. 19.20 Starsky in Hutch. 20.15 Pet zlatih zmajev, kriminalka, 1966 (Klaus Kinski, Bob Cum-mings). 21.40 Puščavski planet (Dune). znanstveno-fantastični), 1984 (Francesca Annis). 0.00 Starsky in Hutch. 8.50 9.00 10.00 10.55 19.55 11.15 12.00 15.30 17.00 17.05 18.10 19.00 19.30 20.05 21.00 21.00 22.15 22.15 22.35 23.50 Video strani Zgodbe iz školjke Šolska TV: Angleščina, 16/16 Mozaik, ponovitev Sedma steza Osmi dan Omizje, Angleščina, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV: Gozd je življenje, ponovitev dok. oddaje Ex libris, bila je Slovenska popevka Risanka Tv dnevnik 2 A. Adelson: Ime mi je Steven, ameriška nadaljevanka, 3/4 Novosti založb Kavarna Tv dnevnik 3 Tv dnevnik 3 Sova: Črni gad, angleška nanizanka, 6/6 Na poti k mavrici, kanadska nadalj., 14/14 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Zvočnost slovenskih pokrajin. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Povečava. Seks, laži in videotrakovi, ameriški film. 23.20 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Šolski spored (do 12.00). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Ponovitve. 14.30 L. Matačič: šesta Beethove-nova simfonija. 15.30 Od našega dopisnika. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Pixel. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zgodbe Jeanna Gionoa. 20.55 Loto. 21.05 V ospredju, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik. 22.55 Kinoklub Evropa: El Hombre de Neon, španski film. 0.25 Yutel. 1.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Dvajset deklet, komedija. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bo-nanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Neučakana pištola. 21.00 Zaporni nalog, politična drama, 1968 (Rod Taylor). 22.45 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.30 Brez morale, drama, 1962 (Curd Jürgens). 1.05 Neučekana pištola, pon. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Dva v isti obleki, komedija, 1950 (Joe Stöckle). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara, 555. nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Mini Playback Show. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo: Plazeči strup, kriminalka, 1989 (Peter Falk). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v L.A. 0.00 Gledališče groze, grozljiva komedija, 1972 (Vincent Priče). TELE 5 6.30 Dobro jutro. Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Barkleyi, Richie. 14.45 Scena D 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Smrkci, Bobonsi, Cool McCool. 18.10 Rešitelj, Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Za smeh. 21.50 Poročila. 22.00 New York (Pizza) Connection, mafijski, 1984 (Michele Placido). 23.55 Louisiana. 0.50 Bliskovito 88. PRO 7 5.30 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lassie. 7.10 Sindbad. Scarlet, Obala, Fant z drugega planeta, Roseanne. 10.15 Mr. Smith, Samurajevo maščevanje. 11.40 Obala nepridipravov. 12.30 Le Mans, film. 14.25 Marco, Zajček Bunny. 15.30 Le Massie. 15.55 Kraljestvo miru. 16 50 Roseanne 17.15 Alice. 17.55 Z loparjem. 18.50 Zajčak. 19.20 Starsky in Hutch. 20.15 Sedemnajst let, komedija, 1966 (Joachim Fuchshberger). 22.00 Kabaret in satira. 22.50 Dave, doma v vseh posteljah, pustolovski, 1969 (John Hurt). 0.25 Starsky in Hutch. SREDA 29. maj OGLAS V NAŠ CAS 'rfžK-irm PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK CVETLIČARNA BEH GVET stane vanovšek ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. do 19. maja 1991 so bile izmerjene naslednje povpre čne 24-urne koncentracije SOi in maksimalne 1/2-urne koncentracije SOi v zraku: AMP 13. 