Štev. 86. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in nMob n . . 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake nptit-vT«. ' Ta Dop si na) se izvoli io pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuje h e po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Deželni zbor in uravnava naših rek in potokov. Večina v štajarskem deželnem zbora se dosledno brani dovoliti kak prispevek za kulturne potrebe prebivalstva na Spod. Štajarskem, ker je v strahu, da bi se s tem ojačilo tukajšnji ne- nemški živelj. To vidimo v šolskih zadevah; vse naše ljudske so v najnižjem plačilnem razredu. Zahteve, da se nam dado meščanske šole, so bile dozdaj vse kratkomalo odbite. Glede srednjih šol itak vemo. Zato bi pa človek mislil, da se nam bode ugodilo vsaj v nenarodnih gospodarstvenih za htevah, ker se s tem poveča davčna moč dežele in ker deželi naš denar nikdar ni smrdel. In res so naši zastopniki tudi v tem zasedanju sprožili več predlogov za ustanovitev gospodarskih šol, Kočevar za ljutomerski, Vošnjak za šoštanjski, Žičkar za sevniški okraj. Iz rešitve teh predlogov se bode pač najjasneje in brezdvomno dalo spo¬ znati. kako skrbi deželnozborska večina za Spodnje Štajarsko. Pa tudi vprašanje regulacije naših rek je za Spodnje Štajarce velikanskega pomena. Mnogo tisočakov našim kmetovalcem odneso vsako leto naše neuravnane reke in neuravnani potoki. S tem ne trpi samo prebivalstvo, to je tudi eraričnemu mošnjičku v kvar in država in dežela bi morali iz lastnega interesa skrbeti, da ne gre vsako leto uspeh delavnih rok tisočev prebivalstva vsled njune nemarnosti po — vodi. Po Srednjem in Gornjem Štajarskem je vsak potočič z umetnimi napravami iz deželnih (torej tudi naših) sredstev skrbno zavarovan, da ne dela škode. Naši potoki in naše reke so pa v naj večjem neredu in kar se s strani dežele in države za zboljšanje teh razmer stori, je skrajno mačehovsko neznatno. Ako bi tekla Savinja ali Voglajna blizu Gradca, bili bi že davno z dežel nim denarjem regulirani. Če bi našo nesrečno Pesnico mogli začasno prestaviti, da bi tekla nekaj desetletij mimo Brucka na Gornjem Šta¬ jarskem, kako krasne regulacijske stavbe, na* pravljene na deželne stroške, bi tam čez malo časa našli. Če bi prebivalci ormoškega in sredi- škega okraja mogli v enak namen na nje meječi kos neregulirane Drave nemškim Štajercem po¬ soditi, uravnana bi bila tudi ta. Glede uravnave naših rek pač lahko trdimo, da vlada tu s strani dežele skrajna nemarnost. Če bi se ista dala na podlagi široke vesti nemškonacijonalne večine opravičiti iz narodno sovražnih vzrokov, iz stališča zdrave pameti in iz stališča deželnih koristi se ne bo dala ta ne¬ marnost nikdar opravičiti. Zato je prav, da so naši poslanci tudi v tem zasedanju deželnega zbora regulaciji naših vod posvetili posebno po¬ zornost. Marsikaj v tem oziru smo že poročali v našem listu. Danes podajamo v sledečem zopet nekaj podatkov o stanju tega jako važnega vprašanja. Reguliranje Savinje in Voglajne pri Celju. Vsled predloga dr. Ivana Dečko sklenil je deželni zbor v seji preteklo soboto, da se naroča dežel nemu odboru, da stopi v dotiko z vlado in isto opozori, da se poglobljenje struge Savinje pri Celju ne da nič več odlagati, ako se hoče ogniti kaki katastrofi Zaradi tega se naročuje dežel nemu odboru, da se takoj dogovori z vlado za¬ radi prispevka k stroškom, ter se naj potem nemudoma začne z delom. Kakor hitro bo poglobljenje struge dovršeno, pa se naj brez od¬ loga začne ,z reguliranjem Savinje nižje Celja] Deželnemu odboru se je nadalje naročilo, naj v prihodnjem letu deželnemu zboru stavi predloge radi reguliranja Voglajne. Upati je torej, da se bo sedaj vendar enkrat začelo delo. To podreza- nje dr. Dečkota bilo je toliko bolj umestno in zelo potrebno, ker je šele pred kratkim ministr¬ stvo v Gradec naznanilo, da hočejo še poprej par let povodnji opazovati, predno se lotijo re¬ guliranja. V zadevi reguliranja Hudinje pri Arclinu sklenil je na predlog, ki ga je stavil dr. Dečko, deželni zbor v seji od pretekle sobote, da se na- naročuje deželnemu odboru, naj se dogovori z vlado, kaj je treba ukreniti, ter naj o dogovor jenem poroča. Regulacija Pesnice. V ti zadevi smo objavifi svoječasno predlog poslanca Kočevarja. Danes objavljamo odlomek iz njegovega tozadevnega utemeljevanja. Kočevar je omenjal: Moj predlog, naj se začeta regulacija Pesnice nadaljuje, se naslanja na prošnjo ormoškega okrajnega zastopa, katero sem jaz vložil. Iz te prošnje je dovolj razvidno, kako nujno potrebno je, da se dela zaradi uravnave Pesnice nadaljujejo. Govoriti mi je pa posebno o onem delu Pesnice, kjer se iz¬ teka v Dravo. Drava tukaj zadržuje prosti iztok Pesnice in tlači vodovje nazaj v strugo tega po¬ toka. Pesnica sama pa prinaša, ker