Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. I Din.
RHiuiiii!
Tednik za gospodarstvo, prcsveto in politiko IrJiaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l59/o dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša ielno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran, 12.549
g. lit©
Murska Sobota, 4, iunija 1939,
m
Prekmurski teden
Priprave za »Prekmurski teden" so v polnem teku. Vso delo v podrobnosti sloni na posameznih odborih, ki so mrzlično na delu, da še skope tedne do otvoritve izvrše delo, ki so si ga zastavili. Število prijav razstavliencev je izredno veliko, tako da je bila uprava PT prisiljena spremeniti prvotne načrte za razstavne paviljone ter jih razširiti, da se u-streže vsem željam in potrebam. To je najlepši dokaz, da so upravičene nade gospodarskih krogov o uspehu naše največje gospodarske in kulturne prireditve. Dela na razstavnem prostoru tik grada se izvršujejo in počasi že rastejo iz tal različni pavilijoni. Po vsem prostoru že napeljujejo električno razsvetljavo.
Prireditve: Program prireditve v okviru »Prekmurskega tedna* smo že objavili vendar pa se je v zadnjem času toliko iz-
popolnil, da bo PT v kratkem objavil nov razpored. Pri tem je treba omeniti velik izlet, ki ga organizira Turing klub iz Maribora, o čemer pišemo na drugem mestu. Za naše številne prekmurske kolesarje pa pripravlja PT veliko presenečenje. Organizirati hoče kolesatski dan, ko se bodo zbrali kolesarji iz vsega Prekmur-ja. Po kontrolnih listkih, ki jih bo vsak kolesar dobil, bodo izžrebane številke, in komur bo sreča naklonjena, bo dobil za nagrado kolo. Tudi lovci bodo prišli na svoj račun. Pripravlja se sestanek lovcev, združeno z nagradnim streljanjem na leteče golobe. Zmagovalci dobe krasna darila.
Že samo iz tega je razvidno, v kako velikem obsegu bo vsa prireditev PT. O nadaljnih podrobnostih in pripravah bomo poročali v prihodnji številki našega lista.

Zlef mariborske satialstie župe
Letošnji zlet mariborske sokoiske župe, ki bo v nedeljo dne 18. junija v Murski Soboti na štadionu S. K. Mure bo največja telovadna priredite*, kar jih je kdaj biio v Prekmurju. Pri jave za zlet so že deloma prispele. Že iz prijav je razvidno, da bo prireditev res impozantna in da bo čudila gledalcem prvcrazredni užitek. Zleta se bo udeležilo okoli 2000 telovadcev.
Na predvečer velikega zleta bo telovadna akademija na grajskem dvorišču. Na akademiji bodo nastopili te lovadci, ki so priborili naši telesni kulturi nešteto zmsg.
Ne zamudite prilike in poselite nastop sokolskih telovadcev!
Izlet tuping hluba v Soboto
Mariborski turing kiub je razposlal vsem svojim članom vabilo za sku pen izlet dne 18. junija 1939 v M Soboto, h razpisa je razvidno, da je izlet res zelo skrbno pripravljen. Izlet niki bodo krenili v 5 skupinah iz Maribora v Soboto. Ob 7 uri zjutraj se bodo zbrali motociklisti, nekolike za njimi avtomobilisti, že ob 4 30 se bodo podali na pet bikiklisti, ob 7 30 pa bodo odpeljali izletnike udobni avtobusi; nekateri kolesarji pa bodo odrinili v Soboto že dne 17. junija zvečer. Poleg tega pa bo na progi Maribora—Sobota velika kolesarska dirka za pokal Prekmurskega Tedna. Ob 11 uri bo po soboških ulicah po-vorka vseh udeležencev tega izleta.
SPBsbi odbor društva Rdečega križa IMa Sobota
Sreski odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti bo priredil s Kolom jugoslovanskih sester v Ceiju, letovanje v Celjskem dotnu v Bakarcu od 17.
VII	do 7 VIII in od 7. VIII. do 28.
VIII	1939. Oskrbnina znaša za deco do 16. leta din 600- za 21 dni. V oskrbnino je všteto : prenočišče, pre hrana, vožnja iz Murske Sobote do Bakra po železnici z direktnimi vagoni, prevoz prtljage od Bskra do^ Bakaica, kopališče, kopaliike takse* prijavnina, event. lahka bolniška oskrba. zdravnik in 1 izlet z ladjo.
Cene za odrssie so sledeče: Dnevna cena za bivanje v popolnoma opremljenih sobah, s tekočo vodo in petkratno dnevno prehrano znaša 35 Din. Kopališčne takse 3 din dnevno. Za bivanje v skupnih spslnicah dnevno 28 din. Vožnjo si plačajo odrasii sami. Za koloniste, ki so najmanj 10 dni ob morju je povratna vožja brezplačna. Odrasle se sprejema tudi za poljudno dobo, najmanj pa 10 dni.
Celjski dom v Bakarcu je lepa stavba s 3 velikimi skupnimi spalnicami in 20 sobami z 2-4 posteljami. Kopališče je moderno urejeno.
Členi društva Rdečega križa imajo prednost.
Prijave sprejema sreski odbor Rdečega križa (sresko načelstvo, soba štev. 18) v Murski Soboti do 15. junija 1939.
Murska Sobota, dne 26. V. 1939.
Tajnik: ČIŽEK, s. r.
Predsednik, sres. nač. Dr. BRATINA, s. r.
Akademski pevski zbor gostuje v Soboti
V soboto 3. junija gostuje že drugič v Soboti Akademski peesk* zbor iz Ljubljane. Sobota in Prekmurje poznat« APZ še od njegovega prvega gostovanja, ko je prišel k nam s slovensko pesmijo XVI. stol., z Gallusom in protestantsko pesmijo Primeža Trubarja. Zapeli so tudi v katoliški in evangeljski cerkvi. Sokolska dvorana je bila nabito polna, če prihajajo tokrat že na drugo gostovanje, to nikakor ni razlog, da bi kdo izostal, misleč, da APZ že itak pozna. Vsak koncert APZ je po splošni sodbi dogodek v slovenski glasbeni kulturi. Je pa še veliko več — je vedno tudi vsenaredna manifestacija.
