Poštnina platana v gotovini. St. 27. O iznaja vsaK teaen. >anif dne 4. julija 1924 Posamezna stevinca stane 1 Din. Leto II /KAL S M A S NIK OQC)AN NADO DNE Q ADI IS AL NE J" TE AN E E Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. RSofrania sltyadia Iz predavanja dr. Lazarja Ker sem v Za«rebu, ki je danes središče naše celokupne notranje situacije, je najnaravnejše, da govorim o onem, kar interesira ožji dol naše domovine, kar interesira Hrvatsko in kar po mojem globokem prepričanju interesira tudi vso državo. In to je vprašanje, ki mpči vsakega treznega in poštenega človeka, vprašanje — zakaj so nezadovoljni posamezni deli našega naroda v veliki ujedinjeni domovini, kjer ni nobene tuje oblasti, ki je danes naša narodna država, naš nacionalni idela^ Kaj je vzrok temu nezadovoljstvu? Kako bi se to nezadovoljstvo odpravilo, da bi se moglo pričeti z reševanjem kulturnih in socialnih vprašanj? Kot aktiven politik se tu ne morem spuščati v razne psihološke in zgodovinske vzroke in ne morem razložiti našega celokupnega nacionalnega vprašanja glede na njegove notranje stvari in težkoče. Zato se omejujem samo na oni del. ki je danes najaktualnejši. To je sedanje stanje naših notranjih razmer. Govoriti hočem tudi o izgledih, ki se odpirajo politikom in strankam, o možnostih napredka pri urejevanju notranjih, plemenskih in državnih odnošajev. Vidovdanska ustava. Vam vsem je znano, da smo v juniju leta 1921 sprejeli državno ustavo pravilnim in legalnim potom in da je to ustava obvezna za državo, za vse državljane, za vse faktorje in državne organe, za narod in za krono. Ustava je bila sprejeta na način, ki je v skladu s teorijo državnega prava. Naša ujedinjena kraljevina je vstvarjena faktičnim potom 1. decembra 1918. Vstvarjena je z akti ki so za pravnika gotove činjenice, na katerih se po Pravilu vedno ustanavljajo nove države. Izključno s stališča državnega prava sc je 1. decembra 1918 izvršilo ono, kar se v državnem pravu imenuje akt državne ustanovitve. Proglasilo se je, da se kraljevina Srbija zedini s pokrajinami bivše Avstro-Ogrske monarhije, ki so tedaj formalno tvorile državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Temu proglasu je sledilo ono, kar karakterizira državo, L j. formirala in priznala se je suverena oblast, oblast kralja, formiral se je tudi začasen parlament, organizirale so se državne oblasti na vsem teritoriju in povsod je bila Priznana suverena oblast nove kraljevine. Nova država* je postala faktičnim potom, ni imela nišane ustave, kakor je nimajo nekatere Markoviča v Zagrebu, druge države, ki kljub temu obstojajo. Naša država si je v začetku pomagala deloma z ustavo kraljevine Srbije, deloma s prakso državnega prava in je tako živela celi dve leti do sestanka ustavotvorne skupščine 12. decembra' 1920. Po sprejetju ustave, ki je bila sprejeta v predpostavko, da je kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev že vstvarjena. ker je itoi suverena država izdelala poseben volilni zakon za ustavotvorno skupščino, je obstojalo upanje, da bo tudi ustavno vprašanje z rešitvijo našega narodnega vprašanja v enotni kraljevini rešeno za izvestno daljšo dobo in se je mislilo, da se bodo narodne sile na tej ustavni podlagi svobodno razvijale. Na žalost se je pokazalo, da je bilo to upanje neosnovano. Res je, da se je država pričela razvijati in krepiti, da je danes naša država bolje organizirana, svobodnejša in močnejša, nego je bila pred dvema ali tremi leti, da je v vsakem oziru, zlasti v gospodarskem pokazala izredne razvojne sposobnosti, da je z lastno močjo izvršila gospodarsko obnovo. Naša država je v petih letih svojega obstoja in zlasti po sprejeti ustavi leta 1921 pokazala, da more iti za svojim pravcem in da more premagati vse težave, ki obstojajo danes v vseh državah, zlasti pa težave, ki so jih povzročile povojne razmere. Toda v mnogih središčih, ki ne gledajo na državo, na državno edinstvo in na ljudske potrebe s čistimi pogledi, obstoja danes nezadovoljstvo in mesto da se oddaljujemo od ustavnega vprašanja, se od 1. 1921 naprej neprestano sučemo okoli tega vprašanja. Sučeino sc neprestano okoli državne ureditve, se prepiramo in dokazujemo eden drugemu, da je boljša to ali ona ureditev. Iz teh razmer in činjenje je natstola sedanja situacija. Ta situacija je otežkočena zlasti s tem, da je narodna skupščina na podlagi formalne pravice krone zaključila svoje seje in ni prišlo do take rešitve, katero bi mogli vsi smatrati za končno rešitev. Dve struji, V ustavotvorni skupščini sta bili v splošnem dve struji, ki sta se borili za nadmoč. Tretje struje, one ekstremne, ki je zahtevala posebno hrvatsko državo, ni bilo v ustavotvorni skupščini, ker poslanci HRSS niso prišli v Beograd in niso sodelovali pri delu ustavotvorne skuoščine V skupščini so bili na enj strani, kakor se navadno pravi, pristaši centra*-lizma, na drugi strani pa pristaši avtonomije na eni ali drugi podlagi. Beseda avtonomija ne izhaja iz pravne znanosti, temveč je izposojena iz političnih doktrin ter se more raztegnit po mili volji. Avtonomija more biti navadna lokalna samouprava In tudi cela država. S stališča državnega prava pa so ti pojmi razčiščeni ter je znano, da obstojajo zvezne države napram edinstveni državi. Toda tudi zvezne države imajo dva tipa. Eden je konfederacija ali zveza držav, drugi pa je federativna država, v kateri je centralna oblast zelo močna, posebne državice pa imajo posebno državnopravno oblast. Stranke, ki so bile v naši ustavotvorni skupščini nasprotne edinstveni državi z enim zakonodajstvoan in z eno vlado, so zahtevale avtonomijo, ne da bi označile značaja teh avtonomij. Ko se je v ustavotvorni skupščini pokazalo, da je zasigurana večina za edinstveno državo, je ta ideja zmagala v skladu z na*, čelom narodnega: edinstva. Toda pristaši posebnih državic ali avtonomij različnih tipov so smatrali, da ta rešitev ni dobra in so postavili druge zahteve, dočim je najekstrem-neiša stranka ostala izven parlamenta. Po sprejetju ustave. Kaj sc je zgodilo po ustavotvorni skupščini? Predvsem to, da se je politična skupina muslimanov iz Bosne in Hercegovine, ki je glasovala za ustavo, organizirala v Jugoslo-venski muslimanski organizaciji tor je pričela postavljati zahteve, ki so bile v direktnem na*-sprotiu z ustavo, za katero so glasovali. Jugoslavenska muslimanska organizacija se je razcepila, eni so šli na levo*, drugi na desno in desno krilo, ki je ostalo zvesto ustavi, ni dobilo pri volitvah 1. 1923 zadostnega številai glasov in muslimani iz Bosne in Hercegovine so postavili zahtevo po avtonomiji. S tem je bila oslabljena fronta strank, ki so bile za1 enotno državno ureditev. Ta muslimanska zahteva nikakor ni primarna, temveč je postavljena šele meseca septembra 1920 v formJ neke resolucije kot dodatek k programu Jugo-slovenske muslimanske organizacije. Koncem 1. 1921 so izstopili bosanski muslimani iz vlado, tekom 1. 1922 pa se je vsled hrvatskega nezadovoljstva z ustavo'pojavila v demokratski stranki struja, ki je povdairila potrebo sporazuma s Hrvati. K tej struji ja prestopil Ljuba Davidovič. Odšel je na znani zagrebški kongres meseca novembra 1922. Njegova prisotnost na kongresu in udeležba bivšega predsednika narodne skupščine dr. Ribarja je povzročila preokret v demokratski stranki Prišlo je do nesporazuma v decembru 1922 in formirala se je homogena radikalna vlada. S stališča politike, zasnovane na izvedbi državne ustave, je bilo to na vsak način pogreška, ker je bila že itak oslabljena ironta stranic, ki so bile za ustavo. Sama radikalna stranka, kljub svoji avtoriteti In dobri volji njenih voditeljev in članov ne bi mogla nositi tega bremena. Radikalna stranka je prvenstveno sestavljena iz srbskih elementov, toda ni plemenska. Ona sc imenuje Narodna radikalna stranka in želi pridobiti tudi Hrvate. Radikalna stranka se sedaj zelo aktivno širi v Sloveniji, toda njeni poslanci so izvoljeni z glasovi srbskih mas. Radikalna stranka je stopila l. 1923 v volilno borbo s parolo čuvanja ustave. Naravno je, da ni mogla dobiti večine za to svojo parolo. Toda zgodilo sc je še nekaj. Demokratska stranka, razdeljena v dve struje ni mogla stopiti v volilno borbo s potrebno močjo in zato je bila prepolovljena. Glavna volilna borba se je vodila proti demokratski stranki. V krajih, kjer so bili pairtikularisti in pristaši Stepana Radiča močni, pravzaprav ni bilo prave borbe ž njimi. Tam so vodili v glavnem borbo demokrati. Radikali se te borbe niso udeležili ker bi vsak poskus borbe v radičev-skih krajih bil že naprej obsojen na neuspeh. Po skupščinskih volitvah. Pri sestanku narodne skupščine 16. aprila 1923 je bila situacija sledeča: Radičeve! so Imeli povečano število glasov, radikali pa so prišli v skupščino v zelo povišanem številu, demokrati pa so izgubili polovico glasov. V Sloveniji je dr. Koroščeva skupina premagala tako kmetijsko, kakor demokratsko stranko, ter se je vrnila v skupščino kompaktno, zastopajoča takorekoč vso Slovenijo. V Bosni in Hercegovini je skupina dr. Spahe popolnoma premagala druge muslimanske skupine, ki niso dobile nobenega poslanca. Tako smo dobili .narodno skupščino, v kateri demokratska stranka ni mogla biti odločujoč faktor. Kar se tiče Radičeve stranke, je ona ostala še nadalje v Zagrebu in čakala na potek dogodkov. Radikalna stranka ie imela v skupščini brez Radiča izvestno relativno (večino, ako pa bi prišel Radič v skupščino, bi imela postati takoj manjšina. »Markov protokola. Sedaj pride ono, kar se navadno imenu-Ije »Markov protokol«. V začetku aprila 1923 'sta dva predstavnika HRSS Maček in Kr-njevič preko zagrebškega namestnika vprašala, ako bi ju Pašič sprejel na razgovor. To je bilo pred sestankom narodne skupščine. 