^^ n aI08 a: T ^»«" deknaroda! *f°T]n slogi Jo cilj«! NARODNI NATIONAL HERALD. DULUTH, MINN., MONDAY, OCTOBER 13, 1913.U PONEDELJEK, 13. OKTOBRA 1913. ?< 3I Naj v * 'o lovenski dvotednik ||j v f^o jenih državah. a % The L ^ Semi-Weekly in ” the Ut tates of America. Volume III. — Letnik III. 3 %) OU SREDI OCEANA VNIčl PARNIK IN LJUDI avNO NEURJE RAZBESNI MORJE, DA RAZBIJE REŠIL- J rOLNE. KOT GORE VISOKO VALOV JE NE PUSTI SETIM PARNIKOM ZABRANITI ŽALOIGRO. PARNIK VOLTURNO” ZGOREL. 136 LJUDI OB ŽIVLJENJE. EZžIčNI BRZOJAV JIH JE REŠIL 621. SLOVENCI '^MED POTNIKI. — DRUGE NESREČE NA MORJU. la delj fei :deijei ivoje Lani. Anglija, 11. oktobra. %Lem neurju, ki je metalo PL visoko valovje, je ogenj Iv četrtek po noči parnik ^ sredi Atlantika. 136 feS* zgubilo življenje, vzlic te- ja je stalo ob gorečem parni- losti drugih parnikov, ki so Ji na pomoč na klic brez - n breojava. Morje je bilo 'razburkano, da ni bilo mogo- Lmagati, četudi so bili pornož- ^rniki le ea lučaj kamna od" ji od gorečega parnika. Pre- jfjto k kričeče človeštvo - ženske in otroci — se je na zadnji del parnika, _ gorelo, vendar parniki, ki odzvali klicu na pomoč, ni - rji pomagati vsled strašan- ralovov. Voturno je odpeljal z lama na New York 2. ok - Vkrcanih je bilo 560 potni- 96 mornarjev in uslužben- 1 potnikov in mornarjev so parniki, ki so se odzvali lemu klicu 'gorečega Vol¬ na pomoč. moč v četrtek so rešilni čol- pomoč došlih parnikov sku¬ riti do gorečega parnika, a ij« jih je metalo sem in tja in lo mogoče priti do Volturno. r petek zjutraj, ko je vihar il in se je morje umirilo, so li rešitelji spraviti ljudi iz iga parnika, in na vsakem ih parnikov je nekaj reše- C pliarno je imel rešilnih čol 1 1000 oseb. Spustilo se ji’ t v morje, in naložili so s festvom. A morski valovi s P®lne čolne prevrnili in raz [®jjudje so potonili. Dva re J j® Pa odgnal vihar p ' D na ^ brže so Carmania, ki je vozil i °rsa v Liverpool je bil 1 ^0° ( 1 Volturno. Ko je vjc ■ ^lic na pomoč je vzli T&*\. le lphia, P a ., rP® Sher ker je p kali” jg re J Navdušen C ’’ da je z aradi si ■H 9 ' “k ; st . 3roa ti, ki r pehali i: j Mdel pri 0p i- Pdšla iz ■ ^ za sr. d £ / */ > Mi, 3i . $?. Nd' razburkanem morju odpeljal s polno paro k gorečemu Volturno. Bil je prvi na mestu nesreče, a pomagati ni mogel radi divje vo¬ de. Za Carmanijo so prišli na po¬ moč La Touraine, Car, Minneapo" lis, Rappahannock, Deeonian, Kroonland, Grosse Kurfuerst, in ; Seydlitiz, vendar noben parnik ni mogel vsled viharja priti do Vol¬ turno niti z vrvjo, niti z rešilnim 'čolnom. Ko je došla Carinama na lice nesreče je bil prvi del Volturne v dimu. Prestrašeni potniki so se tiščali na zadnjem koncu parnika, čim dalje so mogli od ognja. Mor¬ narji so se bojevali z ognjem ves dan, in so zadrževali razširjenje požara. Noč je prišla in morje in vihar sta vedno divjala. Elektri - čne iskalne Inči desetih parnikov so obsevale Volturno. Ob 9. zvečer se je slišala raizstrelba in ogenj je bušil iz strjnega dela parnika. Več potnikov se je opremilo z rešilnim pasom in so skočili v valovito mor¬ je. Carinama je rešila enega, dru¬ gi so najbrže našli grob v vodi. Ob nastopu 'zore se je morje po¬ mirilo. Vsi okoli stoječi parniki so poslali rešilne čolne na pomoč. Vsi potniki, kar jih je ostalo na go¬ rečem Vulturno so bili pripeljani na druge parnike. Harrišburg, Pa.-, 11. okt. Na go¬ rečem parniku ste bili tudi gospa Mary Železnik in gospodična Te¬ rezija Potokar, ki ste bili namenje¬ ne v Steelto-n, Pa. Martin Mušic je bil tudi potnik. Po imenih sodimo, da so ti slovenske narodnosti. Nome, Alaska, 12. oktobra. La¬ dja Nera, ki je odplula iz St. Mi- ohaelš pred velikim viharjem je bila,razbita v kose in vsi, 5 do 10 oseb, so potonili. Neurje je tudi razbilo ladjo Prineess pri rtu Prince of Wales, in ladjo El Sue- no pri Kalooch zalivu v Sibiriji. Na teh ladjah je 'bilo okoli-10 oseb in so najbrže vsi potonili. JIH VSMRTI PET STORI SAMOMOR. Johannesburg, Afrika. 10. okto¬ bra. — Rudar Randfontein rud¬ nika je zblaznil, vstrelil je svojo ženo in nje sestro, sedel je na tri¬ cikel, peljal se je v šolo, vstrelil je svoje tri otroke in potem še sebe. KANADSKA ŽIVINA PRIHAJA K NAM. Windsor, Ont. 10. oktobra. — Vsled nove tarifne postave priha¬ ja čez mejo voz za vozom kanad¬ ske živine. V zadnjih 30 urah poslalo se je od tukaj v Detroit vsako uro povprečno en železniški voz ži - vin e. POPRAVEK. Slovenski salunar vteee smrti. Pod tem naslovom se nam je v zadnji številki vrinila neljuba pomota in sicer v drugem odstav¬ ku. Poročali smo, da je Frank Le- naršič obiskaval salune po mestu z g. John Požarjem, kar ne odgo¬ varja istinitosti, ampak resnica je, da je Lenaršič obiskoval salune sam. Nadalje tudi izjavljamo, da tega ni poročal g. A. Mahne, ter je resnica, da ni on v nobeni zvezi s to novico. EDEN VSMRČEN TRIJE RANJENI. Triintrideset stavkarjev v ječi. Krvavi izgred v Coloradi. Kon¬ gres bo preiskal stavkarske raz¬ mere. Boulder, Colo., 10. oktobra. — Triintrideset stavkarjev je bilo aretiranih zaradi piketovanja, ki je prepovedano po postavi države Colorado. John O Connor, predsednik Lo- uisville unije, se je izrazil, da bo¬ do unijski stavkarji še naprej pi- ketovali dokler ne bodo vsi unij- ci v ječi, in šerifu se bo dala pri¬ lika, da dokaže, če je zoperpostav- no zbirati se v shode in svobodno govoriti. Denver, Colo., 10. oktobra. — Komisar delavskega oddelka zve¬ zne vlade, Ethelbert Stewart, je predložil kongresu prošnjo, da naj preišče vzroke stavke koloradskih premogarjev. Ludlow, Colo., 10. oktobra. — V izgredu med čuvaji premogov - nikov in šotorsko kolonijo stav - karjev pri Ludville je bil vstre - ljen en kravji pastir in tri stav - karji bili so ranjeni. Izgred se je pričel, 'ker je naro - čila Colorado Puel & Iron kompa- nija veliko svetilko s katero hoče razsvetliti okolico svojih premo - govnikov. PREDSEDNIK YUAN šl KAI VSTOLIČEN. Pekin, Kitajska, 10. oktobra. Danes je bil vstoličen prvi pred - sedmih republike Kitajsko, Yuan Ši Kai. Slavlje je bilo zvezano z veliko vojaško parado. Sangaj, Kitajska, 10. oktobra. Splošni praznik je bil razglašen tukaj, v čast obletnice vstanove re¬ publike Kitaj.' Vsi inozemski par¬ niki so bili v zaštavah. AVSTRIJSKI GROF. OBSOJEN NA 10 LET. Davenport, Iowa, 10. oktobra. Brunswick de Corompa, ki se iz¬ daja za avstrijskega grofa, je bil spoznan krivim kršenja ibelosu - ženjske postave, Obsojen je bil v desetletno ječo v Stilhvater, Minn. De Corompa je pregovoril, da je šla ž njim 15 letna Autumn Stonebraker iz Cravvfordsville, Ind, v Chicago in potem v Daven¬ port, Iowa, in da jo je imel seboj v nemoralne svrhe. NEVOŠLJIVOST OTEŽUJE ARBITRACIJO. New York, 10. oktobra. — Ne- vošljivost vsled plač med železni¬ čarji vzhodnih in zahodnih želez¬ nic in uradniki otežkočuje vrav- navo plač 80,000 železničarjem vzhodnih železnic, ki so pretili po¬ leti -s stavko. Zapadni železničar¬ ji se norčujejo iz vzhodnih, ker imajo nižjo plačo kot zapadni, in zato so pripravljeni vzhodnji že¬ lezničarji stopiti V stavko, ee ne ho posredovanje vlade doseglo višjo plačo. PREKI SOD V KIJEV RADI OBRAVNAVE. Kijev, Rusija, 9. oktobra. — Kijev je pod preki sodom radi ob¬ ravnave Žida Mendel Beilissa, ki je obdolžen, da je umoril meseca marca kristjanskega dečka An - dreja Yus'kinsky-ja vsled religi" joznih svrh. V Kijev vrejo ruski fanatični sovražniki Židov iz vseh krajev, in vsled tega je Kijev pod preki sodom. Nek židovski duhovn iz Buda- pešte je poslal na sodišče protest, podpisan od 700 židovskih duhov¬ nov, v katerem se povdarja, da ni res, da bi Židje rabili kristjansko kri v religijozne namene. BAKRENO OKROŽJA POSTAJA NEMIRNO. ; Stavkarji uporabljajo nasilje. — Majnarič mrtev; pripisuje se mu umor Pollocka. — Zopet en deputy obstreljen. — “Injunc- tion” zopet v moči. Calumet, M.ich. 13. oktobra -—- Položaj na Michigan se poostruje. Nekdanji mir se spreminja v ne¬ mir, nekdanji tovariši postajajo sovražniki. Izdajalstvo je najgr- ji pečat za človeka; vendar mi smo mnenja, -da najde lepa beseda lepo mesto. Ali smo mnenja, da bi se mogoče marsikak ske'b ložje pregovoril z lepo besedo, da bi ne šel na delo, kot z nasiljem. Stav¬ karji, skušajte pridobiti vaše na skebstvo nagnjene sosede z lepim za delavsko stvar. Mogoče bodo uspehi boljši, kot se za morejo do¬ seči z nasiljem. Dejstvo je, da bi bilo že stavke konec, če bi ne šel nihče na delo. Delavcev dolžnost je, da držijo skup. Kapital se dru¬ ži v truste, da zviša ceno blagu. Delavci naj bi se združili v unijo, da si zboljšajo delavske razmere. Vsled Pollock-ovega vsmrčenja je bilo več aretiranih. Kedo je ustrelil deputija se mogoče ne bo nikdar zvedelo. Na sumu jih je bilo več. Luka Pleše in John Bri¬ ški sta se izrekla proti pravdniku Lucas-u da ga je vstrelil Jožef Majnarič. Majnarič je umrl v če¬ trtek, ker ga je obstrelil ustre¬ ljen deputy Pollook. Pleše je iz - povedal, da je deset stavkarjev 'srečalo Pollocka, in Polloek je obstrelil Majnariea. Pleše je po~ tem držal Pollockove roke, da je Majnarič vzel Polocku Revolver, in ga je ustrelil ž njim-. Briški je potrdil izpoved. Krogla, ki je usmrtila Pollocka, ni’ tipčko¬ vega revolverja. Pogreb Majna - riča bo baje velikansk. Na Baltdc je 'bil obstreljen de- iputy sheriff Mike Slieehan. Stvar se pripisuje stavkarjem. Pripisu - je se jim tudi dinamitanje neke hiše severno od Haucock in dva poskusa vreči vlak iz tira. Z UMAKNJENJEM COLNINE PADE CENA KRUHU. Lethbridge, Alta, Can. 8. ok - tobra. —- Pravosodni minister C. J. Doberty je v svojem tukajšnem govoru povdarjal, da bo pri pri - hodnjem zasedanju kanadskega parlamenta, ki bo meseca janu - arja, glavno vprašanje odpraviti colniho, katera se nalaga ameriški pšenici in ameriški moki. S tem odstranjenjem prišlo bo mnogo pšenice in moke iz Kanade na ameriški trg, in stem se bo ce¬ na kruha znižala. Kanadske poljane pridelujejo vsako leto več žita, in žitorejci si¬ lijo vedno bolj proti severu, in pridelujejo sedaj pšenico v krajih - kjer je bilo prej mnenje, da ne do¬ zori. Cenjeno je, da se je pridela¬ lo letos v prerijskih provincah Manitoba, Alberta in Saskatche - wan 188 miljonov bušeljev pšeni¬ ce, 244 miljonov bušeljev ovsa, 28 miljonov bušeljev ječmena, 1 rniljon bušeljev rži, in 15 miljo - nov bušeljev lanenega semena. Če se razlije ta neznanski pridelek pšenice po Združenih državah mo¬ ra cena kruhu pasti, ee^ne bo ka¬ kih sleparij. 2000 KONJENIKOV PRED PREDSEDNIKOM. "Washmgton, 9, oktobra. — 2000 kavaleristov je defiliralo danes predsedniku in pred vojaškimi za¬ stopniki inozemskih poslanstev. Od meščanske vojske še ni pred nobenim predsednikom defiliralo toliko število kavalerije. Kavalerija je izvajala tudi raz¬ ne vežbe v skadronih, regimentih in v brigadi brez vsakega druzega poveljevanja kot 'z znaki s sablja¬ mi. HUDOURJE DIVJA PO JUŽNIH KRAJIH. St. Louis in Kansas City zadene nevihta. Ulice v vodi, stanova - nja poškodovana, in nekaj ran¬ jenih. Nebrasko obišče orkan. . St. Louis. M., 9. oktobra. Nad St. Louisom se je vtrgal včeraj oblak in ulice so bile vse preplav¬ ljene, ker je padlo toliko dežja, da odvodni kanali niso mogli dežnice odvajati. Toče je-padlo skoro pol čevlja na visoko, in vihar ter blisk sta poškodovala več poslopij. Kansas City. Mo., 10. oktobra. Hud vihar, ki je besnel zadnjo noč po mestu je raztrgal nekaj hiš, iz¬ ruval in polomil je več drevja, in več ljudi je lahko poškodovanih. Lilo je tudi vso noč in nekatere ulice so bile pod vodo. Družina Goff na 56. ulici in Lockridge uli¬ ci je bila najhuje prizadeta, ker je vihar prevrnil njih hišo. Brocken Bow. Neb., 10. oktobra. V tej okolici je razsajal sinoči or - kan, ki je razdjal več stavb in zruval in polomil mnogo drevja. Več ljudi je telesno poškodovanih in več živine in svinj je vbitih. Orkan je drvil v smeri Lebanon, Kams., kjer je povzročil tudi veli¬ ko škodo. ZDRUŽENE DRŽAVE TOŽIJO SLADKORNO KOMPANIJO. New York, 10. oktobra. •— Zve" zni okrajni pravdnik Marshal je predložil odvetnikom Federal Su- gar Refining kompanije podrob¬ nosti tožbe za sto in deset tisoč dolarjev, katera svota je plačati Žvezni vladi na eolnini, ker je kom panija vtihotapljala sladkor. BELI IN ČRNI V IZGREDU 1 MRTEV VEČ RANJENIH Joliet, 111., 9. oktobra. — V va¬ si Roneo se je vnel krvavi izgred med belimi in črnimi. En Neger je mrtev, več belih in črnih je ranjenih, in ječa je razdejana. Izgred se je začel, ker je okoli 50 Negrov napadlo leseno ječo in je osvobodilo neko Negrinjo, ki je bila zaprta radi pijanosti. Negre so razgnali, ko je prišla pomoč iz Jolieta. 3 MOŽJE OBSTRELJENI V IZGREDU. Pittsburg, Pa., 9. oktobra. —- V bitki med dvema konštabler.j^nia in med več stavkujočimi majn ar j i v Oheswick, blizu tukaj, sta bila obstreljen^ dva konštablerja in en stavkar; stavkar je smrtno ran¬ jen. Na stavki je 700 premogarjev Harviek premogovnika, večinoma inozemci. BLAZNEŽ UMORI TRI IN STORI SAMOMOR. Liverpol, 9, oktobra. • — Viljem M c Donald je v verski blaznosti vstrelil tri verske sodelavce in po¬ tem je storil samomor. Obiskal je po polunoči svoja to¬ variša in eno tovarišico, in vstre¬ lil je vsacega v svojem stanova - n ju. V • sobi tovarišice se je bla¬ znež vstrelil. GENERAL ALVAREZ USTRELJEN. Laredo, Tex., 8. oktobra. — Us- taški general Francisco Villa je ukazal ustreliti zveznega genera - la Alvarez in njegov štab ter 125 zveznih vojakov. Vstaši so vzeli mesto Torreon, in z mestom vse orožje zvezne voj¬ ske. Bitka je trajala štiri dni. Zgube so velike na obeh straneh. HUERTA POSTAL DIKTATOR MEKSIKANSKE REPUBLIKE RAZPUSTI KONGRES. VRŽE VEČ POSLANCEV V JEČO. EN SENATOR POGREŠAN. PREDSEDNIK POKAŽE, DA HOČE DRŽATI VLADO. POLOŽAJ RESEN. WASHING- TON VZNEMIRJEN. Mesto Meksika, 11. oktobra — Vlada v Washington je zgubila vse upanje, da se bodo vršile v Meksiki 26. oktobra volitve, in da bo prišla v moč zopet konstituci¬ ja. Začasni predsednik Huerta je razpustil kongres, napadel je za- konodajske zbornice z vojaštvom, in v ječo vrgel mnogo poslancev, ki so mu 'bili zoperni. Vsled tega absolutnega nastopa je položaj v Meksiki danes bolj napet kot ke- daj poprej. Predsednik Huerta je vrgel v ječo sto poslancev pod pretvezo, da so vstaši. WasM'nton je vsled tega vznemirjen, in se'je začel pri pravljati resneje na debato iz Mek siko. Zginil je'senator Dr. Belisa- ro Dominguec, ki je pred mese - eem v ostrem govoru napalel Hu- erta"ja. Dominguez je pred govo¬ rom napravil oporoko in poslovil se je od svoje družine, ker je bil mnenja, da bo moral plačati na- padni govor z življenjem. Sumi se, da je všel iz Meksike. Vsi po¬ slanci, ki so zahtevali, da jim Hu¬ erta naznani kje je zginol sena - tor, so bili vrženi s pomočjo voja¬ štva v ječo. Mesto Meksika je razburjeno, in mir bo vzdrževati težko, ker je večina vojaštva na severu repu - blike proti vstašem. Huerta je po¬ kazal. da hoče igrati še nadalje glavno vlogo v Meksiki, in vsa njegova dejanja kažejo, da hoče šiloma prodreti v slučaju volitev s svojim kandidatom za predsed¬ nika, Gamboa-jem. Dvomi se pa, če se bodo volitve sploh vršile 26. oktobra pod okoliščinami kakor vladajo sedaj v Meksiki. Vstaši na severu so vzeli mesto Torreon, in pobili so vladne čete. Po seda¬ njih poročilih se bijejo vstaši z zveznimi vojaki po večib krajih sev. Meksike. Glavni boj se vrši pri Diaz postaji, kjer je okoli 3000 Huertovih vojakov v ognju s 2500 utasi. PREDSEDNIK PRITISNE GUMBO. GAMBOA JEZ RAZSTRELJEN. Vodovje Gatun jezera teče v Cu- lebra preseko. Wilson da sig- j nal za razstrelbo v Washington. Vodovje Pacifika in Atlantika še ni zmešano. Washington, 10. oktobra. Pred¬ sednik Wilson je pritisnil gumbo za razstrelbo Gamboa jeza v Pa¬ nama prekopu danes ob 2. popol¬ dne, in Gamboa jez je bil razstre¬ ljen ob 2 uri 4 min. popoludne. Za ves svet, posebno za Ameri - 'ko, je to zgodovinski dan, ker razstreljen je zadnji jez, ki je bra¬ nil združenje vodovja Tihega in Atlantiškega morja, četudi se to vodovje če ne meša, ker sta jezero Gatun in Culebra preseka 85 čev¬ ljev višja kot je morje. Vendar je z razstrelbo Gamboa jeza odstran¬ jena zadnja zapreka za plovbo malih parnikov po večini preko¬ pa, in z razstrelbo se je odprla tudi naravnostna zveza med Ga - tun jezerom, ki je s pomočjo Ga¬ tun zatvornic povsem gotovo za plovbo največjih parnikov. Vo - dovje jezera je vdrlo skozi razde¬ jan jez in se je razlilo po Culebra preseki dokler ni doseglo velikih zatvornic pri Pedro Miguel, kjer začne voda padati proti Pacifiku. Prve ladje, ki bodo plovele po no¬ vi vodni poti, bodo poglobile in izsnažile kanal. S plovbo večjih parnikov se prične še le, kadar bo kanal dovolj globok, in kadar bo¬ do vse zatvornice delovale. Se - daj ploveli bodo le manjši parni" ki, ki se vporabljajo pri zgradbi kanala. Gamboa jez je bil zgrajen leta 1908, da je držal reko Čagres v strugi, kadar je izstopila, in da je branil vstop reke v Culebra pre - seko, kar bi zadrževalo parne lo - pate pri delu. 24 milj severno je velikanski Gatun jez, ki drži vodo Gatun jezera. Danes je Gamboa jez razdejan, in voda jezera se je razlila od Pedro Miguel zatvorni¬ ce na jugu do Gatun zatvornice na severu, 33 milj daleč, kar je dve tretjini dolgosti kanala. Skoro celi mesec september so- vrtali luknje za dinamit. 