je v gornjem delu uravnana, ob iztoku pa ne, velike množine vode in to vodovje ne more odteči pravilno v Dravo ter se razlije črez rodovitna polja in trav nike. S tem pa ponovno nastajajo povodnji in delajo kmetom ogromno škodo. Zato je nujno potrebno, da se uravnava Pesnice do konca iz¬ pelje in zato priporočam svoj predlog gospodar- stvenemu odseku. Drava med Ormožem in Središčem. Tudi v ti zadevi je stavil poslanec Kočevar v dežel¬ nem zboru predlog; Pred kratkim je Drava pri Ormožu tvorila deželno mejo med Štajarsko in Hrvaško. Hrvaška vlada je pa pred nekaj leti postavila na hrvaški strani obširne naprave za zavarovanje desnega brega Drave. Naša vlada seveda ni nič storila. Ker je vsled stavb na hrvatski strani postala struga ožja in je reka tu skrajno deroča, spremenila je vsled tega svoj tok in poplavi vsako leto vse vasi od Ormoža do Središča, in sicer občine Ormož, Pušince, Frankovce, Loperšico, Obrž in Grabe, ker se je vodovje z vso silo zagnalo na štajarsko stran. Najbujnejša polja in travniki so opustošeni, ostali so veliki kupi peska. Če kmalu ne bode pomoči, bode tudi ostali del teh pokrajin izpremenjen v peščeno puščavo. Zato je stavil poslanec Kočevar s tovariši vred sledeči predlog: Deželni zbor skleni, da se deželnemu odboru naroča stopiti v dotiko z vlado, ki je izpeljala dozdanjo regulacijo in naprave v varstvo obrežja ter naj zahteva, da se delo na¬ daljuje, tako da se prebivalci občin Ormož, Frankovci, Pušinci, Loperšica, Obrž, Grabe in Sre dišče obvarujejo nadaljne škode na njih posestvih. Sklepamo: Iz teh od omkov je razvidno, da se je od strani naših poslancev naša beda do¬ volj pojasnila. Ako imajo odločujoči krogi le še pičico smisla za blagor dežele, morali bodo kaj ukreniti. Če ne tedaj pokažejo, da iz mržnje do Slovencev hočejo Spodnje Štajarsko tudi gospe- darstveno uničiti. Celjske in štajarske novice. (Zabavni večer .Delavskega podpornega društva,, v Celju), ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m v .Skalni kleti", bo gotovo privabil vse, kar le količkaj ve ceniti zasluge društva za napredek slovenstva v Celju. Lepo nalogo si je naložilo .Delavsko podporno društvo" s tem, da združuje v sebi delavske sloje našega občinstva, jim vcepljuje narodno zavest in jih pripravlja in izobražuje za boj, ki ga moramo celjski Slo¬ venci bojevati za naše pravice, ki nam jih ho¬ čejo snesti nemški in nemčurski vsiljenci. Velik korak v dosego svojega cilja je storilo .društvo" z ustanovitvijo pevskega zbora. Naš narod vobče rad poje in zato je zadelo društvo pravo struno, kci si je ustanovilo svoj lastni zbor. kajti lahko se reče, da je ravno to privabilo marsikoga v društveni krog. Pevski zbor je pod marljivim vodstvom društvenega pevovodje g. dr. Schwaba toliko napredoval, da sme nastopiti pred vsakim občinstvom, Tako bo tudi sedaj pokazal, da vrlo napreduje. Tem obilnejše udeležbe je pa priča¬ kovati še vsled sporeda samega, kajti pele se bodo, kakor smo že omenili, skladbe našega do¬ mačega glasbenika dr. Gustava Ipavca, ki je umel tako izborno pogoditi narodno čustvovanje, da je večina njegovih pesmi že popolnoma po¬ narodela. Razun pevskih točk bo še dokaj dru¬ gega na sporedu, da bode gotovo vsak udeleže nec odhajal z veselice z zadovoljstvom. Natanč¬ nejši spored priobčujemo med društvenimi vestmi. (Imenovanje sodnih svetnikov v Celju.) Kakor smo izvedeli, je dobil sedanji novoimeno¬ vani celjski sodni svetnik Mullej še dva mesca po preteka roka za vlaganje prošenj za obe svet¬ niški mesti v Celju naravnost od ministrstva, naročilo, naj vloži prošnjo za eno izmed teh dveh mest, samo da vladi ne bo treba imeno vati kakega Slovenca. Proti taki vladi je našim poslancem predpisana pač samo ena taktika, in sicer najodločnejši boj, dokler se to s silovitimi sredstvi ponemčujoče ministrstvo ne strmoglavi. (C kr. glavna davkarija v Celju) ima na znanila namenjena davkoplačevalcem v blagaj- nični sobi razobešena vsa samo v nemškem jeziku. Elino izvzeti so razglasi, ki so od višjih oblasti že došli tiskani v obeh deželnih jezikih. Vsi c. kr. uradniki prisegajo ob nastopu služb .neprekršno držanje državnih osnovnih zakonov", torej tudi čl. 19 istih zakonov, ki zagotavlja enakopravnost vseh deželnih jezikov. Ako pre¬ prost človek pred sodiščem priseže, da bo res¬ nico govoril, in je ne govori, kaznuje se kot hudodelec. (C. kr. okrajno glavarstvo v Celju) ima samo nemški uradni pečat. Ravno tako njegova ekspozitura (oddelek) v Mozirju. Zaprisežena ena kopravnost, kje si?! (Celjske mitnice — neumnost.) Leta 1868, torej pred 35. leti, so imeli celjski Nemci v gro- 502 fiji „tabor“, na katerem je bil tudi kranjski Dežman. Tedaj so enoglasno izrekli, da so mit¬ nice neumnost (»Unsinn*). In že 35 let vzdržu¬ jejo to svojo