'G. Pašič je odgovoril, da moreta priti kot zastopnika stranke in da se bodo zastopniki radikalne stranke ž njima ravno tako razgovar-ijali kakor z zastopniki drugih strank. Prišla 'sta in se razgovarjala z g. Lj. Jovanovičem. /Sprejel ju je tudi g. Pašič. Izjavila sta, da ni-imata nobenega drugega pooblastila, kakor 'da se informirata na merodajnem mestu, ako (obstoji v Beogradu razpoloženje, da se popravi stanje na Hrvatskem. Ker smo mi kot stranka stali na stališču, da nismo krivi sla-|bega razpoloženja duhov na Hrvatskem, smo .naravno odgovorili, da ni v Beogradu, vsaj Iv radikalnih krogih ne, nobene namere, da bi ®e razmere na Hrvatskem poslabšale, ampak &a je nasprotno režim homogene radikalne Kdade jasno pokazal, da želimo pomirjenje (duhov in da delamo na tem, da se ta borba (Me poostri Gospoda sta odšla v Zagreb in pozneje je prišla iz Zagreba prošnja, naj pri-/deta dva zastopnika radikalne stranke v Zagreb, da se vrši razgovor o možnosti kakega sporazuma, ki bi popravil slabe razmere na Hrvatskem in omogočil boljše stanje v državi. Takrat je bila na državni upravi homogena radikalna vlada in zato se pogosto sprašujejo, kaj je delala vlada in kaj je delal glavni odbor stranke. Vlada kot taka ni vodila nobenih razgovorov z Radičem. Vlada je predstavnik države in ni mogla imeti razgovorov z Radičem. Sicer pa je bila pozvana k razgovorom samo radikalna stranka. ■ Glavni odbor je sporazumno z vlado poslal v Zagreb Marka Gjuričiča in Vojislava Janjiča z misijo, da izjavita sledeče: Radikalna stranka je pripravljena v mejah svoje možnosti, kolikor to ne tangira njenega bistvenega stališča glede državne ureditve, z vso svojo močjo pomagati pri izboljšanju notranjih razmer v naši državi, posebno na Hr-vatskem. Da more radikalna stranka oceniti možnost kakega sporazuma z HRSS, je pripravljena poslati na poziv te stranke dva svoja predstavnika, da se poučita o stališču Radičeve stranke glede državne ureditve in o njenih minimalnih zahtevah, od kojih bi ta stranka ne mogla v nobenem slučaju odstopiti. Ako bi bile te zahteve take, da bi soglašale z našim bistvenim stališčem glede državne ureditve, potem bi se pričeli razgovori za sodelovanje obeh strank. Ako pa bi te minimalne zahteve bile proti onemu, kar smatramo za bistvo bodočnosti naše kraljevine, ne more biti nobenega razgovora. Gjurlčič in Janjič sta izvedla svojo misijo zelo jasno in precizno. Radič ju je ljubeznivo sprejel v svoji hiši in jima rekel: Dobro, dobro, o programu bomo govorili pozneje, najprej se bomo razgovorili o drugih stvareh. Naša predstavnika sta kot vljudna moža potrpežljivo čakala na ta razgovor. Radič pa je pozval tudi Korošca in Spa-ho ter je izjavil da želi tudi njihovo prisotnost pri razgovorih. Gjuričič in Janjič nista imela 'za to izrecnega dovoljenja, ker pa sta hotela zvedeti za pravo Radičevo stališče, nista izključila teh dveh gospodov od raz- govora. Drugi dan je Radič izjavil, da ne more povedati svojega stališča in svojih minimalnih zahtev glede državne ureditve, da pa more povedati predhodne pogoje, ki uai jih izpolni naša stranka in da se bo šole potem vršil razgovor o njegovem stališču glede državne ureditve. Ker Gjuričič in Janjič nista mogla dobit} onega, radi česar sta prišla, sta rekla: Pa dobro, kakšni so vaši predhodni pogoji? Nato je Radič s svojimi tovariši diktiraj te pogoje, ki sta jih radi avtentičnosti podpisali obe strani in Gjuričič jih je odnesel v Beograd, Prišel je k g. Pašieu ter je rekel na ministrski seji: Gospodje, poslali ste me,; da grem in vidim, kakšne so minimalne zahteve Stepana Radiča, če sc morejo dovesti v kakšen sklad in če se morejo na njihovi podlagi vršiti kaki razgovori za sodelovanje s to stranko. Radič mi je rekel, da tega ne more povedati, dokler ne izpolnimo tega njegovega programa — in je predložil takozvani »Markov protokol«. Mi smo to takoj odbili. Prihodnji dan se jo sestala narodna skupščina. Po naročilu predsednika sem osebno sporočil Korošcu in Spahu, ki sta mislila, da sta vezana vsled tega protokola, da je ministrski svet enoglasno odbil ta protokol in da moreta glasovati kakor hočeta. In oni so glasovali za svojo listo o priliki glasovanja za predsednika narodne skupščine. Taka je bila stvar. Radikalna vlada je sklenila, da ostane na državni upravi, dokler se more vladati s parlamentom. Pogosto se čuje, da je bila Radičeva abstinenčna politika posledica nekega sporazuma z radikali, in da nam je Radič omogočil, da smo dobili predsedništvo skupščine in da smo mogli vladati eno leto. To ni res. Radič ni zahteval ne z nami in ne z drugimi nobenega sporazuma glede svoje abstinence. On se je abstiniral od parlamenta preje in se Še danes. (Konec sledi.) Bšadić in tovariš? obtoženi. Državnemu pravdništvu v Zagrebu ie bila Izročena obtožnica proti Stepami Radiču in pred-sednišlvu HRSS. Obtožnica je datirana z dne 6. junija. Od predsednlštva HRSS so poleg Radiča obtoženi šc dr. Maček, dr. Krnjcvič, Predavec In Štirje poslanci. Ministrstvo notranjih zadev ie predlagalo, da sc Radič obtoži med drugim: 1. radi govora z dne 30. oktobra 1921 na sestanku strank Hrvatskega bloka v Zagrebu; 2 radi govora na sestanku v Sisku z dne 21. marca 1923, kjer -se mu očita, da je Radič pozval hrvatsko seljaštvo na vojno za hrvatsko seljačko republiko z namenom, da prevzame seljaštvo vso oblast v svoje roke; 3 radi govora na sestanku v restavraciji »Kolo« dne 21. maja 1923. Tu se Radiču posebno očita njegova izjava o kraljevski vladi, da ni niti arnavtska, nego da ie kot turSka pred 500 leti. Dalje, da je klical: Dol z »beogradsko smeće«; 4 radi govora na sestanku v selu Njcmcima. fi inkriminirani govori predstavljajo prestopek § 103. in 104. srb. kaz. zakona, kakor navaja obtožnica. „ . Nadalje omenja obtožnica članek dr. Karla Hauslerja, ki je izšel meseca decembra 1922 v »Pokretu«. Tu je napisal dr. HSuslcr, da mu ie Radič izjavil: »Ako pride Karel Habsburški na Dunaj, se bomo z njim pogajali.« Po obtožnici predstavlja ta Izjava krivdo po členu 1. točka 5. Drugi del materijala proti Radiču je zbral sod-nijski oddelek ministrstva vojne in mornarice. Ta materijal je poslal poveljnik I. in H. armijske oblasti. V glavnem se povdarja dejstvo, da je Radič vodil propagando proti služenju v vojski. Proti ostalim štirim obtoženim poslancem HRSS navaja obtožnica 23 'slučajev, v katerih jih dolži, da so vodili propagando proti vstopu v vojsko. Poslednji del materijala ie zbralo ministrstvo zunanjih zadev po obvestilu našega odpravnika poslov v Pragi dne 5. avgusta 1923, da se je Radič sestal na Dunaju z Daskalovom in sc izrazil — kot pravi obtožnica — v razgovoru, da je makedonska organizacija močna in da ji bo uspelo vprizorlti jeseni revolucijo. Obtožnica pravi, da je Radič skušal Daskalova pomiriti z novim položajem v Bolgariji in z revolucionarnim odborom, ki ima namen, da se Izvede akcija za osvoboditev Makedonije. , „ r, , Po obvestilu našega odpravnika v Pragi ie izjavil neki član bolgarskega poslaništva v Pragi našemu odpravniku, da ga je nekdo od Radičevih poslancev vprašal, Če se bo bolgarska emigracija pomirila s sedanjim položajem v Bolgarski in z makedonskim komitetom. Iz tega, pravi obtožnica, se vidi, da se jc Radič razgovarjal z Daskalovom glede pridružitve gotovega dela kraljevine SHS Bolgarski. , , , . » , Radič je torej delal proti celolm državi SHis, kar znači vclcizdajništvo po § 87. srb. kaz. zakona. Obtožnica navaja dalje faksimile nekega pisma Todora Aleksandrova, v katerem pravi, da je potrebno Izmenjavanje misli po Protogerovu s predsednlštvom HRSS v svrho, da se izvede bodisi zakonita bodisi nezakonita akcija za osvoboditev Makedonije In Hrvatske. Po tem pismu je Radič obdolžen, da jc hotel izvesti s pomočjo makedonskega komiteta vcleizdajniško akcijo z zakonitimi ali nezakonitimi sredstvi, kar da pomeni krivdo po § 58. srb. zakona. Obdolžnica navaja tudi članek nekega francoskega lista, v katerem ie orisano razmerje med Stjepanom Radičem in Todorom Alcksandrovonu Proti članom predsednlštva HRSS: dr. Mačku, dr. Krnieviču In Predavcu govori obtožnica sledeče: Neki odposlance rcvolucijonarnoga makedonskega komiteta ie prišel v Zagreb, da se pooblaščen od rev. inak. komiteja pogaja s Stjepanom Radičem. Ker pa omenjeni odposlanec v Zagrebu ni našel Radiča, se je sestal z dr. Mačkom, dr. Krnjcvićem in Predavcctn. li so mu izjavili, da pristanejo na revolucijonarno akcijo potem, ko se oborožc preko Avstrije in Ogrske In potem ko so Izvršijo volitve, pri*katerih upajo doseči 140 tnaiK d atov Ideja radikalizma Radikalizem ni fraza, radikalizem Je ideja. Fraza omami, potegne za sabo, navduši, opijani — ideja prevzame razum, gre v srce, zraste s človekom. Mi nočemo agitirati za radikalizem, širiti hočemo njegovo idejo. Ideja je vedno zmagovita, ker ima svojo moč v sebi, ideja je napredek, prodira in osvaja. Nam ne gre za to ali ono osebo, ne gre za uspeh pri volitvah, za dosego tega ati onega praktičnega cilja, nam gre samo za radikalno idejo. Prva ideja radikalizma je »samouprava«, a podlaga samouprave je občina. Naša občina je kmečka, radi tega je tudi radikalizem kmečki. Radikalizem je izšel iz šole Bakunlna, prvi oznanjevalci radikalizma na Srbskem so bili Bakuninovi učenci, radikalizem je socijalisti-čen, priznava silno prednost dela, samo delo ustvarja vrednosti, radi tega mora vsaka vrednost, ki se ustvari, biti last onega, ki dela, mora vsa oblast biti v rokah njih, ki delajo, mota vsakdo imeti sredstva za delo in za življenje. Šli smo proti vsem neproduktivnim stanovom. V kolikor so potrebni ljudje, ki ne proizvajajo, za vzdržavanje reda in za širjenje napredka in svobode, morajo biti služabniki njih, ki delajo. Prvo in najpotrebnejše delo je kmečko delo, zato mora predvsem kmečko delo biti podlaga vsake druge organizacije. Država mora biti samo organizacija svobodnih občin. Državo ljubimo in čuvamo, ker je najvišji okvir zadružne občinske organizacije. Šli smo proti avtonomizmu in proti federalizmu, ker ta so samo sredstva modernih fevdalcev, da razbijejo enotnost delavnih vrst. V srednjih vekih smo imeli strašno veliko avtonomizma, a čisto nobene samouprave. Vsaka grofija je bila avtonomna, graščak je lahko koval denar, sodil na življenje in smrt, lovil svoje podanike kot zverino, lastne carine mu celo ni bilo potrebno, šel je enostavno na cesto, oropal popotnega trgovca in ubil. Toda ljudstvo ni imelo nobene samouprave. Na Laškem je vladal federalizem v največjem obsegu. Vsako mesto je'bilo državica zase. Kopičilo sc je bogastvo, zidale so se velikanske palače, a vse to je bilo samo last malega števila rodbin. Ko so bile Benetke v največji slavi in je svobodna republika benečanska slovela po celem svetu, je vladalo v Benetkah najstrašnejše suženjstvo. Vso oblast je imelo samo majhno število oseb. Revni