Poštnina plaCana v gotovini
državnemu sektorju v kmetijstvu. Razen tega je odobrila zadrugam za njihovo uporabo 35% z izvozom pridobljenih deviz, za kar si lahko zadruge same nabavijo v inozemstvu potrebne stvari, ki jim jih domača proizvodnja še ne more nuditi. Vso to skrb našega centralnega partijskega in državnega vodstva morajo komunisti tolmačiti množicam, predvsem pa so . dolžni sami zase dokazati, da so prelomili s staro prakso in bodo za naprej storili vse za razvoj zadružništva v svojem okolišu. Ljudska
oblast bo v tem smislu storila največ kar more, komunisti in množične organizacije pa ji morajo v vsem pomagati. Začeti moramo z močno politično akcijo in vanjo pritegniti občinske in vaške odbore OF, ZBt LMS in druge. Ko bomo na množičnih sestankih obravnavali konkreten način pomoči zadrugam in bomo to sprejeli v plan našega .dela za tekoče leto, se bo ta pomoč mnogo bolj uspešno odrazila tudi na zadružništvu in bomo tako izpolnili nalogo, ki jo v tem pogledu pred nas postavlja pismo CK KPJ.
(Iz izkušenj dela partijskih organizacij postojnskega okraja)
Četrti plenum CK KPS Postojna j* 1. marca obravnaval vprašanje izvajanja nalog, ki jih je za nadaljnjo preobrazbo vasi komunistom nakazal v posebnem pismu CK KPJ. Plenum je analiziral stanje po nekaterih ukrepih v zvezi z nalogami, o katerih govori omenjeno pismo. Njegovo vsebino smo že obravnavali ma tretjem plenumu našega okrajat seznanili pa so se z njo občinski komiteji, osnovne p&hijske in množične organizacije ter tudi vse zadruge.
Dejstva govore, da se stanje po naših vaseh tudi po tem ni mnogo spremenilo, da so se zlasti še komunisti po vaseh malo naučili iz pisma in da se odnos večine partijskih organizacij do vprašanja zadružništva v bistvu ni menjal. Naloga komunistov je prvenstveno, da (" lajo na tem in da iz osnove spremenijo svoj odnos do kmečkega vprašanja iri do zadružništva ter da preidejo v ofenzivo za nadaljnjo socialistično preobrazbo naše vasi.
Glede utrjevanja smo že dosegli določene uspehe zlasti pri KDZ. Tako je zlomljen odpor hujskačev za izstopanje iz njih, ekonomsko so se utrdile, pripravljajo arondacijo, uvajajo gospodarski račun. Tudi splošne kmetijske zadruge se razvijajo, tako da ima vsaka poleg trgovine še razne odseke. Tako imamo pri 29 SKZ našega okraja 29 živinorejskih odsekov, 5 ekonomij, 20 kreditnih odsekov, 13 mesnic, 13 gostiln, 1 drevesnico, 1 kino itd. Čeprav ti odseki niso aktivni, kakor bi bilo želeti, so to vendarle dejstva, ki brez dvoma govore o preokretu v poslovanju SKZ, ki so prenesle svoje delovanje iz zgolj trgovskega poslovanja na proizvodnjo. Pri oceni celotnega vprašanja pa so to le skromni uspehi in z njimi se ne moremo zadovoljiti. Naloge, ki o njih govori pismo CK KPJ, smo reševali bolj administrativno; Partija na vasi pa ni zavzela dovolj jasnega in odločnega stališča in ni pritegnila k izpolnjevanju teh nalog vse ljudske množice. Partijske organizacije niso dovolj aktivno posegle v borbo za nadaljnji i azvoj KDZ in SKZ v svojih krajih in uspehi so bili doseženi v glavnem po upravni liniji ob pomoči posameznih komunistov; Partija in Fronta kot celota pa nista zainteresirali za to vprašanje širokih ljudskih množic in zato nismo uspeli ustvariti javnega- mnenja, ki bi nam pomagalo reševati ta vprašanja. Tudi delavci po podjetjih našega okraja niso dovolj doprinesli le izvrševanju, teh nalog s svojo razredno zavestjo in revolucionarnostjo, čeprav jih 70% stanuje na vasi, kjer se bije bitlca za zadrugo. Pri tem so partijske organizacije v tovarnah in podjetjih premalo mislile na pomoč, ki jo mora dajati delavstvo partijskim organizacijam na vasi in zadružništvu.
Ob laki situaciji kmet kot. individualni proizvajalec ne dobiva dovolj jasne perspektive za razvoj zadružništva in se trdo oklepa zastarelih oblik kmetijskega individualnega gospodarjenja.
Kmet pa bo svoj odnos do zadružništva spremenil šele tedaj, ko bo ob podpori partijskih delavcev sam uvidel, da je v zadrugi edini izhod iz njegovega sedanjega tlačanskega garanja na malem koščku zemlje, ki malo donaša, terja pa ogromno truda in znoja. Ko bo izprevidel, da ima v zadrugi boljše življenjske pogoje, da je v njej neprimerno povečana kmetijska proizvodnja, od česar ima korist ne samo zadruga in njeni članif marveč vsa naša socialistična skupnost, bo svoje dosedanje gledanje opustil in se bo vključil v zadrugo. Pri tem procesu moramo voditi računa tudi o pravilni davčni politiki in doslednjem izterjevanju davkov, pobijati težnjo dviganja cen kmetijskim pride'u kom, kar je predvsem v škodo malega kmeta in delavca, in s tem v zvezi pospeševati diferenciacijo in onemogočati vsak špelculantski poskus.
Poleg teh in še drugih činiteljev ima še prav posebno važno vlogo in vpliv socialistični sektor na vasi, ki pa še ne predstavlja take privlačne sile, da bi kmeta že sam po sebi pritegnil v zadrugo. Naše KDZ so sicer napravile velik korak naprej v svojem razvoju, niso pa pokazale talco močnega napredka in prednosti pred individualnim načinom gospodarjenjat da bi kmeta prepričale o boljšem načinu kolektivnega obdelovanja zemlje. Razen tega imamo v naših KDZ še celo vrsto neurejenih vprašanj, kot je to sistem nagrajevanja, vprašanje notranje demokracije itd. Ko bodo odpravljene vse te pomanjkljivosti, bodo KDZ imele odločilno vlogo v borbi za socialistično preobrazbo naše vasi. Kmet se bo pri njih lahko na lastne oči uveril o vseh njenih prednostih.
Naša osnovna naloga je ,torej: dalje razvijati in utrjevati KDZ, urediti v njih vsa nerešena vprašanja, uvesti gospodarski račun, arondacijo in jih do največjih možnosti mehanizirati.
Plenum je v široki diskusiji razpravljal o vseh vprašanjih, ki bi jih bilo treba rešiti in sprejel vrsto sklepov, ki pomenijo temeljit prelom z dosedanjo prakso partijskega članstva v odnosu do zadrug. Vse osnovne partijske organizacije morajo ponovno proučiti navodila iz pisma CK KPJ o nadaljnjih poteh socialistične preobrazbe vasi. Komunisti morajo do vprašanja zadružništva zavzeti jasno stališče in aktivno sodelovati pri reševanju .■(Vseh problemov na vasi. Začeti morajo akcijo za vsestransko uspešno in stalno pomoč zadrugam, za pravilen in pospešen razvoj zadružništva in predvsem s svojim osebnim zgledom pritegniti še ostale.
Velikanska je pomoč, ki jo naše partijsko in državno vodstvo daje zadružnemu sektorju Prav te dni je objavljena uredba, po kateri bo zadružništvo im.elo ogromen popust pri nabavljanju industrijskih produktov, ki jih rabi za svojo proizvodnjo. To se irredvsem nanaša na kmetijsko orodje in stroje, traktorje ter nadomestni material zanje, na pogonska goriva in maziva,
umetna gnojila, sol itd. Zvezna vlada je v ta namen odredila preko šest milijard kredita, kar je njena konkretna pomoč zadružnemu in
Tajništvo Podpornega društva iz Trsta, ki je imelo pokroviteljstvo nad zbiranjem prispevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu na Tolminskem in v Slovenski Benečiji, je sporočilo, da se je nabiralna akcija .zaključila 12. t m. Istočasno pa je obvestilo javnost, da poslujeta do 19- t. m. zbirata i središči v uliai Macchiavelli 13 in na korzu Garibaidi 4 ki bosta sprejemali prispevke vseh, ki bi želeli pomagata prizadetim sorojakom in ki iz kakršnegakoli razioga niso mogli prispevati do konca nabiralne akcije.
V	zvezi z nabiranjem prispevkov in predajo nabrane pomoči prizadetemu prebivalstvu je prejšnjo soboto šef jugoslovanske deiegacije v Trstu prot. Joize Zemijalk sprejel dellegacijo predstavnikov iniciativnih odborov slovanskih občin Na-brežina-Devin, Zgomk in Repenta-bor. Delegati so se s šefom jugoslovanske deiegacije dogovorni o nakupu in dostavi raznega blaga za prebivalce prazatletih krajev. Ob koncu razgovora se jim je šef jugoslovanske delegacije v imenu jugoslovanske vlade iskreno zahvalil •za vse zbrane prispevke.
Posebej pa moramo omeniti slovensko prebivalstvo miijskdh hribov in slovenskih vasi miljske od-čine, ker je županstvo v rokah komintormisloiv, ki je samo začelo nabiralno akcijo. Občani so sicer čakali, da bo občinski svet prevzel iniciativo, toda italijanski kominformistični občinski odborniki v Miljah so šli po stopinjah tržaškega demokrščanskega župana Bantolija, ki je »krščansko« ooklo-nil vsako pomoč.