APZ je bi! ustanovljen 1.1926. pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je vodil — izvzemši krajši preslfdek — ^se do danes. Pod njegovim vodstvom je zbor nastopil 1. 1934. s prvim koncertom slovenske narodne pesmi »ki je pomenil revolucijo v dosedanjem pojmovanju, prirejanju in izvajanju naše narodne pesmi" kot je zapisal ob njegovi 10 letnici Matija Tome. O njegovem skrbnem in uspešnem študiju slovenske muzikalne produkcije XVI stol. se je mogla prepričati tudi Sobota pri njegovem prvem gostovanju. Zdaj prihaja APZ k nam z docela no?im programom, s ,»Pesmijo slovenskega preporoda". Obsežen program obsega pesmi, ki so nekdaj krepile in navduševale srca slovenskih množic, da niso klonile kljub navidezni vsemogočnosti zatiralca. Pomagale so k strnitvi vseh narodnih sil v boju za svobodo. Danes so prilike v mnogem podobne, tudi danes je potrebno, da se najdemo vsi člani naroda v skupnem boju za obstoj in boljše pogoje našega naroda. „Pesem slovenskega preporoda" s katero gostuje APZ naj preporodi tudi naša srca v tvorno narodno dejavnost, naj bo istočasno tudi znamenje resnične preroditve in tesnejših stikov med to in ono stranjo Mure.
Koncerti APZ so pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Soboško gostovanje organizira Meddruštveni odbor. Prapričani smo, da bo drugo gostovanje privabilo še več občinstva kot prvo ter bo tako pokazala tudi Sobota, da pravilno razume in ceni delo in cilje APZ. Drugo gostovanje APZ v Soboti mora biti resnična kulturna in narodna manifestacija Prek-murja in Sobote.
Enaki PT
Naša dolžnost je, da kupimo znake Prekmurskega tedna, ki jih lahko dobimo v vseh večjih soboških trgovinah. — Lično izdelani znaki so izdelek naše domače tvrdke ter stanejo le 2 dinarja.
ŠTEV. 12.
Zadružna elektrarna v Beltincih
je na svojem rednem občnem zboru na predlog ing. Mikuža sprejela med dtugimi tudi sklep, da zniža ceno toku za razsvetljavo ed 5 Din na 4 Din za 1 kw ker je v preteklem letu odplačala ves dolg, ki si ga je najela za zgradbo krajevnega omrežja in transformatorske postaje.
Z eventuelnim nadaljnjim čistim dobičkom pa bo skušala podaljšati krajevno omrežje še v one ulice, katere do danes še nimajo električne napeljave. Pri volitvah je bil izvoljen na predlog g. župnika Vadoviča ponovno stari odbor s predsednikom ing. Mikužem.
MIMO NAS
G. župan je izdal razglas v katerem je prosil soboške hišne posestnike da bi za „Prekmurski teden", pobelili, očistili, popravili, zakrpali hiše ki so tega potrebne, da ne bodo tujci mislili, da nam poleg apna in „morta" primanjkuje tudi čut za lepoto Nekateri naši meščani so si vzeli besede k srcu in začeli olepševati svoja bivališča na vseh koncih in krajih Drugi pa so se kar nekam potuhnili, kakor ne bi bili Sobcčani in kakor za njih ne bi veljal, županov apel. Mislijo si pač : „Če je dvajset let bila zunanjost moje hiše dobra, bo še tudi letos, pa drugo leto i. t. d" To je zdrava misel! Zakaj bi hišo barval, zakaj bi jo popravljal, jo lepšal in gladil kakor razvajenega otroka. To je luksus Komur ni prav takšna kot je, pa naj zapre oči ko gre mimo- Kaj zato če stoji ob glavni cesti. Hiša mora biti častitljiva in resna, ker le tako bo vsakdo rekel: „Aha, tu pa sta nujejo, častitljivi in resni mešvčani. Kakršna hiša. takšni ljudje.1' Če pa je občini na tem, da bo hiša za PT praznična in lepa naj jo pa pobarva, saj vendar plačujemo do-klade. Zato pa roke navskriž in čakajmo, da bodo prišli gospodje funkcionarji PT ali pa občine, v črnih oblekah s cilindrom na glavi s ponižno prošnjo : >Blagorodni gospod Brus ali vam smemo pobarvati hišo ker po našem najponižnejšem mišljenju je potrebna malenkostne obnove " In častitljivi gospod Brus bo mogoče ugodil najponižnejši prošnji. Pri tem pa nihče ne misli na tiste, ki stroškov za renovacijo ne bi zmogli, ker pač na dobri volji še ni zrastlo drevo raz katero bi mogel stresli potrebne stotake, Pa sedijo nekateri na polnih nogavicah cvenka in klenka in se že grejo nekaj let večno čakajočega gospoda Brusa, kljub temu da razvoj mesta hiti z blazno naglico mimo njih, ob žrtvah stotero meščanov, ki jim ni le lastni želodec in žep alfa in ornega na <em svetu.
Vsak se 2e veseli
ti
PREHMUHSHEGS TEDNA"
ne ve pa še nihie, kal bo I v paviljonih št. 89-94 !
1500 krasnih dobitkov
bo na velikiki tomboli SK Mure, dne 9. julija 1939. 15 koles svetovnih znamk, 40 ženskih in moških ur, blago* za moške in ženske obleke, razne servise iz porcelana in stekla, preproge, gospodarske in gospodinjske potrebščine itd. itd. skupno 1500 dobitkov v vrednosti Din 30.000.-bo razdeljenih med tiste, ki imajo srečo! — Tombolska karta stane Din 3.-
Ohrožni mladinski tabor
Sv. Križ pri Ljutomeru.
V	središču Prlekije, na prostranem Murskem polju, pri Sv. Križu pri Ljutomeru se vrli, dne 4 junija t. 1. tabor naše katoliške mladine. Obris tabora podajamo v kratkih potezah:
Ob 8 uri zbirališče vseh naših organizacij pred Slomškovo dvorano. Od tam se bo razvila povorka v žup-no cerkev sv. Križa, kjer se bo vršiia ob pol 10 uri sv. maša z ljudskim petjem. Peli bomo sledeče pesmi: Kraljevo znamenje, Lepa si lepa roža Marija, Pridi molit in Povsod Boga. Slavnostni cerkveni govor bo imel dravograjski prošt g. Matija Munda.
Po sv. maši bo pred Slomškovo dvorano slavnostno zborovanje, ca katerem bo poleg drugih govorniko? nastopil minister g. Franc Snoj.
Točno ob pol 4 uri popoldne bo velik telovadni nastov fantovskih odsekov in dekliških krožkov ljutomerskega okrožja. Nastopili bodo člani in mladci, članice in mladenke.
V	šotorih, v ta namen pripravljenih se bodo nudila vsa potrebna okrepčila. Za kolesarje so preskrbljeni posebni prostori. Vse udeležence, zlasti oddaljenejše opozarjamo na ugodno železniško zvezo, ki se jim nudi po novem voznem redu.