človek je vkovan v železje moral vlačiti ladje, naše slovenske fante in dekleta so javno prodajati kot živino na trgu sv. Marka. Ako se država razdeli na avtonomne ali federativne dele, bo v posameznih krajih lažje zavladati nad ljudstvom, ter mu zabran nlti samoupravo. Ako je pa ljudstvo zedinjeno, bo močno. Torej ne avtonomijo, ampak samoupravo 1 Mi ne poznamo nobenega razločka med Slovencem, Srbom in Hrvatom, Bunjevcem, Šokcem in Merlakom. Za nas je prav vsecnot, če te kdo rojen to ali onstran Sotle, Kolpe, Drine, Save, Ibarja. Tise itd. Poznamo samo ljudi, ki proizvajajo in ki ne proizvajajo. Prvi naj upravljajo, drugi naj pomagajo, v kolikor so po trebni in koristni. Kako se hoče trdo Imeno vati, je njegova stvar in vsakdo lahko ostane kar hoče. Tudi vsak človek drugega jezika jc naš brat. Naš cilj je država kot socijalni organizem, najvišje samoupravno telo, velika zveza samoupravnih občin. Kako je država upravno razdeljena, jc postranska/ stvar. Naj bo tako, kot hoče ljudstvo, glavno je samouprava od spodaj do zgoraj. A odklanjamo tako avtonomijo, ki bi razbila enotnost delavnih vrst, omogočila, da zavladajo po posameznih krajih domači mogotci in nas vrgla nazaj v srednjeveški fevdalizem. Boj vaškim mogotcem, boj tudi vsem krajevnim in pokrajinskim mogotcem, kdor dela in trpi, je naš brat. Država je ustanovljena s krvjo in z nadčloveškimi napori. To državo je treba sedaj urediti, a to na načelih radikalizma, ki povdarja vrednost dela in samoupravo delavnih slojev. Stara radikalna generacija je častno izvršila svojo nalogo, sedaj mora nastopiti mla>-da radikalna generacija in graditi dalje. Našemu kmetu v razmišljanje (Od podeželskega učitelja.) Zdi se mi umestno, da spregovorim povodom občinskih volitev našemu kmetskemu prebivalstvu nekaj splošnih besed. V naravi kmetskega stanu je, da nima podeželski človek, ki se od zore do mraka trudi na svojem polju, onega širokega političnega obzorja, ki bi ga bilo želeti v interesu splošnega blagostanja. Po svoji naravni nadarjenosti je preračunljiv pri svojem lastnem gospodarstvu, zanima se za občinsko gospodarstvo, ki ga lahko neposredno nadzoruje, vedno bolj pa se pusti voditi od drugih pri podpiranju strank, ki takorekoč vodijo državno gospodarstvo. Nepotrebno se mi zdi naglasiti, da naš kmet dobro ve, da vpliva občinsko gospodarstvo na njegovo lastno gospodarstvo, vsled česar je tudi kmetovo zanimanje za občinske volitve v bistvu povsem drugačno, kakor njegovo zanimanje za državnozborske volitve, ali pa za stranke sploh. In baš v tem tiči razlog za demagogijo, ki se jc poslužujejo razni ljudje, ki skušajo ribariti v kalrfem. Naš kmet naj sl dobro zapomni, da je tudi državno gospodarstvo v ozki zvezi z njegovim lastnim gospodarstvom. Ne sme mu torej biti vseeno, kdo vlada, ali bolje rečeno, kdo gospodari z državno imovino ki dosega za kmetskega človeka bajeslovne vsote. Ako pridejo na površje stranke, ki nimajo sposobnih ljudi za vodstvo državnih poslov, nastopijo za državljane težki časi, ker se državni izdatki zvišujejo in treba jih je krit z novimi dohodki, z novimi davki. V naši državi imamo precej strank, ki so potegujejo za državno gospodarstvo. Za nas Slovence prihajajo v poštev v glavnem tri stranke, NRS, SLS in JDS. Kar se tiče SLS moramo na žalost ugotoviti, da je njena politika usmerjena samo na mržnjo proti državnemu edinstvu. Motijo pa se vsi, ki mislijo, da lahko uničijo naše mlado državno življenje. Žal, širijo med našim kmetskim prebivalstvom razne obljube, o katerih bi moral vsakdo vedeti, da se ne morejo nikdar uresničiti. Kmete žulijo predvsem davki in tu so zastavili razni demagogi svoje sile. »Avtonomna Slovenija« bi bila po njihovih obljubah pravi paradiž. Pomislimo pa sledeče. Vsaka človeška organizacija pozna izdatke in za njihovo kritje so potrebni dohodki. Izdatke bi imela tudi »avtonomna Slovenija«. Ti izdatki bi bili prav gotovo tako veliki, da bi se morati davki neprimerno zvišati. Da ie temu tako, pričajo razprave resnih mož, ki so dokazali s r ilkaml resničnost svojih trditev. Kogar toi„ da je pri nas toliko slepomišenja, bi moral z vsemi silami delati na to, da se take bajke razblinijo. Je to težko in morda tudi ni najboljša politična me- toda, je pa pošteno. Čemu skrivati ljuden( resnico 1 Davki morajo biti in tudi bodo, dokler bo obstojala kaka človeška organizacija. Proč torej z demagogijo SLS ki obljublja deželo, kjer se bo cedil med in mleko. Tudi JDS je imela dovolj prilike pokazati svoje gospodarske sposobnosti. To smo občutili najboljše mi Slovenci. Razumljivo je bilo vznemirjenje vseh na« sprotnikov NRS, ko je raztegnila svoja krilai tudi preko Slovenije. Že prej sem omenil, da izgublja kmetski človek vedno bolj svoje koristi izpred oči, čim večja je kaka organizacija. Občuti pa blažilen vpliv dobrega državnega gospodarstva na svoje lastno in odtod izvira njegovo zaupanje tej ali drugi stranki. Srbski kmet je v svoji mali Srbiji lahko mnogo lažje nadzoroval državno gospodarstvo. Pometel je torej s strankami in ljudmi, ki so ga oškodovali. Kako je bilo z RRS? Od svojega početka je uživala popol-i no zaupanje srbskega kmeta. In vendar bi bilo naivno trditi, da nima srbski kmet smisla za svoje interese. Že z ozirom na to bi morali biti naši kmetje zadovoljni, da se jimi je dala prilika pristopa k tej močni kmetski; organizaciji, čim močnejša bo NRS, tem več bo lahko storila v korist splošnostl in vsa-, kega posameznika. M. U. Obmeini šsracider&ti Nedavni incident, ki so ga ... •«*> lUiiijanski finančni stražniki pri Planini, je po poročilih Iz/ Beograda izravnan. NI pa še izravnana postojnska zadeva, t }. fašistovski napad na našega za-j stopnlka železniške uprave Levičnika v Postojni. O tem napadu, ki so ga izvršili fašisti, poročajo sledeče podrobnosti: Pretekli četrtek ie podpre-; fekt dr. Stranieri pozval k sebi šefa naše želez-) niške delegacije v Postojni viš. rev. B r i n š k a ter mu izjavil, da mora železniški asistent Fran; L e v 1 č n 1 k , ki opravlja prometno in posredovalno službo pri naši železniški delegaciji, takoj) zapustiti Postojno, ker ne more več jamčiti za njegovo osebno varnost. Pripomnil ie, naj Brinšek) to opozorilo smatra kot zaupno. Naša železniška delegacija je o stvari obvestila naš konzulat v Trstu in prosila za zaščito. Konzulat je takoj interveniral pri prefekturi v Trstu in zahteval, naj! skrbi za osebno varnost eksponiranih jugosloven-/ skih uradnikov v Postojni. Prefekt je takoj izdab ukaz, da mora podprefekt dr. Stranieri v Postojni' ukreniti vse, da bo zajamčena osebna varnost ju-/ goslovcnskih uradnih organov. V petek ie prispeh naš podkonzul Smiljanič osebno v Postojno, do izposluje pri prefekturi vse potrebne odredbe/ v varstvo ogroženih jugoslovensklh uradnikov./ Z ozirom na te intervencije in obljube italijanskef oblasti so naši organi bili prepričani, da je vse preskrbljeno za njih varnost In da se jim ni ni-/ česar bati. V soboto zvečer jc bil asistent Fr.j Levičnlk v svoji pisarni ter izvrševal svoje urad-j ne posle. Ob trlčetrt na 24. je nekdo potrkal na\ vrata in zakričal: »Orjunaš pridi ven, da te ubi-l jem!« Hoteč ugotoviti, kdo Je to klical, da bil stvar prijavil italijanskemu obmejnemu komisarju, je odprl vrata in stopil na peron. Ker ni nikogar; videl, je odšel v italijansko prometno pisarno. Za njim ie prišel tenente fašistovske milice Mafei, j ne da bi imel v pisarni kaj opraviti. Po končanem) razgovoru z italijanskim uradnikom se je asistent) Levičnlk napotil proti svoji pisarni. Na peronu so stali tenente Mafei, sottotenente Tribusson, oba/ pri fašistovski milici in fašist Prioglio. Levičnik jih j je pozdravil in vljudno vprašal, kaj hočejo. Prioglio / mu le prijazno odgovoril, da prav ničesar. Sel jej proti svoji pisarni, spremljal ga jc Prioglio, vljudno, se razgovarjajoč ž njim kot dobrim znancem. Zai njima Jc prišel sottotenente Tribusson In ga brez vsakega povoda sunil v rebra. Zavedajoč se, da) namerava sottotenente Izzvati incident, ni Levic-; nik reagiral na to surovost. Takoj nato jc pristopil tenente Mafei In zamahnil dvakrat z boksarjem po) Levlčnlkovi glavi, kričale na Priogllja: »Zakaj go-; vorlš s tem prokletim Orjunašcm?« Levičnik se je, k sreči vsakokrat umaknil, da ga bokser ni zadel) na glavo, marveč ga oplazil samo po vratu. Po tem dogodku so vsi trlic fašisti zapustili peron.) Levičnik je stvar takoj sporočil Italijanskemu pro-i metnemu načelniku, ki ie obljubil, da ukrene vse/ potrebno v njegovo zaščito In da poskrbi tudi, da^ se mu da primerno zadoščenje za napad. Drugi, dan je prišel obmelni komisar dr. Lotacomo k Le-/ vlčniku in sc upravičil O teni Incidentu ie naša] r delegacija takoj obvestila naš konzulat v Trstu, obmejni naš komisarijat na Rakeku In velikega župana v Ljubljani. V sredu 2. t. m. pa se je Izvršil na pobočju Ravta proti Poreznu nov krvavi incident. Kakor običajno je odšla popoldne na mejo finančna patrulja, obstoječa iz pripravnika finančne kontrole Florijana Grosa in dnevničarja, ruskega begunca Valentina Orehova. Patrulji se je spotoma pridružil dijak Alojzij Primožič, sin nadučitelja v Sorici, ki Je šel na planinsko turo na Porezen. Nedolgo nato ic prišel dijak Primožič v Sorico, kjer je na-z: 5:nl finančnega oddelka, da so Itali- , -.i n-:. truljo in da Je ranjen tudi on. Po\w..