Skupine tržaških antifašističnih in anlikominiormističnin žena so pretekii teden v Trstu zahtevane od prodajalcev časopisov, naj odstranijo iz izložbenih mest vse publikacije z Mussolinijevo sliko. Nekateri prodajalci, ki so znani kot fašistični pristaši, so se upirali zahtevi in zagovarjali fašistično apologijo. V takih primerih so žene odločno nastopile in z odobravanjem prisotnih raaiirgave vse siike Mussoliinija in dnugiih bivših fašističnih zločincev.
V	zadnjih časih so se v tržaških prodajalnah časopisov vodno pogosteje pojavljale revije in brošure s slikami fašističnih zločincev, ki so jih prodajalci javno izobešali. Tržaško prebivalstvo, ki je 25 let trpelo pod fašizmom, zahteva od oblasti, naj preprečijo nadaljnji uvoz fašistične literature in propagande iz Italije, katere namen je predvsem pogrevati mržnjo proti Slovencem.
Tržaški italijanski iredentisti in kominformisti so v zadnjih dneh pojačali prati jugoslovansko gonjo.
V	tej gonji se je raEViio piraivo tekmo vsmje med demokristjani in kominiormfiKti, kdo ;bo povedal več laži o jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in o Jugoslaviji. Vse kaže, da so prevzeli vodstvo v tej kampanji kominformisti, ki so izdali, na vse tržaške iredeaitistične in fašistične stranke poziv »za skupno akcijo v obrambi cone B«.
V	teh zahtevah pravijo, naj bi v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja ponovno vzpostavili stari italijanski fašistični red in uveljavili fašistične zakone. Dalje zahtevajo pravico vrnitve v istrsko okrožje vseh fašistov in protiljudskih elementov, ki so bežali pred ljudsko kaanijo. Da bi pridobili tržaškega fašističnega škofa Santina, se potegujejo tudi za versko »svobodo«, ki je baje v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja ogrožena. Poziv je podpisal kominformisitični kolovodja Vidali, ki računa predvsem, da bodo istrski fašisti pri CLN v) Trstu .podprli to njegovo akcijo, usmerjeno k uresničitvi italijanskih iredenitistianih zahtev po priključitvi celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji.
MATAJUR. — Vprašanje gradnje ceste v Matajur bo menda sedaj dokončno rešeno. Pred kratkim so namreč določili kredit v znesku 45 milijonov li.r. Sedaj bo treba še počakati, da geomeiteir Crucil iz Sa-vodc-nj napravi načrt .ter ga odobri tehnični urad v Vidmu, končno pa še ministrstvo za javna dala v Rimu. Prebivalstvo upa, da Se stvar ne bo predolgo vlekla.
ODLIKOVANJE BI valil tiUKCEV IN AKTIVISTOV STO
P.rezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval za zasluge v NOB 641 bivših borcev in aktivistov STO. V coni B Svobodnega tržaškega ozemlja je odlikoval 392, v coni A pa 249 bivših borcev in aktivistov.
V istrskem okrožju bodo delili odlikovanja odbori Zveze borcev na množičnih sestankih.
KOPER. — Na skupščini koprske hranilnice in posojilnice so ugotovili, da se je denarni promet hranilnice trikratno povečal v primeri z ilatom 1950. V preteklem letu so imeilii 13 milijonov dinarjev prometa.
Člani so sklenili, da bodo letos poglobili delo pr.i uvajanju ljudi k šitedrtji. Hranilnica bo razširila dejavnost na ves koprski okraj in bo zaito še 'ta mesec odprla ekspozituri v Piranu in Izoli. Vloge, ki so se do sedaj obrestovale 3%, se bodo odslej obrestovale 4 do 6%.
PORTOROŽ. — Nameščenci Centralne knjižnice 'v Porlorčžu so našli v starem koprskem sodnijskem arhivu vrslo važnih zgodovinskih dokumentov v slovenskem jeziku. Meid njimi je Hudi Regula (pravilnik) »Bratovščine svetega rešnjega telesa corkve v Dolini« iz leta 1635, nadalje več testamentov, poravnav (glihung), sklepov (sklejpov), računov (rajiiung) in podobnih dokumentov, pisanih z različnimi pisavami v slovenščini. Ti dokumenti so datirani okrog leta. 1809.
Na osnovi najdenih listin, ki dokazujejo uradno uporabo slovenščine v minulih letih, bo mogoče podrobneje raziskovati vpliv reformacije na Slovence in vpliv Napoleona na uporabo slovenskega jezika v teh krajih.
KORTE. — V soboto avečer je organizacija AFZ organizirala proslavo 8. marca, ki se je je udeležilo skoraj vse prebivalstvo. Po govoru tov. Olge Andrijašičeve bo bile na sporedu recitacijske in pevske točke. Proslava se je končala z zakusko in prosto zabavo. II. E.
KAKO JE S CENAMI V GOSTINSTVU V ILIRSKI BISTRICI
Čeprav padajo cene posameznim živilskim artiklom od dne do dne, se to prav nič ne pozna v menzali in restavracijah Mestnega gostinskega podjetja v Ilirski Bistrici. N.aspr.otlno, v februarju se je cena mesečnega abonmaja ceio dvignila za 300 din, tako da znaša sedaj 2.790 din. Uprava navaja za to razne vzroke, vendar je krivo predvsem slabo gospodarjenje. Večkrat se pripellii, da pri enem obroku ostiane za dvajset ali pa tudi za več ljudi hrane. Prav tako so slabo izkoristili možnosti za nakup posameznih pridelkov po nižjih cenah. To ise je n. pr. zgodilo pri krompirju, katerega si niso nabavili jeseni, ko je bil po 8 do 10 dihi kilogram, pač pa ga plačujejo zdaj po 17 do 20 din za kg.
Vsekakor bi bilo potrebno ustanoviti svet abonentov, ki bi skupaj z upravo .reševal vse probleme, hkrati pa je treba pregledati dosedanje poslovanje in ugotoviti krivdo.
PROSLAVA OSMEGA MARCA V ISTRSKEM OKROŽJU
V istrskem okrožju so svečano proslavili 8. marec — mednarodni dan žena. Predstavniki MLO, sindikalnih organizacij in SIAU v Kopru so v soboto popoldne priredili v hotelu »Triglav« sprejem najboljšim delavkam, udatrmacam, kulturnim delavkam in materam padlih borcev. Predsednik MLO Leo Flusili je čestital ženam k prazniku in jim želel nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma. Dejal jim
je, naj prenesejo pozdrave vsem koprskim ženam, ki niso bi.le prisotne na sprejemu. Podobne proslave so bile tudi v Izoli, Bujah, Umagiu, Novemgradu in v drugih krajih okrožja,
Na predvečer praznika je bila v koprskem ljudskem gledališču svečana akademija. Po govorih v slovenščini in italijanščini so bile na sporedu številne glasbene, pevske, recitacijske in baletne točke.
VELIKO ZANIMANJE INOZEMCEV ZA LETOVANJE V ISTRSKEM OKROŽJU
Začetek turistične sezone v istrskem okrožju bo 15. maja, prve skupine turistov iz Švice in Avstrije pa so se najavile že za prvo polovico aprila. Za letovanje v okrožju so se do sedaj zanimale razne agencije iz Dunajas Zuericha, Trsta, Beograda, Zagreba in od drugod. Predstavnika turističnega urada istrskega okrožja bosta v kratkem
POMOČ PRIZADETEMU PREBIVALSTVU TOLMINSKE Istrska banka v Kopru je prejela ■na tek. račun za prizadete kraje Tolminske že nad 2,200.000 dinarjev. Med novimi darovalci so nameščenci VUJLA, ki so prispevali 68.400 din, Prano Sibenik iz Ber-itokov 1500 din, uslužbenci MLO Izola 10.409 din, učitelji iz Dekanov 2900 din, obrtniška Zbornica Kopar 1600 din itd. Skupna vsota zbranega denarja 'znaiša samo v Kopru 1,328.000 din,, virednost pri-, spevkov v blagu pa' 855.000 din. Člani kmetijskih zadrug istrskega okrožja so do zdaj prispevali nad 580.000 din.
CEZARJI-POBEGI — V zaselku Bezanj pri Pobegih se je pred tedni pojavila slinavka in parkljevka, ki so jo zanesli iz cone A. To nas je zelo prizadelo, saj sm0 bili tako rekoč od. trganj od sveta. Razglasiti so zaporo osebnega in blagovnega prometa skozi Pobege. Ta uknep je bil nujno potreben, da se ne bi bolezen dalje širila. Zadružniki v Cežarjih so sklenili, da bodo pomagali zadružnikom v Pobegih pri opravljanju poljedelskih del, v kolikor so ti zaostali z delom.
V Cežarjih je zelo pereč problem pomanjkanje kvasa, zaradi česar so morali večkrat tudi omejiti prodajo kruha. Pri tem je pnišlo do neljubih prizorov, katerim bi se prav lahko izognili. Vsekakor bi lahko odgovorni ljudje pokazali več zanimanja za tO stvar, saj vendar ne predstavlja nabava kvasa nobenega nerešljivega problema.
niiiiiiiiiiiiiiiittininiiiiiiniiiiiiiiiittiiiHiiiiiiiniiiiiiiiuiiiMtiiu.iiiiiii<
OPOZORILO NAROČNIKOM
IN KOLPORTERJEM Vse naše naročnike prosimo, da nakažejo naročnino na naš tekoči račun ¡vi Istrski banki št. 06-009-171 ali na tekoči račun podružnice »Slovenskega Jadrana« v Postojni štev. 650-90322-0. Na vsaki pošti lahko izpolnile bianco položnico, na katero napišete naslov in navedete številko našega tekočega računa.
Kolporterje izven Istrskega okrožja pa prosimo, da čimprej pošljejo obračun za januar in februar na našo podružnico v Postojni.
Uprava »Slov. Jadrana«
odpotovala v Avstrijo in Švico tor sklenila s tamkajšnjimi uradi sezonske pogodbe.