1200 lu¬ kenj so nabasali z dinamitom ki je razgnal jez, v katerem je bilo okoli 90,000 voz zemlje in Skal. STRUP DAN OTROKU BI USMRTIL 12 MOŽ. Kemist pravi, divja mati je hotela biti gotova smrti otroka. Hudo¬ delstvo pred poroto. Mož opro - ščen z varščino. Zapeljivec v dr žavni kaznilnici. Minneapolis Minn., 9. oktobra. Profesor Frankforter, predsednik kemičnega oddelka na minnesot¬ ski univerzi v Minneapolis, kateri je preiskal želodec -zastrupljene devetletne Viole Leekwold, je iz - rekel kot priča pred poroto, da je dala mati Leckvvold svojemu otroku dovolj strupa, da bi usmr¬ til najmanj ducat mož. Profesor se je izrekel, da je mati hotela bi¬ ti gotova, da bo umorila otroka, in predložil je poroti v zaprtih steklenicah arzenik, katerega je našel v želodcu otroka. Zaslišanih je bilo tudi več dru¬ gih prič, ki so izpovedale, da je Leekwold pretepaval svojo ženo, in da v hiši'ni.bilo zakonske lju ¬ bezni. Priče so se tudi izrekle, da je mati Leckvvold rada občevala z drugimi. Ole Leckvvold, mož morilke, je bil aretiran, ker je pretepaval že¬ no. Pretepaval jo je na večer, ko je mati priznala, da je zastrupila Violo. Leakvvold je prost pod var¬ ščino. Viljem Norman zapeljivec žen¬ ske in zrušitelj doma, je bil po - slan za nedoločen čas v državno ječo v Stilhvater. OGENJ VNIčl MLIN. Kansas City. Mo., 10. oktobra. Ogenj, ki je vničil rano danes zju¬ traj šestnadstropni mlin Southwe- stem Milling kompanije v Kan - sas City, Kans., je vničil tndi 25.000 bušelnov pšenice in 15,000 barelnov moke, ter je povzročil okoli $600,000. — škode. Vzrok ognja je neznan. NEMCI ZBOROVALI V ST. LOUIS. St. Louis, 10. oktobra. — Okoli 100,000 Niemcev iz vseh krajev Združenih držav se je zbralo v St. Louis, Mo., k slavnosti stoletnice zmage Nemcev nad Napoleonom. V paradi je bilo 15,000 Nemcev z bakljami, in tej ogromni paradi -pridružile so se milične stotnije v St. Louis. je imel “nesrečo,” da je zgubil pod oknom $35. — Drugih $40. — je šlo ž njim. Na sumu je neki Finec. Rojaku Švigelju želimo, da bi našel tata, in da bi dobil svoje nazaj. DULUTH. — Iz starega kraja vrnila se 'je gospaMarta DancuJovič, soproga tukajšnega salunarja Marka Dan- eulovč. Mrs. Danculovič je obis¬ kala Dolenjsko, posebno Belo Krajino, in Hrvatsko, posebno divni Žumberg. Stari kraj se ji je dopadel kolikor se tiče zraka, pod¬ nebje in naravnih krasot; v go¬ spodarskem oziru je pa daleč za Ameriko. — Hrvaška “ohcet” je dobila prostor v angleških časnikih. Po¬ ročila sta se namreč John Greto in gospodična Lucija Melinič, ki je ravno do-šla iz starega kraja, in vsekali so jo, kar se tiče po¬ jedine in popivanja bolj po hrvaš¬ ko, ne oziraje se na prepovedi ko¬ misarja Hickena, ki ne dovoljuje uživanja opojnih pijač ob nede¬ ljah. Poroka se je vršila zadnjo nedeljo, in z “ohcetjo” niso nič čakali, ampak sedlo je takoj za mize več sto svatov, in gostija je šla naprej dokler ni bilo povži- tili osem janjcev, 255 futov kur - jadi, in eno 150 funtov težko svi¬ njo, in dokler niso gostje splahnili njih mastna grla z 80 zaboji pive. Gostje tudi niso pozabili svoje stare domovine, kajti ves dan so se čuli tamburica harmonike in divne hrvaške pesmi. Gostje na - brali so tudi nekaj denarja, ki bo novoporočencema prva pomoč v zakonskem življenju. — V slovenski naselbini Oliver pri jeklarni so se pojavili lovci na krave. Zajcev je tam sicer do¬ volj, a zajci nudijo premajhen cilj in so tudi prebrzih pet. da bi jih bilo lahko zadeti. Vrhu tega so lovci na krave mnenja, da je v kravi več mesa kot v zajcu! Naj boljši lovec na krave je nek salu- nar, ki je počil kar tri krave last naših rojakov. Sodnija bo določila če ni sedaj prepovedani čas za lov na krave. — Nova postava ki naklada do¬ hodninski davek na vse samce in samice, ki imajo čez $3000. •—, in na vse poročene, 'ki imajo čez $4000. — letnih čistih dohodkov bo zadel več oseb v Duluth. V Duluth je razmeroma s pre¬ bivalstvom največ miljonarjev med vsemi mesti v Združenih dr¬ žavah. Vrhu tega je v Duluth urno go tacih, ki imajo mastno plača¬ ne službe, in velike dohodke, naj¬ več iz rudnin. Vsi ti bodo priza¬ deti, in napovedati bodo morali 1 marea vsacega leta zvezni vladi koliko imajo dohodnine. Zvezna vlada bo potem naložila davek, in sicer bo plačevati za dohodke od $3000. — do $20,000. — en odsto¬ tek davka; od $20,000 do $50,000. dva odstotka; od $50,000, ■—• do. $75,000. — tri odstotke, itd. Bojimo se da bo prišlo pod ta davek malo Slovencev. Mi bi že¬ leli, da bi jih prišlo več, in da bi se dalo za bogastvo vsaj enkrat tako glasovati kot se glasuje za župane in za poslance. — Viljem Taber je prodal iz svojega sadnega vrta na Wood- land 110 bušelnov jabolk. Jabol- ke so bile teh le vrst: Duches, Hibernal, Wealthy, Okabena in Greenings. To kaže, da dozorijo jabolka tudi v Duluth. — Roza Skočič je tožila T\vin Ports Steel Land kompanijo, ker ji je ista prodala loto v Twin Ports pod lažnjivimi obljubami, da bo tam zgrajena tovarna. Twin Ports je v Wisconsin, več milj od jeklarne v New Duluth, vendar prodajalci lote so ji lagali, da se bo ta jeklarna zgradila 4 ali 5 blokov od njene lote. Ker je sedaj uvidela, da je bila osleparjena, in da je kompanija izvabila ž nje de¬ nar pod lažnjivo pretvezo je na¬ stopila tožno pot in kompanija ji je morala vrniti denar. Zastopal jo je odvetnik Norton. V našem uradu so se zglasili: Mike Te vel, Ivan Naehtigal in Pongraz Naehtigal iz MeKinley, Minn., na poti v stari kraj na Gornje jezero na Koroškem. An¬ ton Fritz, salunar, Evedeth, Minn. John Agnich, salunar, Eveleth, Minn., Frank Plehek, Eveleth, Minn. ZA STAVKARJE NA MICHIGAN. Sam Hribar, Tamarock, Minn., $ 1 . - CHISH0LM. — 16 letni deček Peter Hanson je bil najbrže smrtno obstreljen, ker se je sprožila puška, katero je nosil njegov tovariš Carl 01- son. Puška sprožila se je po nesre¬ či in Olson je nesel obstreljenega tovariša eno miljo daleč na svoj dom, od koder je bil prepeljan v bolnišnico na Chisholm. Fanta sta bila na lovu v okolici Sturgeon jezera in sta se plazila skozi goščo. Petelinček puške se je vjel v vejevje, puška se je spro¬ žila, in strel je zadel Hansona v prša. — John Hajdukovič j ebil izpu¬ ščen iz zvezne ječe v Leavenvvorth Kans. Hajdukovič je bil aretiran v Milvvaukee pred dvemi leti ra¬ di ponarejanja vrednostnih papir jev, in je bil obsojen v ječo za pet let. Hajdukovič se povrne na Chisholm. — Poročila sta se rojak Jožef Panjan in 'gospodična Kate Bir iz Calumeta, Miah. — Začenši z včerajšno nedeljo bo odprta pošta ob nedeljah od 10 zjutraj do 6 popodne. —Great Northern železnica na¬ merava 'zgraditi v Chisholm ko¬ lodvor. Kolodvor 'bo stal nad $ 10 , 000 . — — Policija je vjela Frank Le¬ narčiča, ki je osmodil s strelom salunarja Steve Praprotnika. CUYUNA RANGE. — Majnanje železne rude na Cuyuna Range je v polnem tiru, in ne bo prenehalo čez zimo. Več rudnikov bo kopalo rudo vso zi - mo, in spomladi se bo pričela od¬ pošiljati iz zalog. Ruda je jako bo¬ gata na manganesu, in iž nje se dobi pri topenju tudi železo in drugi rudninski sestoji. Prihodnjo pomlad se bo poslalo iz Cuyuna Range mnogo vlakov rude. GILBERT. Štorklja se je zglasila gredoč iz bližnjega mesta Eveleth, ne vem kam, pri sledečih rojakih: Steve Praznik, John Omerza, Fr. Bra¬ dač, Jakob Novak. Vse je zdravo, razun John Omerza hčerka je u- mrla takoj po porodu, in je bil 8. t. m. pogreb. ■— Materam želimo zdravje, kakor tudi otrokom! — Poslopje rojaka Louis Vesela bo skoraj dogotovljeno, in bo kra¬ sno, moderno poslopje. — Tudi rojak Geo. A. Mihelich, trgovec, si bo naredil krasno zi¬ dano poslopje na glavni cesti, kjer bo tudi zanaprej vodil svojo ma- nufakturno trgovino. ELY. — Poročil se je Mike Šterk (ml) z gospico Ivanko Novak, Bilo srečno! Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. J. je blagoslovilo novo društveno zastavo. Blagoslovil jo je č. g. Rev. mons. Fr. J. Buch. V g. Jos. Skalatovi dvorani kjer ima društvo svoje mesečne seje, je napravil g. John Merhar, zastop - nik društva, kratek govor o pome¬ nu zastave. Čast. g. John Merhar¬ ju. Slovenska čitalnica storila je zopet velik korak v napredku. Sklenili so, da si napravijo svojo lastno dvorano. Društvo Sv Ciril in Metod je darovalo v to $10. -— Društvo sv. Srca Jezusovga št. 2, $20. — Sam, kat, podpr. društvo sv. Barbare št. 1. $15.00 naj bi tu¬ di ostala društva v tem ne zaosta¬ la. Člani slovenske čitalnice, le ta¬ ko naprej. Rojak, ki hočeš s svojim jezikom škodovati društvu sv. Barbare št. 1. se motiš. Vkljub vsem tvojim svarenjem društvo vse jedno lepo napreduje. Ker nisi član, naj ti bo znano da sedaj šteje to društvo že nad 260. članov. Toraj v pri - hodnje ne govori — preveč. Alojz Hočevar ni umrl na morju na potu v staro domovino kakor se je govorilo, ampak je došel domov, kjer še vedno boleha in skoro ni upanja da okreva. Dosedaj še neznan tat je vzel dne 4. t. m. popoldne ob 3 iz kov- čega John Svigelj-nu $75. — Ker so bila vrata v stanovanje zakle¬ njena, prerezal je mrežo na oknu, in tako je prišel v sobo. Ko je vkradel denar, se je zopet skozi okno ven splazil; a pri tem EVELETH. — Ana Boben je vložila tožbo za ločenje od njenega moža Anton Boben. Za vzrok ločitve naznanja da jo je mož zapustil leta 1911. Družina Boben ima 5 otrok v sta¬ rosti od 24 let do 9 meseev. Poro¬ čena sta bila 25 let. — Občinski odbor je postavil v proračun $200,000. — za pokritje občinskih stroškov za leto 1914. HIBBING. — Državni nadzornik kotlov P. C. Ryan je objavil, da bo smel za¬ naprej le isti delati pri parnih kotlih in parnih strojih, ki bo imel licenco. INTERNATIONAL FALLS. — Koocliiching County, kjer je več naših farmerjev je potrdila pri volitvi, da se. izdajo 'zadolžnice (bond) za $300.000. — v svrho zgradbe potov. Zgradile se bodo štiri pota. Ena cesta bo peljala izlnternational Falls v jugozapa- dni smeri do Northome, kjer se bo zjedinila z nameravano državno cesto do Bemidji in Minneapolisa. Ta cesta bo 83 milj dolga. Druga cesta bo 22 milj dolga, in bo pe¬ ljala iz tega mesta vzhodno proti Ely, kjer se bo združila z državno cesto v Duluth. Tretja cesta vodi¬ la bo 53 milj zapadno od tukaj ob reki Rainy do meje county, kjer se bo združila z nameravano državno cesto v Baudette in da¬ lje do Thief River Falls, in s ka¬ nadsko cesto naWinnipeg. Četr¬ ta cesta bo peljala vzhodno od Northome proti Deer River cesti v Itasca county, in bo 40 milj dol¬ ga. Ta cesta bo najbližja slovenski farmerski naselbini Silverdale. VIRGINIA. — Brivec Louis B. Padden je umrl vsled telesnih poškodb, ka¬ tere je zadobil pri sunku avtomo¬ bila, v 'katerem se je vozil v soboto po noči, v vlak, na križišču poldr- go miljo od mesta. Padden je sedel pri vozniku, in je padel pod vlak, ki mu je zmeč¬ kal desno roko in desno nogo, in bil je drugače potolčen. Drugim v avtomobilu se ni zgodilo nič ne¬ varnega. Avtomobil je bil povsem razbit. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Pobegnil je iz Pueblo, Colo., za¬ kotni bankir Sava Radakovič in ž njim je šlo okoli $100.000. — pri¬ hrankov mnogih delavcev v jeklar nah, ki so mu denar zaupali. Delavci, pazite komu izročite denar. V Ameriki je dovolj var¬ nih bank in poštna hranilnica, za¬ to je nesmiselno, če se zaupa de - nar zakotnim “bankirjem.” PISMO JOE ERJAVCA IZ “PROLETARCA.” Greensburg, Pa, (Oounty Jail.) Dragi rojaki! Pišem vam jaz, nesrečni mlade¬ nič. Vsakemu je dobro znana moja nesreča. Dragi rojaki zdaj se vam lepo zahvaljujem vsem Slovencem za vaša darila, ki ste jih podarili meni v pomoč. Dobil sem zdaj oproščen j a trideset dni in sicer do 30. oktobra. Upam, da bodo pro - šnje vslišane, zato vas, dragi roja¬ ki prosim pomoči še zanaprej. če bode potreba. Dragi rojaki, prosim imejte u- smiljenje do mene. Naj si vsak po¬ misli sa mna sebe, ker človek ne zna niti ure, niti minute, kdaj bo padel v nesrečo. Prosim vas toraj še enkrat vse Slovence in Hrvate, pomagajte mi, kolikor kdo more. Zahvaljujem se vam ter vas vse pozdravljam Joe Erjavec. Mesnico je otvoril v Joliet, 111., rojak John Bovitz na 996 N. Chi - cago, Str. Veselico priredi v Joliet, 111., dne 15. oktobra v Sternovi dvora¬ ni mladeniško društvo sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. Konvencija Slovenske Dobro - delne Zveze se je pričela v Cie ve - land, O, zadnji ponedeljek. Dru - štvo je še mlado in lokalno, ven¬ dar se lepo razvija. Britko zgubo obžalujejo stariši Okički v Collinwoodu, O. Okički je v soboto zvečer pripravljala ko¬ koš za večerjo, in je ravno hotela uliti kotel poln vrele vode na ko¬ koš, ko prileti njen šest letni si - nek Frank pod vrelo vodo, se vsu¬ je nad siromaka. Mati ga je hitro dvignila in ga držala ,dokler ni prišel dr. Fowler. Pozneje je zdrav nik odredil, da se dečka odpelje v Glenville bolnišnico, toda je tam umrl že dve uri petem ko so ga tja pripeljali. Staričem naše so - žalje. Roparji so prišli v soboto z.ju - traj navsezgodaj v saloon rojaka Frank Jurca, 1287 E. 55 th. St. Cleveland, O., Prijeli so železno blagajno in jo odnesli na dvori - šče za hišo, jo razbila z železnim drogom, pobrali $300 gotovega denarja in okoli $200 vrednosti v zlatnini ter pobegnili. Sosedje, ki so se pri ropotu zbudili, so vi¬ deli teči dva moža preko dvorišča, nakar so skočili čez neki plot in zginili v temi. . Umrl je v Cleveland, O., stari - šem Boldin dve in polletni sinček starišem Škrlj novorojenec in Sta¬ ričem Tekavc novorojenec. Umrl je v Leadville, Colo., ro¬ jak Joe Violetič za vodeniko. Po¬ kojnik bil je 18 let star in rojen v Ameriki. Bil je član društva Pl. Bratje št. 5 Z. S. Z. ZAPISNIK. 4. konvencije slovensko-katoliške- ga društva sv. Barbare, dne 22. septembra 1913, v Pittsburg, Pa. (Dalje.) Del. št .29. Smrtnina in bol. pod pora po starem. Asesment se povi ša. Ves denar naj se pošilja na glavni urad. Glasilo unijski list priporoča se Glas Naroda ako po¬ stane kot tak. Združenje Jednot. Zdravniški listi naj se tiskajo v obeh jezikih. Gl. tajnik naj bi iz¬ dal račun, trikrat ali štirikrat na leto*. Društvo naj bi poslalo do 100 članov enega delegata do 300 članov dva delegata. Konvencija vsake štiri leta. Del. št. 27. 'Glasilo uniski list. Za združenje Jednot. Člani od 18 •— 25 leta naj bi 'bili prosti vstopa. Društveni predsednik naj bi sta¬ remu ali novemu članu pojasnil glavne točke pravil. Stari člani naj plačujejo višjo vstopnino ko - likor mladi manj plačajo. Naša postava tudi zahteva da se spreje¬ ma tudi Nemce. Del. št. 25. Prihodnje glasilo naj bode unijski list, 'Proletarec. Glav¬ ni tajnik naj bolj obširno poroča v glasilu o pristopu suspendiranih, in črtanih članov. Sv. maša je ab¬ solutno brez pomena, med kon - venci j o in tudi drugo govorjenje o posvetni stvari. Ako glavni od¬ bor v to posega ne dobi nikake plače. Sv. Barbara naj se Združi z napredno Jednoto. Otroci ako so zdravi naj se sprejemajo v dru - štvo ako ravno niso stariši pri društvu, in potem je gotov član organizacije po 16 letu. Smrtnina otrokom naj bi se plačevala po šti rih tednih. Potni listi za inozem - stvo naj se podaljšajo ako je član bolan in ima namen priti nazaj v Združene države. Za izplačilo bo¬ lezni bol. pod. se vedno zahteva zdravniško spričevalo potrjeno od sodnika Za poškodnino in onemog lost naj se plača tistemu ki ga je pokojnik po oporoki označil kot dediča. Ako je pokojnik kaj dol¬ žan na hrani ali stanvanju naj se to iz posmrtnine plača. Nadzor¬ nikom bolnikov naj se plača 30c na uro. Za umobolne brate naj skr bi postajni odbor, in naj mu pla - čuje po potrebi njegovih razmer, Bol. pod. se naj nakaže ako je bol¬ nik bolan nad štiri dni, tisti čla¬ ni ki so bolni nad leto dni ako opazi zdravnik da še ozdravi v par mesecih naj se še nadalje pla¬ ča bol. podpora, in sicer iz smrt- nine. Bol. podpora naj ostane po starem $1.00. na dan. Ženske naj bodejo enakopravne kakor moški. Za tajnikova poroštva naj same postaje skrbijo. Volitev naj se vr¬ ši meseca decembra, in novi od - bor naj nastopi v veljavo z janu - arjem. Krive člane črtati in ne postaje razpuščati. Gl. uradniki ako se seje ne udeležijo plačajo kazni $1.00. Del. št. 37. Stran 22. Točka 3. člen 8, ženske v slučaju poroda naj bi prejemale $10.00. — $15.00. Stran 25, točka 8, člen 9, bol. pod¬ pora naj se plačuje po treh dneh. Stran 28, točka 25, člen 9, naj se črta. Prihodnja konvencija v dr¬ žavi Kansas. Del. št. 39. Tretji razred otroč¬ ji oddelek naj se spremeni in sprejema otroke od 1 - 6 in od 6 - 16 leta, smrtnina $75.00. in $150. 00. Glasilo Glas Naroda. Del. št. 41. Glasilo naj 'bode unijski list. Ime društva naj bi bi¬ lo Slovensko Narodno Podporno Društvo. Poroštvo gl. tajnika naj se poviša na $5000.00. Poroštvo gl. blagajnika naj bi bilo tako visoko kolikor znaša blagajna. Volitev društvenih uradnikov naj se vrši decembra meseca. Člen 4, točka 3, volitev eventualnega odbora, član kateri je zmožen in da brez zadostnega vzroka ne sprejme po¬ sla, naj se istega kaznuje 50c glo¬ be. Člen 5, tčka B, krajevni taj - nik naj 'odda krajevnemu 'blagaj¬ niku in pošilja krajevnemu glav - nemu blagajniku. V slučaju da se vidi pri krajevnemu društvu po¬ trebna seja naj ima krajevni pred¬ sednik polno moč isto sklicati, vsa ki čas, ne oziraje se na sedanji do¬ ločen čas. V društvu naj se sprej¬ me vsaki pošten Slovan, ženske naj se sprejmejo od 16-45 leta v društvo, in naj bi imele iste pravi ce kot moški sicer in dva oddelka Bolnikom naj se plačuje bol. pod- skoz eno leto kot je določeno, pač pa v slučaju morebitne, ene in iste bolezni v preteku 1 ali 2 meseca se vpošteva od javljenja bolnim proč. Člani kateri so oddaljeni naj pošljejo natančen naslov od zdrav nika pri katerem so se javili bol¬ nim. Dolžnost istega društva bi bila naj se informira pri zdravni¬ ku poprej kakor se podpora izpla¬ ča. Izguba obeli rok nog, ali očes naj se izplača smrtnina. Ter za vsa ki slučaj smo pripravljeni za zdru žitev. Del. št. 42. Bol. pod. naj se iz¬ plača po preteku 4 dneh. Stopni- na naj bi bila po starem. Če bi bil član bolan nad eno leto z eno in isto boleznijo se izplača odpravni¬ na. Društveno glasilo naj bi bilo Glas Svobode. Vsaki Slovan, Ne¬ mec ali Italijan da bi mu bil vstop v društvo, mora biti Avstrijec ako je katoličan ali ne. Združenje Jednot in Zvez. Pravila naj bodejo v slovenskem in angleškem jezi¬ ku. Če bi bil član izven društva bolan, naj bi zadostovalo saano iz¬ pričevalo od zdravnika, ne pa da bi bilo potreba iti se k Notary Public za patrdilo. Društvo naj se glasi Slovensko podporno društvo Barbare. Del. št, 44. Društvo naj se glasi Slovensko podporno Društvo sv. Barbare. Za prosilce za nove čla¬ ne naj ostane kakor smo imeli po¬ prej. Postajne uradnike naj se vo li v decembru in v januarju naj na stopijo. V društvo naj se sprejme vsakega Slovana, naj bode karko¬ li verskega prepričanja. Naj bode eden razred in ena pristopnina, bol. pdpora naj ostane po starem, ter se plača od tri dni najprej, smrtnina naj bode $500.00. Žen - ske enekopravne. Novi člani naj čakajo 3 mesece za podporo, ali pa ako plačajo polovico več pristop¬ nine. Potni listi naj se odstranijo. V slučaju bolezni naj daje v pod¬ pis pri kateri družbi dela, ter od zdravnika spričevalo, in tudi od Notary Public. Za združitev Jed¬ not, in Zvez. Za umrlem članom naj se plača društvo in stanovanje v slučaju da dolguje še od poprej. Pooblaščenec št. 48. Ako je mo¬ goče da se zaradi delegata pravi¬ la prejednačijo, od prihodnje dru ge konvencije. Vstopnina za mo¬ ške da se da v dva razreda. Vstop¬ nima da se kolikor mogoče zniža da se bodejo člani bol pomnožili v slabih finančnih razmerah. Da bi imeli boljše glasilo. Da bi se pra vila prenovila in kaj naj več mo¬ goče poostrila. De. št. 49. Da se zboljšajo pra¬ vila, da bodejo točke bolj jasno odgovarjale. Naj se smrtnina raz¬ deli v tri dele, in sicer, ta stara dva naj ostaneta po starem in naj se naredi še razred za $1000.00. za moški in ženski oddelek, otro¬ čji naj ostane pa starem. Bol. pod. naj ostane po starem. Asesment naj se pošli j a ves na gl. urad, bol. pod. naj se plačuje potom nakaz¬ nic (čekov.) Naj ima vsaki po¬ šten Slovan vstop v društvo, ne glede na versko prepričanje. Vse listine naj se točno pošiljajo na postajo. vsaki mesec. Združitev vseh Jednot in Zvez. Glasilo naj postane unijski list, Proletarec, ali Glas Svobode. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. Ze- Naselbina z veliko prihodnosjo. Milj 0ne t lezne rude se bo tu skopalo. V srcu izvrstnega ^ skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako po / r Je« ie 11 J/tfi V- V; to p o1 7 ^ Jože* i(l« zrM e i# 0 ,, Pr> in Slovenski gostilničarji p OZOr! <’ o*«; *fd' W:}„ fan Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostoin ki importira žganje naravnost s Kranjskega. IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC W IMPORTRAN KRANJSKI SLIV0VEC, PP IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC B*T HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST ., JOLIET, ILL rt eDl ) t 0nn^ rili ; okradel *rad in P' loj« se ® izdal rt juge tatice vesti, sc ■ce pa z « igropili po Krke. Ai •u mlinarja 16. se *rog 6 uri Senice pri Krki. Njeg iridel, , pa i First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range, KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. .»raev pa r iče Jože, t t Krko, naj lil, ni bilo i zlega sluteč ie ni bil-o ve< iree plaval jtti Krki. Po fo se takoj w. Toneta R; niso Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Brusi« Složni Bratje “ni poboljšal fflana že iz št “ta, dasira prid '“Mi, pa bot * Stranskivj ff ®amrijo, ] ljubosumno: Rebolj ji Zat0 Je ta a !l Bartel i o kad Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Min ‘ “rihto m ,p t ^tadvak Društveni odbor: B . x Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoreli I. tajnik: Frank Peterlin, "Rok 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. mesto. k ga z Jf*«* obr v d V V es 2 Po °br a k., 0 do i„ k> a Q e j ¥**• ona , Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat z Gregor Gregorčič za Spruce I-oc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapus. ;• ne delj 0 Društveni zdravnik: Dr. Johnson. ^ ; *f| le 'Ponoči Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v v I i ni]j r Francelj. . P 0 apors» T ' Pot . A gn, Drag-i rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za nase P . — 1 T v Jeze; oiuvenci in Jtirvauii ^ stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju 130162111. Duluth Brewing & bu TV( Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro v steklenicah pod imenom 1 •: tudi pivo v sodčkih. ‘ • Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba RangeJ^ bhj •'»S LV&«la. elcora MATTAFFA & FAS SO NAJBOLJŠE SMODKE v Pjta co KATERE IZDELUJE DULUTH cu “ W. A. KEHTEL, 118-120 W. lii ' ,hi?an s " A, 1 ‘ ^0 ,v #£oN| iz stare domovine. * KRANJSKO. • y Cerkljah na Dolen- J f 9() se ptembra 1913 po dDe bo lezni 67 let stari go- Sotošek, posestnik, jtraJ ul ^„ton iniear ' ju mesar. bivši občin - etov iralec m šolski predsed- je 17 . septembra ob 4 . [frešcu° J neviht0 v kozolec ; ai«trW 4o.mače Vid- L^ a ’.L fara Sv. Križ Brezovem, kozolca je zgo- oteli. V 'VEC, »t ), IVINO. »El,II r tiii polovica ' J polovico SO ^ vtoravški gori je pa eno n ri Jožefi Medved v hlevu zraven je pa ostalo ne- Krano in tudi poslopje se r pio * V. Pri čevljarskem moj- Ciirija Stefanoviču v No- 0 tu se je učil ze dalj časa L Hace, 17 letni fant iz žu- r ka Odkar je imel tega ne- ^ v8 v hiši, mu je zmanjko- ^azličnih reči. Tu so zmanj- '"reviji, postavke za pete, pa- t dr ngo. 17. zvečer pa se je “jeni fant sam vjel. Podal “ \ nazunanje tatvine in za- 7 v jjj $yor. svetnika Grdeša \ nakradel sadja, drugič pa ■ offr ad in pobral veliko gro- r /f 0 j e še mdd druge razdelil, Ljje ga izdali. Izdal pa je sam jjdroge tatiče usnja in ker ima Jona vesti, so ga oddali sodni- Sokrivce pa zasledujejo, ker so razkropili po svetu, jrrev Krke. Anton Rajer deset- ji sin mlinarja Jožefa Rajer iz j« št. 16. se je vozil dne 16. L okrog 6 ure zvečer po poto- : (Temenice pri Zalogu s čolnom £ : Krki. Njegov starejši brat videl, pa mu je pustil to ve- starišev pa ni bilo doma. Ko kliče Jože, misleč, da še ni v Krko, naj mu gre v mlin jat. ni bilo odgovora, takoj zlega sluteč je stekel h Kr- ie ni bilo več Antona v čol- 3ba Range i, temveč plaval e le čoln v na- iči Krki. Posestniki iz Sre- 1EK K so s takoj podali na Krko a Toneta Rajer še do danes 'tembra niso dobili. Se še ni poboljšala. Zakonca Re- lana že iz št. Petra, sta ve- aka, dasiravno sta vedno la: “Ko prideva izpred Bo¬ lh oči, pa bode bolje. ’ ’ Zdaj v Stranskivasi, kjer imata ramamrijo, 18. m. m. skoči¬ li ljubosumnosti zopet v lase "lože Rebolj je še kos Mariji Nj- Zato je ta izadnja naprosi- ^onaBartelj od tam, da “sta 3 satana,” kakor je dejala, F z gvihtom pobije.” Bartelj postil to dvakrat reči. Zgra - jf "tež in ga začel sukati po ?, ^oljvem obrazu. Zdelal ga F«! dobro. Ves zabuhel in te- ^.ien po obrazu se je podal Parniku. Po poti gredoč pa je , 'diko zlo in dejal: “Ona • sumna ne jaz — saj sem dar, ona pa jih ima sa¬ ni, J e v nedeljo, dne 21. m. m. luj , ure ponoči, preč. g. du - L _ Ignacij Šalehar, Pokoju, živeč kot kurat %ni lanC do ^ e I°I ein azilu v Kji > Parkrat kaznovani i Kolovratu Kn.ol feji 7 ft ^ okrajnem sodišču ti Za ^ Osojen in sicer na k er J e svojo oliko 1[ ja sa m *' ^ Pašaliku dekana ^ duhovniki v ved- A ial 0 . t s I ar ani, a vendar je ?. ZUa menje časa, da se jo m °žje, ki se spo- 5 Obso? v 3165, da " mora ^ Ds °jati v zapor . i m ed železniškimi ek sta , U .' )a ne deljo in po - Ca Pro»! a u a l elezniške de ’ 'Pet D ° ttupč vrh-Birčna dneva. Pijača 1 :|) 0 - da so se zače- ižjihcenal V 3 črte, °1 klati. V ponedeljek tov ^,'P^jali orožniki 11 i!o v v°J° mesto. Baje se ep ^!; krva vih spopadov ačev obležal za- P r etep, ^ °zuika. Pred nekaj :a ttj e f. 11 , Pci Zatični na- ■j r dru»" an Edvard \- ei Wa ^ atrul i°čega orož- Sn ga hudo pr e- ' r j lu Puško in razre- časa so molča- So jih izdali njih dejstva. Orožnik je moral v bol nišnico kjer se je zdravil nad šti¬ ri tedne — zlomili so mu tudi ro¬ ko. Fante niso izaprli, zato so se pa že porazgubili po svetu in v Ameriko. En sam Hrast, pa je še doma in čaka usodepolnega dne va. Naklo, dne 18. septembra t. 1. okoli polnoči je nenadoma umrl Anton Voglar, priljubljen in spo¬ štovan posestnik v Malem Na - klem. Naš narod roma. Od 1. aprila do zadnjega avgusta je bilo v Ljubljani pri izšel j evalnih agen¬ turah prodanih 5800 kart v Ameri ko. To je najvišje število kranj - skih izseljencev v primeri z dru¬ gimi leti ter presega običajno šte¬ vilo v tej dobi najmanj za polo - vico. Umrli so v Ljubljani: Kazimir Štravs, bivši krojač, 46 let. -— Alojzija Marija Klein, hči delav¬ ke v tobačni tovarni, en mesec. — Marija Zakrajšek, mešetarjeva že¬ na, 69 let. — Miljotin Stepišnik, sin lekarniškega laboranta, pol - tretji mesec. ŠTAJERSKO. Značilna dogodba iz krščanske hiše. Pred porotnim sodiščem v Gradcu se je vršila obravnava proti 22 letni dekli Angeli Flies- ser, ki je služila pri daleč na oko¬ li znani, strogo krčanski in pobož¬ ni hiši Stuibenrauchovi v Mitter - eggu. Dekle je obtoženo detomo - ra. Pri prvi porotni obravnavi je bila obtoženka obsojena' na 4 leta ječe, oče otrokov pa, domač sin Franc, na tri leta ječ. — Zagovor¬ nika obtoženih sta vložila ničnost¬ no pritožbo, kateri je naj višji, sod¬ ni dvor ugodil in odredil novo ob¬ ravnavo. Sokrivec obtoženke Fran Stubenrauch je medtem v Karlau umrl. Pri obravnavi je izpovedala obtoženka sledeče: Kmalu, ko sem vstopila v službo, vdati sem se mo¬ rala vsem trm domačim sinom, ker so bili zelo nasilni in so mi grozili, da me spravijo iz hiše, če ne vstrežem vsem njihovem željam Posledica tega je bila, da sem po¬ stala noseča. Ko so efomači to Uvi¬ deli, se je napravila ta kršanska liiša, kot bi tega ne videla in ne vedela. Pobožni ljudje so pač ra¬ čunali že takrat na “nekaj,” kar naj jih reši sramote. Ker jaz tega nisem rajzumela, mi je rekla nekoč gospodinja, da bi moralo iti de - Me, ki bi postalo noseče z njenim sinom, takoj od hiše. Jaz se zato nisem menila. Bolj jasno, pa je za¬ čel kmalu nato govoriti otrokov oče Frane. Rekel mije, da naj skri jem, da naj spravim proč, da ne bodo opazili stariši. Dal mi je tu - di neki prašek, katerega sem za - užila. Po njem me je bolel delj časa želodec. Dne 8. januarja sem čutila, da se mi 'bliža usodni tre- notek. Splaziti sem se hotela v sil¬ nih bolečinah, katerih pa kljub te¬ mu, da jih nisem mogla skriti, ni hotel nihče opaziti, v svojo kam¬ ro, toda bila sem že preslaba in šlasem v hlev. Med potjo sem sre¬ čala Franca in ta mi je rekel, da naj gledam, da ne bodo stariši iz¬ vedeli in da mi hoče pomagati. Jaz sem njegovo pomoč odklonila. Porodila sem v hlevu. Naenkrat je zakričalo dete na tleh in silno sem se prestrašila. Zamašila sem mu usta in ga skrila na kup stelje za svinjakom. Nato sem šla v svojo kamro po perilo. Ko sem se vrnila sem, našla Franca. Vprašala sem ga, kam je dejal dete. On mi je odgovoril, da me to nič ne briga in da so ga morda snedle svinje. Zaihtela sem in ga še enkrat vpra¬ šala, kje je dete. on mi je dal na¬ to strašno klofuto ih me spodil z besedami, da če bi ne bilo šlo ta¬ ko, da bi bila oba uničena. Franc mi je že preje večkrat grozil, toda tako nerazumljivo, da nisem vede¬ la, kaj misli, pač pa sem se ga sil¬ no bala. — Porotniki so krivdo obtoženke zanikali in nesrečno de¬ kle je bilo po 9 mesecih preisko¬ valnega zapora zopet prosto. Vinska trgatev v Kozjanskem okraju. Pišejo nam iz Kozjega: Ko je spomladi zadela naše vino¬ gradnike pozeba, si nismo misli- fi, da bode jeseni še tako lepo po •_ Fin cin ct/nrlo-i Tl A Pa deloma toča. Ne bo več dolgo in vinogradi bodo polni veselih tr - gačev in brentačev. S koso roko (desnico) odsekal je 20 letni viničarski sin Jožef Preložnik iz Grajene pri Ptuju dne 8. junija t. 1. v nekem malen¬ kostnem prepiru svojemu tovari - šu Ivanu Vilčniku. Za to je dobil Preložnik pred mariborsko poro¬ to dne 22. m. m. dve in pol leta težke ječe. Celje. Dne 20. m. m. se je pripe¬ tila na tukajšnji železniški posta¬ ji nesreča, ki bo zahtevala bržčas eno človeško žrtev. Zavirač Koc¬ bek je iz -dosedaj neznanega vzro¬ ka pri premikanju vozov obvisel s svojo suknjo nanekem vagonu, ki sta se nahajala pri križišču, s tak silo, da je dobil na celem te¬ lesu smrtnonevarne poškodbe. Od¬ peljali so ga takoj v bolnišnico. PRIMORSKO. Stekel maček. V Moščenicah v Istri se klati maček, ki ga je 'bil ugriznil stekel pes. Steklina se je seveda prijela tudi mačka in se je razvila tako zelo, da je besna žival en sam dan ugriznila štiri osebe. Vse štiri popadene osebe so se mo¬ rale napotiti v Lovran k zdravni¬ ku, ki jih je potem poslal na Du¬ naj v Pasteurjev zavod. Dva parnika sta trčila. Pri Pre- manturi sta v soboto jutro ob dveh trčila parnik “Szapary” iz Reke in Italijanski parnik “Barletta.” Poslednji je bil še tako pri moči, da je lahko sam odplul proti Reki, “ Szapary” pa je zadobil take po¬ škodbe, da ga je moral spraviti na varno remorker. Priporočljiv ženin. 27 let stara Marija Jacuzzi v Trstu je dobila ženina v osebi 31 let starega Kan- dida Portinarija, seveda -čednost - nega renjikola. To se pravi, rojak se ji je ponudil za ženina in ker ji je obljubil zvezde z neba, ga je sprejela odprtih rok. Za ženitev pa je treba marsičesa in tako mu je nevesta dala par desetakov, s katerimi je odšel on v Italijo, da “ugladi pot v zakonski jarem.” Portinari pa najlbrže ni gladil po¬ ti, ampak je denar -zapravil in se- dajni o njem ne duha ne sluha. ..Demantno mašo je obhajal 21. m. m. všt. Mavru na Goriškem vpokojeni vikar, vlč. g. Jožef Ma¬ šera. Posvečen je bil v mašni-ka 21. septembra 1853; rojen je leta 1829. Jubilant je doma z Livka iz znane Mašerove rodbine. Vajenci ponarejali denar. Štirje 10 - do 15 letni vajenci ključavni¬ čarja Benca v Krasi-ci v Istri bi bi¬ li radi kadili, pa niso imeli denar¬ ja. Tedaj jim je padlo v glavo, da bi -ponarejali denar. V to svrho so porabili neki dan, ko gospodarja ni bilo doma, in si napravili kalu¬ pe za vlivanje kron in desetvhiar- skih novcev. Napravili so vsega vkup za 4 krone ponarejenih nov¬ cev. Takoj so šli po tobak in sre¬ čno oddali ponarejeno krono. A veselje je -bilo kratko, ker je toba- karnar kasneje krono spoznal. Stvar je prišla na nos orožnikom in fantje so sedaj v velikem stra¬ hu, kaj ibo na sodniji. Zaprli jih niso. Bratomor. Brata Jurij in Ivan Pezan v okolici Vodnjana sta se že delj časa sovražila. V torek sta bi¬ la povabljena oba brata k nekemu sorodniku na sedmino. Med poje¬ dino je nastal med bratoma pre¬ pir zaradi neke malenkosti. Med prepirom je potegnil Ivan samo¬ kres in ustrelil na svojega brata Nato se je prijavil morilec takoj orožništvu. Rešena strašnega suma. Držav¬ no pravdništvo je izpustilo iz pre- izkovalnega zapora oba sinova one ga starca Brajnika, ki ga je 'bil blizu Milj povozil vlak in ga raz¬ rezal na dvoje. Tistikrat smo po¬ ročali, da so zaprli njegova odra¬ sla sinova radi suma, da sta očeta ubila in ga zanesla pod vlak. Iz tega suma so tržaški listi spletli cele romane, a konec je sedaj — oprostitev. Samoumor proti volji. V Trstu se je zastrupil 43 let stari dninar Jožef Licher, ki se je napil kon¬ centrirane octove kisline, ker je misli, da pije — liker. vinogradih, če se sedaj deževje ne skvari, bo letošnja tergatev prav dolbra, posebno po vinogradih, ki so bili redno škropljeni. Virštanj in Bčuka gorica izvrstno kažeta, Št. Peter je žalibože oškodovala je po več dni z doma iu se vračal redno pijan domov. Pri lakih pri¬ likah je mož vedno vprizoril doma škandal, zmerjal je in v-pil in pre- tepaval ženo in otroke. Pri tem je veliko zakrivila žena, ki je moža, mesto da 'bi ga bila pomirjevala, posebno takrat, ko je bil pijan, zbadala z ženski _ lastnimi zbad - ljivkami. Taki prizori so se vedno bolj pogosto ponavljali in so bili vedno hujši. Zgodilo se jenekoč -da je mož polil svojega otroka s petrolejem in ga hotel zažgati. To je preprečila neka soseda. Mož si je kupil tri samokrese v kratkem času. Prva dva mu je žena v-zela tretjega pa je mož tako skril, da ga ni našla. Tako je šlo naprej in razmerje med mo.žem in ženo je postalo vedno bolj ostro. Konec te družinske žaloigre se je za vršil sledeče: Žena je večkrat zapustila moža, pa se je zopet vrnila. Za¬ dnjikrat sta se zmenila, da se loči¬ ta od'skupnega stanovanja letos koncem majnika. Mož je prišel že 28. majnika k ženi in je rekel, da naj mu prinese iz podstrešja malo omaro, on pa bo med tem pripra¬ vil svojo opravo, na katero že ča¬ kajo njegovi delavci, ki so na ce¬ sti. Žena je šla na po-dstršje. Mož ji je skrivaj sledil. Ko se je žena pripognila, da bi dvignila omaro, je mož nameril na njo samokres in dvakrat ustrelil. Žena je padla ranjena na rami in na vratu, po¬ brala pa se je zopet, izvila možu samokres iz rok, pobegnila s pod¬ strešja in zaklenila za seboj vrata. Poklicala je sosede, ki so šli na podstrešje, kjer so našli moža obe¬ šenega na podstrešni tram. Odre¬ zali so vrv, odpeljali so ga v bol¬ nico, kjer -so ga rešili. •—- Pri ob¬ ravnavi je mož priznal, da je ustrelil dvakrat na ženo, trdi pa, da ni imel namena žene vsmrtiti marveč jo je hotel samo ostrašiti. Tudi je bil takrat od pijanosti ta¬ ko zmeden, da ni odgovoren -za svoje dejanje. Sodni psihijastri so dognali, da je mož duševno po¬ polnoma zdrav in da ni storil de¬ janja v hipni blaznosti ali zmede¬ nosti misli. Porotniki so potrdili vprašanje glede poskušenega u- mora, pa tudi vprašanje -glede zme denosti misli v času dejanja z 8 glasovi, soglasno ipa so potrdili vprašanje glede orožnega patenta. Obtoženec je bil oproščen krivde poskušenega umora, obsojen pa je bil zaradi prestopka orožnega pa¬ tenta na 24. ur zapora. Obešenega so našli v šupi za se¬ no blizu Vrbskega jezera Janeza Lenarčiča, ki je 1. 