*nit finančn. ciraže je odšel s posebno patruljo takoj na kraj napada. Na planini Lajnar je naletela naša patrulja na oborožene italijanske finančne stražnike, ki niso hoteli odgovoriti, kam Je Izginila naša patrulja. Vprašali so, če je naša patrulja oborožena in ko so videli, da je močnejša, so pobegnili. Naša patrulja je dolgo iskala napadene tovariše. Vsled megle in prihajajoče noči je bilo iskanje zelo otežkočeno. Končno so našli krvavega Grosa, ki je bil še toliko pri zavesti, da je povedal, kaj sc je zgodilo. Med drugim je povedal, da so prišli k njemu italijanski stražniki in ga ranjenega pretepali ter mu vzeli- puško. Gros je imej prestreljena prša. Med prenosom v Sorico je nesrečnež umrl. Dijak Primožič, ki leži v ljubljanski bolnici, je povedal, da so jih trije Italijanski stražniki z naner'cnimi puškami obkolili In se jim približali na ...zdaljo treh korakov. Poveljnik italijanske patrulje je ukazal našim, da morata izročiti puške. Ker sta naša stražnika uvidela, da se ne moreta braniti, sta hotela potožiti puške na tla, toda v tem trenutku je spodaj stoječi Italijan ustrelil, ni pa zadel. Takoj je počil drugi strel, ki je zadel Rusa Orehova. Dijak F’rl-možič in ranjeni Rus sta dvignila roke, dočim je Gros s puško na rami še vedno stal mirno. Tretji strel je zadel Primožiča v desno roko nad komolcem. Težko ranjeni Rus Je ostal na mestu, Gros in Primožič pa sta skušala uteči. Italijani so streljali za njima. Primožič se je skril v neki grm in od tedaj ni videl več Grosa, ki je tekel naprej. Ker se incidenti ob meji po krivdi Italijanskih (izzivačev vedno bolj ponavljalo, bo morala naša ■vladtj energično nastopiti proti temu početju in ^zahtevati strogo kazen za krivce. Iz notranje politike : Ministrski predsednik Pašlč na Bledu. V to-Irek 1. t. m. je dospel na Bled ministrski predsednik g. Pašič, ki je bil kmalu po svojem prihodu v avdijenci pri kralju. G. Pašič ostane ves čas svojega bivanja na Bledu kraljev gost G. Pašič je ponovno referiral kralju o splošni notranji ir zunanji situaciji naše kraljevine ter o stališču sedanjega koalicijskega kabineta glede na nadaljni razvoj notranjepolitične situacije. : Pri nadaljnih občinskih volitvah v Sloveniji so dobili narodni radikali povsod, kjer so postavili svoje liste, častno število mandatov. : Klerikalno časopisje prorokuje najrazličnejše možnosti, koalicije, kombinacije Itd. Vse to pronv kovanje pa pomeni le slabo bilanco klerikalne p., ^itike, ki je doživela v parlamentu tak poraz, ka-koršnega pač niso pričakovali njeni voditelji z dr. Korošcem vred. Poleg tega pa hočejo prikriti tudi razpad opozicijonalnega bloka, v katerega so sta-ivili vse svoje nade. Klerikalne jeremijade imajo .torej svoj utemeljen vzrok! Kmečka in komunistična .iuernacljonala. »Straža« (Osijek): Medtem ko se izvestni hrvatski politiki tako navdušujejo za najnovejšo Radičevo komunistično-kmečko intcrnacijonalo, hoče Radič dokazati, da je velika razlika med kmečko in komunistično intcrnacijonalo. Ako bi bilo res, kar trdi Radič, potem ne bi ustanovili kmečke internacijonale ruski komunisti, ki so z veseljem poži vili Radičev prvomajski proglas, ki povdarja seadarnost med delavstvom in kmečkim ljudstvom, kar so povdarll! tudi naši komunisti. Radič hoče še bolj zaslepiti hrvatske kmete, ki so odločni nasprotniki komunizma in revoluci-jonarnostl. Radiču je znano, da more država na-pram njegovi stranki uporabiti zakon, kakor hitro bo dokazano, da Je v zvezi s komunisti. Sicer Pa dolgo ne more biti več tako. Vodstvo HRSS mora izjaviti, kaj misli o akciji svojega pobeglega ^voditelja. i ^________________________________________ „Rad. Glasnik« je edino službeno glasilo NRS v Sloveniji Pokret Narodne radikalne stranke Mestnemu odboru Narodne radikalne stranke, Ljubljana. Prejeli smo poročilo Vašega odbora o konstituiranju in izvolitvi g. dr. Vladimirja Ravniharja za predsednika odbora. Smatramo za svojo prijetno dolžnost, da pozdravimo vse naše prijatelje v Ljubljani, ki jih zahvalimo za njihovo dosedanje delovanje pri širenju radikalne stranke v Sloveniji, odnosno v Ljubljani in da izrazimo željo, da bi z isto energijo nadaljevali delo pri vstvarjanju velikih ciljev Narodne radikalne stranke, ki želi, da bi bil slovenski del našega ujedinjenega naroda srečen, napreden in zadovoljen. Glavni izvršni odbor se posebno raduje nad izvolitvijo Vašega in našega odličnega prijatelja g. dr. Ravniharja predsednikom mestnega odbora v Ljubljani. Po statutih naše stranke imajo mestni odbori vseh mest, ki volijo poslance, čin okrožnega odbora. Osebnost g. Ravniharja nam garantira, da bo nedavno izvršena fuzija Narodno napredne stranke v Sloveniji z Narodno radikalno stranko, rodila najboljše sadove in da se bo vera, s katero je stopilo vodstvo Nar. napredne stranke v radikalno stranko, popolnoma uresniči/'1 Pozdravljamo g. Ravniharja in mu želimo, da posveti kot predsednik radikalnega odbora svoje sposobnosti, svojo poštenost in svoj ugled stranki, v blagor celokupne domovine ter njegove in naše krasne Slovenije. S prijateljskimi pozdravi vsem članom ljubljanskega odbora izvršni odbor NRS. Beograd. 25. junija 1924. Predsednik izvršnega odbora: Ljuba Jovanovič. Slovenski radikali pri g. Pašiču V četrtek 3. t. m. popoldne so obiskali ministrskega predsednika Pašiča na Bledu predstavniki slovenskih radikalnih organizacij: iz Ljubljane dr. Niko Županič, dr. Vladi- Iz vsega sveta Konferenca Male antante se prične v Pragi 11. t. m. Našo državo bo zastopal zunanji minister dr. Ninčič. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju notranjih odnoša-jev med člani Male antante, o razmerju držav Male antante do sovjetske Rusije, o odnošajih Male antante do zavezniških sil in o definitivni politiki Male antante napram Madžarski, Avstriji in Bolgarski. Ena najvažnejših točk konference Male antante bo vprašanje stališča napram Rusiji. Na konferenci se bo razpravljalo tudi o stališču Male antante do londonske medzavezniške konferenco. Medzaveznlška konferenca v Londonu se prične 16. t. m. Naša vlada Je dobila oflcijelen poziv, da se udeleži konference. Interese naše države bo zastopal naš poslanik v Londonu Mihajlo Gavrllovlč. Kot član naše delegacije in kot strokovnjak v reparacijskem vprašanju je določen dr. Marko GJurič, naš delegat v reparacijski komisiji v Parizu. Položaj v Italiji. Tc dni se je celokupna Italija razven fašistov-sklh prenapetežev poklonila spominu umorjenega poslanca Matteottija. Opozicija je imela posebno zborovanje. Tajnik parlamentarne opozicije Morea je v začetku zborovanja klical po imenu vse poslance. Pri črki M je z močnim glasom zaklical ime Matteottija. Zavladala je grobna tišina, nato pa so poslanci viharno zaklicali slavo umorjenemu poslancu. Zborovalci so sprejeli izjavo, v kateri zahtevajo med drugim odpravo vsake strankarske milice, neizprosno zatretje vsake nezakonitosti In pooolne vzpostavitve avtoritete zakonov. Na- mir Ravnihar, dr. Josip Ažman in Ljuba Jurkovič; iz Novega mesta dr. Viktor Gregorič, iz Kranja Franc Savnik, N. Sumi in dr. Luče Treo, z Jesenic Anton Wefcer in Josip Pla-hutar, iz Mojstrane župan Gregor Klančnik, z Bleda Josip Božič in Peter Kette, iz Kranjske Gore Ivan Kumer, iz Celja Rudolf Ster-mecki. Zastopniki ostalih organizacij radi slabih železniških zvez in kratkega časa riso mogli priti. Predstavnike slovenskih radikalov je sprejel g. Pašič zelo prisrčno, ter je bil z njimi v živahnem razgovoru nad 2 uri. Živo se je zanimal za strankarske in splošne politične razmere v Sloveniji. Z največjo pozornostjo je poslušal vse želje in pritožbe svojih slovenskih pristašev ter je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo, da se je NRS tako lepo razširila v Sloveniji. Na to je dal deputaciji navodila za nadaljnje delo in borbo, ter obljubil vsestransko pomoč najvišjih strankarskih oblasti v Beogradu. Iskrene besede g. Pašiča, iz katerih se je zrcalila resnična ljubezen do Slovenije in slovensK.ega naroda, so napravile na vse prisotne najgloblji utis. — Komunike mestnega odbora NRS v Ljubljani. Na seji mestnega odbora v četrtek 3. L m. se je prebralo pismo predsedniKa glavnega izvršnega odbora NRS g. Ljube Jovanoviča, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Z ozirom na pisanje demokratskega »Jutra«, je delegat mestnega odbora pri glavnem odboru v Beogradu dr. iosip Ažman podal pismeno ostavko na svoje mesto, ker ne bi želel, da bi radi tega stranka trpela kako škodo. Mestni odbor je odločno odbil napade »Jutra« kot popolnoma neosnovane ter je soglasno izrazil g. dr. Ažmanu popolno zaupanje. Na to sta gg. dr. Ravnihar in dr. Zupanič poročala o obisku odborovih delegatov pri g. ministrskemu predsedniku Pašiču na Bledu ter sta sporočila vsa navodila za na-daljno borbo v korist države in naroda. Udeleženci seje, ki je bila polnoštevilno obiskana, so bili zelo zadovoljni z uspehom obiska pri g. Pašiču. slednji dan so vsi ministri in državni podtajniki podali svoje ostavke. Pri preosnovi vlade so bili odstranjeni štirje fašistovski ministri in so bili nadomeščeni s pristaši druRlh strank. Fašistovska milica preide v redno vojsko. O poteku preiskave proti morilcem poslanca Matteottija ni dala sodna oblast do sedaj še nobenih javnih obvestil. Kakor vse kaže, se napetost med nefašistovskim prebivalstvom Italije kljub raznim odredbam še ni zmanjšala. Sirite radikalni tisk! Na »Radikalski Glasnik«, ki prinaša službene vesti in objave vseh organizacij NRS v Sloveniji, morajo biti naročeni vsi naši člani. Stavlja se vsem strankinim organizacijam v dolžnost, da skrbijo za širjenje našega lista. V vseh kavarnah, čitalnicah, društvih, brivnicah In drugod naj zahtevajo naši člani »Radikalski Glasnik«. S širjenjem našega tiska se širijo naše ideje ter se deluje za dobrobit naroda in države. V vsakem krajevnem odboru naj so ustanovi propagandna sekcija, ki naj skrbi za širjenje našega tiska. Te sekcije naj bi nabirale tudi naročnino za »Radikalski Glasnik«. Širite naš tisk, ki nudi vsakomu poleg službenih obvestil tudi zabavno čtivo. Tedenske vesti — Ta številka »Radikalskcga Glasnika« se je vsled ovir tehničnega značaja nekoliko zakasnela. V bodoče bomo skrbeli, da bo list izhajal redno Ul brez zamude. ______ — Spominsko ploščo kralju Petru 90 svečano odkrili v Vinkovcih na hiši, kjer je bival kralj Peter Osvoboditelj za časa, ko se je z ustaši boril proti Turkom. — Ne pozabimo! Po sarajevskem atentatu pred desetimi Jeti je pisal cesar Viljem avstrijskemu cesarju Francu Jožefu I. naslednje grozno pismo: Srce se mi trga, ali vse moramo poplaviti z ognjem in krvjo pomoriti može in žene, deco bi starce. Niti eno drevo, niti ena domačija ne sme ostati. S takimi groznimi sredstvi, ki so edina v moči premagati tako degeneriran narod, kakršen je francoski narod, se bo končala vojna prej ko v dveh mesecih, ako bi pa izvolili hu-manske ozire, bi se lahko vlekla več let. Proti vsemu svojemu odporu sem se odločil za prvi način... — Žal. da so te grozne besede že danes do malega pozabljene 1 — Oprostitev vojaške službe. Te dni je izdalo ministrstvo za vojsko in mornarico uredbo o oprostitvi vojaške službe v miru in v vojni. V miru so oproščeni ministri, narodni poslanci, dvorsko, diplomatsko in konzularno osobje, državni svetniki, člani Glavne kontrole, sodniki kasacijskih in apelacijskih sodišč in vsi organi finančne kontrole. Ravno tako so oproščeni tud j oni, ki so stalno naseljeni v inozemstvu in oni, ki redno študirajo v Inozemstvu. Te oprostitve pa so deležni v mirnem času samo oni, ki niso rezervni oficirji, izvzemši ministre, narodne poslance, poslanike in konzule. V vojni so oproščeni skoro vsi šefi državne uprave in oblasti, od nižjega osobja pa določeno število, ker mora v vojni državni aparat dobro funk-cijoniratl. Vsa ministrstva in druge oblasti morajo napraviti natančen popis vsega osob a, ki imajo po tej uredbi pravico do oprostitve. Tudi državni uradniki sami so dolžni voditi račune o tej svoji pravici, ker se ob mobilizaciji ne bo oziralo na njihove prošnje. Uredba določuje nadalje, da se morejo po privatnih tovarnah oprostiti oni, ki so neobhodno potrebni za delo. Med te tovarne spadajo vsa prometna podjetja, rudniki, livarne, tekstilne in usnjarske tovarne, mlini, večja poljedelska posestva, zbornice itd. — Invalidom. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XIV. obvešča s tem vse invalide, vojne vdove In v invalidskih stvareh zainteresirane stranke, da so invaidski posli v Sloveniji, ki se tičejo pokojnine (invalidnine), razdeljeni od 1. Julija 1924 na deželno sodišče v Ljubljani ter na okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Novem mestu. Za pristojnost je merodajno bivališče invalidovo. vojne vdove itd. Pri strankah, ki bivajo stalno v inozemstvu, se ravna pristojnost po njihovi domovni občini. — Vojaško službovanje absolventov dvoraz-rednlh trgovskih šoL Zaradi neorijentiranosti in napačnih informacij v zadevi vojaškega službovanja absolventov dvorazrednih trgovskih šol se naznanja, da Imajo Imenovani absolventje pravico za dijaški rok in polaganje izpita za rezervne častnike. Toliko v vednost absolventom in tistim, ki se nanovo vpisujejo na dvorazredne trgovske šole. — Josip Gogala, ravnatelj trgovske šole v Ljubljani. — Novomeškim maturantom letnika 19141 Prijateljski sestanek ob priliki 10 letnice mature ■se vrši v soboto 12. julija ob 19. uri pri Štam-burju v Kandiji ori Novem mestu. Na sestanek vabimo se takratne gg. profesorje. Sošolci, udeležite se sestanka polnoštevilno! — Abiturijenti kranjske gimnazije letnika 1904 prirede v avgustu ob dvajsetletnici mature prijateljski sestanek v Kranju pri bivšem sošolcu Petru Majerju. Vabljeni so tudi vsi, ki so vstopili v jeseni 1. 1896 v prvi (a ali b) razred gimnazije v Kranju, pa so pozneje iz kateregakoli vzroka prej odšli iz razreda. Podrobnejše informacije daje Janez Klemenčič, kaplan v Mengšu. — Nov poštni urad. Vsled odredbe poštnega ministrstva dobi Sv Ožbalt ob Dravi svoj poštni urad. ki bo spadal v področje ljubljanske poštne direkcije. — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 2. julija 1924 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije. Sv. Petra cesta štev. 12, pritličje, desno. — Poplava v ribniški dolini je povzročila veliko škodo, zlasti v občini Dolenja vas. Uničeni so skoral vsi poljski pridelki. Dopisi d Iz Polhovega gradca nam poročajo: Zgradba ceste proti Sv. Joštu lepo napreduje. Zadnji čas smo pa dobili še stroj, položili tir, da gre delo hitreje Izpod rok. — Naš poštar g. Fr. Tomšič je premeščen v Ljubljano. Prihodnje dni bo oddal urad svoji naslednici, ki je tukajšnja domačinka, namreč gdč. Ivanka Božnar, kar je ravno v poštni službi tako uradniku kakor tudi občinstvu v korist. Kor ima tudi poštna vožnja preiti v druge roke, bi nam bilo vrlo ustreženo, da bi se uvedla pri tej priliki vsakdanja poštna zveza z Ljubljano, zakaj zdaj smo par dni v tednu brez vse pošte. Upamo, da bo novi podjetnik proti primerni plači z veseljem še tisti dve vožnji v tednu prevzel, saj ima tako več konj v uporabo. — Košnja se nam je prav dobro obnesla, sušili smo pa težlco, ker nam zmeraj dež nagaja. Da bi se že skoraj ustanovilo vreme. Polje je veselje pogledati, pa sadno drevje tudi. — Najmanj se pohvalijo čebelarji. Ker je bila hladna deževna pomlad, ni bilo zaroda, in delavk in medu seveda tudi ne, kar je vsekako za čebelarje precejšnja škoda. d Store pri Celju, Kako radičevci vneto agitirajo že po naših krajih, se opaža tu pa tam, da razni »krošnjarji«, ki prodajajo po naših okolicah razno suho robo kakor peharje, lesene žlice itd. prav vneto uporabljajo svoje kupčije v agitacijske svrhe. Tako smo imeli priliko slišati pri nas pred kratkim, kako je taki »krošnjar« agitiral za Radiča. Hvalil ga je na vse načine in poveličeval. Dejal je, da bomo že videli, kaj bo črez 2 meseca, kaj bo Radič napravil. Dalje je rekel, da pridejo radičevci k nam za volitve v vsako vas agitirat. Nas Slovence in Slovenijo sploh je pri vsaki besedi zasmehoval ter dejal, da nimamo drugače obstoja nego z Radićem ali pa z »Njemačko«. Ko je za prodano robo prejel en bankovec za 100 dinarjev, ga je zmečkal ter rekel, da nič ne velja. Tu sfe vidi, da je bil pristen radl-čcvec. Ko mu je pa neka zavedna gospa pobila njegovo agitiranje, jo je nahrulil in ji rekel, da je gotovo »radikalska duša«. Priporočljivo bi pač bilo, da bi se na takšne in podobne »krošnjarje« malo pazilo. Le žal, da ni naletel res na pristnega radikala! Ako pride tak agitator v zavedne kraje, mu njegova agitacija seveda nič ne pomaga. Pri nas v Štorah pa se ljudje čisto druzega kova. Tu slišimo v pretežni večini le nemško in to celo od raznih uradnih oseb, ki dobrega in zavednega patrijota celo sovražijo in prezirajo! Kdor je nem-čur, ali kaj sličnega, ta gotovo ni patrijot in nikdar ne bo. Ravno tako tudi tisti državni uradniki in celo predstojniki državnih uradov ali predstojnice, ki se šetajo le z nemčurji in Nemci. V Štorah se sploh zadnje čase opaža, da smo prišli nazaj na predvojne čase. Zato bi bilo potrebno nastavljanje samo zavednega uradništva. Le na ta način bo tu zapihal res jugoslovenski veter. d Iz Bakra nam piše slovenski letoviščar: Dasi je tukajšnje morsko obrežje jako pripraven kraj za letoviščarje, vendar do zdaj še ni toliko tujcev, kakor bi bilo želeti. Zal, da sili vse v Opatijo ter nosi denar rajše tujcu kakor doma-činu-bratu. Italijanska vlada dela na vse kriplje, da bi privabila letoviščarje na vzhodno Istrsko obal, ker ve, da je tujski promet vir lepih dohodkov. Jaz za svojo osebo pa moram reči, da sem tukaj prav zadovoljen, saj sem kakor doma. Soln-čno nebo, sinja morska ravnina, zdrav zrak, kako to dobro dč očem in prsom. Hrana je poceni, zdravo domače vino po 10 Din liter. Splošno so tukajšnja letovišča cenejša kakor po Gorenjskem, in sem jaz za svojo osebo bolj navdušen za morski kakor za planinski zrak, ker ml morsko podnebje vse bolj prija. Stanovanje se lahko dobi v hotelu »Jadranu« In drugje. Pridite semkaj na obal sinje Adrije, ne bo vam žal tistih kronic. d Iz Velesa v južni Srbiji nam piše slovenski fant iz ljubljanske okolice: Ko sem bil potrjen v vojake, bi bili mati jako radi videli, da bi bi| služboval kje bolj blizu doma, t. J. v Ljubljani ali pa morda kje na Štajerskem. Oče so pa precej rekli, da mlademu človeku ne more biti zgolj v škodo, če kaj več sveta vidi. In res je taka. Ti meseci bodo kmalu pretekli, pa vsaj kaj vem, kako Je tu pa tam po svetu. Pri pionirjih služim, zmenoj vred je tukaj še nekaj Slovencev z Gorenjskega. Veles leži na Vardarju, čez katerega delamo za vaje mostove in ki je dosti večji kakor Sava. Vročina je hudd. Ljudje žive preprosto. Ovčjega mleka in sira je tod okoli v obilici. Sploh pa je življenje cenejše kakor na Kranjskem. Hrano imamo navadno takole: zjutraj kavo, za južino juho, meso in eno prikuho, za večerjo pa prežganko. Komis pa imamo dober iz bele moke. Toliko za danes, pa drugič še kai. Gospodarstvo O padcu dinarja Radi vznemirjenju, ki se je potetMo naše javnosti radi padca dinarja v zadnjih dneh, je poslala beograjska »Politika« k finančnemu mi* nistru dr. StojadJnoviću svojega sotrudnika. da sliši njegovo mnenje o vzrokih deprecijacije našega denarja. Iz odgovora, ki ga je dal finančni minister, posiiemanno_sledeče: Začetkom L 1923 je notiral dinar v Curiha 5.0. Tekom lota pa se je dvignil za 150 enot in ja notiral koncem leta 6.50. Začetkom t 1. pa je zn*«' šala njegova vrednost 7 švic. frankov in to vi* šino je odbržal do zadnjih dni, ko je naenkrat pa* del na 6.50. Kjerkoli pa bi se človek informiral o vzrokih padca, bi naletel na skomiganje z rameni. Kljub temu pa skušajmo najti vzroke, ki so spravili našo valuto z njene višine. Enega izmed razlogov vtegnerao najti v krizi, ki jo preživljajo dunajske banke vsled ponesrečene špekulacije s francoskim frankom. Velik del dunajskih bank je že propadel, druge p« so se rešile samo s fuzijami z drugimi denarnim! zavodi. Dunaj je ostal tudi po vojni nekak posro* dovalec med našo državo in zapadom. Plasiral je znatne svoje in tuje vsote v našo trgovino in industrijo in te vsote je danes prisiljen zahtevati nazaj. Razumljivo je tudi, da nimamo na Dunaja več onih kreditnih virov. Dunaj pa je tudi prodal velik drl vrednostnih papirjev naših podjetij, ki so jih kupovali tudi naši državljani za dinarje. Dunajska kriza vpliva torej na našo valuto silnoj nepovoljno. Pomembno za nas pa je. da izgublj* Dunaj svojo posredniško vlogo in da se čczdaljsj bolj osvajamo iti stopamo v neposredne stike t velikimi zapadnim! denarnimi tržišči. Drugi gospodarski razlog za pada:... dinarja vtegne tičati v letnem času. Nahajamo se tik pred žetvijo. Po vojni pa sc je redno dogajalni da je vrednost naše valute pred izvozno sezon« padla. Širše plasti naroda so mnenja, da so tega, krivi izvozniki, ki skušajo zmanjšati vrednost našega denarja, da zamorejo poceni založiti svoj* skladišča. Opozoriti pa je treba na nekaj. Pri naai, predvsem pa v Srbiji, se je udomačila navadah da odlašajo ljudje svoja plačila v tuji valuti do časa žetve. Pred vojno je mogel človek v Srtr i' obogateti na zelo enostaven način. Izposodil si je tujo valuto spomladi in jo vrnil v jeseni, ali p« je obratno kupil tujo valuto v jeseni in jo prodali spomladi Danes pa ni več naša država izključno agrarna država J11 »izvozna sezona« nima ved svojega nekdanjega pomena. Oba razloga pa nista taka, da bi moral* vplivati na vrednost naše valute. Dodati je treba, da