Zaradi povečanega zanimanja inozemcev za letovanje v naših turističnih centrih in zaradi obnove mnogih turističnih objektov pričakujemo letos še znatno večji tujski promet kot lani. V lanski sezoni je obiskalo istrsko okrožje 12.895 stalnih gostov, od teh 952 inozemcev. Prenočevalo pa je v preteklem poletju nad 39.000 stalnih in prehodnih gostov.

POSTOJNA. — Postojnske žene so proslavile mednarodni praznik žena s kulturno prireditvijo. O pomenu 8. marca je govorila članica MK ICPS Postojna Milojka Penko. Okrajni odbor OF je nagradil več žena za požrtvovalno delo z lepimi knjigami. Mala Draguška je ženam prisrčno voščila k prazniku, potem pa so bile na sporedu razne recitacijske in pevske točke, ki so jih izvajali cicibani, pionirji, člani gledališča za SP, članice AFZ in orkester SKUD Postojna.
Postojnske žene so ob 8. marcu Obiskale MDZ v Pred jami in organizirale tam kulturno prireditev.
P. M.
NOVA GORICA. — Ko greš od Ajševice po prelepi Rožni dolini proti obmejnemu bloku pri Rdeči hiši, res lapo vidiš goriški gr.ad, Id leži v Italiji, vendaT ne smemo pozabiti, da je naša država kljub temu Jugoslavija. Skoraj neverjetno je namreč, da se še sedaj, po petih letih osvoboditve, nahajajo na nekaterih hišah italijanske oznake, kakor je to na hiši št, 82 Via Val-dirose in na hiši št. 3. Lastniki hiš bi lahko končno spregledali, da spadajo te tablice med staro šaro in priibili odgovarjajoče tablice.
Pogled v delavnico Tovarne pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici. Letos bodo izdelali 5000 spalnic, to je 2300 več kakor lani, hkrati pa so sklenili, da bodo ceno pohištvu znatno znižali.
PISMO MLADINE IN PIONIRJEV UREDNIŠTVU »SLOVENSKEGA JADRANA«
m
Immmmm&u
Mladina in pionirji tolminskega okraja so poslali uredništvu »Slovanskega Jadrana« pismo, v katerem se zahvaljujejo za pomoč, ki jo je izkazalo jugoslovansko ljudstvo prizadetemu okraju ob težki elementarni nesreči. V pismu pravijo med drugim:
»Ob veliki nesreči, ki nas je zadela, nam je bilo v največjo tolažbo to, da z nami v enaki meri sočustvujejo vsi delovni ljudje naše domovine. Posebno smo bili srečni,
AKCIJA ZA POSTAVITEV SPOMENIKOV IN SPOMINSKIH PLOSC PADLIM BORCEM NOB.
Izvršni ljudski odbor v Tolminu je pred kratkim ustanovil komisijo z nalogo, da pregleda mesta, kjer bi postavili spominske plošče in spomenike v počit.titev spomina padlim borcem NOB v leitih 1942 do 1945. Komisija je že začeila z delom in predlagala, da bi postavili centralni spomenik na vrhu Kolovrata (Kuku) v spomin padlim borcem, kii so se udeležili številnih borb ob pohodu v Slovensko Benečijo. Prav tako bi postavili manjše spominske plošče na mestih, kjer so bale pomembnejše bilke.
Predlog za postavitev veličastnega spomenika na Kuku, ki bi bil viden iz Slovenske Benečije, Furla-nije in iz vasi ob Soči, je naletel na veliko odobravanje vsega prebi-ši&šl valstva, ki je pripravljeno pcma-gggsgl gatii s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Spomenik naj bi V Trstu še vedno prodajajo časojtise in revije z Mussolinijevimi slikami bil visok 5 do 12 metrov.
ko nam je priskočila na pomoč tudi mladtiia iz manj prizadetih predelov. Vsemt ki so nam na ta ali oni način blažili posledice katastrofe, se najtopleje zahvaljujemo za izkazano pomoč, hkrati pa obljubljamo, da se bomo skušali oddolžiti s tem, da bomo čim bolje izvedli okrajni mladinski festival, ki bo 24. in 25. maja u proslavo rojstnega dne maršala Tita. Sklenili smo, da bomo še bolj vestno izpolnjevali naloge, ki nam jih nalagata naša mladinska in pionirska organizacija.
Vabimo vse mladinske organizacije in pionirske odrede, da organizirajo svoje majniške (šolske) izlete v naš okraj. Tukaj si bodo lahko ogledali številne naravne lepote (Vršno pod Krnom, rojstni kraj S. Gregorčiča, Trento, izvir Soče Bovec. Log itd)r hkrati pa nam' dali priložnost, da se jim tudi osebno zahvalimo.«
Mladinska in pionirska organizacija tolminskega okraja.
Vdati a^as-i
Izgubila sem osebno izkazni-, co na ime Grižan Ana, izdano cd KLO St. Peter in jo proglašam za neveljavno.
Dne 26. februarja 1952 sem
Izgubil osebno izkaznico štev. 52.101/101 na ime Beržan Marjan, izdano od KLO Bertokj ln ja proglašam za neveljavno.
Ob občnih zborih osnovnih organizacij SIAU
V	skoraj vseh osnovnih organizacijah SIAU Istrskega .okrožja so že imeli občne zbore in izvolili nove odbore. Množično sodelovanje delavcev, kmetov, žena in mladine na občnih zborih, enotnost frontov-cev pri volitvah novih odborov, živahna diskusija o preteklem in novi predlogi za bodoče delo. vse to je nedvomno dokazalo politično zrelost frontovcev in njihovo pripravljenost, da se borijo za izvajanje programa SIAU na vseh področjih. Dejstvo, da se je udeležilo občnih zborov frontnih. .organizacij okrog 40.000 jrontovcev, dokazuje, da je SIAU najširša organizacijska oblika enotnosti delovnih ljudi mesta in vasi.
Na občnih zborih sta prišla do izraza predvsem bratstvo in enotnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov. Ob stalni pomoči partijskih in frontnih organizacij je uspelo o-■snovnim organizacijam ne samo o-hran.iti politično — moralno enotnost delovnih ljudi pred napadi sovražnikov, temveč to enotnost poglobiti in Utrditi. O tem pričajo ne samo občni zbori, ampak l',udi zadnje letne sindikalne skupščine, delovni kolektivi, ki dane s že samostojno upravljajo podjezja. zadružniki v 20 kmečkih delovnih zadrugah, ogromna večina kmetov, vključenih v splošne delovne zadruge, volitve ljudske mladine politične in kulturne manifestacije itd.
Pred poletom delovnih ljudi, združenih v enotni politični organizaciji, ni ostalo sovražniku drugega, kakor da iz daljave kleveta in preti in da se poslužuje terorja in korupcije. Njegovo edino izhodišče so posamezni vohuni. izrodki in ko-rumpirani elementi, kar je pokazal tudi zadnji^proces pred vojaškim sodiščem v Kopru. Čeprav je vse to le dokaz slabosti sovražnikov delavskega razreda, je vendar potrebna v naših frontnih organizacijah stalna budnost in odločnost pri razkrinkavanju agentov CLN, IB in drugih sovražnih agehtur.
Dosedanje izkušnje v delu frontnih organizacij zahtevajo, da v bodoče vse hitreje odpravljamo posamezne pomanjkljivosti. Posebno pozornost moramo posvetiti vsem poskusom spreminjanja in napačnega tolmačenja vsebine dela fronte kol politične organizacije. O teh slabostih je bilo zlasti govora v posameznih organizacijah v mestih, kjer še vedno najdemo birokratski odnos posameznih članov frontnih odborov do politčinega dela. Zato so taki odbori tudi postopoma okrneli in ni od njih ostalo ničesar drugega kot ime. V takih osnovnih organizacijah se odvija politično delo kampanjsko, na iniciativo kakega aktivista ali aktiva Partije.
V	nekaterih drugih organizacijah se je utrdila praksa, da na frontnih sestankih rešujejo vsa vprašanja od davkov pa do komunalnih problemov in da še vedno ni jasno, kaj naj se razpravlja na frontnih sestankih in kaj na zborih volilcev. Zalo je razumljivo, da v takih organizacijah ni razlike med frontnim sestankom in zborom volivcev. Ob laki piraksi se izgublja vloga tronte kot množično politične osnove oblasti, z druge strani pa se ne upošteva, da so organi oblasti tisti, ki sprejemajo in rešujejo konstruktivne predloge frontovcev.
Nekatere, zlasti vaške osnovne organizacije, usmerjajo svojo aktivnost v ozko praktično delo svojih domačih razmer in izgubljajo pri tem. svojo ¡politično vsebino. Taka praksa ima lahko zelo škodljive posledice za politični in kulturni napredek vasi, hkrati pa daje možnost ,sovražniku za nemoteno delo. Zato morajo takšne frontne organizacije odločno reševati vse probleme, všlevši tudi tiste, ki imajo najožji lokalni značaj, na širši platformi političnega dela.
Da bi z uspehom izvedli naloge, hi so jih postavili pred organizacije in nove frontne odbore občni zbori, je potrebno predvsem, da: okrajna in mestna vodstva storijo potrebne korake za politično in organizacijsko utrditev novih odborov. Poleg tega je potrebno, da imajo vodstva stalen stik z osnovnimi organizacijami, katerim: je treba pomagati zlasti pri razvijanju iniciative. iskanju širših oblik političnega dela z množicami in razvijanju. aktivnosti na vseh področjih političnega, kulturnega in družbenega življenja.
zmdPaižmikši
Ko sem stopil z vlaka na Rakeku, me je čakali a še ura 'hoda do Cerknice. Čeprav je bilo precej mrzlo in je pihal ne\prijeten veter, se vendar nisem počutil slabo. Ze med vožnjo sem se namreč veselil, da bom po pati obujal spomine na partizanske čase, ko sem tolikokrat kdlovratil prav po teh krajih.