1872. rojen v Kamniku na Kranjskem. Služil je v Celovcu, kjer je raznašal kruli. Radi poneverjenja ga je 'zasledo¬ vala policija. Iz strahu pred kazni jo se je obesil. Pogorela je p. d. Urkova kme¬ tija dne 17. m. m. na Viču pri Spo¬ dnjem Dravogradu. Posestnika kmetije, Kurbeža iz Maribora, so zaprli na sodniji v Šent. Pavlu. Tudi Ibrata, ki je bil oskrbnik po¬ sestva, iščejo, ker sumijo, da sta sama zažgala. Krma in poslopja so bila namreč jako visoko zava- KOROŠKO. Celovška porota. — Poskusen umor žene. Pred petimi leti se je poročil zidarski pomočnik Avgust Kafer s svojo ženo Nežo, s kate¬ ro je živel že 15 let na veri. Nekaj časa po poroki sta se zakonska prav dobro razumela. Toda kmalu je začel mož iz neznanega vzroka ženo in otroke zanemarjati, izostal rovana. Star zlatnik. Pri oranju so na - šli -poljski delavci v okolici celov¬ ški star zlatnik, ki je skoro popol¬ noma ohranjen. Zlatnik je velik kot približno dvekronski tolar in je kovan iz najčistejšega zlata. Ima letnico 1547 in datira od časa 'knezoškofa Ernesta Solngraške - ga. Rop na cesti. V Celovcu sta na¬ padla dva neznanca na Rudolfovi cesti hišnega posestnika Simonči¬ ča in njegovo soprogo. Eden ro¬ parjev je potisnil gospodarja v jarek, drugi pa je iztrgal v tem hipu ženi iz rok torbico, v kateri je bila večja vsota denarja. O ro¬ parjih nimajo še nobene sledi. RAZNOTEROSTI. Roparski umor. V Hercegovcu je 75 letni kmet Mate Crnac pro¬ dal svoje vole za 1300 k. Prihod¬ njo noč je vdrl v hišo., kjer je Cr¬ nac sam s svojo istotako 75 letno ženo prebival, neznan zločinec in starca s sekiro razsekal, starko pa težko zlostavljal, -dokler mu ni po¬ vedala, kje je denar. Ropar je na¬ to našel denar v skrinji, ga vzel in zbežal. Stavka tramvajskih uslužben¬ cev v Zagrebu še vedno ni konča¬ na in ravnateljstvo kljub opeto - vanim obljubam še vedno ni ot- vorilo prometa. Stavku joči imajo med meščanstvom veliko simpatij posebno naklonjeno jim je pa de¬ lavstvo. Delavci bodo sklicali v kratkem velik shod, na katerem se bo obravnavalo stališče, ki ga zavzema mestna občina na-pram stavki. V pogodbi, ki jo je skle - nila mestna občina s tramvajsko družbo, si je zagotovila občina tu¬ di pravico, da sme v slučaju, da se prekine obrat za več kot deset dni, prevzeti promet potom politične sekvestraeije. Stavka traja sedaj več kot 14 dni in občina ni ukre¬ nila do sedaj še nobenega tozadev¬ nega koraka. Nekatri občinski svetniki nameravajo staviti župa¬ nu predlog, da naj skliče takoj iz¬ redno občinsko sejo, v kateri naj se reči končno vprašanje. Kakšno stališče bo zavzel župan v ti -zade¬ vi, še ni znano. Zakaj ni Avstrija v novembru pričela vojne? Na to vprašanje odgovarja nemški -zgodovinar dr. H. F. Helmolt, ki piše med dru¬ gim: “Dne 22. novembra 1912 se je cesar Viljem odpeljal z avstrij¬ skim nadvojvodo prestolonasled¬ nikom Franom Ferdinandom iz Berolina na lov v Springe. Isto - časno je šef avstrijskega general¬ nega štaba Blaž Schemua.posetil šefa nemškega 'generalnega štaba generala Moltkeja. Že zdavna ni več nobena tajnost, da avstrijski gostje v hanoverskem mestecu in v nemški prest-olici niso našli tega, kar so upali, morali so se vračati domov z migljajem, da naj meč obdrže v nožnicah. Zato podajajo avstro-ogrski politiki, kakor do - kazujejo najnovejši Friedjungovi članki, takele izjave: “Mi črno žoltniki bi bili postopali odločne¬ je, mi bi bili posegli tudi po orož¬ ju, toda nismo smeli, imeli smo zavezane roke.” Hvala bogu, da je bilo to tako. Ni dvoma, da so ce - sar njegov kancelar in šef gene¬ ralnega štaba odsvetovali od voj - ne, ne morda radi tega, ker so imeli strah pred rusko poskusno mobilizacijo, marveč zato, ker je draga zaveznica od začetka bal - kanske krize delala zelo nedosle¬ dno politiko, si cesto nasprotovala in s tem sama temeljito pokvari¬ la svoj voz. Samo za to je Nemči¬ ja delovala za mir, ker je iz pov¬ sem zanesljivega vira izvedela, da bi bila takrat izvedba prejšnjih dunajskih načrtov, Srbe in Črno¬ gorce s smelo akcijo izgnati iz no- vopazarskega sandžaka, mogoča samo potoni splošne evropske voj¬ ne. Z ozirom na to grozečo situaci¬ jo je bila dolžnost cesarja in kan- eelarja, da sta prijateljem z Du - naja odrekla oboroženo pomoč, za katero so prosili. Nemčija ima nujnejše in važnejše posle, kakor za avstro- ogrske grehe, ki jih je nebroj, žrtvovati kri svojih si - nov.” — Tako piše dr. Helmolt. Ako njegovi poda-dki odgovorja- jo resnici, potem je res cesar Vi¬ ljem obvaroval Evropo pred splo¬ šnim požarjem in očuval Srbijo pred napadom avstro-ogrške voj¬ ske. Če pripada ta zasluga v res¬ nici cesarju Viljemu, potem bo to njegovo dejanje zapisano v zgodo¬ vini človeštva z zlatimi črkami. čarodejka pred poroto. Pred porotnim sodiščem v R-overeto se je pokazala, kako babjeverni so ljudje še -dandanes. Kot obtoženka je nastopila 29 letna krojačica Co- setti iz Turana, 'ki je -obtožena, da je kot čarodejka ukanila s svoji¬ mi goljufijami več lahkomiselnih oseb. Cosetti je služila pred nekaj leti pri neki rodbini v Padovi. V tisti hiši so se pečali s spiritizmom in ona je igrala kot -dober medij veliko vlogo v krogu špiritistov. Tam se je seznanila z različnimi duhovi kateri so ji doma, ko se je vrnila, dobro služili. Etablirala se je kot vedeževalka in je -klica¬ la s svojo špiritistično mizico, ki je plesala pod njenimi rokami, ■svetnike ali pa hudiče, kar je kdo hotel. Kdor se je hotel k svetni¬ kom, so govorili potom mizice z njim svetniki, kdor pa je zaupal več hudičem, temu je postregla Cosetti s hudiči. Od nekega moža je dobila 800 kron, ker je dosegla s pomočjo svetnikov, da ni šla nje¬ gova sestra v samostan. Od neke žene je dobila 380 lir in eno ovco, ker so vzeli njeni hudiči v varstvo njenega sina v Ameriki. Od neke druge žene je dobila 180 kron, ker je izprosila od svojega hudiča, da ji niso umrli mož in otroci, kate¬ re je imel hudič že na piki. Po - dobnih sleparij je napravila še več. Obtoženke vse to pri zna in trdno veruje v svoje duhove. V ti veri je tudi delala in ljudem po¬ magala, zahtevala ni od nikogar plačila, kdor pa ji je kaj podaril je pač vzela. Na podlagi pravore- ka porotnikov je bila Cosetti opro¬ ščena, državni pravdnih pa je pri¬ javil ničnostno pritožbo. RIGHT-CUT Poskusite “Right-Cut” še danes - najboljši tobak za žvečenje. 5 centov. ZA 5 CENTOV ZAVITEK “RIGTH-CUT” JE BOLJŠI IN TRPEŽNEJŠI, KAKOR DRUGI DESET CENTOV STARE VRSTE TOBAK. JE POPOLNOMA NOV IN TUDI NOVA REZ. STARI, SLABI IN PEŠČENI REZ — KRATEK IN DROBAN NI DO¬ BER. SEDAJ DOBITE LAHKO VSAJ ENKRAT DOBER 1OBAK ZA KADITI IN ŽVEČITI. Dober in čist tobak, ki ni obdelan s kakim sladkorjem ali sladkorju sličnimi stvarmi. Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes. Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka vam jamčimo. I1/1FI-Uidi vvi IUiWEYMAN-BRUTONfCO.nl G SMODKE najfinejši: kakovosti z grbom slovenske delavske pod¬ porne ZVEZE, IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za oftilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve„e. Blag*o razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIMI MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. 5/ 3E no DE Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SL0VENSK04ME$KI TOLMAČ” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — ICnj. ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angle¬ ških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu tega ima knjiga dozdaj največjifclov.-angl. in angl.-slov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani), stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KURELKA, 538 W. 1151 h STREET, NEW YORK, N. Y. edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih slovenskih knjig..— pišite po cenik. □ E DE DE DE D Ugodna prilika! za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, Chippetva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. I@ ) s 3 sir=r u=r.— ■ — i r-TT —= 1, — X —J =ni =- ; — ir= Miners National Bank, EVELETH, MINN. « Ki Ki Kapital, preostanek in delniška odgovornost $ 74 . 000.00 « » Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Posetite nas. “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and pudllsliet by the Slovenlan Prlnting & Publishing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer P lače of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Itsoed every Monday and Thursday; subscription yearly S2.00 _ The hest Advertlsing medlum among Slovenians in the Northwest Rates on appllcation „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3,1879.“ _ „NARODNI VESTNIK" izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. zhafn vsak p onedeljek tn četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evro po za celo leto . . _■ ■ $3.00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Dnluth, Minn. KAJ NAS UČI EVOLUCIJA? Dejstvo je, da je svet napredoval, da so se razvijale nekatere države bolj, druge manj, da so se temu napredku stavili pogoji, vzroki in ovire. Iz teh proizvajanj sledi že samo po sebi, kaj mas uči ta vsesplošen napredek, raz- voj v velikem, imenovan splošno — evolucija. Vendar pa je treba posledice dvigniti jasne¬ je in jih, podpreti z vzgledi in opozoriti na kako tu in tam morda prikrito stran. V onem prastarem času, ko so se izačela ljudstva in svet razvijati so stopile v veljavo vse lastnosti razvoja. Da se je evolucija rodi¬ la, to je bil naraven pogoj, ustvarjen tako iz narave same kakor tudi iz človeškega razu¬ ma. Da pa so ljudstva sama neposredno sko- prnela po napredku, da so sama “z uma svitlim mečem” ppsegla v naraven razvoj, kakor vrtnar, ki zaliva cvetje, in tako pokli¬ cala evolucijo sveta na boljšo zemljo, to so morala zakriviti in zaslužiti druga dejstva. To so bile lastnosti, sadovi in posledice evolu¬ cije same. Saj pravijo ljudje: Če pokažeš otroku mezinec, pa hoče celo roko! Ljudje so hoteli več, in ko so res napredovali, so hoteli še več, kakor je pač sploh človeška nezado¬ voljnost. Ali spoznati so zamorali evolucijo še le od vseh strani, kakor krojača, kateremu za¬ upajo delo šele potem, ko so spoznali, da je zakaj. Evolucija jih je naučila, da je dobro služiti ji, dala jim je na vseh poljih zaslužka. Tako je bilo prvotno. Ta nauk pa je pridobil tekom 'časa izkušenj; nastopila so zgodovin¬ ska dejstva, ki nam dajejo ne le dokaz o po¬ trebi napredka, temveč tudi o njegovih la¬ stnostih, o vplivu na življenje človeka, držav, kmeta, delavca, itd. Šola napredka je danda¬ našnji najboljša šola; ona je obenem šola izkušnje resničnega življenja; zato bodo vsi učenci, ki zajemajo vir modrosti iz te šole izhajali dobro. A poglejmo kaj nas uči! Evolucija je moč. Ko je bila grška država, ako jo smemo tako imenovati, ker je bila vlada le enega ali več mest, še neznatna, mi poznal svet ne njenih boriteljev, ne učenjakov, ne trgovčev. S časom pa je napredovala. Na podlagi zdra¬ vih in človeških postav je prišla do veljave vsa masa ljudstva, četudi ne vsak stan jed- nako. Trgovstvo, ki je razširjalo svoje blago le po bližnjih krajih, je, kakor vemo iz prej- šnjh razprav, bogatelo. Duševni razvoj Grkov je ustvaril narodno zavest in neke višje, te - meljiteje nazore. Ko so se vprli njihovi brat¬ je Jonci peržanskemu jarmu so poslali nekaj ladij tem na pomoč. S tem so si nakopali jezo vsemogočnega kralja Perzov. Slišal je že zvo¬ niti, da je tam na polotoku nek narod Špar- tancev, ki sicer obdelujejo le polja, a je te¬ lesno razvit in zato v boju težko premagljiv. Sišal je da je 'še drugo mesto, Atene, ki že slovi po znanostih, po bogastvu, po trgovskih zvezah, mesto, .ki ima zavedne meščane. In ukazal je svojemu sužnju, da ! ga mora vsako jutro opozoriti: “Gospod, ne žabi Grkov!” Poslal je nad nje vojsko; premagani so se vračali, bičal je morje 'z zlatimi verigami, po¬ žgal Atene, a razviti Grki se niso dali! Kaj to! Požigaj, mi imamo pod palcem; mori, mi smo za lesnimi stenami pri Salamini! Skoro jih je zadavil, tu ga ukane trgovska iznaj- dljivos Temistokleja, njega, “neolikanega barbara.” Z neizmerno premočjo bili so Perzi od peščice ljudi pobiti. Grki pa so se kmalu popravili in se razvijali naprej. Špartanei pa so napredovali le na eno plat, namreč le na pest in na mišice. Zato so jih Atenci sčasoma spravili pod se politično, trgovsko popolnoma, in tudi duševno. Stem so jasno pokazali pre - moč razvijanja. Seveda se je ost obrnila pro¬ ti njim, ko so začeli zlorabljati napredek. A vendar to, kar so razvili Atenci, ni bilo iz - gubljeno. Razmaknilo se je tedaj čez ves zna¬ ni svet, grška civilizacija je obvladala med drugimi celo vse rimsko duševno življenje, in še danes še javlja moč helenskega napre¬ dka na vsak korak. Vsa znanstva, ki segajo z izvorom 'še v eno dobo, imajo temelj v gr - škem življenju, vse osnovne misli etičnega življenja, duševnega, sploh prosvetnega živ¬ ljenja so izražane že v Grkih tamošnje dobe. Ne le dejansko, tudi'duševno moč je rodila evolucija. Ta moč napredka pa je zopet goji¬ la napredek sam, da se je lahko razvijal s podvojeno silo. (Dalje prihodnjič.) IGRA Z ŽIVLJENJEM. Zadnja statistika nesreč prinaša številke, ki so jako slabo spričevalo za sedanjo civili - zacijo, V poprečnem je vsako uro in 42 minut vbita ena oseba nekje na železnici v Združe - nih državah, in vsako uro in 39 minut je ena oseba nekje v Združenih državah ranjena na železnici, ne kot potnik ali uslužbenec, am - pak oseba, ki se vozi skrivaj, ali je pa kje povožena, oziroma vbita od vlaka. Po poročilu tnedržavnega komisarja MC Chord je bilo v 20 letih usmrčenih v Združe - nih državah ha železnicah 86,733 oseb, in 96,646 je, bilo telesno poškodovanih. Noben teh se pa ni vozil, ampak je ponesrečil na kri¬ žiščih ali zato ker je rabil železnico za pešpot. Tretjina teh nesrečnih je otrok, katere pu¬ stijo stariši brezskrbni, da se igrajo na želez¬ nici. Nad eno tretjino teh nesrečnih je delav¬ cev, ki jemljejo železnico za bližnjico, grede na delo in iz dela. Skoro ena petina je kla - tivitezev, ali “liobos,” za katerimi jih žaluje malo ali nihče, ker je ta razred človeštva na¬ vadno zgubljen od svojih sorodnikov, in ker se klatijo s kraja v kraj kot nomadi. Ostanek so pa ljudje, ki so bili vbiti na križiščih cest in železnic, in večina teh so 'bili avtomobilisti. Nesreče rastejo leto za letom, vzlic var ¬ nostnih naprav in vzlic napisov, ki prepove- dujedo rabiti železnico za pot.-To je povsem naravno, ker vsako leto se zgradi več železnic in vsako leto je več ljudstva. Vendar je pa najhrže tudi resnica, da je človeštvo leto za letom bolj lahkomišljeno, in da se železnice vedno bolj vporabljajo za pešpot. Mi svarimo naše ljudi, naj ne hodijo po železnicah. Življenja ni vredno vagati >za pan minut časa, ki se prihrani, če se hodi po želez¬ nici, ki je slučajno bližnjica. Previdnost je ma¬ ti modrosti. VELIKA HIŠA NORCEV? Čudna je ta Amerika. Ljudje znorijo vsa¬ ko leto ta le čas — če jih dež ne moti. Kamor¬ koli pride človek ne sliši druzega pogovora med Yankiji kot ti so zmagali, oni so zmagali. V zraku kar odmeva “the Athletics have won; the Giants have won.” Šolski otroci ne mislijo druzega kot kedo je zmagal. Učitelji in učiteljice ne vedo, če so odgovori na vpra - sanja pravi, ker injih edina misel je “base¬ ball.” Konduktorji na “stritkarah” pozabijo pobirati nikelne; njih glavna misel je igra z žogo. Po ulicah, po salunih, povsod šumi be¬ seda “baseball.” V trgovinah so prodajalci in prodajalke kot “panani.” Ne menijo se druzega kot o Mathewson-u, Bender-ju, Ba - ker-ju, in druzih junakih tega časa — ne bri¬ gajo se, če je mera in vaga prav ali ne. Člo¬ veka že kar ušesa 'bolijo od samega “base¬ balla.” Še kongres v Včashington baje ne de¬ la druzega kot nestrpno čaka poročil o izidu igre. Stvar je hujša kot bi se šlo za domovi¬ no, kot bi se šlo za življenje. Inozemcu, ki je v mestu med Yankiji, se zdi kot bi Amerika zbaznila. Zrak je poln pi¬ janosti o “baseballu.” Igra z žogo bo v očeh Yankija rešila sve¬ tovno vprašanje. Vsaj inozemcu se zdi, da je tega mnenja te dni Amerika. “Baseball” dr¬ ži narod za vrat. Kakor hitro bo pa vrsta iger končana, bomo tam kot smo bili pred sezono “baseballa.” Pisalo in govorilo se bo zopet o Balkanu, o Meksiki, o Kitajski, o tarifi, o denarni predlogi, o Rooseveltu, o Bryanu, o Včilsonu; in vprašanje draginje življenskih. potrebščin in delavsko vprašanje stopila bo - sta v ospredje. Je že tako na temu svetu. Ljudje morajo tudi za spremembo znoreti, sicer bi bilo živ¬ ljenje preenolično in preotožno. Tudi Sloven - ci znorimo večkrat, sicer bi ne imeli toliko jednoit in izvez. Ima pač vsak narod svoje bolezni. Upajmo, da se bomo tudi Slovenci enkrat ugnali kar se tiče jednot in zvez, in se bgmo lotili vprašanja glede izobrazbe, gospodarstva in politike. KDO JE KRIV BRATOMORNE VOJNE? Po slovanskih listih se sedaj živo razprav¬ lja o vprašanju, kdo je pravi krivec brato¬ morne vojne me!d Bolgarijo in Srbijo? Da je Bulgarija prva pričela z napadom, to je popolnoma dognana stvar, to priznavajo se¬ daj že tudi sami Bolgari; ni pa še popolnoma pojasneno, katera odgovorna oseba v Bolga¬ riji je dala povelje za napad? V splošnem se smatra za glavnega krivca vse bolgarske nesreče takratnega minister - skega predsednika St. Dameva. Toda to mne¬ nje je samo v toliko upravičeno, v kolikor je dr/ Danev kot ministerski predsednik odgo¬ voren na zunaj za vse ukrepe in vse akcije, ki so se izvršile v kritičnem času v imenu bol - garske vlade. Notorično pa je, da v hajkritičnejšem ča¬ su vlada dr. Daneva ni -imela več v rokah va¬ jeti državne politike, marveč da so se v ti¬ stih težkih časih polastili vodstva bolgarske državne politike razne neodgovorne osebe, ki so zgolj na svojo pest in naravnost proti iz¬ recni volji vlade izzvale dogodke, ki so imeli potem za Bolgarijo znane katastrofalne po¬ sledice. V ministerstvu dr. Daneva je bila po svo¬ jih zaupnikih zastopana tudi narodna stran¬ ka, ki je izmed vseh slovanskih strank naj¬ bolj slovanska in ki je bila od svojega začetka najbolj Srbom prijazna. Ta stranka je od početka bolgarsko - srb¬ skega konflikta dosledno naglašala načelo, da je treba spor s Srbijo poravnati mirnim po - tom. Eden izmed vodij te stranke je Ivan Ge- šov. Dokler je bil Gešov ministerski predsed - nik, se je, ravnajoč se po gori omenjenem strankinem načelu, z vso odločnostjo zavze¬ mal za poltiko bratskega sporazuma s Srbijo. Ko pa je uvidel, da pridobivajo premoč si¬ le, ki je delujejo čisto odkrito na krvavo raz¬ rešitev bolgarsko - srbskega spora, se je pro - stovoljno umaknil s stolice ministerskega predsednika, ker ni hotel prevzeti nase odgo¬ vornosti za zločinsko prelivanje krvi. Gešovu je sledil kot ministerski predsednik dr. Danev. V tem kabinetu so ostali kot zaupniki na - rodne stranke finančni minister Teodorov, pravosodni minister Burev in naučni minister Pejev. Vsi ti možje so slej kot prej z vso odločno¬ stjo zagovarjali načelo, da je v eminentnem, da, živi jenskem interesu Bolgarije, da se brat¬ ski in prijateljski sporazume s Srbijo v vseli spornih vprašanjih. Na dan 16. junija po starem koledarju, to je 29 junija po našem, je bil sklican kron¬ ski svet, katerega so se udeležili poleg mini¬ strov tudi vodilni generali z generalom Sa- vovo-m na čelu. Na tem kronskem svetu so generali z vso vehemenco zastopali stališče, da je nemudo - ma treba pričeti z vojnimi operacijami proti Srbiji in Grški. Proti temu stališču generalitete je z vso odločnostjo nastopil finančni minister Teodor Teodorov, ki je v daljšem govoru dokazal potrebo mirnega sporazuma ter končal svoja izvajanja z besedami: “Mir, mir, mir za vsa¬ ko ceno!” Govor finančnega ministra je navzoče ge¬ nerale silno razburil. Prišlo je do nadvse bur-. nih prizorov. — Generali so psovali Teodoro- a z “izdajalcem”, končno pa je skočil gene¬ ral Savov pred Teodorova, ga sunil s pestjo in potegnil revolver. Nastala je velika zmeda in le z velikim trudom se je posrečilo napra - viti mir. Bled kakor stena je vzkliknil minister Teodorov: “Želim samo, gospod general, da bi hujši udarec, kakor ta, ne zadel bolgarske¬ ga naroda po vaši krivdi.!” Na tem kronskem svetu ni došlo do nobe¬ nega zaključka. Posvetovanje se je nadaljevalo drugi dan. V tej seji kronskega sveta se je načelno sklenilo, da se naj vojne operacije ne prično, marveč da Bolgarija sprejme rusko razso - dišče. Toda v direktnem nasprotju s tem skle - pom je še istega dne izdal načelnik general - nega štaba Neresov ukaz, naj se v Makedoniji nemudoma prične z vojnimi operacijami. Za ta ukaz ministerski' svet ni vedel niče¬ sar in ministerski predsednik dr. Danev se je pripravljal na odhod v Petrograd kjer bi naj car Nikolaj razsodil o sporu med za¬ vezniki. Tako so pretekli trije dnevi. Zvečer tretjega dne je v kavarni prihitel k nekemu poslancu narodne stranke dopis - nik nekega uglednega inozemskega lista -ter mu pokazal brzojavko da se že tretji dan vr¬ še krvavi boji med zavezniki v Makedoniji. Presenečen je na to poslanec odhitel k mini¬ stru Burevu ter ga obvestil o vsebini one brzojavke. Ni mogoče, ni mogoče,” je ves prepaden vzkliknil minister Burev, “saj smo vendar sklenili, da se vojne operacije ne smejo pri¬ četi.!” Še tisti večer je bil sklican ministerski svet, ki se je najprvo prepričal o resničnosti navedene brzojavke, nato pa izdal pismen ka- tegoriški ukaz vojni upravi, da se morajo brez odlaganja ustaviti vojne operacije. Na ta ukaz pa je generalni štab odgovo¬ ril lakonično: “ Je že prepozno!”