5. 14. 5. 15. 5. 16. 5. 17. 5. 18. 5. 19. 5. Šoštanj 1 0,00 0,01 0,02 0,00 0,01 0,00 0,00 2 0,01 0,13 0,32 0,01 0,02 0,01 0,01 Topolšica Veliki vrh 1 - 0,01 0,04 0,06 0,02 0,06 0,01 2 — 0,05 0,26 0,28 0,04 0,68 0,11 Zavodnje 0,01 0,02 0,06 0,00 0,02 0,01 0,01 0,02 0,10 0,31 0,00 0,03 0,20 0,01 Velenje Graška gora 1) povečana 24 2) maksimalna m') 1 1 |K| IM M 1° 1 1 I Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 97,2 in 88,9 Mhz PETEK, 24. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 26. MAJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 27. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. 1 0,00 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01 0,02 2 0,02 0,10 0,13 0,04 0,06 0,03 0,05 Velenjski avtomobilski sejem 1 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,00 0,00 2 0,01 0,02 0,01 0,00 0,03 0,01 0,01 1 0,00 0,01 0,00 0,00 0,01 0,00 0,00 2 0,01 0,05 0,02 0,00 0,03 0,01 0,01 ■urna koncentracija SO; v zraku (v mg/mJ) pol-urna koncentracija SOj v zraku v dnevu (v ms/ Odsek za varstvo okolja TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Živ žav 9.55 N. Machiavelli: Mandragola, predstava PDG Nova Gorica 11.40 A. Adelson: Ime mi je Steven, ameriška nadalj., 3/4 12.30 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Carnei Trophy 91 (Francija) Manj hotenja vet od možnosti 17.40 Risanka 17.50 Klub Klobuk, kontaktna odda|a 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.05 Film tedna — 300 milj od nebes, poljski film 21.40 Marlboro music show 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Alt, 39. del ameriške nanizanke Sovedovanje, angleška nadaljevanka, 1/3 23.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19 00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor, Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.30 Svet poroča. 23.15 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 19.30 Gimnastika, otroška nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Ponovitve. 14.45 Dobro jutro, jazzerji. 15.30 Športni vek. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Šolski spored. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Gimnastika, nanizanka za otroke. 18.45 Hrvatski simboli: Grb in zastava, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Here Comes the Groom, ameriški film. 21.50 Pozdrav Franku Capri, dokumentarni film. 23.10 Dnevnik 2. 23.30 Znanstveni forum. 01.00 Yutel. 02.00 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Zaporni nalog, kriminalka. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ol-lies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray. 17.40 Poročila. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter, serija. 21.00 Bog varuj, zaljubljene, romantični, 1973 (Harald Leipnitz). 23.05 Petek, trinajstega. 23.55 Zgodovina filma. 0.10 Hunter, pon. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.15 Anna Christe, drama. 19.30 (Greta Garbo). 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba, 1243. nadaljevanje. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Angel se vrača. 20.15 Umor je njen hobby. 21.10 Narodna glasba. 22.10 Stern TV. 22.50 Noč odločitve (Miracle Mile), znanstveno-fantastični, 1987 (Anthony Edwards, Mare Winningham). 0.10 Poročila. 0.20 Honeymoon-smrtonosni flirt, kriminalka, 1985 (Natalie Baye. John Shea). TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Ro-binsonovi, Barkleyi, Richie. 14.45 Za smeh. 15.30 Wildcat, serija. 16.30 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Smrkci, Bobonsi, Cool McCool, Rešitelj. 