Fired postajo je s.tal voz, v katerega je bil vprežen psa- lepih belih konj. Pobaral som voznika, če morda ne bo peljal proti Cerknici in sem dobil pritrdilen odgovor. Tako je moj načmt za pešačenje padel v vodo. Na vozu je bilo več ljudi, s
ge in hkrati razpravljala o problemih in težavah, s katerimi se mora zadruga še boriti. Iz njegovega pripovedovanja je odsevala .trdna vera v uspeh in prepričanje, da bodo kos vsem zaprekam.
Najprej sva si ogledala zadružni hlev, v katerem so ležale breje krave, razvrščene po starosti. Na drugi sifirani stavbe pa so bile krave, ki so jim pred kratkim vzeli telička, in dva bika. Lepše primere plemenske živine bi težko našli še pri tako skrbnih gojiiteljih. Isti reci in čistočo sem opazil tudi v svinjskem hlevu.

mmmm , mm
■
V "lil
katerimi sam hitro navezal razgovor. Povedali sem jim, da sem namenjen k cerkniškim zadružnikom in nekdo mi je spodbudno dejal:
»Ti so pa tiči, znajo si pomagati v vsakem položaju in dobro vozijo. Pri njih ne bo nihče lačen, pa še drugim radi pomagajo, če le morejo.«
Vožnja je hitro minila in iskra konja sta me pripeljala prav do zadruge1. Ko sem stopil v prijazno stavbo in vprašal po predsedniku, so mi povedali, da se je spustil v. vipavsko dolino — po poslu. Ni kazalo drugega, kakor z besedo na dan. Zadružniki so billi hitro pripravljeni pojasniti vse, kar me je zanimalo. Z enim od njih sva obšla skcoaj vse važnejše objekte zadr.u-
Po zamrzlem snegu sva nato odšla do stavbe, ki je namenjena za novi hlev goveje živine. Pravzaprav stojijo samo zidovi, ker je zima prekinila graditev. Okrog leži stavbni les, napol pokrit s snegom .in čaka pridnih ..rok,
»Komaj čakamo, da skopni sneg in da dogradimo hlev tor stavbo nad njim, kjer ibo skladišče za krmo in staja za ovce,« pripoveduje zadružnik.
»Kaj pa se vam najbolj izplača pridelovati?« sem obrnil pogovor v drugo smer.
»Največ koristi imamo s prodajo krompirja, nekaj pa si tudi pomagamo s prodajo lesa.«
Vrnila sva se h gostilni, kjer je že čakal zadružni traktorist s svo-
fisdeirafev Jm©
V	ponedeljek se je začel v Zagrebu kongres Zveze študentov Jugoslavije. V imenu CI< KPJ in zvezne vlade je pozdravil udeležence predsednik Sveta za prosve-to, znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub Colakovič.
V	svojem govoru je tov. Colakovič poudaril, da je v študentski organizaciji najvažnejše poliitačno-vzgojno delo. To seveda ne pomeni, da bi morali študentje izrabljati čas na nekih neskončnih političnih diskusijah, ampak predvsem, da bi razumeli čas, v katerem .žive, položaj naše države, smisel in pomen tega, kar se v njej gradi iin ustvarja in vse napore, ki jih vlaga naše
Nad 33 milijonov din prizadeti Primorski
Vsota, ki jo nakazujejo delovni kolektivi tovarn in podjetij, člani kmetiiskih zadrug in drugi na tekoči račun IOOF pri Narodni banki za pomoč prizadeti Primorski, je narasla na nad 33 milijonov dinarjev. V zadnjih clneh so bili poslani naslednji večji zneski: Slovenj ja-pr o jekt, Ljubljana 27.592 din: »Špedicija«, Ljubljana 50.000 din: Predilnica Litija 100.000 din: Lesno industrijsko podjetje, Slovenj-gradec 20.000 din; Tovarna umetnih brusov, Maribor 20.000 din; Gradiš 1MM, direkcija Ljubljana, 500.000 din: Trans ju«. Ljubljana 30.000 din; Lesno industrijsko podjetje, Brežice 50.000 din; Supska fa-brika ritakla. Paračin 200.000 din; Vojna pošta 9935, Beograd 34.059 din; Plaarnsko društvo, Virzeniea 15.000 din; Uprava ljudske milice za Siovonijo 44.492 din itd.
državno vodstvo, da bi ohranilo našim narcldom svelbodo in neodvisnost
Pred nami stoji zelo resen problem: solidnost znanja kadrov, ki prihajajo z naših fakultet.- Laliko rečemo, da to zmanje ni na iieki posebni višini. Razlog ni v tem, da se naši študentje ne bi hoteli učiti, ampak predvsem v pomanjkanju sistema in delovne discipline. Poleg taga je treba upoštevati, da tudi razdrobljenost predmetov in navlaka v naših programih ovira študente, da bi se v določenem roku solidno pripravili v osnovnih stvareh svoje stroke. Zvezna vlada pripravlja Zakon o univerzah, ki bo nedvomno pripomogel, da se bo to Stanje uredilo
jim »Fiatom« in mi dal ira-Lumeiti, da bi se rad fotografira/I, Tej želji sem rad ustregel, poleg tega pa sem fotografiral tudi poslopje in gostilno iter mojega ljubeznivega gostitelja, Nato sem se oglasil še pri tajnici. -zadruge, ki mi je rade volje postregla s podatki.
»Kmečko delovno zadrugo ,Franc Caserman' smo 'ustanovili aprila 1949 iz ekonomije. Vključenih je 19 •gospodarstev z 10 družinami. Leni so zaslužili člani po 305 dinarjev za dolovmii dan.«
V zadnugi so .uvedli gospodarski račun iin imajo svoj konito pri Na-erodini banki. S kmetijskimi stroji so kar dobro preskrbljeni, med drugiiim imajo iliudi dva trraktorja. Huda zima je tudi zadružnikom pore-kih s :i ac.
Letos nameravajo na zadružnih «njivadi posaditi največ krompirja, ■ki ga je lani v glavnem odkupila Semenarna v Ljubljani, žita Pa ne bodo sejali, ker se ne obnese. Tudi z deteljo nameravajo posejati večje površine zemlje.
Zadruga uživa velik ugled, pa tudi pomoč cerkniškega prebivalstva. To se je zlasti pokazalo pri košnji in iple.tivi. Pri tam maramo omeniti Leisno industrijsko podjetje in po.stajo Narodne milice v Cerknici.
Ob odhodu sem obljubil zadružnikom, da jim bomo poslali Slovenski Jadran, kjer bodo lahko čitaili o sebi in o svoji zadrugi, oni pa so obljiubili, da se bodo še bolj potrudili za razvoj .svoje zadruge in tako prispevali k razvoju zadružništva v naši .domovini, R. B.
Slovesne proslave
taroilnega dneva žena
Po vsej državi so svečano proslavili 8. marec — mednarodni dan žena. V Ljubljani so se udeležili centralne .proslave predsednik vlade LRS Miha Marinko, sekretar CK KPS Vida Tomšičeva, tov. Lidija Sentjurčeva, tov. Stane Kavčič, tov. Ferdo Kozak, številni drugi. predstavniki, oblasti, zastopniki množičnih organizacij, JLA ter za-stc<pnifci kulturnih in znanstvenih ustanov. Največ pa je prišlo naših žema, delovnih članic OF in AFZ, najboljših detlavk, zadružnic, vzgojiteljic itd. Proslave so- se udeležile t-udi >mncge matere padlih paa--tizanov, bivše borke itd.
-Sekretarka C-O AJTZ Milena Kor-žetova je v svojem govoru orisala borbo, naših in CBtsilih naprednih žena za mir in napredek v svetu, zlasti pa še probleme žena pri nas v zvezi z družbenim razvojem. — Po govcinu so bile na sporedu razne reoitacijske in glasbene točke.
Na predvečer osmega marca je govorila ipo ljubljanskem radiu to-varišica Vida Tomšičeva, predsednica Centralnega odbora AFZ Jugoslavije, o pomenu mednarodnega praznika žena. ter o naših nalogah v zvezi 2 ženskim vprašanjem. Posebno .je poudarila vlogo družine pri vzgoji otirok ter Gcdelovanje žena v političnem življenju.
i i -?
■J .?'-,
V a
fc S

¡rit«---; = <-■ K t.
psrs 2 «
V.TJ.


is

;iiSl
S
'SSNp

-mim.
\ . *
i»
3ŠŠ-? i

--{--■/v;;-;«
-«S■■.::;■ mv.m.

■ -.s.
' i:'-'"/-: = v ^ sSsSl.^iUo : i-i- r.Snit-i
l^tjPl
Na pomlad bodo zopet zaživela grudbišča zadružnih domov po vsej državi. V Sloveniji smo glede gradnje v primeri z drugimi republikami zaostali in bo treba krepko prijeti za delo. Med drugim je pri nas 119 zadružnih domov v surovem stanju, 98 v gradnji, pri 153 zadružnih domovih pa so šele izkopali oziroma betonirali temelje. — Na sliki vidimo moderno'stavbo zadružnega doma v Kaknju (Bosna).
Titova štafeta
Pozdravi primorskega ljudstva ljubljencu voditelju
Preji,nji petek je odšla iz Bovcjj Titova štafeta, ki b.o" prinesla ljubljenemu tovarišu Titu za rojstni dan pozdrave vseh lugctvovar.skih planincev. V Bovcu, ki je bil okrašen z zastavami, se je z b rolo vse prebivalstvo, ki je med čilanjern pozdravnega p ¡¡srna navdušeno vzklikalo maršalu TXu.