neumnost, katere se bodo samo šiloma dali rešiti. (Na davčne urade) po Srednjem in Gor¬ njem Štajerskem je prišel od zgoraj neki tajni ukaz ali naredba, ki se tiče slovenskih davčnih uradnikov, Stvar je bila nujna in moral se je fiaančnemu ravnateljstvu predložiti neki izkaz vseh v dotičnih okrajih živečih Slo vencev. Enako naredbo so baje dobili tudi vsi predstojniki zgornje- in srednještajarskih okrajnih glavarstev. Kak namen imajo te naredbe? Kaj jim je bilo povod, kaj smoter? (Porotne obravnave pri celjskem okrož¬ nem sodišču) se bodo v letu 1904 vršile: prva 8. februarja; druga 2. maja; tretja 12, septembra in četrta 21. novembra. (Na pokopališču.) Žalostno je bilo vreme na dan Vseh svetnikov, kakor si ga primernej¬ šega skoraj ni bilo mogoče želeti, a vzlio temu je pohitela velika množica občinstva na pokopa lišče, da izkaže čast umrlim svojim sorodnikom, znancem in prijateljem. Mnogo njih je seveda gnala le radovednost na kraj večnega miru in pokoja. Videli smo na našem slovenskem poko pališču celo vrsto lepo ovenčanih gomil, videli smo brleti nebroj lučic. Veliko jih je tudi bilo, ki niso bile ozaljšane z venci, na katerih ni gorela nobena lučka — vsi pač niso mogli, ali pa tudi ne hoteli. Veličastni sklad svetega spo¬ štovanja v miru počivajočih je edino le motil izzivajoči f-ankfurtarski trak na gomili nekega Pibernika. Čudno se nam zdi, da predstojništvo okoliške občine ni znalo že prej poskrbeti, da bi se sveta čustva našega občinstva ne motila s takim nalašč prirejenim nemčurskim izziva njem. Videli in Culi smo neko »frajlico*, kako je naročevala, da naj se trak le „lepo in vidno“ ' razobesi na spomeniku. V bodoče naj občinski urad poskrbi, da se kaj takega ne bo več dogo dilo. Vprašamo samo. kaj bi se zgodilo s slovenskim trakom na nemškem po¬ kopališču! — Pevski zbor „ Delavskega pod¬ pornega društva*, pomnožen po gojencih tukajš¬ nje orglarske šole, je zapel dve žalostinki. Ža¬ lostno so doneli ubrani glasovi preko ovenčanih in neovenčanih gomil — odišlim želeč večni mir — tu ostalim pa tolažbo, da zopet vidimo se nad zvezdami. — Dež je neprenehoma rosil in množice so se razhajale. (Celjska policija) je začela kazati v zad¬ njem času velikansko skrb za varnost nekaterih poslopij, posebno pa onih, v katerih je nastanjen kak slovenski trgovec. Tako je prejel pred nekaj časom slovenski trgovec s steklenino, g. Strupi večjo pošiljatev blaga. Kdo bi si mislil, da bo kaj takega tako zelo zanimalo celjskega nadpo- licaja Zintauerja. Prišel je možakar nadzorovat skladanje blaga in na vso moč priganjal k delu, češ da promet ne bo zaprt. Potem je zahteval, da se takoj odstranijo neki zaboji iz veže, češ da je nevarno radi ognja. No, mi seveda še do- sedaj nismo vedeli, da steklo tudi gori. Ali to še ni bilo vae. Ne da bi se bil izkazal s kakim uradnim nalogom, je šel preiskovat Strupijevo zalogo v odsotnosti lastnika ter potem svetoval hišni posestnici, da bi bilo dobro, Strupiju odpo¬ vedati prostore, Če,š da bi se mogla hiša podreti. Da, da, g. Zintauer, slovenski trgovec Strupi je : pač marsikomu Nemcu v Celju trn v peti, in vi ste šli za druge po kostanj v ogenj. Ako ste se pri tem opekli, vam to prav radi privoščimo. Zakaj pač ne greste še drugih hiš, kjer so Nemci j nastanjeni, preiskovat, ali so dovolj trdne in močne ? (Celjska „nemška“ višja gimnazija.) „Do- j movina* je prinesla že več poročil o žalostnih razmerah na celjski naši gimnaziji in upali smo, da se bo čutil g. ravnatelj Klement Proft dolž- j nega, te razmere vsaj toliko zboljšati, da jih ne bo treba javno grajati A zgodilo se ni — nič. j Grajali smo, da dopušča rav nateljstvo, da izzivajo celjski nemčurski dijaki slovenske Celjane se svojimi protiav8trajskimi črno rdeče zlatimi tra kovi na urah. Po gimnazijskih postavah ki veljajo kakor je obče znano samo za slovenske dijake, se mora B nepatrijotično obnašanje kaznovati z iz- ključbo* Proft pa vnijub tožbam slovenskih Ce¬ ljanov s svojimi profesorji mirno dalje gleda, kako se sveti na tem in onem telovniku B.s- i markova zlata glava kot okrasek protiavstrij- skega traku! Mi zahtevamo od ravnateljstva tega zavoda danes zadnjikrat in sicer odločno, da nastopa res nepristransko, sicer se bo moralo seči do drugih j pomočkov! Mi bomo pazili na vsako kretnjo j nemških profesorjev, in njih ravnatelja, kakor dolgo bo eden slovenski dijak na tem zavodu in odkrivali bomo svetu vso gnjilobo razmer na tej gimnaziji, dokler ne bode naša nadebudna mla¬ dina brez strahu pred Proftom obiskovala slo¬ vensko višjo gimnazijo! Ako pa bodo enkrat naši poslanci dosegli otvoritev slovenskega za¬ voda, takrat se ne bomo brigali za to, kar se godi v poslopju ob farni cerkvi, katero bo pa takrat malo prazneje nego sedaj! Do takrat pa bomo branili in pazili