Potres v Zagrebn.
m5>¦ ilo je dn6 9. norembra pj-etečenega ]eta, da je Zagreb, g]&vno raesfco I|,C",-) nam soseduje dežele Hrvatske, zadela grozovita nesreča. Ob p61u sy *. uri zjntraj se je zemlja potresla tak6 3i!no, da je bil ves Zagreb v jeduej sekuudi v tacem prahrt, da dnig drnzega na uliei skoraj videl ni. Ako In Ijil potros samo jedno .sekmido že dalje tvajal, bilo lii prelepo mesto Zagreb daudanes v razvalinah in na tiaoSe Ijndi bi bilo pokopauih pod raz-valiuami. Koliko strahd so prebili ubogi Zagrebčani, tega popisati ni mogode. .V da bodete aaj nekoliko pojnia imeli o zagrebSbera potresu, o katerem se Je Že miiogo pisalo in govorilo in ker vam sem tudi v 1. ^VrtCevem" šte-vilu obljubi!, da vam obširneje povem o tftj grozovitej nesreči, uaj vata iorej priobčim list. (d ga sera preje! od svojega brafca, ki iui živi ? Zagreba. List se glasi ovako:
,,Predragi hraU !
V vtorek dnč 9. novembra zjvtraj o "pčlu osmik mislil sem sif da ti niholi vec ne bodem pisal v svojem hivljenji. Vse, lcarkoli snm do sih doh Čttal o mestih Lizhoni, PompejiJi in Herkulanu, rnulU sem, da j& pri fefi popislh tudi muogo domišljije (fantazije);   ali ovienjenega d/ne sem se prepriČal,  da ni (14
prav nič fantazije, ter se groza, katera pri ta&h nesrečah nastane,  niti popi-sati ?ie -tnore.
BU je ravno čas, da U bili Ui otroci v Solo, ali sreLa, da Se niso biU na vlici, kar najedenkrat izpod semlje takn strajhto zagrmi, da bi bili skoraj mi omedfsli; tema je nastnla po vsem Zagrebu, hiSe so ue niajafo, a po sobah so jtadale otnare, mize, stoli, ure, podohe — vse, kar je kdo imel premaklji-vega po hi&i padlo mn je na tla. Zunaj je strašno hohnelo in žvižgalo, zidovje je pokalo, optke so latele « streli in dimniki so «e jjodircdi. V&a ta grdza fe trajata do 30 aakund. Pri meni se, hvala Bogtt, ni nobena nesreča zgodila, jaz namreč stanujem v prizčvmem «tanovanji. Jedino, kar se je v mojej sobi zgodilot je to, da se je oniara za knjige odprla, in knjige so popadale iz nje, o na pisaekej mizi so se nekatere efvari prebrnile. Vsa soba in vm JtiMa se 1*6 pa tofro zaortela, da sem bil lcar mnamljen, ter sem na pol obhčen fravno sem se uniival) skoiil vht na dvorišče, kjer je bllo še mnogo strašnejših pri-zorov. Vsa hiSa se je nekolikoforaH na nas nagnila, mulil sem si, da nas bode vsa/c čas zastila. Otrod so se me držali in vpili: „ Oče, oh oče, pomatfaj !u
—  Dragi brate! mti najmanje ne pre&irujem, aJco pravivi, da je bilo to JiUro prav natanko podolmo  sodvjemu  dnevu.    Zrafc temdn in  straMn; vse se je okolo nas vrtdo; otroci, starši, možje in že>ie so si las& puliU in vpili, da je bilo groza in strah.     Vse utice so bile na debelo zasute z opekaini in ruš&nno od TttzpadKk dimnilzov; Ijudje so bešali na r*e strani — ajaz,  nw feam ii imj jas bežtm !    MtslU sem si: „ Pred Taboj  VsemogoČni naj bežim ! ?    Kam, li$    V"«a; si vendar povsod s svojo  vsemogočno roko, in  ako je tvoja sveta volja,  da nas pokontaš, nu potl&j stori to  lutro z nami;  mino to te ptvsim, da odvrneš od nas ta gi^osoviti sti-ali!" —  Takrf sem sl misUl, predragi brate, ter sem ne p&polneni vdal f> voljo hožjo.
A kaj bi ti. dalje pripovedoval o tem grozovitem jutiru, ki se popisabi ne dd; pridi semicaj ter rjledaj in se čudi? Prehrasne cerhve sv. Stepana ni vt-f-, isto tako cerkve sv. Katarine in drngik. Šole so zapriz, carkv& zaprU, vse za-bave so nehah, Ijudjti stamtjejo zunaj na Zri.njslc&m in JelaHčevem trgu v So-torih — vse se prrpranlja xn pred&lvje. Koliko Shodc je riapravil potres v Za-ffrefm, to $e zdnj 5e preračuniti ne more.
Vveraj (1H.  novemhra) je Mla slovesna  sv.  ma$a na JdaUčevem tirgit
—  ahtžil jo je sam kdrdirtal.     Y»l smo se jokali,  vse je bilo do solz ganmo, Jco   se je fcardinal  vzdvjnil va  stot in zbran&nu   Ijvdstvu  poddil sv.  apo-stolsld blagoslov.  Yae je padlo na koleni in prosilo Bogd, da bi očtival Zagreb kake nadaljne, znabitl Be, vetje netrrače. Po maM $e je pokazalo prvič v o. dneh solnce.    Bog daj, da bi se nam ntkoli mČ ne skrilo /
Tolilco za danes.    V vaglici te jM^"srriio jmzdravlja tvoj brat
Ljudev it."
Tz tega lista otrofii lfhko razvidite, koliko strahfi so prebili ubogi Za-grebčani dnž 9. novembra 18*0. leta, katevi dan jim ostane v^s T;as ajihovftga življenja v Živem spomiitii. — K ti prpljulia mladiaa, moli rada Bogii, tifii se pridno, bodi bogoljnbna. po.^tena in pobožna ter vpdno pripravljena, da niore5 polnžiti Booi'i račnn o svojih delili in o pvojem življenji, kajti vedno smo v rokah božjih. daues zdravi in veseli, a jutri znabiti Že iia 6nein svRtu.
I. Tomšič