Za prireditev, ki bo po vsej priliki v letošnjem letu najveličastnejša manifestacija slovenskih in katoliških načel v naši Prlekiji, vabimo vso našo mladino, pa tudi vse tiste, ki čutijo z njo. 4. junija na veselo svidenje pri sv. Križu.
Jdnoš in Štefan.
janoš: Dobro Vam boug daj Štefan. Zdaj pa nejste izostali te keden, tou je lepo od Vas.
Štefan: Boug daj janoš. Vi se mi malo nasmejavate ka sam pogcusti v Soboti. Znate, dežjevno je vreme pa malo več časa mamo. Drugo je pa tudi, ka nam nešternim vesničarom tej gosp. fiškališke ne dajo mira, pa nas li pozaviejo.
janoš: Ja vej pa zdaj ka je tor-venjsčk tfldt tO, tej gosp. dosts več dela majo. Pa znate trudijo se; eden od ovoga bole guči, tak ka na tor-venjseki ne folgajo pisati. Znate pa šteri bole zna gučati tisti je bougši, ka krivca bole zagovarja.
Štefan: No to znankar vsigdar ne j je tak. Vi Sobočanci za vse najdete nekaj povedati pa todi vsigdSr nekaj nouvoga vo najdete, samo naj poka-žete ka ste Vi naprej kak mi vesničarje.
Jcinoš: Dragi Štefan I Vej pa Vas vesničare tudi more veseliti če Sobota napredGje, tou je za nas Prekmurce tak kak za Slovenijo Ljubljana ali pa za Jugoslavijo Belgrad . . .
Štefan: Ja vidim raširijo se ceste pa te trg, ka se človek zgubi na njih. Samo zdaj opazim ka že po cesti ne mate več tej telegrafskih drogouv, pa za elektriko tadi nej. Kak do pa tej zdaj tuše po Aleksandrovi telefone rali; kak de pa zdaj posvet goro če drota nega ?
janoš: Ja, telefonske drode so od pošte po Aleksandrovoj pod zemlov napelali, pa vsakomi z pivnice gori gučijo ; samo Ledavčarom pa malika nižančarom prek po hižaj telefonerajo.
Štefan: Ka pa te tou ednim etak, drugim pa nači; ne razmim kak je to mogouče.
janoš: Glejte Ledavčarje pa rna-likanižančarje ešče nemajo telko radija pa njim lejko po hižaj ide ka bole čujejo kak širni. Tfl po Aleksandrovi po vsakoj hlži imajo eden po dva radija ; ešče pa trije trgovci šteri majo dosta radijev, pa če te notri zakap-čijo, te ove šteri majo telefone bi mešali, ka ne bi mogli telefonerati. Tak tiidi bi pošto preveč mešali pa ne bi mogla davati dobre zveze, pa bi vse krivde na pošto tiskali. Električni drot pa gori po strejaj ide, naj je bliže Antenam za radijo, ka bole mouč dobi, pa či frizerje, aparate za ženske vlase, zobozdravniki svoje
svedre, doktorje pa rongen posvejt
notri zakapčijo naj ne mejl^ radijo.
Štefan: Mi tou na vesnics nemarno, pa se toga vraga ne razmimo, Ka pa tou kamenje pa cigtovje po cesti n3-dejvano, ali so se mogouče deca špi-lala, pa Srakšo huncvutarijo napravila, kak orinas večkrat po vessiici.
janoš: Kak to mislite Štefan, prt nas bi deca tou napravila, gde so naši Dolšcajgye vsikdsr v slijžb; in budni. Tou je proba županova če de se if veliki ferker, vozi na desno, tak dobro vršiio.
Štefan: Ka ps pclscaj Miška v tom kamenorn krogi se tak vrtička pa io-maai z rokami, tak kak moj leseni vč terni ded na drougl.
janoš: On ravna te ferker, kaže v šteri kraj kak se more peiati, kak smej prek po cesti iti, pa samo tam gde je belo.
Števan: Ka pa tou za veikoga policaja ka zdaj Miškovo mesto prek vzčo.
Janoš: Tou je policajkomendant. Ze je tretjikr&t policaj. Te pa zn£! Zdaj bodete vidli, kak do se vozUi pa šli po cesti na komando.
Števan: Rssan, ne oGsti je, tak morejo iti kak on z rokami v6tergo ni. Glejte pa eden bicikitst li ide, pa njemi vujde na drflgi kraj.
J£noš: Nikaj se ne bojte, stavi ga; vidite kak njemi kaže nazaj pa okouii.
Števan: Vidim ka je zdrzen, tou je pa policaj. Glejte! Bicikiist se prepira pa nešče čuti, ka je on občinski odbornik, ka de pa zdaj? Kak pa vGps tč policaj občinskega odbornika nazaj tirati? Pa kak njemi pravi, ka je tO nej občinski odbornik, tu samo on zapoved£?le. Ja ka je tou? Naj bi se kaj tškšega pri nšs na vesnicl zgou dilo, mo pravo, ka bi logar ali pa mšli ritar občin, odbornika gori stavo, pa nej pusto po drfigoga goušči ali njivi prek iti, gsušno bi župan mogo nej samo obč. gyfllejš nego celo včs vkOp zazvati pa tak souditi prestopek proti na predhodečemi. Prt soldikaj »mo pravili disciplina.
janoš: Pri nas naš gosp. Porgar* meister tou po varaškorn razprdvlajo. Sami se trudijo naj tč ferker dobro ide. V Soboti je vsakši den vekši promet, nesreče so na dnčvnora redi. Tou so napravili tč kroug, ka naj se tč kopkdddtčr od tčc premesti, sam ne-vem pa kama. Bojali so se, ka bi na še stare člane kopkfidStšra nej kakša prometna nesreča dosčgnola. Zdaj pa
En teden svobode v ffiursbi Soboti
Malokomu je znano, da je bila Murska Sobota in z njo precejšnji del tega sreza in ves dolnjelendavski dvakrat osvobojena za Jugoslavijo. Veliko se o tem ni pisalo, zato ne bo odveč, £e si spomin nekoliko osvežimo in se poklonimo spominu junakov, ki so si v tistih dneh upali mnogo več, kakor bi človek pričakoval v tistih razburkanih časih.