Na poli preiti Kdbarida -so planinci izročili v vasi Zaga štafet no palico mladini, ki jo je odnesla do vasi Trnovo, kjer so jo sprejeli planinci Kobarida. Prebivalstvo vasi Bcirjana, ki je bila nojbolj prizadeta pri elemetarni katastrofi, je poslalo tovarišu T:tu posebno - pismo. v kate/reim se mu zahlaljujc' za pomoč.
Po krajši slovesnosti! v Kobaridu so planinci nadaljevali .pot proti Tolminu, V vseh vaseh, skozi katere je šla štafeta, jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Posebno lep sprejem so priredili štafeti v Tolminu, ki je bil svečano okrašen. V posebnem pismu so se zahvalili tovarišu Titu za njegovo osebno skrb in -razumevanje ob zadnji nesreči.
V nedeljo dopoldne je tekia skozi Postojno Titova štafeta planincev, ki je prišla z -Nanosa. Mesto je bilo svečano ekrašemo. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo štafeto in . ji izročilo pozdrave za tovariša Tita.

Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je preselila Jadranski institut iž Zagreba na Reko. Jadranski institut se bavi z raziskovanjem politične, kulturne in gospodarske zgodovine našega Jadrana in njegovega zaledja. Poleg tega raziskuje institut .razvoj .ribarstva in .plovbe na Jadranu cd najstarejših časov do danes. Jadranski institut to osnoval .na Reki muzej severnega Jadrana.
-11 milijonov din bodo prihranili.
Delavci krapinske tekstilne' industrije so že večkrat govorili, kako bi znižali polno lastno ceno pc-djetja. Ustanovili so komisije, ki so ugotovile, da imajo možnost znižati polno lastno ceno za 22 milijonov. Člani delavskega sveta niso bili zadovoljni s tem predlogom in so po razpravljanju o delu posameznih obratov ugotovili, da je možno znižati v podjetju polno lastno ceno za 41 milijonov dinarjev.
Delovni kolektiv tovarne »Rade Kcnčar« v Zagrebu je sklenil, da bodo na dvorišču med tovarniškimi objekti .postavili spomenik na čast narodnemu heroju, katerega ime nosi tovarna. Spomenik bodo odkrili 27. julija, na dan obletnice ljudske -vstaje na Hrvatskem. Izdelavo spomenika so poverili mojstru kiparju Vanji Ra-daušu.
V Novem Sadu je skupina strokovnjakov pregledala petrovara-•dinsko trdnjavo in sklenila, da jo bodo preuredili v 'kulturno in zabavno zletiišče. V njej bodo zgradili etnografski 'in -arheološki muzej, več razstavnih prostrov itd. Petrovaradinska trdnjava ni samo zgodovinska znamenitost, mar.več je tudi privlačna za turiste, kep je z nje krasen razgled na Donavo. Srern, Novi Sad in bačko ■ravnino.
Cene izdelkov »Jugovinilau. se bodo znižale, Upravni odbor sp.'0!sike tovarne »Jugov i ni!:« je sklenil, da bo znižal cene nekaterim -svojim izdelkom za široko potrošnjo za približno 50%. Triko bo cena za dežni plašč sedaj 2.000 namesto dosedanjih 4,500 dinarjev. Razen, tega se bo izboljšala tudi kakovost teh izdelkov.
Nove železniške proge v Jugoslaviji. Na posvetovanju železniških strokovnjakov in zastopnikov sindikata železničarjev Jugoslavije so sklenili, da bodo v prihodnjih letih zgradili še 1.200 km železniške proge normalnega .tira. Najvažnejše bodo proge Beogirad—Bor. Bihač— K aiV.o v ac, Sarajevo—Kardeljevo in ICnin- Za,dar. Priprave za zgraditev iteh prog se bodo začele že letos.
»Tudi danes nič novega v Fan Mun Jonu,« to je v zadnjem času vsakdanje poročilo, ki prihaja iz razgovorov za premirje na Koreji. To pa pomeni, da so pogajanja spet zašla v slepo
».lliCO.
Glavna sporna točka, ki je trenutno paralizirala delo obeli delegacij, je vprašanje, koga naj bi .postavili v skupino držav-opazovalcev, ki bi kontrol ¡.rile točno izvajanje premirja. Obe strani sta predlagali vsaka svoje kandidate iz skupine nevtralnih držav. Tcda severni so predlagali tudi Sovjetsko zvezo. Jasno je, da je ta predlog naletel na odločen odpor pri zavezniških .delegatih, ki so poudarili, da je nemogoče, da bi Združeni narodi priznali nevtralnost Sovjetske ■zveze v korejski vojni ter dovolili moskovski vladi, da sodeluje pri nadzorstvu nad izvajanjem premirja. Opozorili so celo nasprotnike, da ne bo-;'do prihajali več na sestanke, če bi severni vztrajali pri svojem predlogu.
Zaradi tako odločnega nastopa zavezniških delegatov so severno kitajski delegati začeli po svoji stari navadi z grožnjami ter opozorili, češ da .se zavezniško odposlanstvo ne zaveda nevarnosti, ki bi jo zanj predstavljala »ogromna sila« severo-korejske vojske in tako imenovanih kitajskih prostovoljcev v primeru razbitja razgovorov.
tZak-aj torej trdovratno vztrajanje severnih glede sovjetske udeležbe v opazovalni "komisiji premirja? — se sprašujejo razni politični krogi. V splošnem vlada mnenje, da izvira ta trdo-vrat,nest iz sovjetskega pritiska. So-vjeti so, kakor jc videti, zelo zainteresirani glede .korejske vojne. Zdi se, da bi p.eko severnih delegatov v Pao Mun Jonu zelo radi prodrli s predlogom o svoji udeležbi v opazovalni komisiji nad izvajanjem premirja ter istočasno dosegli, da bi prenesli korejsko vprašanje v Varnostni svet, kar eo že zahtevali, na zadnjem zasedanju OZN v Parizu.
Na drugi strani vlada mnenje, da zavtzemajo Severno-Korejci .in Kitajci tako odločno stališče, ker se čutijo močnejše od zaveznikov. Londonski list »Obse-rver« je nedavno napisal, da so nasprotniki v tem zadnjem času pogajanj ojačali svoje sile v Severni Koreji, zgradili v zaledju sedanje bojne u.te močne postojanke ter utrdili svoja letališča onstran Valuja. »Nasprotniki',« piše Obse-rver, »so prepričani, da bodo na teh postojankah v vsakem primeru obdržali svoje vojaške pozicije ter. tako prisilili Zfltvjže-r.o poveljstvo k popuščanju.« Vendar je omenjeni list prepričan, da bi. v primeru, če bi se sovražnosti obnovile, njihove pozicije c.laibele, ker bi se bilo težko izogniti razširitvi spopada
P °
■7 p ur
nil!
üü
Takoj po drugi svetovni vojni, ko je začela Italija znova pogrevati tržaško vprašanje, je napisal ugleden angleški list, da »italijanska vlada žrtvuje za svoje iredpntisiične težnje vse, tudi svojo politično dostojnost«.
Priznati moramo, da je to resnica.
Mišljenje tega lista nam pove še marsikaj drugega. Tisti tisk, ki po nalogu zastopa iredentistične težnje, si mora izmišljati tudi najelementar-inejšo resnico; prikazati mora vse stvari tako, da ugodi iredeniističnim ž'8-d jam,
Zanimiv primer v Trstu je bil Gior-male di Triesie, Po načinu pisanja vidimo, da je tesno povezan s tiskovnim uradom italijanske vlade. Po njenem nalogu mora pisati vedno negativno o Jugoslaviji in o Jugoslovanski coni STO. Zadostuje nam dejstvo, da je Giornale di Trieste prinesel v razdobju zadnjih treh let preko 350 krajših ali večjih vesti o Jugoslaviji in o coni B, a niti ena ni vsehovala kakšne pozitivne ugotovitve, vse so polne šovinističnega, Iredentističnega (n klevetniškega izražanja. Od teh s'esti je najmanj 2.50 popolnoma, izmišljenih, ker govore o stvareh, ki se sploh niso zgodile.
Ker ima list tendenco laži, se le enostavno zlagal , pri vprašanju zapore demarkacijske črte med jugoslovansko in anglo-ameriško cono STO .v času, ko se j.; razširila slinavka na jugoslovansko cono STO. List je najprej pisal, da so bloki zato zaprti, ker so v coni B volitve SIAU. Ko pa je ugotovil, da so se volitve ob za-jiori blokov že skoraj končale, Je spremenil vso zadevo in začel pisati, da 3e prišlo do ukrepa zaradi nove ured-Ibe, ki predvideva, da Je samo dinar plačilno sredstvo v coni B. Ko so blato; znova odprli, skuša list prikazati stvar tako, kakor da Je prišlo do ukinitve zapore na osnovi pritiska ekspertov iz Trsta. Ne samo to. V Pisanju Giornale di Trieste očivldno namigujejo, da bolezni v coni B ni bilo.
Taki.na tendencioznost prav lepo karakterizira ne samo list, temveč ludi ves CLN v Trstu, k] prenaša na list direktive iz Rima. Dobro je zua-110, da so v CLN razne osebe kot AI-merigogna, Apclloaio in Cesare, ki so bili vs; aktivni oficirji fašistične milice tudi po razpadu Italije in so kot taki še danes bojevniki najogabnej-šega šovinizma.
Marsikdaj Je res brezpomembno odgovarjati takim osebam in tistim, ki po njihovem nalogu pišejo. Toda če hočejo,, jim lahko prav hitro tudi glede živinske bolezni dokažemo, da so lagali. To bo potrdil vsak prebivalec vasi, kjer so takoj po pojavi slinavke uvedli stroge ukrepe, da se bolezen čimprej lokalizira in odpravi. Največje zasluge imajo pri tem oblasti v coni B, ki so pokazale veliko resnost in odgovornost proti vsemu prebivalstvu. Bolezen se je pojavila V sami anglo-ameriški coni že pred letom dni in so oblasti anglo-ameri-ške cone same opozorile oblasti v Jugoslovanski coni o pojavu te bolezni.