18.35 Robinsonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Amandin hotel. 21.25 Norišnica, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Hundra, italijanski, 1983. 23.35 Orožje zakona 0.25 Bliskovito 88. PRO 7 6.25 Seržant Preston, Catweazle, Marco, Lassie. 8.05 Kraljestvo miru, Obala, Samurajevo maščevanje, Rosean-ne. 11.10 Alice. 11.35 Z loparjem in pištolo. 12.25 Obala nepridipravov. 13.15 Pet zlatih zmajev, kriminalka. 14.40 Marco, Zajček Bunny. 15.40 Lassie. 16.05 Hiša na Eaton Place 16.55 Roseanne. 17.20 Harryjeve sodbe. 18.00 Kobra, prevzemite. 18.55 Zajček Bunny. 19.25 Harry Fox. 20.15 Lady Hamilton, romantični, 1968 (Michele Mercier, Richard Johnson). 22.00 Dva, serija. 23.00 Cesta zločinov, kriminalka, 1955 (John Payne). REDNI KINO Četrtek, 23. 5. ob 18. uri MLADI EINSTEIN - avstralska komedija. Režija in gl. vi.: Yahoo Serious. Tasmanija v začetku stoletja. Albert Einstein, potomec vzgajevalcev jabolk, na očetovo prigovarjanje eksperimentira s pivom. Pri tem gradi relativnostno teorijo. Ob cepljenju atoma piva povzroči veliko eksplozijo. Oddide v Sidney in tam spozna Marie Curie . . . ODTRGANA KOMEDIJA ZA NAJSTNIKE! Petek, 24. 5. ob 18. uri iz FE-STOVSKEGA programa DIVJI V SRCU — ameriška drama. Režija: DAVID LYNCH. Sobota in nedelja, 25., 26. 5. ob 18. in 20. uri HOT SPOT -ameriški seksi triler. Film z letošnjega FESTa. Režija: Dennis Hooper. Vlogi: Don JOHNSON, Virginia Madsen. Harry trguje z rabljenimi avtomobili v malem teksaškem mestu. Istočasno se zabava z dvema ženskama in načrtuje krajo v banki. Pri kraji se zatakne toda alibi mu priskrbi ena od ljubic. Torek, 28. 5. ob 18. in 20. uri TAM, KJER JE SRCE - ameriška komedija. V gl. vi.: Dabney Coleman. Režija: John Boor-man. Groteskna in alegorična komedija o socialnih razlikah in predsodkih v NEW YORKU. Sreda, 29. 5. ob 18. in 20. uri MORSKE SIRENE (Mermaids) — ameriška drama. V gl. vi.: CHER, Bob Hoskins. Režija: Richard Benjamin. V filmu paralelno spremljamo ljubezenske veze gospe Flax in njene hčerke Charlotte (Wyona Ryder). IZJEMNA CHER!!!! NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 23. 5. ob 20. uri Petek, 24. 5. ob 20.15 Sobota, 25. 5. ob 22. uri VROČE USTNICE — ameriški erotični. NOČNI KINO V KINU ŠOŠTANJ Nedelja, 26. 5. ob 20. uri VROČE USTNICE — ameriški erotični. KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 27. 5. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE TAM, KJER JE SRCE - ameriški, komedija. McBain je tiranski poslovnež, ki nažene svoje otroke na ulico, da se znajdejo kot vedo in znajo. Toda zaradi borznih špekulacij nenadoma obuboža in se mora v brooklinskih slu-mih med ljudmi, ki jih je preziral, naučiti lekcije o preživetju. Režija: John Boorman (ODREŠITEV, SMARAGDNI GOZD .. .). DUNAJSKI ABONMA Vabimo vas na naša potovanja in sicer 14. septembra v Mozartovo mesto Salzburg, kjer bomo prisostvovali koncertu MOZART SERENADE. Izlet bo dvodneven. Zaradi izrednega zanimanja so na Dunaju podaljšali predstave musicala FANTOM OPERE. Zadnji obisk tega musicala bo 20. septembra. Prijavite se lahko že sedaj. Telefon 853 574. VSTOPNICE V Kulturnem centru Ivan Na-potnik lahko kupite vstopnice za katerokoli operno predstavo v Ljubljani. Opozarjamo na naslednje: sobota, 15. junij ob 19.30 — Labodje jezero, Cankarjev dom, sreda 19. junij ob 19.30 — Iz novega sveta, balet, Cankarjev dom; torek, 25. junij ob 19.00 — Traviata; petek 28. junij ob 19.00 — Gorenjski slavček. Za tokratni velenjski sejem, zaradi ustanovitve velenjske podružnice Stranke demokratične akcije v Rdeči dvorani, je bil sejem na sosednjem parkirišču, lahko mirno zapišemo — nič novega. Prodajalcev železnih konjičkov je bilo približno enako kot nekaj nedelj nazaj, obiskovalcev pa veliko več, že zaradi prej omenjene prireditve v Rdeči dvorani. Na kratko: prodaja av- Naslednji ponedeljek FILMSKI MARATON ob zaključku FILMSKEGA ABONMAJA (BELI LOVEC—ČRNO SRCE, MORSKE SIRENE, DOBRI FANTJE)! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 26. 5. ob 20. uri NOČNI KINO VROČE USTNICE — ameriški erotični film. Ponedeljek, 27. 5. ob 19. uri MLADI EINSTEIN - avstralska komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 5. ob 20. uri HOT SPOT — ameriški erotski triler. KINO »DOM« MOZIRJE 23. 5. - ODPOREN PROTI STRELIVU, ameriška akcijska grozljivka 25. in 26. 5. - BOGOVI SO PADLI NA TEME, 2. del, ameriška komedija 30. 5. - AMERIŠKI KICK-BOKSER, ameriški karate KINO »JELKA» NAZARJE 25. in 26. 5. - PRIJATELJSKA KRI, ameriški akcijski 29. 5. - M L'ADI EINSTEIN, avstralska komedija KINO »LJUBNO« 25. in 26. 5. - AKCIJA TERORIZEM, ameriški film tomobilov je v porastu, kar je pred začetkom poletja razumljivo; veliko je avtomobilov iz sosednjih občin, tudi iz drugih republik, kot vedno še več firbcev. Nekaj cen: Zastava 126, 1990, 5.300 DEM, Zastava 101, 1984, 4.300 DEM, Zastava 101, 1984, 4.000 DEM, Jugo 45, 1991, 135.000 dinarjev, Jugo 45, 1987, 5.100 DEM, Jugo 55, 1989, 7.000 DEM, Renault 4, 1986, 6.000 DEM, Renault 9, 1989, 18.000 DEM, Golf diesel, 1984, 8.300 DEM, Lada karavan, 1989, 10.300 DEM, Lada Z 105, 1986, 6.000 DEM, Golf bencin, 1980, 4.000 DEM, Nissan, 1987, 15.700 DEM, Opel kadet, 1984, 11.500 DEM, Škoda, 1977, 30.000 dinarjev, Mercedes 200 E, 1975, 6.000 DEM itd. B. M. »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-fft tiška Foita 10. U| »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajst- 8 dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955 ena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna naročnina 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din. fmm Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. in Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. C^lP Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Posebno obvestilo Kina Velenje POSEBNO OBVESTILO ZA KINO VELENJE: KINO VELENJE VABI NA POSEBNO FILMSKO AKCIJO UTRINKI S FESTA '91 ! DOM KULTURE od četrtka, 23. 5. do sobote, 25. 5. ob 20. uri Četrtek, 23. 5. DIVJI V SRCU (WILD AT HEART) - ameriški, drama. Režija: DAVID LYNCH (Twin Peaks). Vloge: Nicolas Cage, Laura Dern, Williel Dafoe, Isabella Rosselini. Lula in Sailor-sta mlada zaljubljenca, ki bežita od besne Luline mame ter njenih čudnih in divjih prijateljev. Film je pretresljivo brutalen, odtrgano duhovit in silno erotičen. CANNES '90; ZLATA PALMA. Petek, 24. 5. HOT SPOT (THE HOT SPOT) - ameriški seksi triler. Režija: Dennis Hooper. Vloge: DON JOHNSON, Virginia Madsen. DON JOHNSON kot ljubljenec ženskih src v vročem nočnem lokalu, ki diši na seks. Kako oropati banko? Katera od ljubic mu bo priskrbela alibi? Bo to šefova žena? Sobota, 25. 5. NEDOKAZANA KRIVICA - ameriški triler. Režija: Alan J. Pakula. Vloge: Harrison Ford, Brian Dennehy, Raul Julia. Državni tožilec Rusty Sabich izve, da so ubili njegovo lepo kolegico. Njegov šef, ki ne ve, da sta Sabich in Carolyn bila ljubimca zahteva, da Sabich vodi glavno preiskavo. Toda izve se, da je bil le ta še isto noč, ko so jo ubili, v njenem stanovanju. Aretirajo ga in stvar prevzame v roke njegov advokat.. . EDEN OD NAJBOLJŠIH FILMOV LETOŠNJE AMERIŠKE PROIZVODNJE Z IZJEMNIM FINANČNIM USPEHOM! IZREDNA VLOGA HARRISONA FORDA! V NEDELJO, 26. 