na slovenske dijake, kakor orel svoje mladeniče! (Podlog pri Št. Petru v Sav. dolini). V ne deljo na Vseh svetnikov dan je v Podlogu pri Št. Petru v Sav. dolini nastal ogenj pod streho pri Zajcu, po domače Meserki. Po sreči so še o pravem času zapazili pretečo nevarnost. Ljudje so bili večinoma iz cele vasi v cerkvi. Prvi je bil na mestu trgovec Videnšek, ki je začel z golimi rokami dušiti ogenj, ki se je ravno vzpel proti visočini. Požarna hramba iz Št. Petra je bila kmalu na licu mesta in se ji je posrečilo zaprečiti večjo nevarnost. V nevarnosti je bilo najmanj pol vasi. (Opekli so se) šoštanjski nemčurji, katere so zadnji članki „Domovine“ in „Slov. Naroda* jako ogreli. Znano je, da se je ljudstvo po ve¬ lenjskem ljudskem shodu jako želelo v kratkem tak shod v Šoštanju prirediti in se je tudi že v „ Narodu “ javilo, da bode dne 25. vinotoka shod v Šoštanju. Ogorčeni slovenski možje so javno zahtevali, da se shod vrši sredi trga. In ' glejte, že samo ta misel, razburila je gospode okoiu nemške „Vereinigung“, da so stuhtali fino protidemonstracijo. Veledušni tovarnarji Hans in Franz Woschnagg prosili so dovoljenja, da smejo tovarniški piskači tuliti celi dan v gostilni Ka¬ rola Breschnika, kjer je tista „ deutsche Ver einigung* utaborjena, češ vražje mora biti, če bodo slovenski zborovalci mirno poslušali cvilenje in javkanje imenitne bande. Ker shoda ni bilo, odkunli so kmalu popoldne bojaželjni nemčurčki jeze se, da so tako regimentno obsedeli. Nekdo je celo vedel povedati, da so bile .smrdljivke* (jajca) pripravljene za uprizoritev ljutega boja — res smešno. Vkljub taki nasprotni bojevitosti zadostovala bi pa mokra cunja v pomiritev junakov. (Nemški poslanec Pommer — junc!) V svoji slepoti spodnještajerski Nemci sami sebe klofutajo. Največjo klofuto so si dali z izvolit¬ vijo svojega političnega komedijanta Pommerja državnim poslancem. Ob Veliki noči tega leta so mu v Celju na javnem zborovanju pri Straussu delavci, večinoma Nemci, sklenili soglasno izreči ne le svoje nezaupanje, ampak naravnost svoje zaničevanje! Zdaj se je Pommerl hotel malo oprostiti in je priredil celo vrsto volilnih shodov, ki so se pa vsi jako klavrno obnesli. Pommerju se vse smeja, ker je popolnoma nezmožen. V Kozje, kamor je sklical zaupni ssod, niti sam na shod ni prišel. V Laškem trgu ga je pa do¬ letela tolika blamaža, da ga je lahko v sredo želodca sram. Volilci so mu burno ugovarjali, da so to, kar on o svojem delovanju zoper Slo¬ vence poroča, same neumnosti in klobasarije, ter so zahtevali, naj rajši pove, kaj je storil za olajšanje gospodarstvene bede na Spodnjem Šta¬ jerskem, n. pr. za uravnavo Savinje. Pommerju je kar vroče postajalo, a klobasaril je vkljub temu dalje o kozolcih, katere je v državnem zboru preobračal, pozitivnega pa seveda ni imel kaj povedati. In kaj je v tem hipu doletelo ubogega nemškega poslanca. Volilec Gunkel je ogorčen na ves glas nasproti Pommerju zaupil lepi priimek: „Ochs!“, kar v slovenskem jeziku pomeni „vol“ ali Junec*. Pommer se pa še zagovarjati ni upal; ampak napravil seje, kakor če bi se ta priimek ne dotikal njega in vgriznil se je v šobo in je klobasaril dalje. Take po slance imajo spodnještajerski Nemci! Čestitamo! (Žigertov stolp) je zgotovljen ter se je 20 t. m. zaklenil. Letos se dobijo ključi od stolpa samo v Rušah pri trgovcu g. Mihaelu Serncu, pozneje pa bodo v raznih krajih ob Pohorju na razpolago, kar se še bode razglasilo Planinski pozdrav! Podravska podruž. plan. društva. (Poslanec Kočevar za gospodarsko šolo na Cvenu) Kljub' večletnim zahtevam, naj se za ljutomerski okraj ustanovi na Cvenu gospo¬ darska šola, deželni odbor štajarski v tem oziru dozdaj prav nič ni storil, Zato je poslanec tega okraja gosp. Kočevar letos dne 30. oktobra to vprašanje v deželnem zboru zopet sprožil. Stavil je na deželni odbor z ostalimi deželnimi po¬ slanci vred sledečo interpelacijo: Že lani je kme tijska zadruga na Cvenu po posla*cu g. baronu Stiirgckhu deželnemu zboru predložila prošnjo za ustanovitev zimske kmetijske šole. Deželni zbor je lani v 29 seji sklenil to prošnjo izročiti deželnemu odboru z naročilom, naj ta v tej za¬ devi poizveduje in v prihodnjem zasedanju po¬ roča. Dosedaj se pa še ni poročalo. Ker je pa ustanovitev te šole nujna potreba, zato stavimo podpisani vprašanje: 1. Ali je deželni zbor v zadevi zimske kmetijske šole na Cvenu pri Lju¬ tomeru že dovršil potrebne poizvedbe? 