Med četami, ki so na predbožični dan leta 1918 zasedle Prekmurje s čakovcem, je sodelovala tudi hrvaška sokolska legija. Na dan Sv. Štefana pa se je od njih odcepil na lastno pest na čelu Sokolov kapetan Jurišič, doma iz Kaštela pri Splitu, in začel prodirati preko mostu v Murskem Središču ter ie istega dne zasedel Dolnjo Lendavo, kjer skoraj ni bilo odpora. Od tega dne je Dolnja Lendava naša. Dobro je došel zaplenjeni vojni materija!, to pa je najbrž Sokole podžgalo, da so šli še dalje.
ka de Prekmurski keden, pa tiidi pride več stougyezero JOdi, zato mora biti varaški red.
Števan: Ka te telko lQdi pride, kak de se tou gibalo po Soboti ? I J£noš: Glejte tO kak je kroug, de više gorizazidano. TQ de stao policaj, tteri de kazao, kama, kak, gda se smej peiati, ali iti. TO na dale gori prouti Delavskomi dcumi, kak je cigiovje, bode tudi zdignjeno. Dale tam na Hartnerovom kukli ranč tak. TO do smeli Čakati Ifldjč na autobuse pa električno, šteri do vozili. Avtobus prvi de vozo od garaže pri Noršinskoj cesti po Lendavsko j—Glavni trg—Slovenska —Šolska—Tišinska cesta do Pušče, pa nazaj vsaki 15 minut. Drugi: Radgonska cesta od Šavla—Glav. trg— Aleksandrova— Cerkvena pa do Bakše, pa nazaj, vsaki pou v6re. Trčtji de pa meo krog vožnjo (Rtng kOr) Začne se pred Kreditoov bankov-Grajska ulica—skcuz nouve ulice po bivšom marofi na Šolsko-Cerkveno—Bolniško— Železniško—Mžla Kaniža— Lendavska pa zmčrom tak okouii, vgojd-no od pete pa večer do devete v6re. Štrti de pa vozo od Železnice - Bolnica gostilna Turk- hotel Slon- Banfi gostilna-B8g8mer—hotel Krona hotel Central—skoz po Cvetnoj—pa Soteska—Velika kavarna-Delavski dom — gostilna Kirbiš — Benko — gostilna Benk C — Mala Kaniža — Čahukojcčn pjnteš, naz^j na železniško postajo.
Znate zdaj pride vse vkuper dva. najst vlakov, pa telko odide, tak de ta avtobus štiridvajset krat se obra-čao. — Za električno ešče nevem staino, ker je aačrt ešče nej gotov. Nemrejo se zjediniti pri občinskem električnom podjetji, za volo napelave. Šlnje so pa ešče nej gotove, pa se more počakati, ka se znouva zazida ibrika v šteroj do te šinje zlejvane. Znate Števan, vsem Sobočancom se mejša od tej vnogi sej za te Prekmurski keden.
Štefan: Ka de pa na tom kedni vse oripravleno pa kak de tou vOvidlo.
janoš: Dragi Števan I Zdaj de raač te gyflieji, na šterom do razpravtali vse podrobno pa če pridete ov keden te Vam bom znao povedati vse.
Štefan: Dobro janoš, gyes gvflšno pridem. Ali dobro vsepozvejte. Zbogom.
Proda se mlatilna garnitura
iz tvornice Umrath Pragna na kugellageru, z malim popravilom. — Več se poizve pri S1NGER JULIUSU, pekarnam v Čakovcu.
Kajti Sokoli so dobro vedeli, da njihova naloga še ni končana, saj je ječalo pod madžarsko knuto še preko 100.000 Slovencev izven Lendave proti Murski Soboti in Monoštru ter severno in vzhodno od teh krajev. Zato je kap. Jurišič po posvetovanju s Sokoli ukazal prodiranje proti Murski Soboti, kar se je pričelo 27. decembra 1918 zjutraj.
V istem času pa je prodirala v Prekmurje od Štrigove gor prekmurska dobrovoljska Četa pod vodstvom študenta Godine. Bili so to domači fantje iz Dolnje Bistrice, ki jih je bilo prekmursko slovensko zavedništvo probu-dilo k narodni zavesti in samozavesti. Morali pa so se pod vasjo Melinci ob Muri umakniti pred madžarsko premočjo. Večina teh fantov se je po hudem boju umaknila na slovenski, t. j. štajerski breg Mure, neka) jih je bilo ujetih, nekaj pa ubitih. Madžari so v slovenskih vaseh ujetnike streljali, po domovih pa ropali. Med drugim so izropali hišo Godinovih stari-šev, njegovega oSeta pa odpeljali s seboj v ujetništvo.
jurišiC in Godina pa med seboj
nista imela nobene zveze. Drug za drugega nista vedela. Ko bi prodirala po skupnem načrtu, bi izostali poz nejši žalostni dogodki. Sicer soMad žari po porazu Godinove čete in po izvršenem plenjenju jadrno pobegnili proti Murski Soboti, ko so zvedeli za Jurišičev povod, pustivši plen in jetnike, toda Godinova četa si ni več opomogla. Jurišič jih bi dohitel z lahkoto, a se je tega dne ustavil radi odpočitka in prenočevanja v Beltincih, med potjo se mu je pridružilo mnogo zavednih Prekmurce v, pozneje v Murski Soboti še več.
Madjaronstvo in čifutarija v Murski Soboti je bilo iznenadeno.
Pri nujnem posvetu v občinski hiši je bilo sklenjeno, odposlati k Juriši-čevi četi deputacijo, ki naj bi izprosila reden umik madjarskega vojaštva ter za red in mir. Odposlali so oficirje. Juriilč pa je bil samozavesten in odločen, saj se mu do takrat na vsej njegovi poti od Murskega Središča do Beltincev ni pokazala nobena vojaška kapa nasproti. Madjarski oficirji so privolili v vse njegove pogoje,
celo na to, da bodo naslednjega dne pred njim in njegovo četo defilirali z razoroženimi vojaki, nato pa odšli. Priznali so zasedbo Prekmurja za Jugoslavijo ter se mu odpovedali.
V kočiji se je naslednjega dne odpeljal Jurišič v Mursko Soboto* za njim pa njegova navdušenja polna četa, pred njim pa izvidnica. Smehljal se je zadovoljno, saj mu je šlo vse kakor po vrvici. Pričakoval je z veseljem predajo glavnega mesta Prekmurja in sklepal, da je s tem celo Prekmurje zasedeno po jugoslovanski vojski, kar so storili on in njegovi Sokoli, saj drugje izven Murske Sobote ni bilo nobene garnizije, rasen po večjih naseljih po par orožnikov.