je naša publika silno lahkoverna. Isti ljudje, ki danes govore o potrebi zvišanja vrednosti naše valute na 8 in še več, so drugi dan uverjeni, da ne more vztrajati niti na sedem. Ko prično padati devize, čakajo naši ljudje še na nižje tečaje, čini pa se pojavi obratna tendenca, popolnoma izgube svojo glavo. Končno je stara znanstvena resnica, da je vrednost valute kake države odvisna od dveh glavnih čhiiteljev: L od mednarodne plačilne bilance in 2. od stanja državnih financ. Kar se tiče prvega činitelja, lahko zaznamujemo porast Izvoza v letošnjem letu v primeri z lanskim za celih 30 odstotkov, ravno tako pa so letos narasB državni dohodki za 30 odstotkov. Končno je treba spomniti tudi na obtok bankovcev. Statistika nam v tem pogledu dokazuje, da je obtok bankovcev tekom zadnjih dveh let stalno padal. Deflacijska politika se je nadalie-vala tudi tekom junija. V devetih mesecih s ,e zmanjšal obtok bankovcev za 600 milijona- dinarjev. Inflacija pa je povzročila v razni irža-vah zmanjšanje vrednosti dotične valute. • ii nas Pjj inflacije ni In tudi nimamo razloga za inflar cijsko politiko. Zakaj bi torej bil dinar manj vreden kot doslej? Ravno tako je nezmiselno trditi, da obstoja vzrok za padec vrednosti naše valute v notranjepolitični situaciji. Vse stranke stoje na pariamen-tarnein stališču, in ako se ne sporazumejo za stvoritev skupre vlade, bo moral o sporu med njimi odločiti narod pri volitvah. Zunanja politika pa je dobra fn celo boljša nego prejšnji dve leti. Iz vsega tega Je razvidno, da n'i nobenega razloga za nadaljno padanje dinarja, vsled česar je finančni minister mnenja, da gre samo za prehodni pojav, ki nas ne sme nadalje vznemirjati g Konjereiski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo priredi ogledovanje in premovanje plemenskih konj: 24. julija Žalec, 25. julija Šmarj« pri Jelšah. H. avgusta Ormož, 12. avgusta Rtul 13. avgusta Spodnja Polskava, 18. avgusta Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 19. avgusta Gornja Radgona, 20. avgusta Ljutomer, 21. avgusta Murska Sobota in 22. avgusta Dolnla Lendava. INDUSTRIJSKO-OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. Od 10. do 28. avansta 1924. Rok za vpošiljanje osnutka oldicIneRa lepaka podaljšan do 5. julija 1924. Razstavni odbor je razpisal za tri najboJjše osnutke oficijclnega lepaka za »Industrijsko-obrtno razstavo« v Mariboru po 2000, 1000 in 500 kron. Osnutek, ki bo sprejet, se hamadi seveda še posebej. Vabimo vse Interesente (umetnike, slikarje Itd.), da se udeleže natečaja. Vse informacije glede besedila daje pisarna razstavnega odbora, Maribor, Grajski trg 1, telefon interurban 325. Osnutke je vpo-slati zapečatene in označene samo s šifro najkasneje do 5. julija 1924. Prijavni rok za razstavljalce poteče dne 15. julija t. L Ako še niste poslali prijavnice, storite to takoj. Po preteku prijavnega roka se bodo prijavnice vpoštevale le še v toliko, v kolikor bo prostora na razpolago. Zato pošljite vašo prijavaka takoj! Industrijcl in obrtniki! Z naglimi koraki se bliža čas otvoritve IV. mariborske Imlustrijsko-obrtne razstave«. Stanovska zavest zahteva od ,vas, da pokažete na tej vaši razstavi, da ste v mariborski oblasti samostojni in neodvisni. Da se ae pustite od nikogar komandirati, kje naj vaše ,Izdelke razstavite. Naša, ozir. vaša mariborska razstava mora biti prava manifestacija, ki naj vsem onim, ki hočejo, da postane naše mesto gorska vas. pokaže, da smo zreli tn samostojni, da hočemo napredovati in ne nazadovati. Ne ozirajte se na umetno uprizorjeno gonjo, ki izvira iz samih osebnih ambicij ki častihlepnosti. Razstavno delo se vrši s polno paro. tako, da ne bo za pravočasno otvoritev prav nobenih ovir. Za , obrtnika in industrijalca pridejo le razstave v poštev, ker interesenti dobro vedo, da morejo le tam najti dobro in solidno izdelane proizvode. (Preskrbljeno je tudi za zadostno reklamo v tu in Inozemstvu. Torej udeležite se letošnje »Industrij-sko-ebrtue razstave« kjer morete pričakovati velik uspeh z malimi razstavnimi stroški. Popust na železnici za razstavljalce in obiskovale#;. Konzorcij letošnje razstave je naredil prošnjo na generalno direkcijo Državnih železnic v Beogradu. c'a dovoli popust za prevoz blaga, ki jc namenjeno za razstavo in pa za obiskovalce razstave. S tem popustom bo omogočena udeležba tudi interesentom iz oddaljenih krajev. Vse informacije glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Grajski [trg štev 1, telefon mterurban štev. 325, kamor se naj obračajo vsi interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali telefonično. Za dopise naslovljene na druge osebe, ne prevzame odbor nikake odgovornosti In naj se blagovolijo stranke obrniti •edino le na gornji naslov. Razstava vajeniških Izdelkov. Kot poseben in samostojen oddelek letošnje »Industrijsko-obrtne razstave« od 10. do 23. avgusta je priključena tudi razstava vajeniških izdelkov. Važnost In pomen take razstave za naš .vajeniški naraščaj mislimo, da nam ni treba še posebej naglašati. če pomislimo, da so ravno teke irazstave glavni inicijatorji, ki delajo mlademu človeku veselje do vztrajnega dela in pridnosti. Ze po naravi sami je človek vedno dostopen pri kakršnikoli tekmi in je njegov cilj vselej ta, da Itoče biti povsod prvi. povsod hoče biti zmago-ralec. Zato porabi ob taki priliki vse svoje sile b zmožnosti ter vso svojo eneržijo, samo da loseže ta svoj zaželjcni cilj. Enako Je to pri va-,’encu-rokodelcu, samo s to razliko, da se mora /Istega šele do tega privesti, mu raztolmačiti po-[men In važnost tekme. Tudi razstava je tekma 'dela. pridnosti in zmožnosti. Za to letošnjo vajeniško razstavo, obstoji sicer veliko zanimanje, vendar pa je še vseeno potrebno, da vsak mojster-obrtnik ako ima kakega zmožnega vajenca, istega opozori na letošnjo razstavo, mu da priliko, da se iste kot razstav-Jjalec udeleži. Ni treba, da vajenec izdela za razstavo bogzna koliko predmetov, ali take predmete. ki zahtevajo dolgotrajnega dela, ali pa da je treba za te predmete veliko kapitala. Ne, tega ni treba. Vsak naj Izdela predmete za razstavo po svojih močeh in sicer tako, kakor mu čas in gmotne razmere dopuščajo. Konzorcij razstave apelira na vse mojstrc-»brtnike. da opozorijo svoje vajence na to razstavo, jim razložijo namen in pomen razstave. Vsi predmeti bodo po strokovnjakih ocenjeni, klasificirani s »prav dobro«, »dobro« in »zadostno« ter z diplomo : 'ornimi denarnimi zneski .lagradeni. Lctošno i razstava mora biti istatako veličastna, > razstava obrtnikov in industrijcev. Zato naj se priglasijo vsi vajenci za letošnjo v.i niško razstavo, ki jo vodi posebni odsek ki. 'nje »Industrijsko-obrtne razstave« jod 10. do 2i> avgusta 1924. Pošljite takoj prijavluce! g Prijavni rok za IV. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 15. do 25. avgusta t. L, kakor tudi razpoložljivi prostori se bližajo svojemu koncu. Nahajamo se v resnih časih, naša država in naše gospodarstvo preživlja težko krizo. Res je, da je splošna deviza štedenja. res je pa tudi, da so vzorčni velesejmi vsled svojih obče znanih funkcij prvi poklicani blagodejno vplivati in zamašiti nastale vrzeli. To posebno, ker postanek velesejmov ni bil mogoče plod špekulativnih namenov, ampak osvojiti tudi nov konzum in s tem samemu sebi znatno pomagati, ker kdor ne raste ta pada. Ljubljanski velesejm je vsled svoje že pridobljene tradicije, dalje tudi od nasprotnikov priznane vzorne organizacije in priljubljenosti do sedaj še vedno lear najbolje uspel. Po došlili prijavah, po zanimanju kupcev, ki se že oglašajo z informativnimi vprašanji, ter po najobsežnejši propagandi, je tudi uspeh letošnjega velesejma za-siguran. Vsled počaščenja z najvišjega mesta, s prevzetjem protektorata po Nj. Vel. kralju, se pa razvije gotovo v pravo manifestacijo slovenskega dela in pridnosti. Vsi oni, ki še idso poslali prijavnic, naj to nemudoma store. g Novosadska blagovna borza 2. julija. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 17 vag. 315 do 317.50, oves bački 1 vag. 285, koruza bačka 26 vag. 235 do 237.50, moka baza »0« 9 vag. 460, »0« Solun, 475. št. »2« 240, št. »5« 385, št. »6« 360. št. »7« 310. Celokupni promet 53 vagonov. g Oficijelni kurz dinarja. Finančno ministrstvo je objavilo oficijelni kurz dinarja, veljaven za čas od 1. do 31. julija t. 1. Kurz je tale: 1 napo-leondor 295 dinarjev, turška lira 328, angleški funt 359, dolar 82, 100 fr. frankov 441, 100 švic. frankov 1453, grška drahma 150, 100 Italijanskih lir 356, 100 čK 243, 100 madž. K 0.10, 100 rom. lejev 36.50, 100 bolg. levov 56. 100 peset 1110, 100 holand. goldinarjev 31.000, 100 aK 0.11.60. 100 belg. frankov 383. 1 milijon poljskih mark 12.50. g Cene kožam. Goveje leože težke kg 20 Din, lahke 16 Din, telečje kože 25 Din. Zadnje dni so cene kožam nekoliko padle. g Produkcija sladkorne pese v naši državi. Po privatnih vesteh so izgledi letošnje produkcije sladkorne pese izredno povoljni. Ne samo, da ie zasajena večja površina, temveč so tudi klimatič-ni pogoji neobičajno povoljni za razvoj te rastline. Ako ne bo elementarnih nezgod, ki bi škodovale pesi, bo produkcija sladkorja v kampanji 1924-25 zelo obilna ter bo nad krito potrebo v državi ostala še znatna količina za izvoz. Kaj bo z ženami in otroci ameriških priseljencev? V zadnjem času so v javnosti krožile govorice o deportaciji žen in otrok, ki so prišli v Ameriko vsled znane sodnijske odločbe v Oottlicbo-vem slučaju, katero je sedaj vrhovno sodišče končno razveljavilo. Radi tega so prizadete osebe bile v velikih skrbeh. Znano nam je. da se tudi nekatere družine naših rojakov nahajajo v tem položaju. Da jih pomirimo, navedemo tu, kako sedaj ta stvar stoji. Ravno v zadnjili urah svojega zasedanja, dne 7. junija, je kongres sprejel zakon, s katerim se prihod mnogih tisoč inozemcev, ki so bili pripu-ščeni tekom zadnjih mesecev, napravi zakonitim. Povod k temu zakonu Je dala odločba vrhovnega sodišča v Zedinjenih državah od 26. maja, s katero Je bila razveljavljena odločba nižjega federalnega sodišča v Gottliebovem slučaju. Ta sedaj razveljavljena odločba federalnega okrožnega sodišča je imela dalekosežne posledice na priseljevanje nekaterih inozemcev, ki drugače ne bi bili pripuščeni. Kakor se čitatelji spominjajo, je bil