Komu mislijo namigovali osebe Iz Giornale di Trieste, da bolezni v coni B ni bilo, kakor da uživa cona B posebne nebeške protekcije, ko pa Je znano, da se je ta bolezen neštetokrat pojavila v raznih državah Evrope in da se je z neverjetno naglico razširila? Saj se še danes italijansko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bori z vsemi sredstvi, da bi zatrlo to bolezen, ki se je razširila na Padsko nižino. Pri tem je vredno, da se omeni protislovje, v katero je zapadel Giornale di Trieste. Samo v teku lanskega leta je ta list najmanj 20-krat napisal, da divjajo v coni B (to je bilo takrat, ko je neosnovano pogreval vprašanje bolnic) vse mogoče bolezni, zdaj pa trdovratno pravi, da bolezni v coni B ni bilo.
Skoraj bi prišel človek do zaključka, da so iredentistični listi skušali negirati ali pa zmanjševati obseg te bolezni z namenom, da bi oblasti v coni B opustile vse zaščitne mere in omogočile, da bi se bolezen razširila po vsem področju. S tem bi dobil Giornale di Trieste nov argument. Napisal bi, da oblasti v coni B niso sposobne zatreti bolezni.
Toda ob tej priliki kaže, da se skušajo umakniti pod pogojem, da še nadalje neosnovano napadajo. Sama protislovja, v katera so zapadli, jim Kopljejo jamo. Tudi v zvezi z liro so si stopili sami na prste in so poskušali, da se taktično umaknejo.
Na vsak način je jasno, da so šč iredentistični, listi v Trstu tudi oh teh njihovih zadnjih izvajanjih znova razkrili. Pokazali so, kako nesramno lažejo, ko pišejo o ceni B, in kakšne metode uporablja iiedentizem, da ško-dj ljudstvu.
na mandžureko ozemlje, kjer oskrbujejo kitajsko in severnokorejsko vojsko z orožjem in drugim vojaškim materialom. V splošnem so številni politični krogi .mnenja, da imajo kitajski vojaški voditelji strah pred morebitnim bombardiranjem mandžunkil industrijskih objektov, saj bi s lem Kitajka utrpela izredno težke izgube.
Pa tudi zavezniki nimajo namena, da bi se spor razširil, čep-jav so tu pa tam ljudje, predstavniki zapadaega imperializma, ki se ne bi pomišljali zaplesti Združene narode v težko vojno s Kitajsko. To bi seveda vodilo vodo'na mlin Sovjetske zveze, ki si tega pobožno želi, saj bi ji to istočasno omogočilo spraviti Kitajsko v še večje podložništvo.
Na splošno vlada torej mnenje, da ni niti na eni niti na drugi strani želje, da bi prišlo do razširitve kon-flkta' Sodijo, da je sedanja stopnja pogajanj za sklenitev premirja na Koreji zgolj živčna preizkušnja Za obe strani in verujejo, da bo nasprotna stranka zaradi odločnega stališča predstavnikov Združenega poveljstva vendarle popustila in zavrgla trditve, da je Sovjetska zveza »nevtralna« v tem spopadu, ki je tako resno grozil in še vedno goazi svetovnemu miru.
NEMŠKO VPRAŠANJE
Medtem ko se nadaljujejo v Zapad-ni Evropi prizadevanja za vzpostavitev močne obrambne skupnos t, le bi bila kos vsaki morebitni agresiji, je nenadoma prišla vest, da je So.'jetska zveza poslala vladam Združeivh držav Amerike, Velike Britanije in Francije posebno noto, v kateri predlaga sklenitev mirovne pegedbe z Nemčijo. Zahodne velesile so takoj prešle k preučevanju te nove sovjetske poteze. Čeprav se ta .preučevanja še nadaljujejo .in ni prišlo še do nobenih uradnih izjav, sodijo dobro obveščeni krogi, da se bedo zapadne države, sklicevale v svojem odgovoru na številne negativne izkušnje v preteklosti in bedo sovjetske predloge odklonile. V Washingtcnu, Londonu in Parizu zelo -dvomijo v iskrenost Moskve, ki •je prav te dn¡ preprečila, da bi posebna komisija Združenih narodov stopila na ozemlje Vzhodne Nemčije in tam ugotovila, če so tam dane možnosti za izvedbo vsenemških volitev. S tem ie namreč pokazala, da sploh ni za mirno rešitev nemškega vprašanja.
Zato prevladuje v ZapacSni Evropi vt:3, da je ta sovjetska mota samo nov sovjetski manever, s katerim hočejo Sovjeli zavirati razvoj obrambnih naporov v Zarjadni Evropi. To b-o verjetno poudaril tudi bližnji cdgovor za-padnih velesil.	i
Angieži bodo morali stisniti pas
Angleški zaklatlni minister Butier ja v torek popoldne v spodnji zbornici predložil nestrpno pričakovani osnutek britanskega državnega preračuna. Proračun predvideva, da bo Velika Britanija do konca sedanjega finančnega leta (31. -marca) izdala približno 4 milijarde in 70 milijonov štenlingov, kar je za 120 milijonov manj kakor je bilo predvideno v zadnjem proračunu."' Od izdatkov bo šla ena tretjina za oborožitev.
Da bi pa '/.manjšati veliki deficit angleške plačilne bilance, na katero vpliva predvsem oborožitveni program, je Butier napovedal -ostre go-eo cd a rs,k e ukrepe, k,i nalagajo angleškemu ljudstvu nova težka bremena. Napovedal je med drugim desetodstot-no znižanje uvoza iz evropskih držav v primerjavi s prejšnjim letom, prepoved uvoza inozemskih strojev, zmanjšanje predaje tekstilu na domačem tržišču v korist izvoza, zmanjšanje živilskih subvencij za skoraj 50 odstotkov, trideset odstotno zvišanje davkov na dobiček, zvišanje davkov na avtomobile, zvišanje pristojbin za javne usluge ter zvišanje diskont ne obrestne mere od dveh in pol odstotka na štiri.
Bul-Ienjev-i predlogi so naleteli na ester odpor laburističnih poslancev, ki vidijo v njih odstranitev svojih pridobitev, ko so bih na vladi.
KO JE NAPOLEON KORAKAL PROTI PARIZU
Zanimivo je brati posamezne številke pariškega lista »Fig ar o« iz it ¡sitih dni, ko je Napoleon pobegnil •z otoka Elibe lin prišel na francosko mejo, od koder je prodiral proti Parizu in ga v zello kratkem času imeli zavzel. Kako -je Napoleon napredoval, po.vedb naslovi v časopisu:
»Krvoses s Korzike se je izkrcal v Juansktim zalivu.«
»Tiger je prišel v Gap.«
»Pošast je prenočila v Grenoblu.«
»Tiran stoji pred Lyonom«
»Samosilnika so videli šestdeset milj pred prestolnico.«
»Bonaparte se bliža z orjaškimi koraki, toda Pariza ne bo nikoli zavzel.«
»Arapoieon bo jutri pred našimi okopi,«
»Česar je prišel v Fcntainbleau.«
»Njegovo Veličanstvo je včeraj s svojimi zvestimi zasedlo dvor.«

]0u
Rusi pripravljajo posebno aprilsko šalo! Tega meseca naj bi se v Moskvi vršil nekak kongres za ngospodarsko sodelovanje vsega sveta«.
Čudovita ideja!
Ker pa so zapadnjaki precej nezaupljivi (nekateri so celo odklonili vabilo za udeležbo!), jih je treba poučiti, da ta ideja ni samo mogoča, ampak je že realizirana v državah vzhodnega bloka! Treba pa jim je, zapadnjakom, to tudi v lepih barvali naslikati!
\In ker »vzhodno« časopisje vsega ne zmore, naj skromno pomaga še naš «Jadran«!
Priložena karikatura predstavlja idealno nvzkladltev planov« med SZ in sateliti.
NA KRATKO
Na otoku Kubi, v glavnem mestu Havani, je prišlo do državnega udara, lci ga je izvedel nekdanji kubanski predsednik general Batista s svojimi pristaši. Državni udar so izvedli brez prelivanja krvi in brez vednosti ogromne večine prebivalstva, Ko so se 10. marca ljudje zbudili, je bila bivša vlada že aretirana, a vso oblast so prevzeli pristaši generala Batiste. General Batista je obljubil, da bo sestavil začasno vlado iz znanih političnih osebnosti, da bo spoštoval vse mednarodne pogodbe in razpisal v kratkem državne volitve.
V	Tunisu se položaj nikakor ne more pomiriti. 10. teria meseca zvečer so neznanci vrgli ročno bombo na policijsko postaja in t2ko ubili enega francoskega vojaka, pet pa ranili. Generalni rezident je 1L tega meseca proglasil zaradi tega izredno stanje v mestu.
Hiteli paša, ki je pred kratkim nesla! predsednik egipiske vlade, je prišel zaradi svoje politike navzkriž z najmočnejšo egiptsko stranke, z wafdisti, katerim nače-luje Nahas paša in ki so vodili egiptsko politiko že skoraj dvajset let. Izvršni odbor v.'afdisticne stranke je na svojem s.istanku sklenil, da se bo ^Jprl splošni politiki. nove vlade, ki namerava razpisati nove volitve. Tako bi spremenili sestav parlamenta, v katerem imajo zdaj odločilno besedo wafdisti, ki so v večini. —o—
Ameriik; zunanji minister Ache-son Je nosial mednarodnemu Rdečemu križu brzojavko, v kateri zahteva, naj Rdeči križ uvede preiskavo na Koreji, da se ugotovi vzrok epidemij, ki divjajo v Severni Koreji. Zaradi len obtožujejo severno-korejske pblasti Združene narode, da se poslužujejo v vojni bakterioloških sredstev. —o—
V	soboto 8. marca je po dolgi krizi ¡Francija zonet dobila svojo vlado., ki je že sedemnajsta po zadnji vojni. Predsednik nove vlade je Pinay. Da je Pinay lahko sestavil vlado, se mora zahvaliti številnim glasovom degolistov, Ti niso bili disciplinirani svoji parlamentarni skupini, ki je prejšnji dan sklenila, da se bo glasovanja o zaupnici vzdržala. V novi vladi je zunanji minister še vedno Schu-man, podpredsednik na Pleven in Queille. Značilnost nove francoske vlade je, da ima samo sedemnajst ministrov in pripadajo strankam, ki so glasovale za zaupnico, razen idegolistov in seveda komin-formistov.