Toda madjarsko vojaštvo je tako po povratku deputacije odšlo proti Hodošu. To je povedalo Jurišlču mestno odposlanstvo, ki ga je pričakovalo na Bakovski cesti pred mestom in ga prosilo za vzdrževanje reda in miru. Bil je z vso četo gostoljubno sprejet, zahteval pa je takoj prehrano za vse svoje oficirje in prostovoljce, sam se je z nekaj oficirji nastanil v gradu. (Dalje)
18. junija 1939 župni sokolski zlet v M. Soboti


S C H T C H T Q
t e r p e n ti no v o mi I o
v ar u j e peri I o
GR03SR1 KINO MliHSRil SOBOTS
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 1. VI. ob 20.30 uri v petek, dne 2. VI. ob 20 30 uri v soboto, dne 3. VI. ob 17 30 uri Reprezentativen film	in ob 20'30 uri
..Tajinstveni Alžir"
(Pčpč le Moko)
JEAN GABIN	LINE NORO
GABRIEL GABRIO	OLGA LORD
V nedeljo dne 4. VI. 1939 ob 11. uri 15 min. ljudska predstava
»Tajinstveni Alžir"
Znižane cene: 2'—, 3'—, 5— din.
Dodatek t NajnovejSi „Metrojournal" In predigra-
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 4. VI. ob 15 15 uri ob 17-30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 5. VI. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri Velefilm v torek, dne 6. VI ob 2030 uri
,, ŽETEV"
Gina Falkenberg Paula Wessely Režija: Geza v. BoIvary Attila HSrbiger Oodatek: NajnovejSi „Alla> Journal" __In predigra.____
CENE PROSTOROM: 10, 8. 5 in 2 DIN.
filmi
Skrivnostni Aliir. V alžirskem kvartu Kasbahn gospoduje Pepe le Moko, ki ga iščejo policije vsega sveta. Vsak njen podvig pa je kronan z neuspehom, dokler Pepe le Moko živi v Kasbahu, v labirintu smrdljivih ia skrivnostnih ulicah, kje se vsaka policijska ataka konča s številnimi mrtveci. Pepe izgubi tudi svojega ljubljenca mladega Pier-rota, s pomočjo katerega ga je hotela prijeti policija. Nekoč, ko je zopet prišlo v Kasbahu do običajnega streljanja, si slučajno reši golo življenje lepa Parižanka Gaby. V čudnih okoliščinah spozna Pepe-ja. Dekle mu obudi spomine na Pariz in njegovo mladost in „Kralj vlomilcev" se zaljubi v njo. Ko je že mislil, da je pokopal vso temno sedanjost in zrl v novo življenje, ga pogubi ljubosumna Ines, lepa Maurka, katere ljubezen je alžirsko omamna, a sovraštvo pa smrtonosno.
Žetev. Po očetovi smrti je Tamaši zapustil častniški položaj in prevzel posestvo, na katerem mu pomaga gospodariti služkinja Julika, ki opravlja vse posle od konjara do kuharice. Delo je ogromno a vse to premaga iz ljubezni do gospodarja, Pride čas žetve. Bogata polja čakajo koscev in žanjic. V tem času prijahata mimo Taraašijevega dvorca dve elegantni dami. Nenadoma spremene smer ter krenejo preko polja, skozi zlato klasje. Tamaši je ves besen in zahteva odgovor za njihovo dejanje. Ena izmed dam ga udari z bičem po roki in že je presenečeni in jezni Tamaši zopet sam. Zvečer odjaha k sosednjemu dvorcu, kjer sluti, da bo tam našei dami. Tamaši seda potolažiti in kmalu se znajde v razposajeni družbi, ob godbi in šampanjcu, ki ga spominja na pretekle dneve častniškega življenja. Večer se konča z zaroko Tamaši-lepa Grit. Pozneje pa se Grit ne javi, kljub obljubi da bo prišla za žetev k Tamašiju. Zvesta Julika, ki ne more gledati kako trpi njen gospodar, odide na Dunaj da poišče Grit, ki je kdaj že pozabila na vesel a brezpomemben dogodek. Julika se vrača v vas. Zadnji čas je že, da se njive poženjajo. In veliki dnevi žetve zbližajo Tamašija in Juliko za vse življenje.
Velik požar v Križevclh
Pred kratkim je bil podtaknjen požar v Križevcih v Prekmurju. Zgorela so gospodarska poslopja Karanja Terezije in Štefana obstoječa iz devetih objektov, vso gospodarsko in kmetsko orodje, precej slame in sena ter 11 kokoši. Vsled močnega južnega vetra se je požar naglo širil ter je le požrtvovalnosti gasilcev iz Križevci in Peskovcl pripisati, da se požar ni raziiril tudi na poslopja drugih sose-dov, saj je bilo močno ogroženih 8—9 kmetij. Gorelo je 4ljz ure. Pri gašenju sta bila. ranjena dva gasilca in dva vaščana. Skoda je precenjena na Din 20.000.-, dočim je bilo zavarovano le eno poslopje za Din 4000.. Požrtvovalnim gasilcem naše priznanje.
Prosimo vse, ki imajo za razstavo pripravljen materijal (slike, diplome, zietni znaki, letaki, lepaki itd.), da istetakcj oddajo vSokolsfceiu domu, kjer prejmejo —■ na zah tevo - potrdilo o prejemu.
Za ves materijal jareči društvo.
"Bomače vesti |
SOBOTA
—	Napredoval je z odlokom ministrstva financ v Beogradu v v IX. skupino na tukajšnji davčni upravi, Banič Matija, davčni uradnik in sodno zapriseženi tolmač madjarskega ter nemškega jezika.
—	Popravek. V zadnji Številki je bilo pomotoma navedeno, da bo dne 5. junija v Soboti živinski in kramar-ski sejem. Pravilno bi se moralo glasiti* da bo samo živinski sejem. Toliko v vednost trgovcem in kramarjem.
—	OTVORITEV VRTA 11. juniia v gostilni T UR K v Murski Soboti.	N
—	Izpiti v mesecu juniju na gim naziji v M. Soboti. 1. jua. privatni sprejemni izpiti ob 10. uri; 2 jun. priv. izpit čez I. razred ob 8. uri; 3 iun, priv. izpit čez II. razred ob 8. uri; 5. jun. priv. izpit čez III razred ob 8 uri; 7 jun. priv. izpit čez IV. razred m popravni izpit za VIII. razred; 9. jun. popravni izpit za IV. razred ob ool dvanajstih; 12. jun. začetek niž jega in višjega tečajnega izpita; 20. jun. priv. izpit čez V. razred ob 8, uri;
22.	jun. priv. izpit čez VI. razred ob 8 uri; 26. in 27. junija sprejemni izpiti rednih učencev. Prošnje za s<>re iemne izpite naj se oddajo od 20. do
23.	junija. Z 10 din kolkom kolkova-nim prošnjam je treba priložiti samo izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (drugo izpričevalo ne sme biti, čeprav bi bil učenec obiskoval morda še kako drugo šolo, n. pr. meščansko) in rojstni list.