5. OB 9. URI V DOMU KULTURE FILM LETA, PLEŠE Z VOLKOVI (DANCES WITH WOL-VES). Režija in glavna vloga: KEVIN COSTNER. Ostale vloge: Graham Greene, Mary McDonneli, 7 OSCARJEV '91, 4 ZLATI GLOBUSI '91. /r,r__ MERCATOR-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev Zap. št. Predmet Izklicna cena din 1. Kamion TAM 130-11, 6 t, letnik 84 40.000,00 2. Kamion MAGIRUS 310 50.000,00 3. Kamion TAM 110 T 10, kiper, letnik 60.000,00 1979 4. Sortimi stroj za jajca (12000 kom/uro) 60.000,00 Licitacija bo v petek, 31. 5. 1991 : — v Sp. Rečici Ogled je možen eno uro pred licitacijo v Sp. Rečici. Interesenti morajo vplačati varščino 10 % od izklicne cene eno uro pred licitacijo pri blagajni Mehanične delavnice v Sp. Rečici. Prometni davek je vkalkuliran v izklicno ceno. Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji. Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«. Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 831-338. MARCATOR-ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE ß nama MOTORNO KOLO AVTOMATIK, šivalni stroj Višnja in raztegljiv kavč prodam. Telefon: 855-048 ali 851-283. VZDRŽEVANJE IN IZDELAVA elektro instalacij. Mitja Drobež, Podkraj 12 A, ® 858-398. POLAGAM, BRUSIM, LAKIRAM parket, pluto ter druge stenske in stropne obloge. Montiram vse vrste pohištva. ® 851-110. POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE, vseh vrst parketa in polaganje vseh vrst talnih oblog. ® 855-245. SERVISERJA PC RAČUNALNIKOV ali pripravnika s predznanjem, honorarno ali stalno zaposlimo, iščemo. ® 854-203. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE Poroke: Stanislav Kugonič, roj. 1965, Veliki vrh št. 11 in Julita Šmon, roj. 1970, Letuš št. 95/a, Drago Delopst, roj. 1961, Topolšica št. 107 in Dominika Tajnšek, roj. 1964, Veliki vrh št. 1/b, Marko Karničnik, roj. 1965, Velenje, Škalska c. št. 9 in Brigita Ceglar, roj. 1967, Hrastovec št. 31, Janez Meža, roj. 1966, Velenje, Kersnikova c. št. 55 in Andreja Jakelj, roj. 1966, Velenje, Efenkova c. št. 28, Franc Hrovat, roj. 1960, Šoštanj, Koroška c. št. 3 in Zlatka Jesen, roj. 1967, Šoštanj, Koroška c. št. 3, Vilko Babulč, roj. 1965, Lokovica št. 28/b in Mateja Jelen, roj. 1971, Lokovica št. 28/d. Smrti : Matevž Zalokar, roj. 1914, Slatina v Rožni Dolini št. 8, Rihard Kisovec, roj. 1927, Cesta na Dobrovo št. 83, Franc Svet, roj. 1931, Gornja vas pri Preboldu št. 51, Janez Kolar, roj. 1926, Celje, Teharska ul. št. 7. OBČINA MOZIRJE Poroke: Boris Cajner, 1969, iz Šmart- nega ob Dreti 13 in Barbara Be-zovnak, 1966, iz Juvanja 5 a; Peter Podbrežnik, 1964, iz Lenarta pri Gornjem Gradu 18 in Irena Hribernik, 1968, z Ljubnega 157; Jože Atelšek, 1967, iz Savine 91 in Pavla Kaker, 1958, iz Luč ob Savinji 105; Vinko Oblak, 1964, iz Šmihela 33 in Jožica Erjavec, 1964, iz Krnice 17; Ivan Prislan, 1967, iz Radmirja 100 in Nataša Klemenčič, 1968, iz Radmirja 90; Vincenc Grosman, 1964, iz Spodnje Rečice 28 in Karmen Kočar, 1964, iz Spodnje Rečice 28; Drago Zgojznik, 1957, iz Lok 12 in Alenka Orešnik, 1969, iz Primoža 23. Smrti: Ivan Irman, 1942, iz Mozirja, Ulica Vladimirja Levstika 14; Jožica Rak, 1943, iz Ljubije 23; Julius Eisenhower, 1930, iz Nizke 18; Katarina Stampfl, 1904, z Rečice 30; Ciril Poljanšek, 1930, iz Gornjega Grada 130. Rojstva : V občini Mozirje se je v marcu rodilo 6 deklic in 9 dečkov, v mesecu aprilu pa 6 deklic in 6 dečkov. Namin kotiček V prodajalni PRESKRBA na Koroški cesti: kumarice 720 gr Eta • Frizbi cacao • rum Istra 1/1 36,40 din 8,50 din 54,60 din Na moškem oddelku: • ponovno lahko izberete hlače in vetrovke — kavboj-ke iz uvoza znamke »WILD« Na otroškem oddelku: • bombažne majice dolg rokav št. 14 do 16 samo • bebi palčke uvoz 200 kom samo 85,30 din 30,90 din Na ženskem oddelku: • ponovno velika izbira kavbojk »WILD« • modne poletne bluze že od 643,00 din dalje Na športnem oddelku: • dvojna blazina — jogi ležišče za šotor • uvožene vrtne garniture Na oddelku posode: • skodelica za belo kavo s podstavkom • skodelica za črno kavo • vrč za pivo 3 dl 924,00 din 5.195,70 din 32,60 din 23,80 din 35,40 din Na oddelku kozmetike: Kozmetika KRKA do 20 % nižje cene: parfumov, lakov za nohte, sončnih preparatov, šmink, senčil za oči... V tekstilnem diskontu : • otroške majice bele • veslaške moške majice • moške bermuda hlače V samopostrežni prodajalni: • sirupi APIS 1/1 • Rivac brik 0,2 • Brandy APIS 1/1 • vinjak Kaval • YO sok brik 40 % juice 43,30 din 84,40 din 125,30 din 39,00 din 7,80 din 69,90 din 74,90 din 30,60 din MESEC maj v NAMI — mesec presenečenj za najmlajše kupce! Novi potniki za NAMIN izlet: KATJA NOVAK, Ljubljanska 59, Velenje; MATEJ PE-ČEČJSIIK, Šercerjeva 20, Velenje; ALENKA TERNOVŠEK, Jurčičeva 5, Velenje; MATEJA UR-BANC, Dobrič 21 a, Polzela; NENAD ŠILMAN, Prešernova 9 b, Velenje; NINA SMAJLOVIČ, Stantetova 8, Velenje; ALEŠ TRSTENJAK, Zidanškova 5, Velenje; MASA GORENC, Stantetova 15, Velenje; MITJA MARKOJA, Podkraj 7 c, Velenje; MARKO ROP, Gorenje 11, Šmartno ob Paki; TADEJ ŠUPER, Prebold 127 d, Prebold; TADEJ HRIBAR, Zidanškova 5, Velenje; Vam ne gre tako kot si želite? NAŠ NASVET: Za uspešen posel naročite propagandni oglas, ki vam ga objavi NAŠ ČAS! P. s.: Veliko naših oglaševalcev se je o tem že prepričalo, prepričajte se tudi vi! Pokličite nas po telefonu: 063/853-451, 851-044 (propaganda). Obiskali vas bomo! Odrekel si se marsičemu, da bi drugim dal kar največ... ZAHVALA Ne moremo se sprijazniti z resnico, daje mnogo prezgodaj in za vedno odšel na pot brez vrnitve, naš dragi mož in očka Alojz Petrej Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli s cvetjem, en veliki HVALA! Iskrena hvala govornikoma Dragu Semetu in magistru Ivu Marinu za poslovilne besede in lepe misli, rudarski godbi iz Velenja, kvartetu pozavn iz Maribora ter pevcem za odigrane oziroma zapete žalostinke. Žalujoči žena Marija, hčerka Tanja ter sinova Marjan in Zoran. Odšel si od nas, dragi dedi, brat in oče, saj mati narava pač tako hoče. Vse nas pa še to čaka, usoda našega življenja je pač taka. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega dedija, brata in očeta Mihaela Sevčnikarja 1915-1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom Meniho-vim, Rumlnovim, Kavnikovim, Hlebovim, Andrejčevim in drugim za izkazano pomoč in pozornost ter spremstvo dragega nam Mihaela na zadnji poti. Hvala tudi Lokoviškim pevcem za odpete pesmi, obema govornikoma, duhovniku Kvartiču za opravljen pogrebni obred, za vence, sveče ter za osebno in pisno izražena sožalja. Žalujoči: Sinovi Ivan z družino, Tone, Marjan, hčerka Milena, brat Ivan z družino, sestra Marija in ostalo sorodstvo. Lajše, 21. maja 1991 Dve desetletji Gorenjeve Notranje opreme Na tuje tudi s kuhinjami in kopalnicami 'T Velenje—Esslingen Dvajset let je minilo od kar so začeli v Gorenju izdelovati kuhinje. Začetki so bili skromni, a vendar se uvršča ta kolektiv med prve proizvajalce sodobnih kuhinj. Dve desetletji uspešne proizvodnje, ki so ji poieg kuhinj dodali še kopalniške elemente, program embalaže in keramičnih ploščic je nedvomno pomemben jubilej, ki pa ga proslavlja ta kolektiv predvsem delovno. »Za praznovanje niti ni časa,« pravi njihov direktor Grega Ver-bič, »saj imamo v tem času toliko naročil, da delamo tudi ob sobotah.