/—0—.
Večina zapadnih držav, ki so članice Atlantskega pakta, je sklenil^ omejiti svobodo bivanja sovjetskim diplomatom ,v svojih glavnih mestih. To so sklenile napraviti kot protiukrep, ker so Sovjetska zveza in njene satelitske države že zdavnaj prepovedale svobodo gibanja diplomatom zapadnih sil. Edino Norveška vlada je izjavila, da ne bo omejevala svobode diplomatom Moskve in ostalih vzhodnoevropskih držav.
Znano je že, da skliče tržaški župan ob vsakem, najmanjšem ukrepu oblasti cone B svetovalce tržaškega občinskega sveta. Skoraj bi mislili, da ne velja v coni B nobena stvar, če nima svojevrstnega pečata tržaškega župana. Ob takih »svečanih prilikah« letijo »energična protestne resolucije« na vse štiri strani sveta: Zavezniški vojaški u-pravi, italijanski vladi in včasih celo Organizaciji Združenih narodov.
Tako je bilo tudi ob zadnji uredbi, ki jo je izdala VUJLA o izpopolnitvi predpisov za izvoz in uvoz blaga, valute in raznih vrednot med cono B, cono A in FLRJ. Strašanski hrup so dvignili zlasti proti členu, ki se nanaša na uvoz in izvoz tuj> valute. Ta člen so tržaški iredenli-sti Bartolijevega kova tako razpi-hnili, da je nenadoma postala lira v coni B ilegalna. S tem škodujejo prebivalstvu, zlasti delavcem, ki ii-vijo v coni B in delajo v Trstu, Zato bodo Italijani, Slovenci in Hrvati cone B obsojeni na emigracijo. Tako trdijo tržaški listi, ki prinašajo duhovne težnje Bariolija in njemu podobnih.
Poglejmo malo globlje. Ali ni
II
smešno, da se ■repenčijo proti temu ukrepu prav tisli} ki so sami odgovorni in krivi za te ukrepe? Znano jc, da se je italijanska vlada ob podpisu mirovne pogodbe v enajstem člen\'i obvezala, da bo s svojim lirskim fondom Unansirala obe področji STO, Toda coni B ni do danes dala še niti lire. Ali ni bila res »širokogrudna« do svojih »istrskih bratov«, ki jih tako strašno pomilu-je, češ da »se potapljajo v revščinia? Če bi moralo naše i>rebivalstvo čakati na njene lirej bi se moralo res že zdavnaj »potopiti v revščini«.
Jasno, da se je Vojaška uprava cone B znašla v zelo težkem finančnem položaju. Zato se je morala sama izvleči iz zagate, v katero jo j.? privedla tako groba kršitev mirovne pogodbe s strani Italije. 1348. leta je uvedla dinar kot plačilno sredstvo v coni. B, Nikjer na svetu pa ni države ali teritorialne enote, kjer bi
mWEOM
bili na paritetni osnovi v veljavi dve različni valuti.
Toda z novo odredbo ni rečeno, da je lira v coni B izgubila veljavo in da bodo emigranti vsi delavci, ki delajo ;.> Trstu, prebivajo pa v coni B. Vsi lahko prinesejo v to co?¡o neomejeno količino lir, a tu jih lahko menjajo v odnosu, ki ja legalno določen. Če se začnemo spuščati v podrobnosti, bomo takoj videli, kako absurdne so trditve tržaških »Bar-toliancev«. Ali je to tako strog r-krep, če bo delavec iz Trsta zamenjal 20.000,— lir} ki jih je. tam zaslužil, za 10.000,— din? Ali bo res na škodi, če bo za dinarje tu kupc-mal meso po 1S0. do 200,— din, mc.d-temko bi ga moral v Trstu plačati po SOO,— do 1.000,— lir? Ali pa mast po 200— din, v Trstu pa po (100. do SB0.— lir? Tako bi lahko še naprej naštevali.
Trdijo, da je ta ukrep le prebival-
stvu v škodo. Ali ni mnogo boij o-šlcodovano tukajšnje prebivalstvo s podtalno zamenjavo lire za dir,ar? Hkrati pa s tem tudi namenoma rušili kupno vrednost dinarja. Tržaškemu županu in ostalim iredeniističnim krogom gre (a ukrep na živce predvsem zato, ker bodo odslej težko finansirall svoje i pij one v coni B. ki so prav za t ¡ste Ure rovr.rili med našim mirnim prebivalstvom. ga ščuv-li k medsebojnemu sovreštvit in rušili njegovo enotnost, ko vemo, da hoče nače	u-
stvo le. da - zaslužkom s vojen,! .'via v miru živi. Naše ljudstvo ca svoje delo plačano v dinarjih, torej ga ta odredba ne prizadene niti -najmanjši mer;.
Tržaškemu županu bi svetoval', naj ne viika. nosu v stvari, ki se g-.i ne tičejo. Dovolj ima svojih nrc-blemov v Trstu, v tisti občini, kjer se proglaša za župana, čeprav je njegov mandat že zdavnaj potekel. Skuša naj sestaviti kakšno res »konkretno resolucijo«, s katero bi se odstranilo pereče vprašanje 20.000 brezposelnih, vprašanje stanovanjske krize, moralnega življenja v določenih predelih mesta in podobno.
S l 0 V E U % í I
Drejih
Čeravno je svinja iz zrela s šesli-mi rapsaei, je ne .srnama pripuščati dc-k-k-r ne dase-že vsa'j deset mesecev starosti.
Ves čas ibrejcoli moramo paziti .na pravilno prehrano svinje, ker se v r^protnem primeru .redno rodijo .slabi mladiči, ki so ¡o dvrženi .raznim boleznim in jili dosti pogine. Zalo je potrebno, da svinja dobiva dovolj lahko prebavljivih beljakovin in mineralnih snovi s hrano, Vendar se prav temu posveča premalo pašnje, zalo niso- redki primeri rahitisa in sliičinih obolenj pri mladih .prašičkih. B.reja svinja po-
1 kg ribjih cdipadkov
3 tog silaže (odpadki paradižnika)
1	kg suhe drobne sečkane detelje
2	kg koruze
2 kg ječmena
2 kg zelenega listja zelja
1.5 kg sveže pese
Ce analiziramo hraniva, opazimo, da ednos krmilnih enot cdgovca-ja količini prebavljenih .beljakovin t. j. 1 : 10. Tak pravilen odnos bi bilo teižko .doseči, če ne bi bili izkoriščeni ribji odpadki, ki vsebujejo dvakrat več prebavljivih beljakovin kakor koruza ali ječmen. Vidimo, da 1 kg ribjih odpadkov lahko naderne-sti v pogledu beljakovin in 2 kg koruze ali jsčmeina, kar predsitavlja o-enovni problem rentabilnosti prehrane svinj. Z ribjimi odpadki dobiva. svinja tudi mineralne sestavine, kakor kalcij, fosfor (v neki meri tudi vitamin A in D). Drugo važno hra-nivo v obroku je detelja. Ob pravem času pekošena, dobro posušena detelja vsebuje dositi prebavljivih beljakovin in vitaminov, obenem je pa lahko prebavljiva.
Važno je tudi to, da dajemo svinjam svaže nekuhane hrane. Sveža krma se bel j približuje prirodi in vsefc.uje vise sestavine, ki se drugače s kuhanjem lahko izgube (vitamini).
Vso navedeno fcoliču.oo hrane z nekaj litri pomij ali odgovarjajočo količino tople vede damo svinjam v dveh obrokih. Omembe vredno je tudi to, da je 50 odstotkov hranil v raznih odpadkih, ki dajejo 40 odstotkov prebavljivih beljakovin od skupne .količine teir bi drugače bili odvrženi in nas tako ne stanejo nič.
Za čaisa torej osli in pozneje, ko svinja že doiji, je velike važnosti, da ise čim več giblje po možnosti na svežem zraku, ker to zbdljšuje ape-tit, prebavo in stvarjanje mleka. Gibanje na prostem ob lepem vremenu je .potrebno in koristno tudi za mlade prašičke.
trelbuje dnevno 10—12 gr apna, 5 —ti gir fosforja in razen toga še vitamina A.
Navedene količine seslavin se v zim-fcem čeeu dobi iz moke dobre detelje, otrobov m korenienic. Proti brejosdi je treba uveisti v dnevni obrok 100—200 gr kostne moke ali zmes krede, apnenca, gašenega apna in kuhinjske soli. Paziti pa jc treba .na količino soli, ker so svinje nanjo zelo občutljive in se pri večjih količinah lahko zastrupijo.