—	Našlo se je nalivno pero. Kdor ga pogreša, naj se javi na občinskem uradu.
-- Nesreča pri telovadbi. Rues
Josip, sin žand. vodnika iz Sobote je pri šolskem telovadnem nastopu po nesreči padel in si zlomil levo roko. Prepeljan je bil na zdravljenje v soboško bolnišnico.
OSTALE VESTI
—	Dolina. Prejšnji teden je na ne pojasnjen način izbruhnil požar na kmetiji Rituper Aleksandra v Dolini št. 44 Na pogorišče so prihiteli gasilci iz Doline, Vaneč, Bokrač in Moščancev. Vendar je požar upepelil do tal gospodarsko poslopje, dočim je na stanovanjski hiši zgorelo le nodstrešje. Požar je trajal 3»/2 ure. Škoda znaša Din 7.000. Kmetija je bila zavarovana za Din 14 500.-
—	KukeS. Požar je vpepelil do tal hlev, šupo in dve gospodarski poslopji posestnika Oškola Ludvika. Požar je izbruhnil po neprevidnosti sa-mega gospodarja, ker je pustil v hlevu goreti luč brez stekla, vsled česar se je vnela slama. Škoda znaša 10.000 Dinarjev.
—	Kazalec na levi roki si je po nesreči odsekal med delom Balažič Matija, hlapec pri Horvatu v Gradišču. Zdravi se v soboški bolnišnici.
OBČINA MURSKA SOBOTA
razglasi
1.)	Davčna uprava v M Soboti je pod št. 4138 z dne 23, t. m. izdala razglas, ki ga v celoti razglaša:
„S §19 finančnega zakona za leto 1939/40 — Službeni list štv. 34 od 29. aprila 1939. je uvedena nova davščina z nazivom „Na-rodni obrambni sklad, ki se začne pobirati od t. julija 1939 dalje. Kot osnova za to davščino služijo odmerjeni neposredni davki prejšnjega leta, po določeni tablici, odnosno stopnjah. Davčni zavezanci, ki imajo več zakonskih nedoletnih otrok, uživajo pri odmeri ugodnost znižanja te davščine za eno ali dve stopnji in sicer plačajo osebe, ki imajo 3 ali 4 nedoletne žive otroke, prispevek po najbližji nižji stopnji, torej za eno stopnjo nižje, osebe pa, ki imajo 5 ali več zakonskih nedoletnih živih otrok, plačajo prispevek za dve stopnji nižje od redne stopnje. Nasprotno pa plačajo davčni zavezanci stari nad 30 let, ki niso poročeni, kakor tudi oženjeni ali vdovci brez otrok, posebni prispevek za .Narodni obrambni sklad" po naslednji višji stopnji, ki sledi redni stopnji, v katero bi taka oseba po višini svojega davčnega predpisa spadala.
Vsi davčni zavezanci, ki imajo pogoje znižanje in hočejo to znižanje doseči, morajo vložiti davčni upravi prijavo o številu zakonskih nedoletnih živih otrok in sicer naj vsebuje prijava samo imena otrok in letnico za vsakega otroka. Po možnosti se naj vpiše v prijavi tudi kontno številko pod katero plačuje davek, ki je razvidna na poštni položnici. Prijave je vložiti najpozneje do 15. junija 1939. naravnost davčni upravi ali pa potom občine, prijave vložene po 15, juniju 1939 se ne bodo vpoštevale. Za to prijavo ni posebnih obrazcev — tiskovin ter se morejo vložiti na navadnem papirju,"
2.)	Kraljevska banska uprava je sprejela predlog konjerejske podružnice v Murski Soboti, da se vrši letošnje premovanje konj medžimurske pasme pri obeh prekmurskih podružnicah že početkom junija, da se odbrane živali lahko razstavijo na kmetijski razstavi .Prekmurskega tedna" v Murski Soboti. Ob enem je rešila, da smejo na premovanje prignati le že pred premovanjem vpisani člani konjerejske podružnice. Prijave in članarino Din 15,- sprejema g. Bac Ludvik, predsednik ali pa kmetijski, oz. veterinarski referent. Po ocenjevalni komisiji določene kobile in mladina iz obeh pretnovanj se bodo postavile na kmetijsko razstavo .Prekmurskega tedna* v M. Soboti v nedeljo dne 25. junija. Tam bodo nagrajenci tudi šele prejeli premijske nagrade izplačane ter nekaj za odgon. Premovanje se vrši na sejmišču v Murski Soboti v soboto 10. junija (v Beltincih za lendavski srez 9. VI.) ter morajo biti živali ob 8. uri na mestu.
Priženejo se lahko: 1.) v rodovnik vpisane plem. kobile in njih lepši naraščaj; 2.) 1—4 letne žrebice lepe in dobrih, če tudi nerodovniških kobil, ako se predvidevajo držati za pleme, 3.) 1—2 letni žrebčki predvideni za pleme; 4.) državni in privatni žrebci; 5.) lepe plem. kobile za nov sprejem, ki še niso bile pregledane.
Predsednik občine: HARTNER 1. r.
—	Dne 4. junija bo v Cernelavcih od 12.-14. ure blagoslovitev novo-dodeljenega pokopališča. Obenem bo ta dan popoldne veselica v vseh prostorih gostilne Titan Janeza.
—	Velike okrožne gasilske vaje združene z gasilsko veselico bodo dne 4. junija v Bakovcih, Dol. Slavečih, Berkovcih in Sotinl, dočim bodo dne 11. junija v Andrejcih, Rankovclh in Markovcih.
Braner Terezija, posestnlca iz Serdice je po nesreči padla z lestve in si pri padcu zlomila roko.
—	7-letnl Tot Karel iz Doline je nabiral črešnje. Pri tem mu je spodletelo ter je padel z drevesa. Zlomil si je levo nogo, za kar je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
-m KINO p^-
OITTRICH
smnmnrnifisn.................................
V	soboto 3. junija zvečer ob V29 uri
V	nedeljo 4. junija ob i/24., 6. in 729. uri
Historija romantične ljubezni
„LOS*D NELSON"
s Fredie Bartholomew, Tyrone Power, Madaletne Carrotl. Ljubezen, ki odločuje sudbino carstva. Bitka pri Trafalgaru — raskrsnica
Napolonove moči in slave. Veličastna zmaga države — fantastična ka-rijera siromašnega dečka.