« Tako kot v Gorenju na-splošno se je tudi v tem delovnem okolju hitro uveljavilo kreativno snovanje designa in marketinški pristop in rezultat tega je bila leta 1974 izdelana kuhinja PEA HRAST, predhodnica mno- . gih današnjih kuhinj, na kà- J^^' tere so v tem kolektivu S proizvodnjo upravičeno ponosni in se lahko z njimi kosalo z najvidnejšimi svetovnimi proizvajalci kuhinjskega pohištva. skimi rešitvami, od delovne plošče do vgradnih elementov. Največji uspeh so dosegli, kot je na novinarski konferenci poudaril direktor Grega Verbič s prototipom kuhinje M006, ki je predstavljala popolno novost tako v obliki kot funkcionalnosti. Zanjo so prejeli leta 1985 na beograjskem sejmu Zlati ključ. Ta prototip je predstavljal osnovo za vse nadaljnje izpeljanke današnjih kuhinj (spuščeno kurišče, dodatni zgornji elementi z roloji . . .). Danes ponuja Gorenje Notranja oprema tržišču 12 različnih modelov kuhinj in to v različnih barvah in furnirjih. Vsaka je nekaj posebnega, občanom pa dajejo tudi možnost, da si s pomočjo dodatnih elementov, ki si jih sami izberejo zasnujejo »čisto svojo kuhi- kuhinj, prav tako pa tudi kopaliških elementov želijo posta- Nadaljnjo pomembno prelomnico predstavlja v proizvodnji kuhinj Gorenja leto 1981, ko so začeli s proizvodnjo masivne in furnirane iverice, kuhinje pa dopolnjevali z novimi konstrukcij- V ustvarjenem prometu Gorenjeve Notranje opreme predstavljajo kuhinje 43, kopalnice 6, embalaža 20 in keramične ploščice 31 odstotkov. Aplikativne razsežnosti keramičnih ploščic Od 25. maja do 6. junija bo v prostorih gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani na ogled razstava »Aplikativne razsežnosti keramične ploščice«. Predstavlja se Keramika Gorenja s svojimi ploščicami, ki sta jih v kompozicije, ki vsekakor pomenijo izziv projektantom in arhitektom, sestavila Tomaž Kržišnik in Nives Podlunšek. S to razstavo želi Keramika Gorenja doseči višji nivo ponudbe keramičnih ploščic. ti najboljši na trgu, tako glede cen, kakovosti, designa in tržnega deleža. Ostajajo sicer strateški zavezniki Gorenjevih gospodinjskih aparatov na področju vgradnih gospodinjskih aparatov, njihova velika želja pa je prebiti se z obojim na tuje. Že sedaj veliko izvažajo, vendar zaenkrat le komponente (sestavne dele za kuhinje in kopalnice). Med drugim delajo za znano 1KEO iz Švedske in za velikega nemškega proizvajalca. Omeniti je treba seveda tudi njihov prav tako zelo uspešen program keramičnih ploščic, kar 1 milijon 115 tisoč kvadratnih metrov letno jih proizvedejo, od tega skoraj polovico za izvoz. V letošnjem jubilejnem letu imajo delavci Notranje opreme, 556 jih je, pomembne načrte. Dinarski promet nameravajo povečati v primerjavi s preteklim letom za 30 odstotkov. Ta naj bi znašal okoli 389 milijonov nemških mark, ali 65 tisoč DEM na zaposlenega. Izvoz naj bi bil višji kar za 161 odstotkov, uresničili naj bi ga v višini 11 milijonov nemških mark. Večje povečanje prodaje načrtujejo vrednostno predvsem pri prodaji kuhinj, kopalnic, pri proizvodnji in V NOTRANJI OPREMI GORENJA BODO LETOS NAREDILI: 75 500 kuhinjskih elementov 19 500 kopalniških elementov 304 000 ličnic (te v celoti izvozijo) 6 000 m1 embalaže 16 500 komadov kopalniške opreme 1 155 000 m2 keramičnih ploščic pfödaji komponent za znane kupce. Počasi pa so začeli opuščati program lesene embalaže, ki jo v Gorenjevih gospodinjskih aparatih nadomeščajo s stiropo-rom. Ta proizvodnja bo letos nižja za 25 odstotkov. V Gorenju Notranja oprema v teh težkih gospodarskih časih ne manjka problemov. Še zlasti imajo težave zaradi naraščanja terjatev za prodane izdelke. Ti so tudi vzrok, da so bili njihovi doseženi rezultati ob tromesečju nekoliko