Gottlieb židovski rabincc, ki Jo poslal po svojo ženo in otroke. Ker je ob njihovem prihodu kvota Palestine bila izčrpana, so jih priseljeniške oblasti izključile. Rabincc se je pa zatekel na pravdno pot in nižje federalno sodišče je odločilo njemu v prilog. Raztolmačilo Je namreč priseljeniški zakon na ta način, da, ako je mož izvzet iz kvote, mora Isto veljati tudi za njegovo ženo in nedoletne otroke. Vrhovno sodišče pa Je odločbo razveljavilo, češ da je kvotni zakon v tem pogledu jasen in se sodišče mora strogo po njem ravnati brez ozira na težkoče, ki iz njega izvirajo, in brez ozira na drugačno določbo splošnega priseljeniškega zakona, ki v pogledu izjemnih priseljencev Iz takozvane prepovedane zone vključuje v izjemo tudi žene in otroke. Ako zakon v enem pogledu napravlja posebne olajšave za žene in otroke priseljencev, v drugem pa ne, je to pač stvar zakonodajalcev, ali sodišče ne more drugače, kot držati se izrednih določb zakona. Z drugimi besedami: nižje federalno sodišče je reklo, da žene in otroci vseh onih priseljencev. H so izvzeti iz kvote, smejo tudi uriti č«* kvoto. Vrhovno sodišče pa je končno reklo, da to ni res, ker zakon tega ne dovoljuje. V Gottliebovem slučaju je šlo za duhovnika, ali sodna odločba je logično vključevala tudi vse druge vrste priseljencev, ki so izvzeti iz kvote po starem kvotnem zakonu. Tikala sc jc torej tudi žen In otrok priseljencev, vračajočih se iz obiska v stari kraj, umetnikov, profesorjev, hišnih služabnikov Itd. Radi tega jo 22. decembra 1923 generalni priseljeniški komisar izdal naredbo, naj se pripustijo vse take žene in otroci, tudi če pridejo po kvoti; isto naj velja tudi za inozemske žene in otroke ameriških državljanov. Obenem pa je opozoril na to, ako vrhovno sodišče razveljavi odločbo nižjega federalnega sodišča, bo ta naredba tako) preklicana. Vsled tega je mnogo inozemcev prišlo v Zedinjene države in bilo pripuščenih čez kvoto. Mnogo jih je pa pohitelo v stari kraj po svoje družine. Vsled odločbe vrhovnega sodišča je priseljeniška oblast takoj preklicala zgornjo naredbo. Radi tega so žene in otroci, ki so dospeli v ameriško pristanišče po 26. maju, bili izključeni radi kvote in pridržani za deportacijo. Ati ne le to; vseh onih tisoč žen in otrok, ki so prišli v Zedinjene države na podlagi one naredbe, se je sedaj vsled odločbe vrhovnega sodišča nahajalo v takem položaju, da Jc bila njihova pripustitev nezakonita in so morali biti zato deportirani. Da se temu zlu odpomore, je kongres, kakor rečeno, sprejel zakon, ki legalizira njihov prihod In jim dovoljuje, da smejo ostati v Zedinjenih državah brez ozira na določbe kvotnega zakona. Ta novi zakon se ne ozira le na one, ki so bili pripuščeni pred dnem 26. maja, marveč tudi na one, ki so prišli pred 1. julijem, ako so se pred dnem 26. maja ali vsaj tega dne odpravili na pot, misleč v dobri veri, da bodo pripuščeni vsled Gottliebove in enakih sodnih odločb. Torej žene in otroci inozemca, ki je odšel po nje v stari kraj, bodo pripuščene, ako so iz starega kraja odpotovali najkasneje dne 26. maja. Novi zakon legalizira tudi pripustitev inozemcev, ki so bili do 7. junija pripuščeni na račun kvote poznejšega meseca, kakor tudi stalno pripušča one Inozemce, ki so bili začasno pripuščeni pod »bondom« iz razloga, da bi njihova deportacija imela Izredno nesrečnih posledic. Dočim se ta zakon ozira le na žene in nedoletne otroke inozemcev, ki so odpotovali v Zedinjene države najkasneje dne 26. maja, bodo žene in nedoletni otroci ameriških državljanov pripuščeni tudi ako odpotujejo kasneje. Vsled naredbe priseljeniške oblasti bodo žene in otroci ameri-i škili državljanov vzlic odločbi vrhovnega sodišča uživali isto izjemo iz kvote kot poprej. Drugače morajo odgovarjati splošnim priseljeniškim predpisom kot vsak drugi inozemec; le ta olajšava velja za njili, da v slučaju ozdravljive bolezni no smejo biti deportirani, ako je mož ali oče pripravljen plačati za njihovo zdravljenje v bolnišnici. Po novem priseljeniškem zakonu inozemska žena ameriškega državljana in njegovi otroci pod 18. letom ne bodo podvrženi kvoti. • Oton Župančič; Veronika Desenlška. — Tragedija v petih dejanjih. V Ljubljani 1924, Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 185 strani. Troje izdaj: »Splošne knjižnice« zvezek št. 28, cena broš. 25 Din, vez. 32 Din. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju: cena broš. 52 Din, vezana v polplatno 60 Din, v celo platno 65 Din. Slednjič luksusna izdaja v omejenem numeri-rancni številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju 130 Din. Založnica Zvezna tiskarna in knjigarna se je potrudila, da je knjigo opremila dostojno in primerno njeni krasni notranji vrednosti. Posebno jc ustregla naši javnosti tudi s tem, da je založila delo v raznih izdajah, v ljudski, finejši in liiksusnl izdaji, tako da bo pristopna vsakomur po njegovem okusu in gospodarski sili. Vse tri izdaje so opremljene z najnovejšo avtorjevo sliko v izvrstni reprodukciji. Če katero, se to najnovejše Župančičevo delo samo po sebi priporoča. O knjigi priobčimo daljše poročilo. Zvezna knjigarna v Ljubljani jc zatožila v lični Izdaji kuplet Kuža-Muca iz Fr. Milčinskega narodne pravljice »Mogočni prstan« za petje in klavir. Uglasbit naš priljubljeni skludatdi Viktor Parmn (Vun i«v>aaneznim izvodom 10 DitV štev. *>■ »RADtKALSKI OCASNIK.« ' .......... ' 'v,i:':r “ ’ ' ' Zgodovina ameriške zastave F’lomena, narodi in dežele so že od panitlveka rabili razločevalne znake in simbole v tej ali oni obliki. Kdaj so začeli rabiti platnene ali svilene zastave kot znak vladarstva ali naroda, ni natančno znano, ali evropski kralji v srednjem veku so bili bržkone prvi, ki so začeli rabiti zastave kot kraljevske prapore. Prva evropska zastava, ki so jo zagledali na severo-ameriškem kontinentu, je bil bržkone prapor, vihrajoč raz jambor norinanske ladjice; vodja Wlkingov, ^elf Ericsen, je na svojih pustolovnih pomorskih ekspedicijah baje zadel na severo-ameriški kontinent okoli I. 1000. Druga zastava je bila ona zedinjenih držav Danske in Norveške, ko je ekspedicija, odposlana od danskega kralja Kristjana 1. pristala v 1. 1473 ob labradorsko obal. Ta nekoliko meglena zgodovinska dejstva mečejo precej romantično luč na prve dotike Evrope z ameriškim kontinentom. Vendarle po vsem pravu pripisujemo odkritje Amerike Krištofu Kolumbu, kajti njegova ekspedicija od L 1492 je bila ona, ki jc pretresla ves tedanji svet in odprla dobo na-daljnega razkrivanja in stalnega naseljevanja novega kontinenta. Najstarejše stalne naselbine v Ameriki so se ustanovile pod peterimi zastavami. Te so bile zastave Angleške, Francoske, Holandske, Švedske In Španske. Prva francoska zastava, plava s tremi zlatimi lilijami, prapor burbonskih kraljev, je bila prvič nataknjena na kanadska tia po Jacqucs Cartieru. V sedanjem ozemlju Zedinjenih držav so prve naselbine bile španske, holandske, angleške ali švedske. Prvo angleško zastavo je razobesil John Ca-bot i. 1497. To je bila bela zastava z rdečim križem sv. Jurija, kakršno še vedno rabi angleška vojna mornarica. Kadi obširne rabe angleške zastave v severo-amerlških kolonijah jc zanimivo pokazati na vpliv, ki ga jc imela na razvoj ameriške zastave. Križ sv. Jurija je ostal prapor angleški do 1. 1707. ko so sprejeli sedanjo rdečo zastavo in dodali škotski križ sv. Andreja, da se označi ujedinjenje s Škotsko. L. 1801 pa je bil še dodan križ Sv. Patrika radi ujedinjenja z Irsko. Henrik Hudson je i. 1609 odkril veliko new-jorško reko, ki se po njem imenuje; z droga njegove ladijc »Polumescc« je plapolala zastava nizozemske republike. Ta zastava je ostala v sedanjem New Vorku do 1. 1664, ko jo je nadomestila angleška zastava. L. 1638 je bila ustanovljena švedska kolonija ob reki Delaware. Švedska zastava, rumeni križ na plavern polju, je lam ostala do I. 1655. Prva španska zastava v ameriških vodah je bila ona, ki jo je prinesel Kolumbiis l. 1492. Ali v severno Ameriko je špansko zastavo prvič razobesil Ponče de Leon, ki je 1. 1513 odkril Florido, in španska zastava je tu ostala do 1. 1763, ko je Španska odstopila Florido Angleški. Dvajset let kasneje se jc Florida povrnila v špansko last In španska zastava je zopet tam zavladala, dokler je ni I. 1821 nadomestila ameriška zastava. V drugih naselbinah so prevladovali angleški kolonisti in ti so popolnoma naravno rabili angleško zastavo pri svojih slavnostih in obredih. Ali že od 1. 1700 sc pojavlja nekaj neodvisnosti, ko se začnejo rabiti čim dalje bolj razne krloni-jaine zastave. Ncvv Engiand, ki je I. 1686 bila sprejela kot zastavo »ujedinjenih novo-angleških kolonij« zastavo s križem sv. Jurija, rdečim na belem polju, in s kraljevsko krono in kraljevim m o no g ramo m sredi križa, jc že 1. 1704 uvedla v rabo zastavo, kjer ni bilo več krone, marveč se jc v enem kotu nahajala velika smreka. Kača-klopo-tača je bila priljubljen znak raznlli kolonij. Skoraj vsaka kolonija in dostikrat vsak regiment je imel svojo posebno zastavo. Vse te predhodnice so zvezane z zgodovino zastave »zvezd in prog«. Obris ameriške zastave ni izvirno ameriška ideja. Že 1. 