Pri vsakem programu nov lox Surnal in predigra.
Vstopnina din 8, 6, 4, 2
Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din !•—.
— Nesreča. Babič Ivan iz Kapelskega vrha je delal pri gradnji mostu čez Muro v Petanjcih. Med delom tnu je padel tram na desno reko in mu jo zmečkal. Zatekel se je v soboško bolnišnico.
—	S stola je padla Janič Terezija, dninarica v Domanjševcih in si zlomila rebra na levi strani. Zdravi se v tuk. bolnišnici.
—	Pri delu se je po nesreči vsekal v desno nogo 17-letni ključavničarski vajenec Horvat Ladislav iz Kri-ževcev. Zdravi se v soboški bolnišnici.
—	Levo nogo si je izpahnil Železen Ludvik, pos. sin iz Sebeborec, ko je po nesreči padel.
—	Nesreča z revolverjem. Fras Anton, pos. sin iz Dragotincev je polnil star revolver. Naenkrat je naboj razletel in ga ranil v nogo. Poškodbe so težjega značaja. Pripeljan je v soboško bolnišnico.
—	S kolesa je padel VerebiS Anton, pos. iz Šratovec in dobil pri tem lažje poškodbe. Iskal je zdravniško pomoč v soboški bolnišnici.
Badio aparati
1		KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD	
Neme	c :	lanez	H. Sobota
		Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA	
ORIGINAL ONW mitom Mm
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.
Pr/wfa ca P° ugodni ceni eaostav-« rUUcI oB bišče blizu Sokolskega
doma v M. Soboti. Meri >/i orala. Brez vsakega denarja, na odplačilo po dogovora. Poizve se v Prekmurski tiskarni.	M
PREKMURSKI TEDEN 17.-26. VI. H Polevrtna vožnja.
Zveza sMcijsiiili društev za simodolsho govedo v M. Soboti
si je izvolilo na svojem letošnjem občnem zboru v Liutomeiu sledeči upravni odbor: Ing. Franc Milruž, ravnatelj kmet. šole " v Rakičanu, predsednik, odborniki: Titan Janez. Cer-nelavci, Ktih&r Štefan, Tešanovci, Ba-kan Štefan, Nedellca, Žerdm Ivan, Lendava, Žižek Ivan, Ivanci, Stuhec Anton, Logarjeve!, Režonja Štefan, Lutverci, Srnec Henrik, Sv. Lenart. V nadzorn* odbor pa so bili izvoljeni: Litrop Štefan, Turaišče, Bako Kare!, Strukovc« in Bobojar Tomaž Stročjavas.
Prva letošnja premovanja plemenske živine, ki jih priredi Zveza se bodo letos vršila in sicer dne 12. ju nija v Crensovcih, 13 junija v Bel tincih, 14. junija v Kupšincih in 15. junija v Predanovcih. Plemenska živina, ki bo na teh premovanjih najboljše ocenjena, se bo lahko razstavila na Prekmurskem tednu dae 25. junija t. 1. v Murski Soboti.
Tujskoprometni tečaj
Kr, banska uprava priredi 7. junija 1939 v Grajskem kinu v M. Soboti brezplačen enodnevni tujskoprometni tečaj. Predavali bodo: gg. Sottier Jožko, banov, referent: Turizem vobče ; Lan Anton, ravnatelj ljubljanske mestne vrtnarije: Polepšanje zunanjega lica tujskoprometnega kraja; Loos Josip, ravnatelj Tujskoprometne Zveze iz Maribora: Tujskoprcmetisa propagan da; Dr. Vrtovec Josip,, M Zdravstvenega doma iz M'.«ribo?a: Higiena in turizem.
Med predavanji se bodo predvajali filmi. Predavanja bodo od pol 8 do 12. in od 14. do 18. ure.
Priporočamo gostilničarjem in nji hovirn uslužbencem, trgovcem, občin skim uradnikom, obrtnikom, učitelj-stvu, posestnikom, posebno pa mladini, da izrabijo priložnost in se udeležijo tečaja.
Prijaviti se je pismeno ali ustmeno čimprej pri Tujskoprometnem društvu v M. Soboti (Pisarna cestnega odbora).
HALO! PAZITE IN CITAJTE!
mm
OD NAJCENEJŠIH DO NAJBOLJŠIHjVSEH ZN9MH GARANCIJA
TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO.
CENE NAJNIŽJE,
i nj
So «
w
CQ
Sz >o
<U1
MOTORNA KOLESU
ZNAMKE: TRIUMPH. DKW., PUCH, ZUNDAPP, VICTORIA
OD 2.000.- DIN
NAPREJ NA 12 MESEČNO 0DPL.
ZAMENJAMO VSAKO KOLONAH MOTORNO KOLO NAJUGODNEJŠE.
šivalni stroji
DURKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550. DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100.- DIH,
VSE PRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
ŠTIVAN
MUPSiCA SOBOTA, GLAVNI TRG 5.
NEKOLIKO KOMADOV
čevljarskih strojev
LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD
2.000.— DIN
NAPREJ.
Čebelarji pozor!
Proda se po fal ceni 12 panjev čebel z celim letošnjim medom. Oglasiti se v Prekmurski Tiskarni.
Trgovski pomočnik
se prejme takoj za špecerijo in mešano blago. — Pismene ponudbe na ZDRUŽENJE TRGOVCEV v M. Soboti^
9. julija 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti
Poplave ob Muri
Safarsko, 23 maja,
Močni nalivi zadnjih dveh dni so z velikansko naglico napolnili Muro, ki je vedno bolj naraščala ter pritisnila mnoge vode tudi v njene pritoke. Mnogo vode je naletelo tudi v nedeljo, ko se je v bližini Ivanjkovce^ utrgal oblak nato pa je pridrvela voda v smeri proti ljutomerskemu pokopališču, kjer je poškodovalo tuds banovinsko cesto. Seboj je prinesla mnogo blata, ki je uničilo Sudi kulture, ko je voda lila s hribov ter odnašala seboj ro dovito prst. Po tem nalivu se je močno dvignila Ščavnica ter napolnila svojo strugo. Stalni nalivi v nedeljo in ponedeljek pa so ie bolj dvignili gladino Mure, ki je v noči od ponedeljka na torek narasla za 2 metra ter se istočasno razlila po neposredni bližini levega in desnega brega. Mura je poplavila travnike, gozdove, njive itd. S seboj je nosila drva, šibje, debla in vse, kar je ležalo v gozdovih. Umazana voda je napravila škodo na travnikih, bi so ravnokar dobili lepe goste trave. Divji vodai tok je pobrai tudi mlado divjačino. Utonilo je tudi nekaj stare divjačine, ki se naglega naraščanja vode ni mogla več rešiti.