2. Če se je to zgodilo, ali je v tem slučaju deželnemu odboru že mogoče poročati o uspehih teh poizvedb in pogajanj, tičočih se tega vprašanja. — Prihodnjo nedeljo se bode na ljudskem shodu v Ljutomeru obravnavalo zlasti vprašanja te kmetijske šole Radovedni smo, ali bodo naši poslanci ob tej priliki lahko ljudstvu že naznanili rok, kdaj se bode ta šola ustanovila. (Iz Ptujske gore.) Pri volitvi v občinski odbor trga Ptujske gore, vršeči se dne 27. okt., zmagali so vsi od narodne stranke postavljeni kandidati. Kakor znano, je ta trg najhujše gnezdo Štajerčijancev. Sirote so napenjale vse moči, spraviti vsaj enega kandidata v volilni odbor. Priskočili so jim tudi ptujski Nemci na pomoč. Pa vse nič m pomagalo. Ko so proti izidu vo¬ litve videli, da je zmaga na narodni strani, izgi¬ nili so kot kafra Večina niti izida ni čakala. Najhujši kričači so bili Franc Sluga in Vincenc Verdenik. Ta dva bi rada imela tudi nemško šolo na Gori. Verdenik je celo načelnik krajnega šol. sveta. Pa kak načelnik? Gorčani ali niste našli boljšega ? (»Slovensko politično in gospodarsko dru stvo za ljutomerski politični okraj) ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. nov. t.l. i ob 2. uri popoldne v gostilni g. Ivana Kukovca v Ljutomeru z naslednjim dnevnim redom: l. Po zdrav načelnika. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev računskih preglednikov. 5. Slučajnosti. — Isti dan ravnotam ob 3. uri popoldne se bode vršil javen ljudski shod, za katerega so naprošeni kot govorniki: državni poslanec dr. Miroslav Ploj z Dunaja, deželni po slanec g. Ivan Kočevar iz Središča, g. dr. Veko¬ slav Kukovec iz Celja, g. Ivan Belč, potovalni učitelj iz Maribora in drugi. Razpravljalo se bode o kmetijski in meščanski šoli ter o železniški zvezi Ljutomera z dravsko dolino. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. •v Štajarski deželni zbor. (Odlomki). 21. seja dne 28. oktobra 1903. Ob pol 12 uri otvori deželni glavar grof Attems sejo ter prečita došle vloge. Dež, odbornik dr. Link odgovarja na razne interpelacije. Na to se preide na dnevni red. Posl. Wagner (nemški konservativec) ute- meljuje svoj in drugov predlog glede ustanovitve deželne hiralnice v okraju Feldbach ali Fehring. Ti zavodi so postali v današnji dobi, ko se člo¬ veške sile tako hitro izrabljajo, postulat člove- koljublja. Občine so itak že obtežene z neštetimi ubožnimi stroški in drugimi bremeni, in naj še potem iste same oskrbujejo stare in hirajoče? Dejstvo pa je, da skoraj v celi vzhodni Štajarski ni nobene hiralnice. Dežele dolžnost pa je, ne jemati samo davke, ampak za to tudi nekaj dati. — Predlog se odgodi finančnemu odseku. Nato se sprejme sprememba nekaterih točk v zakonu o varstvu posestva. Zakon o ustanovitvi dekliške meščanske šole v Knittelfeldu ter enake šole v Voitsbergu se odobri. 503 Posl. Ftat poroča nato imenom finančnega odseka o učiteljskem pokojninskem zakladu Imenom istega odseka poroča posl Haut man n m stavi predlog: l. na gozdarski šoli v Brucku se ustvari Četrto profesorsko mesto in se opuste štiri sedaj obstoječa docentska mesta 2. profesorju Avgustu Winterju na tamošnji šoli se ne dovoli osebna doklada 800 K. Po nekaterih nadaljnih poročilih se izroči peticija katastralne občine Spodnja Kostrivnica za ločitev od občine Kostrivnice in ustanovitev samostojne občine dež. odboru v preiskavanje V današnji seji je vložil poslanec Žičkar predlog, da se ustanovi v Sevnici ob Savi tri razredna meščanska šola s slovenskim učnim in nemškim kot obligatnim jezikom. V eni prejšnji seji je oddal isti peticijo sevniške občine za ustanovitev take šole. — Za nemški Štajar ste se dovolili danes kar dve dekliški meščanski šoli! Bodemo videli! Posl. Vošnjak je oddal interpelacijo za dež namestnika glede neke davčne zadeve. Društveno gibanje. (Vabilo na društveni večer), katerega pri¬ redi »Delavsko podporno društvo** v Celju dne 8. novembra t. 1. v »Skalni kleti 0 na čast sloven¬ skemu skladatelju g. dr. Gustavu Ipavcu. Pri istem bode proizvajal pevski zbor »Del. podp. društva* 1 izključno le pesmi g. dr. Gustava Ipavca in sicer sledeče moške zbore: »Tam za goro**, »Jutro**, »Planinska roža**, »Kje so moje rožice**, »Zvečer**, »Mrak**, »Lipa**, »Danici**, »Oblačku**, »Bratje, bidimo veseli** in »Slovenec sem**. Pred in med posameznimi točkami svira »narodna godba**. Po dovršenem koncertu prosta zabava. — Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 60 v. K obilni udeležbi vabi odbor. (Žalski odsek »Celjskega Sokola**) priredi v nedeljo, dne 22 t. m v Žalcu veselico, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnih potrebščin žalskih telovadcev. Na sporedu vese¬ lice bo glediščna predstava, nastop telovadcev v skupinah, petje, godba itd. Veselico naznanjamo že danes s prošnjo, da bi se blagovolila sl. dru¬ štva ozirati na ta dan. Natančnejši spored ob¬ javimo v eni prihodnjih številk. (Sv. Jurij ob juž. žel.) Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda ima 8. novembra t. I. po ve¬ černicah v gostilni g. Rudolfa Dobovišeka svoj redni občni zbor s petjem, tamburanjem in srečolovom. (Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja) zboruje v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. v ljudski šoli v Bočni. Zborovanje se prične ob 11. uri dopoldne in se vrši po temle sporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Risanje na ljudski šoli, (praktično razpravlja g. Josip Armič) 3 Poročilo o zborovanju »Lehrerbunda**, poroča gosp. Fran Praprotnik. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti in predlogi. Glede na to, da se bode pri raznih nasvetih in predlogih razpravljalo nekaj posebno važnega in zanimivega za nas, se vabijo cenjeni gg. tovariši in tovarišice, da se udeležč tega zborovanja polnoštevilno. Zborovanje se preloži le v slučaju zelo neugodnega vremena! (Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo) zboruje v nedeljo, dne 8. t m ob 11. ure dopoldne v Šmarju. (»Slovensko pevBko društvo v Ptuju* 1 ) naznanja, da se vrši glavni občni zbor omenje¬ nega društva v nedeljo, dne 8. novembra 1903 ob 2., oziroma pri vsakem številu došlih članov ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu** po sle¬ dečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika 2. Po ročilo tajnika, blagajnika in revizorjev. 3 Volitev predsednika, odbora in revizorjev. 4 Slučajnosti. Zunanji gg. odborniki in člani, katerim se ni mogoče udeležiti glavnega zborovanja pa se pro¬ sijo, da svoje želje glede pesmi, kraja in časa za prihodnji koncert naznanijo odboru pismeno do 8. novembra 1903. K mnogobrojni udeležbi vabi i db. r (Sv. Lenart v Slov gor) Tukajšnje bral ne¬ gospodarsko društvo priredi dne 8 novembra t. 1. v prostorih posoj lnice ob 5. um 'popoldne svoje glavno občno zborovanje s sledeč m spore¬ dom: 1. Poročilo bivšega predsednika 2. Poro¬ dilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. (Akad. tehn. društvo »Triglav** v Gradcu) priredi dne 4. novembra t. 1. svoje drugo redno občno zborovanje lokal »Hotel Schimmel** zače¬ tek ob 8. uri zvečer. (Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu) priredi v nedeljo, dno 8, novembra t. 1. v veliki dvorani »Hotel Triest** na Jakominijevem trgu s prijazaim sodelovanjem pevskega zbora akad. tehn. društva »Triglav** in tamburaškega zbora društva »Naprej** koncert s sledečim spo¬ redom: I. 1. Foerster: »Povejte ve planine**, moški zbor. 2. Albini Farkaš: »Na Plitviška jezera**, tamb. zbor, 3. Risto Savin: »Zori ru¬ mena rž**, moški zbor. 4. Bobm: »Cavatina**, gosli s spremljevanjem glasovirja, 5. Brož: »Ljubim te“, tamb. zbor. 6. Prvoda: »Jako anjel ty jsi ki&sta, samospev s spremljevanjem glaso¬ virja. 7. Brož: »San**, glasbena slika. 8. Dr. Schwab: »Slanicamoški osmerospev. 9. Parma ■ Farkaš: »Mladi vojaki**, tamb. zbor. II. Prosta zabava. Začetek ob 8, uri zvečer. — Vstopnina 80 vin. (V odbor dijaškega umetniškega društva „Vesne** na Dunaju) so izvoljeni: Gg. Aleksander Šantel, predsednik; Franjo Baučič, podpredsednik; Svetoslav M. Bruzzi, slovenski tajnik; Tomislav Križman hrvatski tajnik; Vilko Sever, blagajnik; Ivan Meštrovič, arhivar; Ante Gaber, namestnik; Preglednika sta Makso Gaspari in Marko Rašica. Druge slovenske novice. (Ljubljanska trgovska zbornica) je v svoji seji dne 30 oktobra t 1. sklenila resolucijo v prid enakopravnosti slovenskega jezika na Ko roškem Trgovska zbornica ne smatra samo za svojo popolno pravico, ampak tudi za svojo neopustno dolžnost, v prid svojih interesentov odločno zahtevati, da se v obmejnih krajih Ko¬ roške slovenskemu jeziku ne utesni ali celo od¬ pravi eiakopravnost Naravnost smešen je bil nastop nemške manjšine, ki je po tovarnarju Lukmannu izjavila, da je koroškim Slovencem slovenščina in nemščina enako tuj jezik ter da je vsled tega najboljše, ako se Korošci uče samo nemščine Klobasal je take neumnosti, da so se mu Slovenci morali v lice krohotati Resolucija je bila z vsemi slovenskimi glasovi sprejeta. (Pomiloščenje) Cesar je pomilostil bivšega I izdajatelja »Slovenca", dr. Evgena Lampeta, ki I je bil obsojen radi razžaljenja časti na šest me¬ secev ječe, in odgovornega urednika, Ivana Ra¬ kovca, ki je bil obsojen na en mesec ječe. Kazen - se jima je izpremenila v denarno globo in sicer | prvemu na 2000 K, drugemu pa 300 K. (Otroka zmečkalo.) V Rov tih nad Škofjo Loko je zašel neki petletni deček v mlinu Jakoba ! Vidmarja med kolo, ki žene mlinski kamen. Kolo je pritisnilo otroka čez trebuh in prsi, da je bil takoj mrtev. j (Bohinjska železmea) V Bohinjskemu pre- ! doru so prišli pri vrtanju do studenca, ki da 300 do 400 litrov vode v sekundi, kar je delo nekoliko zadržalo. V nekaj dneh bo ta zapreka odstranjena. Predor bo sredi prihodnjega leta izgotovljen. (Darila) Za po povodnji poškodovane v Kanalski dolini, sosebao Ukve na Koroškem, so dosedaj poslali iz Štajarske pomožnemu odboru v Beljak sledeči