_ Ti, povsem avtentični podatki povedo do¬ cela jasno, kdo je pravi krivec za Bolgare usodepolne bratomorne vojne na Balkanu. Kakor se porajajo iz neukročenih želja strasti, tako iz neukrotnili 'bojevnikov fana¬ tiki. Fanatiki isosploli nenavadni ljudje. Mo¬ raš se jim čuditi in hkrati se jih ogibati; ču¬ diti. ker so nesebični, neustrašni mučenci za svoj smoter, ogibati se jih, ker so v brezozirni strasti gluhi za opomine svojcev, neustrašni za pretnje nasprotnikov in neizbirčni za na - čin svojega bojevanja, v katerem vse podira jo, vse naskakujejo, kar jih ovira v premen tiru do njih ideala in smotra — do smotra največ nedosežnega. Vendar so tedaj kori¬ stni, kadar pripomorejo s čudovito hrabro - stjo in navdušenim hrepenenjem po idealnem namenu, da stranka, oprezno stopajoča za nji¬ mi, laže doseže, kar se dejanski doseči more in bi se morda ne doseglo, ako ibi vneti in vne¬ majoči fanatiki ne zahtevali tolikanj več. I. Mencinger, Abadon. Kakor upihne sapa iskro brez goriva, a raz- ie žerjavico v velik ogenj, tako potlači beda ibotneža, okrepi pa krepkega duha. Dr. F. Detela, Gospod Lisec. Fanatizem v preprostem ljudstvu pa je eri- nija, ki za svoj namen uniči najlepše vezi pri¬ jateljstva in sorodstva ter živi le strasti in ob¬ ljubljenem plačilu, brez katerega, najsi bo du¬ ševen ali materijelen, ni fanatizma. D R. RICHTER’S Pain ExpeIIer Prežene bolečine revmatizma, po - kostnice, mišični revmatizem, nevral- gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse bolečine in trdosti v členih in mišicah. Izvrstno zdravilo, če se kak člen izpah¬ ne, za hromoist ter odrgnenja. Hitro ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat in nahod. Zaibrani vnetje pljuč in ti- ščanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4_5 kapljic v kozarcu vode je iz - vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬ de) je iavrstno zoper krč v želodcu in neprebavljisti. Pristni expeller pride v zavojčku, kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. PAROBRODNA [2 Direktna črta med New Yn r . Nizke cene. — F. Ad. Richter & Co. 74-80 WASHINGTON STREET NEW YORK. Avstro. Ogrsko, Električna razsvi^ kuhinin. tt- . abine TTT ^ Kabine III. razreda na fc 50 ' Kaiser Franz . MARTHA V/ASHINgta. 1 ladjah se govnre, Na ladjah se govore ® • jeziki, Diužbirn parobrodi ua 2 KAISER FR.AN2 Jnc D MARTHA VVASttjmJJ 1 LAURA, ALi 7 e 10 *. ARGENTINA, 0 cgL Novi parobrodi se grade zla vsa nadalina obimi na glavni zastoj ?*" 1 PHElPS BROS. & CO,, General w 2 Washingtcn St., New ^ Af\. niih r\rw»kt«£5r. :Ui h - Y 0r ali aa njih pooblaščene ZiM v Zedinjenih držarah £^ Iji* V j »tj Ju« r -ni inib° P® , a peteri ]. n lian, kateri Frank f tako piT (Eierp llz£ Prt Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica : 6104 St. ClairAve., CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino Prodaja PAROBRODNE LISTKE pari la potem ji Borumeue | a lij z nek" 'tudi lahke i tem g°' ji se ti jajce fc in P r potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. [[tke ali pr« yeži na 'listk j maslu in Imoko, zalij ideni še so j peteršilja hit_gd Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. 0 S d 0 SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA V 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” 99 Naročnina za Ameriko: Za celo leto . . . . za pol leta ..... - $2.00 - 1.00 Za Evropo in Canado: Za celo leto. za pol leta. 3.) tv? ^ s koai sito ter tUi y , »K-uzu suo ter tnalo Ji 0 prež S an i e _; pride- f aaio soli 6 P™*- ■ hočeš * popra 211 Pthe ter '• s ~~,tudi par žlic kisle r< 3 ° 8 - Kosta: mj. ,. Nareži vsak kostanj ^koliko, da ti ne bo po- 1 peci v železni ponvi ; U* da se povsod ena- p °tem ga olnpi ter, ga okrog ohrovta ali pa 5 . cr ® pol prerezanega v pire. Olupi kosta- kožo ter KL i h\ j 10 kožo ter jih pristavi i. Ko voda zaivre, jo lii a— ? Prilik a „ ° ,(la zm ?e, jo ; ( ’>liaj jo rU ? e ’ oso ^ kostanj minut do pol ure. Se lanko riavn kožico, Hm ? aJi0 rjavo ° s tanj, deni ga na Tudi deneš lahko v model vr¬ sto riža, nato vrsto karfijole, gra¬ ha, špargeljevih glavic ali rako¬ vih repkov, potem zopet vrsto ri¬ ža i. t. d., do vrha. Ali' pa menjavaj vrsto riža, na- mešanega z grahorn, z vrsto sese¬ kljane prekajene svinjine. — Riž se dobro poda k pečenkam v oma¬ ki ali k divjačini. 310. Kaša. Izberi kašo in jo operi v neka¬ terih vodah; skuhaj jo v vodi, da bo popolnoma mehka in srednje- gosta ter jo dobro zebeli z ocvirki ali s surovim maslom. Daj jo k du¬ šenemu svinjskemu mesu ali k le¬ dvicam. Češpljeva kaša. Kuhaj kašo ka¬ kor prej, samo prideni ji tudi ne¬ kaj opranih .suhih češpelj, da se v njej skuhajo. Potem jo dobro zabeli. Jabolčna kaša. Olupi več jabolk ter nalij na nje toliko vode, da bo¬ do ž njo pokriti. Skuhaj' jih tako mehko, da se bodo dali lahko stla¬ čiti; potem prideni zdroba ali ri¬ ževe moke, in sicer toliko, da do¬ biš gosto kašo, katero skuhaj, oso¬ li in potresi s sladkorjem. Preme¬ šaj jo ter daj z mlekom na mizo. To je zlasti za otroke tečna in redilna jed. 311. Sveža zelena solata. Berivka. Otrebi lepo, svežo, še mlado solato, ki ima nežno zelje, operi jo v par vodah, deni jo v cednik ali rešeto, soli jo; črez ne¬ kaj časa jo zabeli z oljem, pre¬ mešaj solato dobro z dvema vilica- ma, vlij nanjo še kisa in jo zopet dobro premešaj. Olja mora biti to¬ liko ,da je vsak listek solate lepo masten, kisa pa toliko, da je sola¬ ta dovolj kisla. Toda niti olja niti kisa ne vlivaj toliko, da bi bilo v skledi veliko tekočine. , Glavno solato razreži ter izreži stebelca iz velikih listov. Liste pa prereži črez pol ali na štiri dele. Potem solato operi in jo zabeli, ka¬ kor prejšnjo. — Ako hočeš razre¬ ži na 4 dele par trdo kuhanih ja - jec ter jih lepo razloži vrhu solate. Na francoski način. Očedi par lepih 'trdih glav solate, vrhnje li¬ ste odberi, glavice pa zreži na 4 dele. Operi jih dobro v vodi. Po¬ tem pa sesekljaj drobno zelenega peteršilja, pehtrana in luka; temu dobro primešaj šest žlic finega olja, 3 surove rumenjake, 3 žlice gorčice, žlicieo soli in toliko kisa da bo omaka dovolj kisla. Potem pmoči v omako vsaki del solatne glave, ostalo omako pa še vlij na solato. Endivijo ali zimsko solato stre¬ hi prav tako, nareži vanjo kak vroč krompir v oblicah, ker je po¬ tem bolj mehka, in jo dobro za¬ beli in premešaj. Motovilec mora biti mlad in ne kosmat. Iztrebi ga, operi ter za¬ beli s soljo, oljem in 'kisom. Regrat je dober samo tisti, ki raste po krtinah; na iztrebljene¬ ga in opranega nareži gorkega krompirja, potem ga zabeli kakor kako drugo solato. 312. Krompir jeva solata, Skuhaj v oblicah krompirja (ribničana,) olupi ga, zreži na li¬ stke ter zabeli še malo gorkega z oljem in kisom. Prideni tudi malo stolčenega popra in dobro zreza¬ ne čebule. 313. Pesa. Skuhaj lepo rudečo peso (khati se mora dolgo, da jedovolj mehka) olupi jo, osoli, potresi s kimljem ter 'zabeli z oljem in kisom. KAKO RAVNATI Z JABOLKA- MI, DA NE ZMRZNEJO. Jabolka so po zimi glavno sad¬ je, zato treba jih spraviti tako, da ne pozebejo. Če jih naložimo v podstrešje, kjer so spodnje sobe kurjene, in jih pogrnemo s platnenimi prti¬ či, bodo obvarovane pred vsakem mrazom. Pokrivalo mora biti pla¬ tneno, ker volna ali bombaževina ne zadostuje. KAKO ODSTRANITI BARVO (PAINT) IZ OBLEKE. Poškropi blago, kjer so madeži od barve s terpentinovem cvetjem (spirits ofturpentine) in pusti stati nekaj ur. Potem zmani z ro¬ kama, in barva 'bo počasi zginila, brez da bi se na obleki še kaj po¬ znaj, naj bo blago svileno ali volneno. FARMER IN KONJ VTONETA V BLATU, Eden Valley, Minn., 10. okto - bra. — John Henen, farmer, ži¬ več 2 milje od tukaj, je bil naj - ■den pod svojim konjem, ki je bil tudi mrtev. Hennen se je peljal na njivo po turšico, in vzgl je bližnico čez močvirje. Mnenje je da je hotel Hennen pomagati konju iz blata, ker je zagazil vanj, in tako sta oba zle¬ zla v blato in zadušila. DEM. STRANKA IN COLNINSKE PREMEMBE. Hrana, obleka, pohištvo, hišne po- trebščine, kmetijsko orodje je prosto colnine, ali bo pa plačalo manj colnine kot preje. Demo¬ krati so boljši vladarji kot so bili republikanci. Washmgton 10. oktobra. — Po novi tarifi, katera je sedaj v pra- vomoči ipremenjena je colnina na sledeč glavne stvari: Stavbeni les se je oprostil colni¬ ne z namenom, da bi se. uvažal v Zjedinjene drže ve les iz drugih krajev, zato da bi grajenje hiš manj stalo. Kruh in meso sta prosta colni¬ ne. Pšenica, moka in krompir so prosti colnine iz vseh držav, kate¬ re ne nalagajo colnine na našo pšenico in moko in na naš krom - pir. Canada pobira colnino na na¬ šo pšenico, moko in krompir. Ka¬ kor hitro se ta colnina odstrani prišli bodo kanadska pšenica in moka in 'krompir v našo republiko popolnoma prosti colnine, in s tem bo cena moke in krompirja padla, ker prideluje Canada mnogo več teh pridelkov, kot jih potrebuje. Živa govejaživina, ovee in svinje so prosti colnine. V tej republiki pride vedno manj mesa na prebi - valca. Združene države štejejo da¬ nes okoli sto miljonov ljudi, in ži¬ vine je manj kot jo je bilo ko so štele le sedemdeset miljonov pre¬ bivalcev. Pričakuje se, da bo pri¬ šlo v severne države mnogo živine iz Canade, da se bo tam odebelila in postavila na trg, kar bo mogoče znižalo ceno mesa. Tako so tudi v Meksiki ob južni meji Združenih držav nepregledne planjave paš¬ nikov, kjer se lahko preživi brez¬ številne črede živine. V Meksiki ni trga za meso, in zato se pričakuje da bo prišlo žez nekaj let tisoče in tisoče glav goveje živine iz Mek sike v Texas, in s tem se pričaku¬ je, da bo cena mesu padla- Za karpete ali talne preproge za sobe, ki so bili obdavčeni pri uvozu 50 do 66 odstotkov, za le¬ seno pohištvo, ki je bilo obdavče¬ no 35 odstotkov, za stenski papir, ki je bil obdavčen 50 odstotkov, bo sedaj plačati le 20 odstotkov colnine, razen stenskega papirja, kjer bo plačati 35 odstotkov .col- nine. Pri ogledalih se je znižala colnina od 20 na 7 odstotkov vre- nosti blaga. Colnina za opravo spalnic se je znižala in sicer 'za navadne koce (blanket) od 73 na 40 odstotkov, za pernice in pernate blazine od 52 na 30 odstotkov, 'za železne po¬ stelje od 45 na 30 odstotkov, za rjuhe od 45 na 35 odstokov, za tnodroce o'd 20 na 5 odstotkov. Kar se tiče obleke znižala se je colnina flanele ali barhanta za spodnjo obleko od 103 na 25 od - stotkov. Za storjeno obleko, vol - nene klobuke in pletenine se je znižala colnina od 80 odtsokov na polovico. Bombažno blago, eordu- roy obleka in dežne suknje plačajo zanaprej 40 odstotkov manj col¬ nine. Ženskim suknjam in salom se je. znižala colnina za 45 odstot¬ kov, in ženskim modercem od 59 na 25 odstotkov. Čevlji so colnine prosti. N' 0 'govice in bombažne ro- kovice plačajo četrtino manj col¬ nine; navadne rokovice za delav¬ ce so colnine proste; usnje za ro¬ kovice plača 30 odstokov manj col nine kot preje Slanina in bravina je colnine prosta; prosta je tudi govedina iz vseh držav, ki ne nalagajo naši govedini colnine. Canada nalaga naši govedini colnino, če je pa od¬ strani, bo govedina Canade prosta colnine. Colnina je znižana skoro za polovico na 'kuretino, sir, riž, čebulo, jabolka, oreha, škrob ali štirka, krtače za ribanje, navadne ure, navadno kositarsko posodo, nože in škarje, navadno porcela - nasto posodo in na mandelje. Ri¬ be i'z tekoče vode so colnine pro¬ ste. Suhe češplje, rozine, oljke in grozdje plačajo polovico manj col nine kot preje. Mleko in piškote so coline proste. Ržena in ajdova moke ter makaroni plačajo tretji¬ no manj colnine kot preje, Za fižol in peso se plača polovico manj colnine. V kuhinjah se bo morala colnina nekoliko poznati. Za opeko se je znižala colnina od 30 na 10 odstotkov, na steklo za akna od 92 na 64 odstotkov. Stroji za pisanje (typewiter) so colnine prosti. Za žeblje in žage je polovica manj colnine kot preje. Za platnene robce in vse platneno blago je polovica manj colnine kot preje. Colnina na metle je znižana Šivalni stroji so prosti colnine; za šivanke in nit se je colnina zniža¬ la na pol. Pri znižanju colnine so se demo¬ krati spomnili tudi farmerja. Po- snemalniki za smetano so prosti colnine, in prosti colnine so vsi kmetijski stroji in orodje. Plotna žica plača le nekaj malega col¬ nine. Iz predstječega se vidi, da so demokrati vsekakor boljši za ljud¬ stvo, kot so bili republikanci. Re¬ publikanci so leta in leta kričali boj trustom. Zasledovali so tru- ste; a to je bil ljudstvu le pesek v oči. Storili niso ničesar v prid priprostemu ljudstvu, in preobra¬ ta je želel vsakdo, vzlic temu, da so republikanci žugali s krizo in bedo, če dobijo demokrati Vladne vajeti v roke. Tem žuganju poma¬ gali so, žal, tudi mnogi slovenski časnikarji, ki so iz ničevnih razlo¬ gov nasprotovali premembi vlade, in so priporočali republikansko stranko. Vse žuganje republikancev bilo je prazno. Demokrati so dosihmal boljši vladarji kot so bili republi¬ kanci. Promet je živahnejši, kot je bil kedaj poprej. Tvornice v splošnem poslujejo; banke v splo¬ šnem ne pokajo; na obzorju ni vi¬ deti oblakov krize. Vse grožnje bi¬ le so prazne. In ravno tako so tudi prazne vse grožnje, da bi prišel polom, če bi dobila vladarske va¬ jeti v roke socijalistična stranka. I NAŠI ZASTOPNIKI. < | Za Biwat)ik, Minn.: Ja:ob Delak. Za Ely, Minn.: Math. 1., lvapsh. LUDVIK PEKUŠEK, za Ely. Za Eveletli, Minn.: Maks Volčanšek. •— 6. Kotze. KII.BEBT, MINIT.: JAKOB MUHVIč. JOHN JERINA, New Duluth Minn. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva- t.ieli. Za Auroro, Minn.: Louis Peteliu. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozi c h. Za Crost^, Minn.: Tony Prosen. • Za McKinley, Minn.; Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frak Zajc. JOHN DRAG-OVAN, za Suoclan, Minn. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Piautz, SOUTH RANGE, MICH.: IVAN COTIČ. Za La Salle, 111.: Frank Krnic. Za Chicago in Joliet, XII.: Jos. Blisčh. Za So. Chicago, XII.: Anthony Motz. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. SPRINGFIELD, ILL.: John Kulavic. FRANK BRENCE, za V/aukesran, Nortli Chicago in Kenosho, Wis. Za Gary, Ind.: N-. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. | ANTON TRATNIK, za Clinton, Ind. Za Fairehild in Willard, Wis., Frank Klančar. PITTSBURG, PA.: IGN. MAGISTER. IMPERIAL, PA.: ALOJZ TOLLAR. CANMONSBUKG, PA., IN OKOLICO: JOHN KERN. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Genu. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. JOHN MLAKAR, za Claridge, Pa. Za Cleveland, O., in državo Ohio: K a rol Bauzon. BARBERTON O.: ALOIS PALLAKT. Za Barherton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jacktown, Stringtown, Bocktovm in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič DENVER, COLO.: PRANK ŠKRASEC. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. GIRARD, KANSAS: ANTON ZAJC. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. SURLET, WTO.: Mike Krivec. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. ,1. Po '•elita JAK. CUKLJATI, za Pittsburg, Kans. JOHN PUCELJ, za Racine, Wis. MIH. BREZNIK, za Prontenac, Kans. ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans. J. PERME, Stoverville, Ark. Upravmštvo “NARODNEGA VESTNIKA’ RES DOBRA ZEMLJA. Ker so bili naši rojaki ponovno ociga- njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬ katerih zemljiških agentih v Chicagi, na podlagi neresničnih poročil, in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬ tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬ ročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. Naša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬ navadno rodovitna, brez peska in moč¬ virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬ vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬ nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah; slov. državna šo¬ la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konserviranje ku¬ mar ter mlekarna blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slo - venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so vsi ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena: $18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s sli¬ kami. Pišite še danes ponj na: ADRIA COLONIZATION CO., 322 Reed St., Mil- waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za - krajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle- dan j e, ker se lahko na lastne oči prepri¬ čate kaj in kako raste na naši zemlji. — Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬ stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora pla čati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni, zemljo, na kateri more farmer ugo¬ dno živeti ter lepo napredovati. That’s ali! — N' EBO - K CIGARETTES 10 FOR 5c Najboljše cigarete vseh cigaret Prlstne-feogate- zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 3E 3E 30 30 THE □ FIRST STATE BANK PRVA DRŽAVNA BANKA £LY, SVHNN. tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da je pričela poslovati v svojem lastnem poslopju in se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestujemo po 3°|o od slo od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Investment Co. iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi naj¬ boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬ vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačil mb dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬ govcev. kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE BANK OF ELY, MINN. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZIGH I II- _ _ J E 31 30 Im , blagajnik. £EE3E=d SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE tp. V** 1 & S V i'4 v }»4 V 4»4 V V 4 4 4 4 i'4 v f'4 V {'4 1 i'4 v {'4 V,? Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 Bi 4.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300.000 kron. obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko’’ v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. i»4 V J'4 V i'4 i'4 Z t 4 4 4 i'4 i'4 V*? i'4 f i'4 V 4 4 A V 4 4 i'4 $ i'4 £ ¥ * 4 i'4 i'4.&'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'&i'4i'4S*i'4i r 4i'4iS4i*4i l> 4i'4i'4i'4i'4i%i'4i'4 ■ •; v ' : ‘ ' f: ' ' podporna organizacija na svobo %, j domiselni podlagi, katera je da Dopisi. a j nes najmočnejša slovenska orga - A | nizacija v Ameriki. Nato so zagle- X J dali beli 'dan še drngi listi, in kar | se tiče časopisja, smo Slovenci do- Chisholm, Minn. Nisem si mislil, da smo tako mo¬ dri in veleučeni, pa kakor se vidi iz nekaterih dopisov iz Chisholma, da smo v splošnem inteligentni in razsodni, da je le kaj. Kakor hitro bo generalni poštni vodja potre¬ boval cenzorja, naj bi se obrnil na Chisholm — pa ne, da bi Mahne bil prvi na vrsti, ker on tega po¬ sla ne sprejme. — Cenzorska slu¬ žba bi se prilegala Amerikanske - mu Obrekovalcu, ker ti so kakor nalašč ustvarjeni za tako delo, e- dino dobro je pa, da je to obreko¬ vanje in psovanje vedno bolj ne¬ priljubljeno, in da se odpor vedno bolj razširja. Kar tudi ni povsem prav s temi psovalci je, da se kaj radi skrivajo za hrbet drugih. O vi bogi “bravci” in “bravke”, da se ne upate na dan! Danes naj samo vprašani te “modre” dopisovalce, za kaj se ne pokažete, kadar se gre za kako stvar, katera bi bila koristna slo¬ venskemu narodu. Tukaj v Chis¬ holm vemo, da ste pridni za mo¬ litev; vendar to ni povsem do¬ volj. Nič nimam proti temu, če hočete cerkev podpirati. Vendar pokazati bi bilo treba tudi kako- šno delo za narod; storiti bi bilo treba kaj za narodni spomin. Puhlega ‘zavijanja in pristran¬ skega psovanja ste vi, pobožni, do grla polni. Pri vsaki priliki plju¬ nete na oselbo, četudi nimate po¬ voda za to. Dva tisoč let živi uk bratske ljubezni do svojega bliž¬ njega med nami Kristjani; vendar ravno isti, ki bi se morali tega uka najstrožje držati, gojijo v srcu srd, nevoščljivost in sovraštvo do vseh, ki se upajo ziniti besedico, ki bi razsvetlila temu ali onemu zakajene možgane. Psovke, kakor se zrcalijo v predalih Ameriškega Obrekovalca, niso za med dostojne ljudi, in razkrinkuje pokvarjeno dušo onih volkov, ki se oblačijo v ovčjo kožo. Obžalovati je Kristja¬ ne s takimi načeli, kot jih je več okoli Ameriškega Obrekovalca. Nečem povzdigovati ali zaniče - vati nobenega; vendar resnici na ljubo moram pribiti, da, če bi A. merikanski Slovenec prinesel to¬ liko podučnega čtiva, le kar se ti¬ če gospodarstva in gospodinjstva, v četrt stoletju svojega obstanka, kot ga je prinesel Narodni Vestnik v enem letu, imeli bi danes med Slovenstvom več samostojnih go¬ spodarjev in naprednih gospodinj, kot jih, žalibog, imamo. Ta najsta¬ rejši slovenski list je prezrl poka¬ zati rojakom prilike zastonjske zemlje, ki se je dobila v najlepšili 'krajih še pred desetimi, petnajsti¬ mi in dvajsetimi leti. Potrudil se ni popolnoma nič za telesni blagor naroda, kateri ga vzdržuje; kajti, če bi se, bilo bi med Slovenci ti¬ soče trdnih starih farmerjev, me¬ sto tisoče sivih delavcev, ki se mo¬ rajo pokoriti na njih stare dni mlečezobim bossom. Vsak človek, ki zna sam misliti in vporabljati svoje možgane, mo¬ ra priznati, da se Narodni Vest¬ nik potrudi postreči ljudem z zdra vim čtivom, in z dobrimi pouki, ki so našemu ljudstvu že mnogo ko¬ ristili. Kdor pa ni zadovoljen s tem, naj pa pride na dan z boljši¬ mi nasveti, s koristnejšim čtivom v dostojnih besedah. Kar se pa tiče mojega socijaliz- ma sem po vsem Chisholmcem na razpolago, in sem pripravljen ust¬ meno razložiti zakaj sem socija- list. Iskreni pozdrav zavednem pro¬ letariatu. Ant. Mahne. bro napredovali. S pomočjo ča¬ sopisja se Slovenci .združujemo v razne podporne jednote in zveze, in vse se lepo razvijajo. Se ve, ta napredek je le zaea - sen, dokler ni članstvo v letih; a po preteku nekaj let bo drugače. Starih članov je mnogo pri naših jednotah, in ne bo dolgo, ko jih bo smrt trumoma kosila. Zatorej treba dela sedaj. Sedaj se je treba ogledati za 'združitev vseh podpor¬ nih organizacij. Če se pa ne morejo že združiti vse, naj se pa združijo vsaj iste, ki so naprednega mi - šljenja. Če pride do tega, bo to ve¬ lik korak naprej. Vendar bojim se, da se dajo člani preveč ko - mandirati od tistih, ki si domišlju- jejo, da so nekaka višja bitja, in ta višja bitja delijo naš narod v dva tabora. Praktični “katoliča¬ ni” pravijo, da se ne menijo nič pa tudi če se father Kranjec ua glavo postavi. Naselbina New Duluth se po - voljno razvija, in obeta postati čez par let ena večjih slovenskih in¬ dustrijskih naselbin. Naseljuje se tukaj precej Angležev in Polja - kov. Slovenci so se,tudi začeli za¬ nimati za ta industrijski kraj, in mnogo jih je že kupilo lote. Hiše se pridno gradijo, in spomladi se naseli sem več naših družin, ki bo¬ do postavile svoje hiše. Vzeto eno k drugim, ima New Duluth izvrst¬ no bodočnost, in kdor kupi loto sedaj, ga ne bode grevalo. Cene gredo više in više, in kadar bo za- obratila velikanska jeklarna, ce¬ mentna tovarna, in še druge to - arne, ki se bodo zgradile tukaj, bo New Duluth jedro te doline. Pozdrav vsem Slovencem in Slo¬ venkam, tebi, Narodni Vestnik, pd sestranski napredek. * John Bergant. New Duluth, Minn. za združitev z “brezverci”. Tako zvani “narodnjaki”, ali bolje fra- karji, se pa poganjajo za narod največ le za to, da njih biznes bolj- šecvete. Večina prvakov obeh ta¬ borov so le prijatelji slovenskih delavcev radi dolarja; le malo jih je radi prepričanja,, radi ro¬ doljub ja. Meseca januarja 1914 bo v Chi- cagi prvi sestanek delegatov jed- not in zvez, da se posvetujejo radi združenja. Želeti bi bilo, da bi bi¬ le zastopane vse, in da bi tudi me¬ sta, kjer so večja društva, ali kjer je več društev, poslala kakega čla¬ na na konvencijo. Slovenski narod je preveč razcepljen in želeti bi bi¬ lo, da pride malo bližje skupaj, da si podamo roke, in da si tako'po¬ tom organizacij v slučaju nesreče naobratno pomagamo. Ako se slo¬ venski delavci združimo v eno podporno organizacijo, ali k več¬ jem v dve bo za nas delavce boljše kar se tiče vzdrževanja podpor¬ nih organizacij. Tudi na političnem polju bi se doseglo mnogo več, če bi bili zdru¬ ženi, če bi imeli po naselbinah mo¬ čna društva, kot pa sedaj, ko smo v društvicah, ki se med seboj drg¬ nejo. Mnogo je naših ljudi, ki so prišli za vselej v to deželo, pa se ne 'brigajo za državljanske pravi¬ ce. Zakaj ? Zato, ker niso v poli¬ tiki podučeni, in ne vedo za kaj rabiti državljanski papir in pra¬ vice, ki se ž njim dosežejo. Nekaj je pa tudi takih, ki kaj radi pro¬ dajajo glavno delavsko moč,, vo¬ lilni glas, za kozarec pive, za dobro besedo, ali za par dimov tobaka. Ako se hočemo Slovenci dvigniti v politiki, se moramo združiti ne le v zavarovalnih, marveč tudi v političnih organizacijah, vstano- viti moramo politične klube, ki bo¬ do ob času volitev nastopili skup¬ no za delavskega kandidata. Po glejmo rudarski štrajk na Michi¬ gan. Če bi bili delavci rabili ob času volitve svoj glas v svoj lastni prid, če bi oddali svoj glas delav¬ skim kandidatom, bil bi štrajk že davno končan z delavsko 'zmago. Ker so pa volili kakor so jim uka¬ zali kralji bakra, dobivajo danes mesto kruha s kolom, bajonetom in svincem. To je jako žalostna šo¬ la, in čas je že, da delavstvo en krat uvidi, da je treba na volilni dan ralbiti um, in izvoliti može, ki so postavljeni kandidatom po so¬ cialistični ozir. delavski stranki Stopimo malo nazaj k časopi¬ sju. Kakor sem že prej omenil je slovensko časnikarstvo jako na predevalo. Zakaj? Zato, ker so mlajši časniki prisilili tudi stare da delajo kolikor toliko za napre dek, ki je princip mlajših časni kov in ž njimi Mladoslovenstva Slovenci imamo štiri jako dobre časnike, in med temi je tudi Na Pred petnajstimi leti bilo je slo-j rodni Vestnik, katerega priporo čam vsem zavednim Slovencem in vensko časopisje, med nami Slo - venci v Ameriki še jako slabo raz¬ vito. Nismo se mogli potom časo¬ pisja tedaj tako zjedinjevati v eno narodno celoto kot zamoremo sto¬ riti to danes. Lističi, ki so tedaj eksistirali, bili so bolj ali manj na¬ zadnjaškega duha, in storili so malo za izobrazbo in povzdigo svo¬ jega naroda. Za narodnost in go¬ spodarstvo se je storilo jako malo, za gospodarstvo smem reči nič, iz¬ ven za gospodarstvo istih, ki so kovali denar z izdajanjem listov, ki so držali naše ljudstvo v kleri¬ kalnem duhu. Ta duh je vel dolgo vrsto let med nami. A časi se spreminjajo, in tako je tudi za Slovence prišel čas, da se je porodil med njimi prvi na - predni list. Za njem je sledila Baltic, Mich. skeb ? Ali ni kriva tega tista žena, katero si tako visoko slavil kot prijateljico stavkadjev Odgovri javno na tem prostoru, če si mož? Peter Klobučar in Peter Ro ni¬ šah sta nagovarjala še druge k skebstvu, in dne 7. oktobra sta se vrgla na kolena pred kralja ba - kra. in sta mu obljubila, da hočeta še dalje poljubovati bič, ki ju je tepel toliko let. Jarem je mogoče sedaj lahak, a ne bo vedno tako. Prišli bodo časi, ko ti bo toliko na¬ loženo, da ne boš mogel zmagova¬ ti. Al se ti lepo vidi, da te morajo domov deputiji in vojaki sprem¬ ljati kot kakega razbojnika? Nek deputy se je sam izrazil “only crazy men go to work”. Sram vas bodi vse skebe, če ne morete dru¬ gače živeti kot s tem, da trgate kruh iz ust delavcev in njih dru- Ivam Cotič. zm. Tukaj je dne 7. oktobra prišlo do spopada med skebi in stavbar¬ ji. Na, strani stavbarjev je bilo tu¬ di naše zavedno ženstvo. Zjutraj okoli 7. ure je bila določena para¬ da po Baltic. Anto.j Vojnar je bil malo Ibolj pozen, in se je hotel z nekim drugim rojakom pridružiti našim vrstam. Srečala sta sloven¬ skega skeba John Rozmana. Voj¬ nar je opafzil, da je segel skeb Roz¬ man v žep za samokresom. Pripo- pal mu je eno po ušesih, da se mu je zaiskrilo pred očmi. V tem tre¬ nutku je skeb Rozman vstrelil na mlaJdega Vojnika. Zadel ga ni. Strel je šel med prsti na roki. Skeb Rozman je oddal drugi strel na tri ženske, pa jih tudi ni pogodil. Ta¬ ko postopajo Judeži napram svo¬ jim tovarišem. Rozman tvega živ¬ ljenje za družbo. Zakaj ne gre su- perintendent v jamo, Rozman pa “office”. Ali so jame toliko vre¬ dne, da bi si človek omadeževal vest kot morilec svujega bližnje¬ ga? Človek, ki ima kaj značaja, si ne 'bo na veke očrnil imena s priimkom morilec, posebno ne za par dolarjev,’ katere zasluži kot skeb. Skeb pa še morilec! Živi človek ne more pasti nižje kot v to črno brezdno. Judež Iškarijot je bil “gentleman” proti človeku, ki izda svoje tovariše, potem pa še na nje strelja z namenom jih umo¬ riti. Judež Iškarijot je vzel vrv in se je obesil, kakor hitro se je zavedal, da je iiždajica. Naši ske- bi so mas, njih tovariše, izdali. A oni se tega ne zavedajo, sicer bi tega ne storili in nastopili poleg tega še z orožjem. Popoldne, dne 7. oktobra je pri¬ šlo do spopadov med ženstvom in skebi. Tri ženske so šle proti rud¬ niku št. 5. 'Srečale so dva skeba, katera sta šla z dela domov. Ske¬ ba sta se norčevala iz žensk s tem, da sta se jim odkrivala. Ženske pa v teli resnih časih me razumejo šal, še manj izasinehovamje. Razburile so se, njih junaška kri je prikipe- la do vrhunca, in planile so na skeba, ki sta se 'branila z lučanjem kamenja. A ženske so zmagale in pognale so skebe v beg. Vendar so ju dohitele. Vrgle so oba na tla, pa so jima dale, kar jima je po vsej pravici šlo Dva deputija sta rešila skeba močnih rok naših za¬ vednih rojakinj. Staivkar. Stillwater, Minn. Narodni Vestnik, Duluth, Minn. Prosim za malo prostora. Želim rojakom opisati, kako se nam godi tukaj na tem svetu, ki 'je popol¬ noma za se, popolnoma ločen od ostalega človeštva. Godi se nam, seveda, ne predobro. Vendar, če liočem govoriti resnico, priznati moram, da se nam go'di vse eno boljše kot v starem kraju. Tukaj vsaj nismo lačni, in se ne zahteva, da bi človek vedno kapco v roki nosil, kakor bi imel srečati Boga. Govoriti je pa prepovedano, in bi¬ vanje v celicah je tako tužno, da svetujem jaz vsakomur, da se ogi¬ ba kršenja postav, da ne pride v ječo. kot sem tudi jaz prišel za majhno stvar. Edini tovariši, ki nas tu obiskujejo, so časopisi, in Narodni Vestnik me seznani z zu¬ nanjim svetom in z gibanjem Slo¬ vencev vsaki teden dvakrat redno. NAROČNIKI. 'ki se preselijo, se prosijo, da nam zraven novega naslova naznanijo tudi stari naslov, ker nam druga¬ če ni mogoče naslova popraviti. Mi imamo tisoče naročnikov ter je med njimi mnogo popolnoma enakih imen, vsled česar nam je nemogoče vedeti, kate'ri se je pre¬ selil. Ako se bodo cenjeni naroč - niki tega natančno držali, potem ne bo več pritožb, da ne dobiva eden ali drugi svojega lista. Rav - no tako nam naj tudi vsakdo, ki ne 'dobiva lista na popolnoma pra¬ vi naslov, to naznani, da popravi¬ mo. Pogosto se pripeti, da pride- novi pismonoša, ki dotičnega na¬ ročnika ne pozna, vsled česar nam list vrne, ker ni naslov dovolj ja¬ sen. Po daljšem času se še le na¬ ročnik oglasi, da lista ne dobiva. Bodite toraj pri naslovih natan - čni. Upravništvo. Pozor! Pozor! p Q . Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GMAMOFON samo Včasih tudi dobim v roke A. S. Čuditi se moram, da je v njem zadnje čase toliko psovk in napa¬ dov. Katoliškemu listu pač kaj takega ne pristoja. Vse mu je na poti, vse je gnjilo, samo on je an- gelj. Človek mora biti pač povsem za-bit, ki se strinja s tako grdo go¬ njo zoper vsakega, ki se upa ogla¬ siti v javnosti. Le iste, ki neznajo pisati, ali pa ne 1 pišejo drugega kot o vremenu, pusti na miru. Father Kranjec, ali ne mislite, da ste že predaleč zašli. Mesto gnusnih “drobtinic” členite v list kaj dru¬ gega, kar bo ljudi podučilo, iz - obrazilo, ne pa podivjalo in po- surovelo. - NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim JanjJ prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal den ( v Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadk'T * A ” n 1 rt ' ,C,+ ' WVr ’ »Inn.. »ni n J J. druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga nait poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo nrerJ;.-° . e PH dete z njim jako zadovoljni. Prepričani, d a ■ Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz m godben; n °ve snovi tt r ■». x-— j pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne ■ t in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki ""n Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slu'.. • dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se n ^ plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj raj ° ^ B enko rus & n 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. V/ 1 A. M. MURNIK * Eveleth, Minn. Največja zaloga Grant Avenue S MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIisE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU GIH DOMAŽIH POTREBboIN. I I I I Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! $ Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi .Ohio, in pozneje obiskal bo državo Penn- sylvanijo. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, da ga blagovolijo prijazno Prašal bi tudi, kaj je z 'denar - jem, katerega je poslal J. I. od tu¬ kaj! Ta človek je revež, so mu odrezali roko pod komolcem, in tisti, ki pridigujete o usmiljenem samaritanu, -se ne brigate, da bi ga potolažili, in bi mu poslali knji¬ ge, katere je naročil, in za katere je poslal $2.00, vi niti ne odpišete ste li dobili denar ali ne, četudi vam je nesrečni mož že trikrat pi¬ sal. Ali delajo tako Kristusovi na¬ mestniki dandanes? Upam, da je le malo takih, ki bi valjali po bla¬ tu uk “Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.” Frank Sadler. NA ZNANJE VOJAŠKIM BEGUNCEM. Baltic, Mich. Cenjeno uredništvo Narodnega Vestnika:— Kot naš prijateljski list, upam, C. in kr. avstro-ogrski konzulat v Denveru, Colo., naznanja z do - pisem okrajnega glavarstva v Čr¬ nomlju najvažnejše točke o polaj- šanju sodinijskega postopanja ra- Slovenkam, nezavednim pa še bolj da se bodo iz njega vsaj nekaj na učili. In zakaj prinašajo ti listi za delavce in za 'človeštvo podučno čtivo? Zato ker jih urejujejo de laivci, in ti vedo kje delavca čevejj žuli, in se potrudijo razgnati me¬ glo, v kateri smo Slovenci tavali predolgo. Poglejmo A. S., katere¬ ga urejuje Janez Kranjec. Ta člo¬ vek ni bil nikdar delavec, ne ve delavskih in starišev težkoč in po¬ treb, in .zato ni 'zmožen in neče spisati le ene razprave, ki bi bila delavstvu v izobrazbo in v poduk. On naj urejuje svoj listič za svo¬ je “bravce” in “bravke”, mi na¬ predno misleči delavci smo pa po¬ vsem zadovoljni z uredniki, ki u- rejujejo napredne delavske liste, da mi ne odrečete prostora, da po ročam tudi jaz nekaj resnic iz na¬ še naselbine. Poročati moram slovenski jav¬ nosti, da je postal Peter Klobu čar skelb, izdajica in sovražnik de¬ lavstva. Ta človek se je vedno de¬ lal svetega; zagovarjal je svojo “čast” im “čast” svoje žene; v resnici mu je pa v srcu tlela želja, da bi prej ko slej svoje tovariše iz¬ dal. In izdal nas je, ta nesramni Peter Klobučar, kateri se je v jav¬ nosti zagovarjal, da je unijski stavkar, da je nedolžen; dolžil je pa nekega rojaka, da ga je po kri¬ vem sumil, da je on nagnjen k skebstvu. Kar jaz tu poročam je resnica, in jaz, kot zastopnik tega lista, se ne bojim povedati javno¬ sti, kar je res. Jaz sem tvoj sosed, •takorekoč, in če sem pisal neres¬ nico, povej vsem svetu, da sem laž- njivec. Obžalujem te, da si padel tako nizko, da si šel kapitalistom pete lizati. Postati moraš še Ju¬ dežev vojak, da boš nosil še bič v tvoji roki, ki bo enkrat treskal po tvojih lastnih plečah. Sosed, pra- šam te javno tem potom, ali ni morda tvoja žena kriva, da si ti di begunstva in zamujene dolžno¬ sti nabora. Naznanilo se tiče zla¬ sti Belokranjcev, kateri so napro- šeni, da naj se vrnejo v domovino. Nadalje naznanja c. in kr. mini¬ strstvo zunanjih stvari, da. je c kr. pravosodno ministrstvo naro¬ čilo državnemu pravdništvu v Ru¬ dolfovem, da naj milostno posto¬ pa v slučajih kazenskih obsodb, katere se tičejo prekršenja vojne¬ ga 'zakona in da se naj posebno o žira na kritične razmere črnomalj¬ skega okrajnega glavarstva, da se vse tozadevne kazni 'zmanjšajo in da se naj vsaka prošnja za pomi- loščenje vsliši. sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Slovenci pozor Slem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa ko vrstne obleke za moške. Sloven¬ ci ko rabite obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Mas Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn. GARY LUMBER CO. Conxmonwealtli Ave. & House Street NEW DULUTH, GARY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. I iiil 1L ' zna ii» Kjj? L čas fci tem S1 iu Liji'’ 0 I Lik« 1 ' zap c „rseP loslu prijali»» v fe* ’ * da s° se ' te' Bilo f rav . roditelji jjval je t grahek s ^listne stva [jrazu, P ot( govfflceni j so ravno , in zaradi 1 tata- in. sk« 5 ves Kroj te živ da imaš p Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Nortlrvvestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do: parnika. GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! SPOZDRAV. — Povodom našega odhoda v staro 'domovino, najsrčnejše po - zdravljamo vse prijatelje in znan¬ ce na McKinly, Elba location, Minn., ter jim kličemo: Na sre - eno svidenje. Duluth, Minn., 7. okt. 1913. Pongrac Nachtigal, John Nachti- gal, Mike Tevel, Peter Verderber. JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Slieboyg-an, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev In u- radnikov. Ml Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN -TT -■ A ROLL OF HONOR BANK 3 % INTEREST PAID ON SAVINGS d 6 Slovensko zavetišče v Ameriki INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI. URADNIKI: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., New York Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet Mic Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago, 1» Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, Minn. NADZORNIKI: Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave., Clncs? ? Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank boj, vsi v Chieago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in natU° kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas, Matija Pogorelc, Chieago, IH. Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. * dvfr 0 Vsaka slovenska organizacija, ki šteje P° , £or jju več društev, je opravičena do enega člana v o 11 ® ^ Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen 1 ga mesta v direktoriju. .. a Jo Vsa ostala samostojna društva so opi a 'i c enega zastopnika v direktoriju. ^ Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče v ^ v riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden 11 r skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo. ošiti®! 0 ., Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se J’ 0 . L, tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., hi denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedens ^oli več; ; s svojo ^ ra Galbrij 'njeni nepr ,' trv e a Mje Ue°l ftll0 'sta 'S gL Umt »"S j. ^j >e ‘fcje “b J Prid L*bil' w . e J 7%^ n .• J W SS* 'Vilki 0 b HoSa t( jSt EV? Nl>h t>i o a i Črn a že na. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) % H % l0 '’e _x 4 p ie prišel zopet Kroparski možek; hodil je ,povrsj c ^ ■ - - in zddl zdaj že veliko holj vpognjen kakor prejšnja le¬ vi po Ble- Beli. Ker ga ondotni rojakiže precej dolgo niso s« razU . se mu je res naredilo med tem še enkrat toliko gub , na 0 Njegov čudni nastop in njegovo zmedeno 'govorjenje je da možek res ni pri pravi pameti. Toda kdor jedal v izrazite poteze in švigajoče oči možekove, je ^.preprKato uiie po£ ' drugega mnenja. % EH DB rER PBE. IH. ‘tiket’ leznito KA jarez. izbije P°f' 1 takoj m p :S ' , ^ je igral vlogo druga, ki vabi na ženitovanje. Kot s sva- '|°kl s 'svojimi zaupniki po hišah in povsod ponavljal svoj i>- , - e pripravljeno. Prijatelji naj pridejo z veseljem in pol- "W Ženitovanje je že naznanjeno in vse pripravljeno; vsi »f 'odstranjeni in nevesta-plemenita mladenka — že čaka. n jhče zamudil, vam hočem stvar natančneje razjasniti, znam®ja: kadar bodete videli .ponoči povsod goreti kre- ' enS ripravite na odhod na ženitovanje; in kadar bodete slišali se F ■„!_odidite, zakaj ženitovanje se je približalo!” ■ tem Štefuljčkovih besedah je marsikdo ponosno dvignil ■J-iško in natanko premotril krošnarjev izraz in pogled; vsak- ' pazljivo ■poslušal njegovo nenavadno žemitovanjsko vabilo. f kor zapoved poveljnikova so učinkovale Štefuljčkove bese- rse poslušalce. Kmetje so se z vedno, večjo mrzlično hitrostjo • ' balina vroče ženitovanje — na punt zoper brezsrčno gospodo. s0 j s kali v podstrešju starih mečev in sabelj in jih potem da so se svetili, kakor bi bili novi. Med temi pripravami je J nekaj tednov, jjj 0 j e ravno pred pustom. Nekega večera so se zbrali velja- ' 'voditelji kmetov k zaupnemu shodu v gostilni v Bodeščah. oval je Mohorko ; med drugimi so bili zbrani Globokar, Pu Grahek s Sela in krčmar Grčar z Bohinjske Bele. Menili so se »vrstne stvari, najprej o vremenu in o ravnokar prestalem hu- i mrazu, potem so prišli na turške pesjane, ki še vedno ne dajo Slovencem ob meji, kakor jim je semtertja razodel Štefuljček; lo so ravno začeli razmotrivati stvar, ki jim je težko ležala na ja zaradi katere so se zbrali, se naenkrat, pa komaj slišno od [vrata in skozi odprtino se je pokazala oprezno se ozirajoč po siva glava z nagubanim obrazom. V naslednjem trenotku je pa ! ves Kroparski možek, potnega obraza in pokašlujoč pred -Bo 1 ' te živi, Štefan,” je pozdravil prišleca Grahek; “saj si , da imaš pred seboj dolgo pot; ali si se že vrnil ? Saj ni mo - ” j ‘Ej, vroče pa je, vroče,” mu je odgovoril možek in se obenem 1 k natakarici; nato je velel: "Dekle, prinesi mi kozarec vina in nekaj slanine, da bom ma- rigriznil; potem moram hitro naprej; se mi mudi!” "Povej vendar, Štefan, ‘kako daleč si pa prišel na svoji dolgi po- ?ajsivedar šele danes zjutraj odšel z doma,” se ga je lotil Grahek |«rat; “ali mar prinašaš kakšno posebno novico?” “Yina hočem, vina; pri meni ne boš nič opravil z vodico, ga je hitro zavrnil možek. Nato je naglo použil svojo slanino, nekoliko kruha in kozarec goričana. Ko se je tako podprl, je namignil natakarici, naj gre iz sobe. Potem so pašvigale njegove oči kaikor živo srebro po sohi od moža do moža in v trenutku mu je bil znan ves položaj. Slednjič je hitro vprašal: “Kje imate bojevnike?” “Nekaj jih čaka na Jelovici,” je odgovoril Mohorko, “drugi so pa še doma, — ker še niso dobili povelja.” “Potem je treba takoj vzdigniti tudi te,” je začel Štefuljček, “in paziti na to, da se vsi združijo. V najbližnjih dneh bomo rabili krepkih rok. Ogledal sem si vse razmere in spoznal, da je sedaj čas. Glejte, prijatelji, gospoda je sicer vedno pripravljena, vendar jas¬ nega ne ve še nič, da mislimo udariti. Hodil sem po vseli vaseh. Ljud¬ stvo je sicer navdušeno za našo stvar, vendar se je ta in oni že za¬ čel nekoliko bati, češ, da je naš načrt preveč predrzen. Daše tudi krepkejših ne loti omahljivost, zato hitimo! Možje, le pogumno, po¬ moč se bliža — mislim, da....” - Nekak strah ise je polotil zborovalcev in niso pustili možka, da hi bil dokončal, ampak zmedeno so začeli vpraševati: “Kaj bo pa z našimi ženami in otroki?” “Vsi vemo,” je govoril nadalje Grahek, “kakšna nevarnost je za ženske in otroke v vojski; saj smo že često slišali, kaj poče- ajajo Turfci.In če zdaj mi udarimo zper gospodo, mislite, da bodo potem graščinski vojaki z našimi ženami imeli usmiljenje ? ‘Ne, svo¬ jih žena in trok ne smemo prepustiti tako strašni nevarnosti!” “Žene in otroke bomo spravili najbolj na varno, če jih peljemo na Špik v votlino k slepemu Bogu; saj smo to storili že večkrat, ka¬ dar se je bližala kaka nevarnost,” je svetoval Mohorko, “Pametn nasvet,” je pripomnil Štefuljček; “Mohorko, prevze¬ mi skrb za to zadevo. Preskrbi v votlini tudi živeža za nekaj dni, da ne 'bodo trpeli gladu. Sicer pa mislim da jim ne bo treba dolgo ostati v votlini; mi moramo pohiteti in užugati graščinske, potem bo pa mir. — Za vsak slučaj pripravite tudi vrečo smodnika — saj že vsi poznate ta novi, čudni prašek — in napeljite vnetilo s seboj v votlino, da v slučaju nevarnosti lahko poženemo most v zrak, če bi se namreč sovražnik hotel bližati votlini; potem so pa žene in otroci na varnem kakor zaklad, ki je zakopan globoko v zemlji. Vsekakor pa mora ostati tudi nekaj mož pri votlini za stražo.” “Za ta posel bodo najboljši Gorjanci,” je pripomnil Globokar, “ti že najbolje poznajo smodnik in vedo, kako je treba z njim ravnati. ’ ’ “Zakaj ga poznajo ravno Gorjanci najbolje?” je nezaupno in radovedno vprašal možek. “ Veš, Štefan,” mn je odgovoril Globokar, “Gorjancev je naj¬ več ‘v “črni 'kosi” in tam so se naučili tudi, kako je treba uporab¬ ljati smddnik.” “Toraj dobro,” je nadaljeval Štefuljček, “Mohorko preskrbi, da pridejo gorjanski lovci na Špik pred votlino; tam bodo tudi sami najbolj na varnem, zakaj Gorjance imajo graščinski zelo v že¬ lodcu.” “In pa tudi ženske in otroci se potem ne bodo imeli ničesar bati, ker jih bodo stražili tako krepki bojevniki,” je pripomnil Pušavec. Med tem jih je pa naenkrat prekinil v govoru Grahek, rekoč: “Jaa vam pa povem in zatrdim, da ženske nikakor ne bodo ho¬ tele iti v votlino k slepemu Bogu. Nekaj dni sem namreč zopet straši Šipkov duh — “črna žena.” “Kaj? Kaj praviš? Črna žena?” ga je burno prekinil Kroparski možek; “ali je res? Kdo pa jo je videl?“ (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE Cloihing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. :m x x m ge si Žalosten ali otožen pošeti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučijive in tudi zabavne — Menjava mo jih vsak dan. — Za ohi len poset se priporoča VODSTVO KOVALL & SOM, elv, minn. GROCER1JSKA MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. mm 1 El bi KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Prepričajte se o istinitosfi! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak rnašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lati, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. 5*45 ? 45*45*45*45*45’45 , 45*45*45*45*45*45*4-#5 f 45*45*45*45*45*45*45*45’45*45*4^4 Ate 5*4 Vt? V £4 #|S 5*4 V »t* FIRST NATIONAL BANKS! John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Vi? 5*4 Vi? 5*4 V 4 ? 5*4 V 4 ? 5*4 V 4 '. 5*4 V 5*4 V t ? 5*4 Vi? 5*4 Vi? 5*4 Vj? 5*4 Vi? 5*4 V 5*4 Vi? 5*4 Vi? 5*4 Vi? 5*4 ¥ Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste šn pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. PAUL,! ; železnice i Prestolon asledn ik Rudolf. %ove pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt. lOl lia»’ te>5- (Dalje.) -)'ikoli več! Ljubila sem, ljubim in ljubila bodem samo nje- m s svojo ljubeznijo bom legla 'V grob.” [tetra Gabrijela si je prizadevala zastonj, da bi prepričala Ma¬ jami nepremišljeni, brezplodni ljubezni, Marija ni odnehala p las. [ p. j ^ ' J ‘agoma se je približeval čas, kadar je morala dokončati za- e ^ v °boja. Da sedaj se še ni pripravljala za smrt. Preveč je tekoma. “ te ’ a P je držati svojo besedo. Niti pol ure ni hotela živeti kakor ji je dovolila prisega. • a J zvedo vsi moji sovražniki, da nisem ljubila za čast in za • etl0 za bavo, temveč ljubila sem iskreno in zvesto. Naj zvedo, k smrt za. mojo ljubezen ljubša, kakor življenje brez nje- ezni. Pokazati jim hočem, da sem znala živeti in da znam Umreti . >> „^ e m ' s ^ so se rojile po Marijini glavi. sai Za ^ a j bi morala umreti da ne hi on niti za to vedel? Gaz poginem zaradi njega, on pa še ne bi niti vedel, da sem 1110 za njegovo ljubezen?! Ne, tega ne storim! Če ibi storila tbi on enostavno rekel: Ne, ‘Umrla je” in ne spominjal bi se več iv ■ e ’ llfl ireti hočem pred njegovimi očmi, v njegovem na- ' a J gleda 515 borba ✓ ! Op* . f M ; /j! ff/ . s :< •/ mojo smrt. Naj vidi, kako se borim s smrtjo. Moja Lrnip ° a na i £ a spominja, da sem ga ljubila. 'Potem pa naj on lo v, ap ^ e i s eisto zavestjo !” | £ a i 0 bll . n ieni namen. Pride odtod? Kako se naj približa njemu? Kje ga naj samo 6 ! na ^- ^ n T im sestane ? a 2 a j, S an j e dobivala vsakovrstne časopise, ki jih je dosedaj 1 krogi 3 ^ ° as ’ Na i ra d e ječitala časopise, ki so se bavili le z vi- V \ takih časopisov je črtala sledečo novico: ( i V v Rlldolf bo P rir edil dne 29. januarja veliki lov v k. T am er mga ' Te g a lovu se bodo udeležili vsi kraljevičevi pri- Ve v Se bode zadržal do 31. januarja, da bo lov na zajce kon- k°je 3 ^ r .. banket v prostorih lovskega dvora v Mayerlingu.” 'lo bi to Yest prečitala se je globoko zamislila. ’sk 0 | Ua krstna prilika. Tako pa tudi mora biti. Moj rok iz- )a ' dru gega februarja. Do tega dne moram jaz umreti. . -ora Adolfa v Mayerlingu in tam- morebiti - f j a 1 i e Marija o tem razmišljevala, tem bolj se je pre- celo t0 na ib°ljša prilika, da se zamore od njega posloviti, umreti v njegovem naročju, gotovo pa v njegovi pri- > i ’ ‘debil' ■ iatnj. .l ea tr dni sklep. ak ’ ]a se je približal, Marija pa še ni mogla nikakor naj- b 0 b l Prišla iz samostana. * v jutru dne 29. januarja. Sestra Gabrijela je k° vstane Marija, ki se tiho obleče in se nato po- ;, na i usmrtim? Saj ima Rudolf dovolj orožja, ustre- da na hodnik, ki je vodil v kapelico, v katero dospe, ravno ko se je vršila služba božja. Kapelica je imela samo en izhod na ulici. Ma¬ rija poklekne pred oltar, se prekriža in pomoli, potem vstane, kre¬ ne proti vratim in se poda na ulico. V mesecu januarju se dani še le zelo pozno. Čeravno je bilo na ulici že mnogo ljudi, se ni nihče brigal za njo, ker vsakdo je mislil, da gre ona za svojim poslom. Nato dospe na glavno ulico. Tu si kupi toplejšo obleko, ker se je kazalo, da še bode snežilo. Nato si naroči eno vpreženo 'kočijo ter se odpelje v Heiligenkreutz. “Tu je zajuterkovala, {potem pa, ko se je pokrepčala se poda peš proti Mayerlingu. 'Pot v dvorec je vodil tako, da je morala iti mimo male biče, v kateri je stanoval lovski paznik. Bila je to pre¬ cej velika koča, zgrajena iz opeke. V njo se je zatekel paznik v sla¬ bem vremenu. Marija vstopi v kočo. V njej je bilo toplo. Paznika ni 'bilo doma, ker je bil veliki lov ter je moral opravljati svojo slu¬ žbo. Tudi ni bilo upati, da bi prišel čez dan domu. Polagoma se je približala noč. Marija je opazila še le pri zatonu solnca nad oknom neko steklenico. Vzame jo v roke. V njej je bil “strihnin,” katerega je rabil paznik za zastrupljenje lisic, ki so mu napravljale mnogo neprilik. ' “Strihnin!” vzdahne Marija. Vedela je, da je strihnin zelo močan strup,,da deluje takoj, ko se ga povzije. “To bode dobro za mene. Boljše bode, nego revolver ali pu¬ ška. Pri tem se mi ne bode popačil obraz.” “Da, vzamem ga!” Nasipala je strihnina na kos papirja, ga skrbno zovila ter utak- nila v svojo denarnico. Steklenico je, zopet zamašila ter postavila nazaj na prejšnjo mesto nad okno. Med tem se je napravila popolnoma temna noč. “Moram iti,” zašepeče in odide. Zima je bila mrzla, nebo je bilo oblačno. Vrata je zaprla tako, kakor jih je našla, ogrnila se je s svojim plaščem ter počasi kora¬ kala naprej, dokler ni dospela do skrivnega vhoda. Vstopi noter. Na hodniku je bilo mrzlo, vendar prepiha ni bilo. Užge malo svetilko, ki jo je imela seboj. “Da tukaj bom počakala Rudolfa, pozno v noč, potem pa po¬ hitim v njegovo naročje.” Na njenem obrazu se je Zapazil veseli nasmeh. Zunaj je razsa¬ jala mrzla burja. XXIV. POGLAVJE. Zadnja noč v Mayerlingu. Že zgodaj zjutraj dne 29. januarja 1889 leta je dospelo v Mayer - ling mnogo gostov iz vseli strani. Med njimi so bili: knez Koburg, grof Hoyos in mnogo drugih visokih imenitnikov. Kraljevič Rudolf je vstal že zelo rano ter je delil zapovedi. Logar Schuetzer je imel na oskrbi, da razdeli visoke goste, da pokaže vsakem svoje mesto, kje naj počaka, dokler se ne pripodi divjačina do njega. Solnce se ta dan ni prikazalo, vendar pa je bil še lep dan. Lovci odidejo iz dvorca. Kmalu ni bilo slišati nobenega ropota več. Vsi so že bili v gozdu. Zato je pa bilo bolj živahno v dvorski kuhinji. Glavni kuhar je delil 'zapovedi svojemu podrejenemu osobju. Vsi njegovi pomaga¬ či so imeli polne roke posla. “ Dan je kratek, delajte,” čul se je kuharjev zapovedujoči glas. Kakor je že bila navada od nekdaj, tako je tudi danes prišlo mnogo siromaških kmetov iz okolice, da se najedo v kuhinji. Za take nepovabljene goste se je kuhalo posebej v velikem kotlu. (Dalje prihodnjič.) Frank Veranth ELY, Minn. = Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Pridite in se prepričajte! 