Povzročena škoda po poplavi se še ne da oceniti. Po vseh znakih sodeč pa ne bo mnogo zaostajala za lansko letno katastrofo. Pršzfideto prebivalstvo je potrebno nujne pomoči.
HIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHIlllllllllllllllllllllllllllllllll
šport
V nedeljo, dne 4 junija t. I. gostuje enajstorica SK Mura v Varaždinu, kjer bo odigrala prijateljsko tekmo proti SK Slobodi.
SK ptuj: SK mura.
Reorganizirano prvo moštvo SK Ptuja gostuje dne 11. t. m. v Murski Soboti
Nogometni turnir v Varaždinu ob priliki 30 letnega jubileja VŠK.
Dne 28. maja Slavija : ČŠK 4:1
Begeška : VŠK 6:0 Dne 29. maja Slavija : Begeška 4:1 VŠK : ČŠK 2:1. Slavija je prejela velik, VŠK pa mali pokal.
MOTORNA KOLESf)
SVETOVNE ZNAMKE
TRIUMPH, UICTOHIfl, DORKOPP
od 98- 125-200-250-350 ccm3
NISKE CENE!
Mali meseini obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
lUlllllUlUHIIIIlUlIllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIHIIIIIII
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
se prične novo Šolsko leto dae 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 100 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti.
Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo pa končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževelnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znsša od 25 do največ 300 din.
Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. L ter priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3 odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, kš ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge io!e;
5.	obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja;
6.	obvezno izjavo staršev ali varuha, Sci računajo na banovinsko aH kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin aH varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolko-vati z banovinstrim kc-lkom za 4 Din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki refiektirsjo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru.
Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za stez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939.
Ad 1.) Pozdrav predsednika.
Po čl. 13. naših pravil sem sklical za danes XVIII. redno glavno skupščino. Ker se morajo skupščine vršiti v prv*h treh mesecih kolederskegs leta, je uprava zaprosila zbornico, da do-volf našemu združenju sklicanje skupščine za 1. maja t. 1 s ker je ta dsn za našo organizacijo postal tradicionalen in obhajamo vsako leto na ta dan nekako obletnico ustanovitve našega združenja, ki je imelo svojo ustanovno skupščino 1. maja 1921. leta. Zbornica nam je ta termin z odlokom od 14 februarja 1.1. pod št. 3049 odobrila. Na 1. maja se pa skupščina ni mogla vršiti, ker je slučajno letos na ta dan padel kramarski in živinski sejem v Murski Soboti. Ker bi s tem trpela udeležba, sem odredil, da se skliče skuoSčms za danes, to je so boto dne 29. aprila 1939
Konštatiram, da je bila skupščina pravilno sklicana, skladna z določili naših pravil. Sklic skupščine je bil objavljen v naših strokovnih časopisih, nadalje v Murski Krajini, poleg so prejeli vsi člani v določenem roku še poeebna pismena vabiia.
Obračun združenja je bi! članom na vpogled 15 dni pred občnim zborom.
Nadalje konštatiram, da sera povabil na današnjo skupščino predstavnike vseh lokalnih stanovskih organizacij Zbornico, Zvezo in pristojno upravno oblast sem o pravem času obvestil o sklicu skupščine.
Skupščina je bila sklicana za 9. uro predpoldne. Ker takrat ni bila sklepčna, sem v smislu čl. 16 naših pravil odredil, da se vrši skupščina eno uro kasneje in sicer na istem mestu in z istim dnevnim redom.
Otvarjam XVIII. redno glavno skupščino našega združenja ter konštatiram, da je ta skupščine sklepčna.
Štejem si v posebno čast pozdra -viti vse došie goste in sicer pozdravljam zastopnika zbornice g. Hrastelj Jožeta zborničnega svetnika, zastopni ka sreskega načelstva podnačelnika g. Stanka Vertovška, zastopnika zveze trgovskih združenj, zveznega tajnika
g. dr. lika Pustišeka, zastopnika občine Murska Sobota župana in člana banskega sveta g. Hartner Ferdinanda, narodnega poslanca g. Bajiec Franca, zastopnika združenja obrtnikov, predsednika g. Suirič Štefana, zastopnike združenja trgovcev y Dol Lendavi, predsednika g. Novak Jurija in člsna uprave g. Szepa, zastopnika združenja trgovcev Ljutomer, člana upave g. Puconjo, zastopnika tiska g. Čačino-vlč Emerika, konečno pozdravljam vse vas dragi tovariši in tovarišfce naj-prisrčneje.
Predno preidem na dnevni red, mi veleva dolžnost, da se spominjam onih tovarišev, ki niso več med nami. V preteklem letu so nas za vedno zapustili: Kuhar Jožef iz Gor. Lendave, Sečko Geza iz Predanovcev, Pentek Karel iz Otovcev, Bertaisnič Josip iz Kruplivnika, Barbarič Štefan iz Pola-ne. Vabim Vas dragi tovariši, da skupno počastimo spomin umrlih tovarišev s tem, da se dvignete raz sedežev in jim zakiičete trikratni „Slava*.
Imenovanje zapisnikarja. Za zapisnikarja imenujem tajnika združenja g. Veble Aleksandra, za overovatelje zapisnika pa g. Bac Ludvika iz Murske Sobote in Kreft Alojza iz Cankove.
Imenovanje dveh skrutinatorjev. Z ozirom na to, da so na današnjem dnevnem redu tudi volitve, imenujem overovatelje zapisnika tudi za skruti-natorje.
Odobritev zapisnika zadnje skupščine. Že v vabilu, katerega smo poslali vsem članom sem povdaril, da se zapisnik zadnje redne skupščine ne bo prečital, ker je bil ta objavljen v „Murski Krajini", katero dobivajo vsi člani brezplačno. Prosim navzoče, če ima kdo h zapisniku zadnje skupščine kake pripombe, naj se javi h besedi. Ker se nihče ni oglasil k besedi, predlagam, ds se zapisnik zadnje skupščine odobri. Sprejeto.
AKO ŽELITE IMETI
odlične tiskovine
POSLUŽITE SE TISKA IZ
PREKMURSKE T1SRDRHE
KATERA VAM DOBAVI PO NAJNIŽJI CENI: LETAKE, PLAKATE,
VABILA KAKOR TUDI VSE TISKOVINE ZA URADE ITD ITD. TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN KNJIGAMI
HflHN IZIDOR, IMa Sobota.