gg Dr. Matko Potočnik, c, kr. profesor v Mariboru 5 K, Matko Tomažič, žtfpnik ;v Pilštanju 2 “K Ivan Elsbacher, župan v Kozjem 10 K neimenovana gospa 2 K, dr. Jos. Črmlanec v Črmlt v Slov goricah 5 K, Oroslav Arnuž. učitelj pri Sv Jakobu v Slov. goricah 10 K, Jos pina Biaž v Mozirju v Sav. dol. nabrala 7 K, Ji-žt-f Rakuž v Rečici 10 K, dr. Vladimir Sernec, Maribor, nabral 20 K in France Stranjšek pri Sv Juriju ob Ščavnici nabral 2 K 30 vin. to je sKupaj 83 K 30 vin. Srčna hvala blagim daro- vateljem. Ker je beda res velika in položaj pi. nesrečen h kmetov res žalosten, prosi pomožni odbor ostale rojake nadaljnih daril, ka¬ tera sprejema Ivan Hochmuller, uradnik, Beljak, Hans Gasser Piatz 2. (Pri kontrolnem shodu v Beljaku) je tamkaj poslujoči nadporočnik Gradi prisodil trem rezervnikom po tri dni-zapora, ker so pri shodu kadili. Velika množica občinstva, ki se je zbrala na licu mesta, je glasno protestirala proti posto¬ panju častnikovemu in zahtevala, da se areti rane izpusti, kar se je tudi zgodilo. Nadporoč¬ niku je ljudstvo klicalo „fej“. (Šesturni delavnik pri goriških sodiščih.) Pri sodiščih v Gorici nameravajo uvesti uradne ure tako, da bodo uradovali od 8. ure zjutraj nepretrgoma do 2. ure popoldne Za občinstvo je taka izprememba velikega pomena, kajti kdor je moral od poldneva pa do 4. ure popoldne čakati, da so se uradi zopet odprli, prav pošteno čuti ono neprijetnost, če reče sodnik: »bomo pa popoldne nadaljevali**. Naj bi se tudi pri naših sodiščih uvedla taka razpredelba uradnih ur. (Huda ženska) je neka Č. v Gorici. Spo¬ rekla se je nekaj s svojo sosedo in jo potem pošteno namlatila. Ko je prišel mož natepene sosede domov, je šel takoj nad Č, da bi jo ne¬ koliko oštel, ali zmotil se je revež, kajti Č. ga je ravno tako okiufutala kakor prej njegovo ženo. Mož je baje storil trden sklep, da se ne bo nikdar več mešal v ženske prepire. (Slovenska opera v Trstu.) Ljubljanska slovenska opera priredi v Trstu nekaj opernih predstav. (Italijansko dijaško društvo »Llnnomi- nata“) je vlada razpustila, ker se je udeležilo protiavstrijskih demonstracij v Italiji. (Ne izseljujte se.) Iz Amerike smo prejeli od znanega posredovalca za izseljevanje v Ame¬ riko Franka Sakserja sledeče vsega uvaževanja vredno pismo: Ker je v poslednjem času mnogo obrtnijskih podjetij zaustavilo delovanje, je po¬ stalo na tisoče delavcev brezposelnih, a med temi tudi mnogo Slovencev in Hrvatov. Delo so ustavili po železnih rudnikih v Minesoti, v ba¬ krenih se je že itak le pomalo delalo vsled upale cene bakru. Delo so ustavili veliki plavži po Pennsylvaniji, velike tovarne in valjalnice za železniške šine in žico; delo se je ustavilo ali zelo omejilo po premogokopih. Vse to je povzročilo, da delavci beže na vse strani, posebDO domu, ako imajo s čim. Upanja ni, da bi se pred spo¬ mladjo kaj zboljšalo, zatorej ne svetujem slo¬ venskim delavcem sedaj v Ameriko. Zima bode huda za brezposelne, ako nimajo kaj prihrankov. Torej ne v Ameriko, poslušaj moj svet. New York, 14. okt. 1903. Frank Sakser. Prošnja. Pri strašnem požaru, kateri je v mestu Travniku v Bosni dne 3. in zopet 10 septembra 1903 vihral in se zaradi prevelikega vetra ni dal lokalizirati, zgorelo je malo ne pol mesta. 582 hiš, 60 prodajalnic in 337 drugih poslopij, skupaj 979 objektov v vrednosti od 2 milijona 24 tisoč kron je bilo žrtva tega požara. Blizu 1000 obitelji z več ko 3000 oseb ostalo je brez krova, brez kruhafin brez obleke. Mestna pomoč in pa pomoč, katero proža prebivalstvo Bosne in Hercegovine, podpora vi¬ soke uprave zaposedenih dežel niso v stanu,, da bi se beda in nevolja odkloniti mogle, in zima je pa na pragu Visoko c. in kr. ministrstvo skupnih zadev je izposlovalo vsled prošnje mastnega odbora za pogorelce mesta Travnika pri vseh c kr. namest¬ ništvih in pri vseh deželnih vladah dovoljenje, da isti odbor sme ,skozi tri mesca pobirati mi- lodare v zemljah avstro ogrske monarhije. S to prošnjo- obrača se torej podpisani odbor na slavno novinstvo, na korporacije, dru¬ štva in posamezne osebe proseč, da pritečejo v pomoč s svojimi plemenitimi darovi travniškemu prebivalstvu. Milodari naj se izvolijo poslati naravnost na podpisani odbor v Travnik (Bosna), ali pa na upravmštva tistih novin, katera bodo to prošnjo priobčile ter se za pobiranje milodarov priprav¬ nim izrekle. Hvala že naprej V8em darovalcem! Mestni pomožni odbor za pogorelce Travničane. ! 