5*4 ¥ 5*4 »i? 5*4 v*? 5*4 •Sp 5*4 5*4 ¥ 5*4 5*4 % 5*4 5*4 V*? 5*4 V 5*4 Vi? 5*4 Vi? «*4 SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO tOc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel (LIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. D4JLUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. m M. F. SKALA, agent za £ bfi !fi m s Sfi * * m * s s Sfi “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. tfi ¥ ¥ ¥ ifi ¥ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi ZAPISNIK tretjega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze v Milvvaukee, Wis. (Dalje.) 4. Predlogi in sklepi pri splo¬ šnem glasovanju, se sprejemajo k na ! d polovično večino oddanih glasov. 5. Suspendirani elani in člani - c e nimajo pravice do referendu¬ ma, dokler ne poravnajo zaostale prispevke. Otročji oddelek. V otročji od - delek se sprejema otroke članov S. S. P. Zveze, ter z člani zopet poročenih udov. Odstava. Odstavi se lahko vsa - cega uradnika S. 'S. P. Zveze po¬ tom re-call na podlagi dokazov in sledečih razlogov: Radi nezmožno sti zanemarjenja uradnih dolžno¬ sti, kršenja pravil in kriminalne obsodbe v državne jetnišnice. Čitajo se došli pozdravi. Brzojavka iz Clevelanda, O., 16. sept. 1913. Cenjeni delegatje S. S. P. Zve - ze! Bratski pozdrav št. 20 in 87. Prapor rudeči dviga se ti, delo va¬ žno storite ga vi, bratje in sestre čakamo kaj tretja konvencija ro¬ di. — Meznarič, Žnidaršič, Miška, Glavič, Stave in Polanc. Pismeni pozdravi. Farmington, W. Va., 15. sep - tember 1913. Slavno konvencijo pozdravlja št. 31. Cleveland, O., 15. sept. 1913. Slavni konvencijo pošilja čas - titke dr. F. J. Kern. Meadow Lands. Pa., 15. sep¬ tembra 1913. Društvo 113 S. S. P. Z. želi vs- peha delegatom.- Blaž Godec, talj-nik. Vsem pozdravom se zakliče tri¬ kratni : Živijo! Sklep se je ob 12 uri dop. 15. seja v torek popoludne 16. septembra 1913. 500 in za tri razrede ’ za 250, 1000 dolarjev. Št. 20. Želi, da je član v sluča¬ ju notranje bolezni deležen po šestih mesecih vstopu do bolniške podpore, v slučaju zunanje bale - zni pa, po treh mesecih po vstopu. Starostnim članom naj se smatra - jo osebe od 40 do 50 leta. Edna • kopravnost žensk z moškimi v vsem obsegu. Tri razrede po raz¬ sodnosti konvencije. Št. 21. Želi mesečni asesment in podporo pri starem. Št. 22. Asesment po starem. Bolniške podpore naj bi bil član deležen po treh mesecih po vsto¬ pu. KonvenSni predsednik otvori sejo točno ob dveh pop. Čitanje imen društev po zaporednih šte¬ vilkah. Vsak delegat in poobla - ščenec pove želje svojega društva ki se zabeležijo v zapisnik, in se glase: Št. 1. Se strinja s sklepom kon¬ vencije. Št. 2. Želi asesment pri starem, pravico do podpore po treh mese¬ cih vstopa. Št. 3. Društvo želi, da se napra¬ vijo trije razredi in če bi se to ne zgodilo, da se da $10.00 bolniške podpore in plačuje $ 1.00 meseč - nega asesmenta. Št. 4. Društvo želi tri razrede. Št. 5.Društvo želi po treh mese¬ cih. vstopa bolniško podporo in dva razreda jednega za 250 in drugega za 500 dolarjev usmrtni- ne. Št. 6. Društvo želi dva razreda za 500 in za 250 dolarjev. Št. 7. Se strinja z sklepom kon¬ vencije. Št. 8. Se strinja s sklepom kon - vencije. Št. 9. Društvo želi dva oddelka za 500 in za 100 dolarjev. Št. 10. Društvo želi, da se bolni¬ ška podpora izplačuje v petih dneh in da bi bil član vpravičen do podpore po preteku treh mese¬ cev po vstopu. Želi, tri razrede za 250, 500 in 1000 dolarjev usmr- tnine. Št. 11. Se strinja s sklepom kon¬ vencije. Št. 12. Se strinja z sklepom kon¬ vencije. Št. 13. Želi, da se bolniška pod¬ pora izplačuje po treh mesecih vstopa, vstopnina pri starem, ases¬ ment po starem. Št. 14. Društvo želi, da ostane mesečni asesment $1.25 in da je član deležen bolniške podpore po treh mesecih po vstopu. Št. 15. Želi, da se bolniška pod¬ pora izplača v desetih dneh, ko je nakazana. Št. 16. želi tri razrede, za 100, za 500 in za 1000 dolarjev. Ases¬ ment se po previdnosti poviša. Bolniške podpore naj bi bil član deležen po treh mesecih vstopa. Št. 17. Želi manjšo pristopnino Bolniške podpore naj bi bil dele¬ žen član po treh mesecih po vsto¬ pu. Usmrtnina naj bi ostala pri starem. Št. 18. Društvo želi $1.30 me - sečni asesment, sedem dolarjev bolniške podpore na teden in $600 usmrtnine. Št. 19. Želi preuredbo asesmen¬ ta in pristopnine. Plačevanje ases¬ menta za nazaj naj odpade. Želi Št. 23. Se podvrže sklepom kon¬ vencije. Št. 24. Želi, da se pristopnina zniža. Mesečni asesment $1.35. Za zunanje, bolezni podpora po treh mesecih po vstopu, za notranje bolezni po šest mesecev po vstopu. Št. 25. Asesment $125. Dva raz¬ reda za 250 in za 500 dolarjev. Št. 26. Želi, da se mesečni ases¬ ment poviša. Bolniške podpore naj bi bil član deležen po treh mese¬ cih po vstopu. Št. 27. Pristopnina pri starem Dva razreda za $500 in za $800 usmrtnine. Bolniška podpora po $8.00 na teden ali pa se napravi - jo trije razredi po razsodnosti kon vencije. Št. 28. Se podvrže sklepom kon¬ vencije. Št. 30. Želi ustavo za strožje nad zorstvo bolnikov. Št. 31 Želi asesment $1.25. Po - škodbe se naj ne plačajo iz usmr¬ tnine. Št. 34. Starostni oddelek odpa - de. Se vstanovi otročji oddelek. Drugo po starem. Št. 36. Se podvrže sklepom kon¬ vencije. Št. 37. Mesečni asesment $1.25. Vstopnina prosta. Bolniška pod - pora se ima izplačati v 5 dneh po nakazilu, in pravico do bolniške podpore po treh mesecih po vsto - pu. Št. 38. Član naj bo opravičen do bolniške podpore po treh mese¬ cih po vstopu, ako pa plača za šest mesecev nazaj, dobi vse pra¬ vice do podpore takoj, tudi za no¬ tranje bolezni. Št. 39. Usmrtnina dva razreda za $500 in za $1000. Bolniška pod¬ pora po treh mesecih po vstopu. Asesment kakor potreba zahteva. Št. 40. Želi mesečni asesment $1.25. Št. 41. Se pritožuje črez previ¬ soki asesment. Št. 42. Želi asesment $1.40. U- smrtnina se zviša za starostne čla¬ ne . Št. 43. Bolniško podporo po treh mesecih po vstopu. Št. 44. Bolniško podporo po treh mesecih po vstopu. Št. 45. Se podvrže sklepom kon¬ vencije . Št. 46. Želi redni mesečni ases¬ ment $1.35. Št. 47. Želi $7.00 podpore na te- ten. Vse drugo pri starem. Št. 48. Bolniško podporo po treh mesecih po vstopu Pristopnina se zviša. Št. 50. Se podvrže sklepom kon¬ vencije.- Št. 51. Podpora pri starem, u - smrtmina $500. Št. 52. Bolniška podpora po treh meseeih po vstopu. Št. 53. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Starostnim članom -naj se zviša od $100 na $200. Št. 54. Želi, da se asesment po - viša. Član, ki prejema že šest me¬ secev podporo, naj prejema nada- Ijnih osem mesecev po dvajset do¬ larjev mesečne podpore. ljenje pod stropom (boarder.) Pri 16 “single roli” papirja za stene, tem rezanju se vedno nekaj papir¬ ja strati, zato ker je treba gledati da se slike na papirju vjemajo, in ker tudi navadno ostane kraj¬ ši ali daljši kos. Ti ostanki se naj porabijo nad in pod okni, nad vra- taani, in če je kje kak kot za zapa- piriti. Resnica, da je v dveh “sin- 4 “double rolle” za strop, 3 “sin¬ gle rolle” za “boarder” za stene, in 3 “singl rolle” za boarder za strop. Opozarjamo, da bo pri ste¬ nah nekaj papirja ostalo, in zme¬ nite se s trgovcem, da ga bo vzel nazaj, če ostane cela “rolla.” Upamo, da boste razumeli. Z le rolls” toliko papirja kot v j vprašanjem nas nihče ne nadlegu- VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Mrs. M. M., Ohisholm, Minn. En funt je toliko kot 0.45 kile, to- raj nekaj manj kot pol kile. 60 funtov bo toraj 2714 kile. Če ku¬ pite krompir na vago zahtevajte 60 funtov za bušel, ker toliko mo¬ ra bušel krompirja postavno toh- tati. Zdravi! C. K. Cleveland, O. — Stenski papir (Wallpaper) se prodaje v dveh različnih velikostih, namreč ‘‘single roli” ali mali zavoj v ko- jem je 8 jardov papirja, in ‘‘dou¬ ble roli” ali veliki zavoj v kate¬ rem je 16 jardov papirja po dol¬ gosti. Širokost papirja je vsa ena¬ ka, namreč 18 palcev ali pol jar¬ da. “Paper hanger-ji” razdelijo papir, kadar ga režejo, v tako dol¬ ge kose kot je soba visoka, merje¬ no od lesenega roba pri tleh do okoli pol čevlja nad prostor, ka¬ terega pokrije papir za obrob - eni “double roli;” vendar ipredno se papir kupi, treba je zmeriti so¬ bo, in zračunati katere zavoje je boljše kupiti. Vzemimo priliko, da je soba toliko visoka, da bi potre¬ bovali 9 čevljev (tri jarde) dolge kose. V tem slučaju dobili bi iz ene “single poli” le dva kosa pa¬ pirja, ali 4 kose iz 2 “single roli,” med tem ko dobimo 5 kosov iz ene “double roli.“ Dolgost zavoja za obrObenje pod stropom (boarder) je ista kod dolgost papirja. Ker so sobe različno zgrajene in imajo več o-kenj in vrat, zato je težko zračunati natančno koli¬ ko papirja se bo potrebovalo. En način računjenja je tale, ki zahteva po navadno več papirja kot se ga potrebuje: Zmeri dolgost vseh sten, in raz¬ deli svoto v polovične jarde (pol jarda je 18 palcev ali poldrugi čevelj;) zmeri sedaj visokost sten od lesenega okvirja pri tleh do kaeih 4 do 6 čevljev višje kakor bo “boarder” pod stropom pokril; zračumi sedaj koliko kosov boš do¬ bil iz ene “role” papirja, in če je boljše kupiti majhne ali veli¬ ke “role;” deli sedaj svoto polo¬ vičnih jard vseh sten s številko kosov, ki jih zamoreš dobiti iz ene “role” papirja. Kakor rečeno, s tem računom bo nekaj papirja ostalo, zato naj 'se ga kupi nekoliko manj, ker ne bo¬ mo oknov in vrat papirili; še bolj¬ še pa, da se zmeni s trgovcem, da vzame vse cele “ role” nazaj. Vzgled. Najdimo kolikor papir¬ ja je treba 'za sobo, ki meri 15 X 20 čevljev, “boarder” za stene in strop bo 18 col. Leseni okvir pri tleh (baseboard) je 8 col visok, in visokost sten od tal do stropa je 9 čevljev. Dolgost vseh sten je 2 X 15 in 2 X 20 je 70 čevljev ali 23 in ena tretjina jardov ali 46 in dve tret¬ jine pol jardov, toraj bo treba 47 kosov papirja, ker je papir pol jarda širok. Sedaj se zračuni dol¬ gost kosov papirja. Visokost sten je 9 čevljev; za “baseboard” od- računimo 8 col, in za “boarder.” ki krije 18 col, odračunimo 12 col, skupno toraj 18 col. Dolgost ko - sov papirja je toraj 7 čevljev in pol, to je 90 palcev ali 2y 2 jarda. Mala “rola” meri 8 jardov dol¬ gosti. Toraj se deli 8 : 2V 2 je 3. Z male “role” dobili bomo toraj 3 kose in ostalo bo pol jarda; Kupili bomo toraj male “role,” in ■potrebovali bomo za stene, izv- izemiši okna in vrata, 47 : 3 je 15 in dve tretjine “rol,” toraj 16 ma lih “rol”. Če ostane kakošna ce¬ la “rola”, se vrine trgovcu. Pri paipiranju stropa moramo računati, če je boljše papirati po dolgem ali po širokem. “Boarder” za strop je 1 '/4 čevlja širok. Če bomo polagali kose po dolgem je daljava od “boarderja” do “bo¬ arder ja” 20 — 2 X D /2 je 17 čev¬ ljev, in dolgost kosov papirja mo¬ ra biti 18 čevljev ali 6 jardov. Iz ene “single rol,” ki je 8 jardov dolga, dobiti ne moremo več kot en kos, in le dva kosa iz “ double roli”. Ker je papir 18 palcev ši¬ rok, in ker se moja odračunati “boarder” potrebovalo bi se 9 “rol” papirja za papiranje po dolgosti sobe. Če se polaga papir po širokosti sobe bo dolgost vsacega kosa pa¬ pirja 15 — 2 X iy 2 je 12 čevljev, vendar ipora priti nekaj pod bo¬ arder na vsako stran, in rezati se morajo kosi po 13 čevljev ali 4 iin ena tretjina jarda dolgi. Iz “sin¬ gle roli” se dobi le en kos, in iz “double roli,”' ki je 16 jardov dol¬ ga, pa 3 kosi. Dolgost sobe v pol jardah, ali v širokostih papirja, je 13 in ena tretjina pol jardov. Če pustimo toraj 6 col papirja na vsako stran za pod (boarder,) po¬ trebovali bomo 12 kosov, in po - trebovali bomo za strop 12 : 3 je 4 “double role.” V tem slučaju je toraj 'boljše papiriti po širokem. Zračunali smo, da je dolgost vseli sten 70 čevljev, kar je toliko kot 23 in ena tretjina jardov, in delimo to z dolgostjo papirja je. Mi postrežemo drage volje, ! če je le v naši moči. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. FrančiškaK^toiigrnh Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters'1 v Ely Minn. — Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Boršmarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči Lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec m za po¬ smrtnino $ 500 , 00 , $ 1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovicli, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri. po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. MIKE DANCULOVICH ff0Stll ‘ ni čar, 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLA VENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! KADAR RABIŠ, zimsko obleko, ne 1 pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa¬ kovrstnih oblek po najnižji ceni. —; Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE - D8lam in poprav ' ljam vsakojake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR St., Aurora!, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro^ da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni pro , d . ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth ter"' 1 2 Štirih naivečiih Insurance finrvinon,. d 1 Slavni stopnik štirih naj večjih Insurance Company. z ava> . in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem 'prepise ^ vršuiem dolžna pisma in pooblastila za Amerik« • &. j, , , , n -i clxJ vo m v .. . I . , rmn -vi.rvr n rn .nnvOTTi o ^ Jnlv. sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 12 Grant Ave. Eveleth, M , MARKO MAROLT, Kittzville, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom »Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH S10VEN ‘ SKO-HS- VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calmuet, Midi. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIKOVICH J £T S( JSTG- , South Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. Društvo sv. Petra Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00;'za izgubo obeh,nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni' nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, kajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: .'Frank Kochevar, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Denich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce 3yO- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. JOHN BARICH, 3EE" ŽS5ES trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. PICTURE FRAME CO Gleaser fotogra- grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. Order Idmiting Time to File Claims, and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Iiouis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the estate of Michael Zigich, Decedent. Letters of administration having been granted to Rade Orlich. IT IS ORDERED, That the time within which ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same hereby is, limited to six months from and after the date hereof; and that Tuesday, the 7th day of April, 1914, at ten o’cloek A. M., in the Probate Court Rooms at the Court House at Duluth in said County, be, and the same hereby is, fixed and ap- pointed as the time and plače for hear- ing upon the examination, adjustment and allowance of such claims as shall be presented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., October 2nd, 1913. S. W. GILPIN, Judge of Probate. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, Ely, Minn., priporoča se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! * a Cadar si že¬ jen, ali čete tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311 — 3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradban ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 ce v single rolah,” ki je za “boar- 'der tudi 8 jardov (torej 23 in ena tretjina : 8 je 3) najdemo, da rabimo za ‘boarder” okoli sten 3 single role” “boarder” papir- ja, in ravno toliko za strop. V vsem bomo toraj potrebovali Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VID AS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. American Exchange ^=Bank= VIRGINIA MINN Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v maslu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3°| 0 obresti od vlog. JOHN BARTOL, < SS£3fcSK PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čajte se! JOSIP SELIŠKAR poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. —- Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. To St.Paul Mmneapgms Chicago Milwavkee S PLENDID TRA1N> Electric Lighted. Vnemi m Cleaned. TFCKET OFFICES: DULUTH—J. P. Gearey, D. P. A. City Office, * SpalOlngr Hotel block. Depot, corner . Superior St. and Sixth Ave. West. -SUPERIOR—J. D. Morrissey, G. A. City Office, 823 Tow- er Ave. Depot, corner Win- ter St. and O grden Ave. Mlil Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIčNeSu^ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJ^ MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! Slovenska trgovina i NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-NOVI HIŠI t s plozija J V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh r se ^ se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela Peoples Hardvvare & Furniture Store fjOO ®°' ž 6 vzhodneg ifa zahod« .^netila ^ Lpara j e 1 L i rešil ® 1 [retina rese Lskodovanil- ['jame pojav jii. Žene, o j a j 0 v obu ELY, MINNESOTA 5IA SE i ( FIRST MATS9NAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica ----- $500.000. groznim pc i se je stre s ofcnah so i Italijana ata. Gatto ž '‘črne ruke je zaprla ere dolži, . Poleg tega iiulo.clel.sit ! Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.00«. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. rk, 13. ol je eksploi POKLICA PRED _ 11. okteti lenarni vol je obdolže ial Po telefe ^riktno'’ i lla ®ar Se Jot n Varščine, varšc NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA deček lf KELlF . ] ■ Policij, I Svoji k svojim! a * a cv