Navajaim primer, kako izgleda dnevni obrok hrane brejih svinj Zavoda za pospeševanje gospodarstva v Skocjanu:
krmilnih enot. 0,24 0.9 0.5 2.4 2.4 0.24 • 0.1
pretoavlj. beljak. 146.— 120.— 100.— 144 — 140,— 20.— 1 —

Kodravost je ena najnevarnejših in najbolj razširjenih ¡bolezni breskev. Ta gl.jivica (goba) napada že takoj spomladi liste in poganjke ter tvori na njih blede, pozneje rdeče mehurjaBte otekline. Okuženi listi se kodirajo in zavijajo. Po začetni okužbi se kcidravcist hilro širi še na ostalo listje in kmalu oipazimo, da je apcidnja stran okuženih listov kakor pcisiuta z belim prahom. To so plo-doriosc.i glivice (Taplirine defor-mans), ki povzroča kodravost. Okuženo listje se začne kmalu sušiti, dobiva rjavo banvo in odpade. V odpadlem listju so glivice, ki tam prazimijo, spomladi pa se iz njih zopejt širi :nova okužba. Trosi (seme) in podgobje kodrajvosti laliko prezi-mi lud i v mladih vejicah in v cče-scih. Bolna drevesa so tako vsako leto v.elč ali manj napadena', okužene veje pa .se rade začnejo smoliti in odmirati. Poseibno močno se razširi kodra vest v vlažni spomladi. '
V boju preiti kodravosti je treba že za časa v&getacije vse močno okužene veje odstraniti. Odstranili in zažgati je treba, tudi odpadlo listje, ki ,}g nciv vir bolezni. Najvažnejše pa je, da breskve redno škro-pimo. Naj-učinkoivitejše ^škropivo proti kodravtisti je ibordošika brozga. V Istri mavadino škropijo breskve s 3(/c iberdciško brozgo, drugje uporabljajo 2%, nekateri pa celo samo 1% brozgo. Z 2% brozgo dosežejo zadovoljive uspehe. Najpri-marnajši čas za ¡škropi j ein je je neposredno ipred začetkom pogajanja brstiče v. <
Ker marsikdo me -zna pripravlja.'! kalifornijske brozge, bom postopek na Imiatiko opisal. Za napravo 100 1 brozge potrebujemo 20 kg žveple-nega prahu, 9 kg živega apna (ali
G.98 prebavi j. beljak. 671
Pri krmljenju moramo skrbeli, da bedo obroki vedno redni, korita vedno čista, k.eir se ostanki hrane hitro skisajo in škodljivo delujejo na (prebavo svinje in preko mleka tudi na prašičke.
Mladi prašički .se lahko začnejo privajali na idriugo hrano že po 6-dnovih in to na kravje mleko, vodo, 'ječmen, in otrobe, vendar se ti obroki morajo menjati vsakih nek »j ur, da se hrana ne ekisa. V kolikor kreda, kciatna ali irilbja moka na gospo daretvu niso vedno pri roki, se namesto tega naredi sledeča zmes: 5 kg rdeče gline, 1 kg gašenega apna 1 kg lesnega pepela, 1.5 kuhinj, soli, 1 kg zdrobljenega lesnega oglja.
Z dodatkom vode se vse premeša v gosto maso, ki se potem osuši in se taka daje prašičkom v poljubni količini.- S tem se nadomestijo razne mineralne sestavine, ki primanjkujejo v mleku ali dodatni hrani in postanejo prašički bolj zdravi in odpornejši.
V zimskem času prašički cesto obole za drisko. Take driske ne smemo zamenjati z .drisko, ki jo povzroča svinjska kuga, dizenterija in pa-ratifus in ki so opremljene vedno z visoko ite.rrjperal.uro in pri dizente-riji tudi s -krvavo, črno drisko. Četudi -.taka driska ni nalezljiva, se vendar mora paziti na prašičke in poskuša drisko ustaviti, ki ,se sicer lahko spremeni v dizenterijo.
Vzrok tekih drisk so največkrat slabe stanovanjske razmere, v katerih prašički živijo. Pcseibno škodljivi so vlažni jprcEtori. Zato razen -suhih in čistih (prostorov moramo skrbeti, da se večkrat menja suha »ledja. Prašič-
IStA
27 kg gašenega apna) in 100 1 vode. Najprej izmešamo v železnem kotlu, ki drži več kot 100 1, odtehtano žveplo in apno zmešamo z nekoliko voide v fino kašo. Potem damo kotel na ogmjišče in dol i jemo še preostalih 100 1 vode. Med kuhanjem
je itraba brozgo neprestano mešati. Vreli miora ob zmernem ognju in to približno tiričeitnt ure. Vodo, ki izhlapi, moramo nadomestiti z novo, zalo isi moramo prejo zabeležiti,'do kakšne ".višine je segala voda pred kuhanjem. Brozga je kuhana takrat, ko1 se njena rumena barva spremeini v rdečo. Predolgo-kuhana brozga pa postane zelena in je manjvredna. iKo se brozga ohladi, jo na-lijemo v železne sode ali velike stekle.nicei Za škropljenje breskev vzamemo 15 1 te brozge na 85 .1 vode in .s lako 15% kalifarnijdko brozgo škircipimo .sadno drevje. Učinkuje preiti kedravCiiti in ¡drugim gljiv.ič-nim bollez.n.lm, pa tudi proti ušem in ostalim škodljivcem Uporabljamo jo .tudi iza 'iikrcpljeinje ostalega sadnega. drevja.	H.
kom je -dobro dajati praženc-ga ječmena, ki ima zelo dober okus in ga radi žrejo.
Pcseibno pažnjo moramo posvečali odstavljanju prašičkov in če hočemo vzgojiti, dobre prašilke, jih ped netočnim pogojem ne smemo odstaviti pred osmim tednom starosti. Ce se nahaja med njimi kakšen slabši ga pustimo še dalj časa tako, da odstavimo najprej najmočnejše. V tem času se svinji zmanjšuje obrok koncentrirane hrane, da se zmanjša izločevanje mleka in s tem prepreči lUpadloat vimena.
Ko so prašički odslasvljeni, jih prve dni hranimo samo z ono hrano, ki so jo dobivali ob času sesanja z dodatkom. Naposled se preide na ostalo hrano.
KAKO ODREŽEŠ STEKLENICI GRLO
Večkrat n'as la ali oni vzrok prisili, da odrečemo steklenici grlo. To izvršimo na naslednji način:
Dolgo volneno niit namočimo v bencinu ter jo malo ožmemo. Nit nekajkrat ovijemo okoli stekleni-činega grla, nato jo zažgemo in pustimo, da zgori. Steklenico polcipimo z dnom v mrzlo vodo. Na meot.u, kjer je zgorela niit, poči steklenici vr.at in grlo odpade. Paziti moramo, da namočeno nit dobro cšme-
M -..............z^Ä^^^ÄSSÄI f §M
mM '
-• . " ... -	-	-	« v - • —	, ' •/ V/	>.. • - y ' !
mmrnmê
■i 'ii/i/OA:-;i Oft...-. f. rfSÄMi? -......;.. .-i»? ......
mi
mmmmrnmmg« k m^Mtm
■ycp&mm^
mm
mo. Ce bi sc bencin cedil, bi c:irc-zek ne bil gladek.
ZAKAJ TECE KRAVI MLEKO
SAMO OD SEBE IZ VIMENA
Večkrat je vzrok temu ohlapnenje zaporne miišice v sesku. Ohlapnenje, nastane 'zaradi kakšne bolezni, slabe molže ali s/taroati krave. Proti temu priipa-rcčamo naslednja sred-< siva:
Žival maramo -večkrat do čislegai pomolzti tor pri tem vime in seske gnesti, gladiti in jih izip:rali z mrzla-; vodo. Nekateri svetujejo, naj nataknemo kravi na seske gumijevej obročke, ki ipo molži stisnejo ceske. Priporočamo živinozdravniški cre-f glad.
KAKO SE ODPRAVI NOVIM SODOM OKUS PO LESU
Nov isod napolni z apeieno vedo, ki ji dodaš nekaj solit.ra ali kalija (potaise). Na 100 litrov prostornino vzorni približno 40 gramov omenjenih snovi. Po tednu dni izprazni soci in ga liemivaj toliko čaisa.. dekler na priteče iz njega čista voda.
KAKO VISOKE NAJ BODO JASLI
Pri večini naših hievo.v ugolovir mo, da .so jioli previsoke. To je večkrat vzrok, da žival dobi sedlasti hrbet. Gornji rob pravilno zgrajenih jasli ne sms biti višji cd 60-65 om. Na Heitendck-Eai (najbolj napredna žilvincrej.ka dežela) gorenji rob jasli ne presega 40 cm višine.
Naši kmečki pregovori
Čreda odličnih švicarskih plemenjakov
»Roka roko umije -— obedve obraz.«
»Kjer je toliko vnitja, je malo užit-ja.H
i:Ni megoče združiti ognja in slame.fi
»Kdor se preveč poniža, tega poho-dijc.it
»Udarec najde ogenj v kamnu.it ' 1
»Dober sosed več velja kakor deset stricev.«
TV
Porast živinoreje v Sloveniji
Popis živine, ki je bil izveden sredi januarja tega leta v Sloveniji, kaže zanimivo sliko v razvoju števila živine. Dasi -kaže popis delno nazadovanje nekaterih vrst živine (Konjev, goveda in ¡prašičev) v primerjavi s podatki prejšnjega leta, vendar je stanje glede števila živine v povprečju zadovoljivo. Kljub bolezni, ki je v minulem letu prizadejala ovčerejo na Primorskem, se je ovčereja po številu glav povprečno v Sloveniji zelo dvignila. V 1951. letu znaša prirast ovac okreg 4000 glav. Nasproti predvojnemu stanju se je ovčereja v Sloveniji dvignila za preko tri in pol.
Tudi število druge živine je po podatkih navedenega popisa znalno višje, kot je bilo pred vojno. Predvojno število živine je preseženo: pri 'konjih za 27 odstotkov, pri govedi za 31 odstotkov, pri prašičih za 20 odstotkov, pri ovcah za 37 odstotkov, a pri perutnini za 23,5 odstotka.
Podatki .popisa dokazujejo, da Je petletni plan LRS po številu glav dosežen in presežen, in sicer pri konjih za okrog 20 odstotkov, ,pri govedu za 9 od 'ctkov, pri ovcah za 56 odstotkov. