PAV. FLERfi: Sklepni razredi na mestnih Ifudskih šolah. Pri presojanju sklepov odbora ljubIjanskega učiteljskega društva v zadevi sklepnih razredov na mest. ljudskih solah (gl. let. ,,Uč. Tov." štv. 13.) je smatrati kot 1. vprašanje zaključnega razreda na Ijudskih šolab, 2. načelno vprašanje organizacije in stališča meščanske šole. K tema vprašanjema si dovoljujem pripomniti: 1. Z ozironn na to, da se v mestnih ljudskih šolah vecina otrok zadnjih treh Solskih let razprsi v druge šole in ostane v ljudski izvečine le manj sposobni materijal, naj bi se uredil na teh šolah nek zaključni razred 8 prakttfnim učnim in vzgojnim poudarkom. Normalno naj bi kot zaključni veljal VI. razred; to pa le tedaj, če je na vsako stran (tedaj tudi na srednje šole) mogoč V8top iz ljudske šele po dovršenem 5. letu ljudskošolske iz- obrazbe. Vendar pa naj ee ta zakljucni razred ne uvaja v organizacijo ljudske šole, ne da bi dopuščal izjem navzgor in navzdol. Kadar n. pr. v Ptuju delimo slo- vensko mešano ljudsko solo v desko in dekliško, bo VI. razred tako prazen, da bi njegovo vzdrževanje ne bilo ekonomično in se bomo morali zadovoljiti z zaključnim oddelkom pri najvišjem občem razredu. Drugod se lahko pripeti, da bi bilo preveliko število učencev v VI. kot v zakljucnem razredu, njihova zrelost ali celo spo- sobnost za nadaljni, a ne zaželjeni uk ovira uspešnemu delu v takem razredu; v takem slučaju naj se dovoli tudi nastavek s VII. razredom, kar je za izobrazbo gotovo boljše kakor pa vzporednica k VI. razredu. Taki zaključni razredi pa naj bi se ne uredili lena mestnih ljudskib šolah, nego povsod, kjer je dana (zazdaj z meščanskimi, pozneje mogoče tudi s kakimi drugačnimi šolami) za nadarjenejše otroke možnost visje izobrazbe kakor jo more nuditi Ijudska sola. V ta zaključni razred vstopajo vsi učenci, ki so dosegli to ucno stopnjo, in vsi, ki spadajo nanjo, došli odkoderkoli. Vstop iz tega razreda v druge (meščanske, srednje i. pod.) šole je za učence mogoc le pod pogoji za sprejetn v te šole. 2. Za presojanje drugega vprašanja naj bi veljalo načelo: Zaradi stremljenja po čimprejsnji fuziji meščanske z nižjo srednjo šolo naj se prva po svoji organizaciji vedno bolj bliža drugi in naj se glede organizacije in staIiš5a na njo prenesejo vse tozadevne določbe za nižje srednje sole. Te bi bile: a) enaki pogoji za vstop (v obeh brez izpita po dovršenem 5. solskem letu Ijudske šole), b) poizkusna doba, po kateri se učenec labko vrne Ijudski šoli, c) ista učna doba (3—4 leta), č) iste ugodnosti za prestop v razne strokovne sole in na učiteljišče, kjer naj se formalni sprejemni izpit v obče odpravi. Učenci, ki v meščanski ali srednji šoli v vzgojnera ali učnem oziru ne uspevajo, se do dovršene šolske obveznosti oddajajo Ijudski šoli; kaka izjema ne srae Veljati ne za mesta ne za deželo. Če bi 8e taki otroci morali obdržati v meščanski fiH podobni šoli, ne kmalu najdejo stranke ki bi izrabljale dejstvo, da se v meščanski Soli neopravičene zamude ne kaznujejo, Priglasile bi otroke v to solo, pošiljale ne bi jih nikamor. ODDooanaanaaaaaoaaaaaanaDacanaaa