1704 so ladlje angleške trgovske kolonijalne družbe Engllsh Eeast India Company nosile zastavo, v Iratcri je bilo trinajstero prog, zaporedno rdečili in belili, s križem sv. Jurija v kotu. Nekateri so mnenja, da so morda proge In zvezde v WashinKtonoveni grbu narekovale obris sedanje zastave. Zastava philadelphijskega konje-lištva, ki jc bila prvič razobešena t. 1775, je prvi 2nani primer ameriške rabe prog v zastavi. Te »roge so morda narekovale zastavo, ki jo je Wasliington razobesil v Cambridge, I. 1776. To jc bila prva zastava, ki je označevala ujedinjenje vseh kolonij. Obstojala je iz trinajstoricc zaporedno rdečih in belih prog z združenima križema sv. Jurija in sv. Andreja v leotu. Ta zastava je jorej označevala ujedinjenje kolonij, ali obenem tuji kokmijadno zvezo z Angleško. Neodvisnost nt Pila še proglašena. Ker pa jc ta zastava označevala začetek narodnega obstoja la >**ediuienia ie ona ostala zastava revolucije, dokler ni »kontinentalni kongres* sprejel »Starš and Stripes« kot zastavo Zedinjenih držav. Zastava je ostala v tej obliki do t. maja 1795, ker leto poprej sta Vermont in Kentucky kot polnovredni državi bili sprejeti v zvezo in sta se zato k zastavi dodali dve novi progi in dve zvezdi. Popre) se ni predvidel tak porastek Unije in zato je bilo treba posebnega zakona, ki je določil petnajst prog In petnajst zvezd za zastavo. V taki obliki je zastava ostala za nadaljnih 23 let. To je bila zastava, ki je vihrala tekom vojne z Angleško I. 1812 in v katero je zrl Francis Scott Kcy ob bombardiranju Forta Mc. Henry, ko je pisal pesem »Star Spangled Ltanner«, sedanjo ameriško himno. REMINGTON FIMR.SSES CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407 Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin. Koncem leta 1817 je bil imenovan poseben odsek kongresa, ki naj pretresuje, da-H ne bi bilo umestno spremeniti obliko ameriške zastave. Ako bi se za vsako novo državo morala dodati po ena nova proga in zvezda, bi oblika zastave kmalu postala nemogoča; rešitev se je videla v tem, da se zastava povrne k Izvirni obliki trinaj-storice prog. In tako je kongres dne 4. aprila 1818 sklenil, da število prog bodi omejeno na trinajst, predstavljajočih trinajstorico izvirnih zveznih držav, in da se za vsako novo državo doda po ena nova zvezda. Ta zakon je še vedno veljaven in tako ima sedanja zastava trinajst prog in 48 zvezd. Dne 14. junija t. I. je bila 147. obletnica, kar je bila zastava zvezd in prog sprejeta kot narodni znak; 14. junij se vsako leto praznuje kot »Flag Dav«. Prva zvezdnata in progasta zastava leta 1777 je navduševala tri milijone ljudi, borečih se za svobodo. Mula jc bila tedaj zveza, uboga in zaničevana od tedanjih velesil; evropski mogočneži so se s prezirom posmehovali svojati preko morja, ki se drzne vladati sami sebi, in prorokovali so hiter in žalosten konec takega dozdevno blaznega eksperimenta. Ali vera v končni uspeh eksperimenta politične demokracije jc vzdrževala mali narod v svoji borbi. Od tedaj so se milijoni In milijon1! ljudi, zatirancev iz vseh dežel in takih, ki so bili manj zatirani razen po gospodarskih razmerah, moški in ženske čvrstega srca in delavnih rok, jasnega uma in krepkih mišic, odločni In pustolovni, priselili iz prekmorja in se pridružili starejšim Američanom v osvajanju zapada, veliki ameriški epopeji. Zastava, ki je pred 150 leti plapolala nad malim, revnim in zaničevanim narodom, je danes znak mogočne republike 130 milijonov ljudi, raztezajoče sc od oceana, najbogatejše zemlje na svetu. Tak hitri razvoj, ki mu ni para v zgodovini, je zasluga vseh vernih sinov in Iičerk republike brez razlike na njihovo narodnost In izvir, kj so orali ledino in pretvorili divji kontinent v zemljo napredne civilizacije in so s svojim trudom in delavnostjo prispeli k sedanjemu napredku in bogastvu te zemlje. V njihovem trudu se zrcali udanost za ono, kar predstavlja ameriška zastava. Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«. Stran 7. Koroške pravljice Rabeljsko jezero Komu, ki pozna slovensko pesništvo^ sta neznani Osojsko in Rabeljsko jezero, četudi bi sicer ničesar ne bil slišal o Koroški? A. Aškerc je pesniško obdelal zgodovinsko pripovedko o Mutcu Osojskem, ki je preživel ob lepem in tihem Osojskem jezeru devet let. S. Gregorčič pa nam je v pesniški obliki podal pravljico o nastanku mirnega in samotnega Rabeljskega jezera. Izmed večjih jezer, ki ležijo v slovenskem ozemlju Koroške ali ob robu slovenske Koroške (Osojsko jezero), je najmanjše Rabeljsko jezero. Medtem ko obsega mogočno Vrbsko jezero 21.6 kvadr. km. Osojsko jezero 10.7 kvadr. km, idilično Baško jezero 2.3 kvadr. km. toplo Klopinjsko jezero 1 kvadr. km, znaša površina Rabeljskega jezera samo pol kvadr. km. Rabeljsko jezero leži samotno in spokojno med visokimi gorami 2 uri od Trbiža v Kanalski dolini. Poslušajmo pravljico. Pred davnimi, davnimi leti je stala v kotlu, ki ga zdaj napolnjuje jezero, prijazna vasica. Okrog vasice so se razprostirale njive in travniki, ki so vaščanom dajali obilni pridelek, tako da so bili le-ti dokaj iimovitl. Dobro se jim je godilo in živeli so brez skrbi. Zato pa so izgubili vsak čut za stisko in potrebo svojega bližnjega in postali so ošabni in trdosrčni. Ce je potikal siromak na njihova vrata, so ga brez usmiljenja odslovili. namesto z darovi so ubožcem postregli s psovkami in jih trdosrčno podil iod hiše. Nekega večera je prišla v va uboga, neznana ženska z malim, ljubkim detetom v na*-ročju. Bila je lačna in bedna in brez strehe in je iskala prenočišče za se in za dete. Hodila je od hiše do hiše proseč usmiljenja, pa povsod so zapirali vrata pred njo in jo za nameček še obkladali s posmehljivimi besedami. Prehodila je celo vas in Je stala zdaj, vsa obupana in žalostna ysled neusmiljenosti vaščanov, zunaj na prostem in se je tresla od gladu in mraza in ni mogla niti nedolžnega deteta obraniti pred vetrom in dežjem. »Jaz pač zaslužim, da me podijo naprej,« je tožila^ »a kaj je zagrešilo ubogo deta, da mora trpeti tako bedo?« Svitle solze so ji vrele iz oči, a njena tožba je prodrla do nebes. 2e je hotela prenočiti pod milim nebom, ko je zunaj vasi zagledala samotno hišico in sc je s tesnim srcem napotila proti nji. Boječe je potrkala na duri, iz hiše jc stopil slvolast starček in je usmiljeno sprejel bedno ženo z detetom pod svojo streho. Pogostil jo je, kolikor je mogel in ji prt-pravil ležišče. Tedaj je naenkrat nastala silna nevihtat Grmelo in bobnelo je med gorami, da se j© zemlja tresla in med bllkom in gromom, je deževalo v potokih na trdosrčno vas. Zdelo s© je, da hočeta nebo in zemlja razliti svojo jezo nad neusmiljene ljudi. Ko se je starček drugo jutro prebudil, je bilo slamnato ležišče neznankino prazno. Izginila je brez sledu. Vihar je ponehal, vsenaokrog je vladal velik mir in tihota. A kako se je starec začudil, ko je stopil pred vrata in videl pred seboj povsod samo vodo Izginila je vasica, ostala jc samo njegova hišica in gledala iz vode. Bridke solze uboge žene so ganile Boga. da je poslal nad trdosrčne ljudi tako strašno kazen. Še dandanes se vidi na malem otoku sredi jezera koča onega starega ribiča in pripoveduje se, da se sliši v božični noči iz jezera tiho žalovanje k* otožno zvenenje. Radič poveličuje zasluge g. Pašlča in radU kalne stranke. % — RUSSKAJA PECATJ D. Z O. Z. fr ** š ¥► w ima na zalog'! vse vrste RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, ve-lika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I s: : l t | i SPLOSNA KNJIŽNICA :: t 4. 5 8. 9. št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . „ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . 3. L Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. Cvetko Golar Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. rran Milčinski: Gospod Pridolin Žolna In njegova družina, veselomodre črtice 1., 72 str............ L Novfik: Ljnbosnmnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str.................... Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str......................... E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str. P«' Fn Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. ’ *:Alt>reIU:, Andrej Ternotic, relijefna karikatura, 55 str. ,11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str ................... , ,12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str. .............................. „ 13. V. M Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str.................................. ,14 Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str...................... „ 15. Edmond in Jules de G'>ncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str........................... Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str. ......... Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............................. , 18. Jaroslav Vrhlicky: Oporoka iukovškega grajščaka, veseloigra v 1 deianju. poslovenil dr. Fran Bradač, 47 str. , 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.... „ 20. Jul. Zever: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčinč prevel dr Fran Bradač. 154 str .... , 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str. „22. L. N Tolstoj: Kreutzerievn sonata, roman, poslovenil Fr Pogačnik . . ........ ... „23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C.Golar, 60 str. „24. E L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I del . . „25. E L.Bu!wer: Posledni dnevi Pompejev,II.del (vtisku) „26. L. Andrejev: Orne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str. . ......................................... „27 Fran Erjavec Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str ........................... „28. O. Župančič: Veronika Deseniška, tragedija v 5 dej. 185 str. bro« ......................................... Znanstvena zbirka (veliki 8* format) Št. 1 Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — časn v luči refativnostne teorije, 52 str. ,16 ,17. Urok Din 12--„ 16--. 12'-„ 20 - „ 8- „ 6- . 12-„ 22 -„ 24 -. 6- „ 12- „ 12- „ 10' „ 26'- . 15" . 15" „ 9" „ 6- „ 16- „ 14-„ 8- .. 14-.. 9- „ 30— „ 12-„ 12— „ 25- Vez. Din 17-„ 22-. 17- „ 26 - . 13- „ 11- - 17-„ 28-„ 30-„ H - „ 17- „ 17- „ 15- . 32 - . 21 - . 20- „ 14 -„ 11- „ 22 - „ 20-13- „ 20 -„ 14-„ 36 - „ 17-.. 17-. 32 - „ 16— 23— I Za vsak zvezek je računati no Din —~80 poštnine in odpravnine. Naročila sprejema Zima hnjiprna a Ljubljani, Marijin trp 8. | netočnih in dragih ^ VOZMIH REDOVI ^ Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah po vsej Sloveniji najbolj priljubljen i vozni REor vseh železn., poštnih in IM avtomoh. prog v Sloveniji s kurzno karto. Sestavljen po najnovej&ih podatkih Cena samo 8 Din. Preprodajale! popust kot pri zadnji Izdaji Naročila sprejema Mm lita io Imliprna, Liljana WOLFOVA ULICA 1 Majcenejše nove in rabljene pisalne stroje v Specijalni menanltnl delavnici za poprava pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenaurgova ulica 6.|1. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. * * t t 1. zelo močni 2. krasna oblika 3. lahka hoja 4. nizke cene imajo čevlji veletrgovine R. Stermecki, Celje s klinci podbite čevlje iz kravine, teletine in boksa izdelajo domači čevljarji. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. i» i' l' l' # i' # i» (> i' i» i' i' i» l» l' <» d (» Somišljeniki, razširjajte „Radikalski Glasnik"!