504 Politični pregled. (Deželni zbori.) Kranjski deželni zbor bi moral imeti danes sejo, pa se je odpovedala. Prihodnja seja se naznani pismenim potom — Koroški dež. zbor je obravnal v svoji zadnji seji regulacijo nekaterih cest in ustanovitev de ške dvorazrednice v Trgu. Šola se odpre že s prihodnjim šolskim letom. —V istrskem dež. zboru nadaljujejo slovanski poslanci obstrukcijo. Oglašajo se k vsakemu predloženemu spisu in predlagajo glasovanje. Na dnevnem redu je bilo tudi razširjenje italijanske realne gimnazije v Pazinu s tremi razredi višje realke. Manjšina je izjavila, da le tedaj glasuje za ta predlog, ako se zavod premesti v Rovinj. — V češkem dež. zboru so se vršila pogajanja med Čehi in Nemci, da bi poslednji opustili obstrukcijo. Po¬ gajanja so se razbila in deželni zbor se najbrž ne bo več sešel. — Gališki dež. zbor je do končal razpravo o deželnem proračunu. Malo ruski poslanci so še pred razpravo izstopili iz deželnega zbora, ker se isti v svoji poljski večini ne ozira na pravične zahteve Malorusov. (Delegacije) se skličejo najbrž že proti koncu leta na Dunaj, ker so se razmere na Ogrskem tako ugodno rešile, da bo zborovanje omogočeno. (Kriza na Ogrskem) je baje pri kraju. Ce¬ sar sprejme danes novo, ministrstvo. Novo mini¬ strstvo obstoji iz sledečih mož: grof Tisza predsedništvo, Hieronymi trgovino, Berzeviczi šolstvo, Tallian poljedelstvo, Nyiri deželna bramba, Czech za Hrvatsko. Od starega ministr stva sta ostala v novem kabinetu pravosodni minister Plosz in finančni minister Lukacz. (Na Hrvatskem) se je po kratkem premirju med opozicijonalnimi strankami zopet začel medse¬ bojni boj. Res škoda je, da se najdejo med opozicijo ljudje, katerim je največja slast prepirati se za oslovsko senco, ne da bi pomislili, koliko škoduje ta njihov osebni šport celokupnosti naroda. Hrvatska stranka prava se trudi, da bi se že končno vendar enkrat združila cela opozicija v skupen boj proti vladnim mamelukom madža- ronom in zato je sklical predsednik hrvatske stranke prava Bresztyenszky na dan 10. t. m. csredšnji odbor stranke k seji, da se iznova po svetuje o združitvi »čistih 11 pravašev s hrvatsko stranko prava. Dal Bog, da se razcepljeni bratje čim trdnejše združijo. (Na Bolgarskem) so se vršile volitve v na rodno sobranje (državni zbor). Izvoljenih je bilo 146 vladinih pristašev in 43 opoz'cijonalcev. Kakor poročajo, Bolgarska še vedno misli na vojsko, kajti knez Ferdinand je ravno v zadnjem času izdal odlok, ki natanko določa plače čast¬ nikov v slučaju vojske (Turčija) Minister zunanjih zadev Tevfik- paša je obljabil avstrijskemu poslaniku baronu Calice, da bo turška vlada v najbližjem času odgovorila na reformne zahteve. Med mohame danskim prebivalstvom se je začelo kazati ogor¬ čenje proti zahtevam avstrijske in ruske vlade. Po mošejah nabijajo razglase, ki so naperjeni proti avstrijsko ruski akciji. Sultan je izdal ukaz, da se razpuste rezervniki drugega razreda Do sedaj se je razpustilo 14 bataljonov. (Umrl je) v Charlottenburgu na Pruskem znani slovanožrc, profesor Teodor Mommsen, star 86 let. Loterijske številke. Trst, dne 31. oktobra 1903: 50, 39, 29, 67, 9. Line, , . „ , 29, 72, 22 42, 39. Vajenca ki ima zmožnost in veselje do risanja ter zna slovensko in nekoliko nemško, sprejme takoj Viljem PicK lastnik fotograf, atelje-ja .Apolon' (,pri Kroni') v Celju, prej asistent c. in kr. dvor. fotografa C. Pietznerja. ( 443 ) l Lepo meblovana mesečna soba prav topla, s separatnim vhodom, je za oddati s 1. decembrom. Natančneje pove upravništvo „Domovine u . TELEGRAM na glavna gasilna društva. Najnovejšo iznajdbo na polju gasilstva izumil je tvorničar R. A. Smekal pri brizgalnicah novega sistema (432) 3—3 „Ravnotez s polovico pomanjšano delavsko silo razmerje 1:10“! Podružnica R. A. SMEKAL-a, Zagreb, »r- Trgovski pomočnik 19 let star, Izurjen v špecerijski ln železnln- ski stroki, vešč obeh deželnih jezikov, zmo¬ žen voditi glavno zalogo tobaka, želi službo premeni« v 6 tednih ali z novim letom. — Naslov pove. (437)3-3 upravništvo „Domovine‘‘. Ne plačno V pisarni gosp. dr. Gregorina v Trstu, Mollno piccolo 7. Ii. Ffiomaževo žlindro najboljše gnojilo za travnike in vinograde, kupujte v trgovini z železnino „Merkur“, P. Majdič, Celje. Navod za uporabo se pošilja na zahtevo zastonj. Cenjeno p. n. občinstvo mesta Celja in okolice! Z današnjim dnevom sem prevzel od g. Magoliča fotografični atelje «Apolon» (hotel «pri Kroni») in ga bom vodil tudi odslej pod dosedanjim imenom. Priporočam se torej slavnemu občinstvu za na¬ daljnjo naklonjenost in dosedanje zaupanje; po¬ trudil se bom, kolikor bo v moji moči, ustreči vsem zahtevam in zadovoljiti svoje naročnike z najboljšimi izdelki in najsolidnejšimi cenami. Z velespoštovanjem "Viljem Pick prej asistent c. in kr. dvornega fotografa C. Pietznerja. CELJE, dne 1. novembra 1903. (444) •yy.yjyj‘ Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky. v Ameriko! V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta, se proda ali pa (433)3-3 da v najem ob zelo ugodnih plačilnih pogojih več lepih posestev z gospodarskimi poslopji. Pojasnila je dobiti brez-