skromnejši od načrtovanih. Pa vendar v tem okolju so optimisti, predvsem pa polni delovnih zamisli. Seveda jim želimo, da zastavljene cilje čim bolj uspešno uresničijo. MIRA ZAKOŠEK MILIČNIKI SO ZAPISALI PORISANI AVTOMOBILI Nekaterim je v veselje, da delajo drugim škodo. Pretekli teden so obravnavali velenjski miličniki kar dva primera s kovinskim predmetom porisanih avtomobilov. Neznanci so na takšen način poškodovani avto Irene D. parkiran v Šaleku in avto Ivana C. parkiran v Prelogah. Nekdo pa je razbil vetro-bransko steklo na službenem avtomobilu ptt Šoštanj. ODNESEL AVTORADIO IN POLICO V noči na 20. maj je nekdo iz avtomobila Alojza K. parkiranega na pokritih parkiriščih Kardeljevega trga odnesel avtora-dijski sprejemnik, tako da je odmontiral prednjo polico. RAZBIJALI V SKLADIŠČU V času med prvim in 19. majem je nekdo (najverjetneje jih je bilo več) vlomil v zapuščeno stanovanjsko hišo, ki jo Dušan D. in Vinko R. uporabljata za skladišče. Naredil je precej škode na vratih, razbil stekla . . . POPIVALA STA Dušan S. je 19. maja popival po velenjskih lokalih skupaj z bratom Alojzem. Ta ga je povabil k sebi domov na kavo, vendar ju je žena odslovila. Napotila sta se k Dušanu na Tomšičevo, kjer pa je začel Dušan kričati in razbijati po sosedovih vratih. Posredovati so morali miličniki, ki so Dušana pridržali do istreznitve. SKOZI OKNO V DELAVSKI KLUB Nekdo je vlomil v noči na 18. maj skozi okno v Delavski klub. Odnesel pa je le nekaj zavojčkov cigaret. ODNESEL DVA TISOČAKA V času med 14. in 17. majem je prišel doslej še neznani storilec v sobo Dušana K. v sanatoriju v Ravnah. Odnesel mu je dva tisočaka. IZ GARDEROBE IZGINILA DENARNICA Iz garderobe Centra srednjih šol je 17. maja dopoldne nekdo ukradel denarnico Alešu G. V njej je imel osebno izkaznico, potrdilo o opravljenem tečaju cestno prometnih predpisov in 300 dinarjev. HOTEL UKRASTI JAKNO 16. maja dopoldne je skušal Savo M. na športnem oddelku Name ukrasti jakno, pa so ga zalotili. To jim tudi ni težko, saj so se v ta namen opremili s kamerami. BIL JE HITREJŠI Kasim L. je dvigoval 16. maja malo pred I I. uro 6 tisoč dinarjev na banki na Tomšičevi v Velenju. Ko mu je denar blagaj-ničarka izplačevala, pa je bil neznanec hitrejši. Pograbil je denar in odhitel z njim. PADLA V GLOBINO Med pranjem kanalov bloka pet v šoštanjskih termoelektrarnah, ki je v remontu, sta padla Milan M. in Mohamed T. 15. maja približno dva metra v globino. Padla sta, ker so se zlomile deske na katerih sta stala. Oba sta se hudo telesno poškodovala. VLOM V SONČEK V noči na 15. maj je doslej še neznani storilec vlomil v prostore »Sončka« na Trgu mladosti. Odnesel je 2000 dinarjev. VLOMIL V KABINET PROFESORJEV Na Centru srednjih šol je nekdo iz kabineta profesoric Živke K. in Olge P. odnesel 13. maja 1500 dinarjev. HODILA STA PO LEVI V prejšnji številki je bilo, ko smo poročali o prometni nezgodi, ki se je pripetila pri velenjskem jezeru, napisano narobe, da sta hodila zakonca Polh po desni strani cestišča. Šla sta po levi v smeri proti jezeru. ODPELJAL KOLO Nekdo je 13. maja med 11. in 13. uro odpeljal kolo izpred stanovanjske hiše Mojce Z. na Jerihovi cesti. Brez kolesa pa je ostala tudi Dolfi K. Pustila ga je na Kardeljevem trgu. OBISK PROFESIONALNIH TATOV 14. maja so obiskali Velenje štirje mladi fantje iz Prije-dora. Prišli pa so z namenom, da čim več naropajo iz naših trgovin. Obiskali so Namo, Standard, Center od koder so dobili miličniki prijave za 11 kraj. Potem pa so jih zalotili. Dva, Izeta V. in Elvedina P. so prijeli in priprli, ostala dva pa sta pobegnila. Kasneje so ugotovili, da je četverica obiskala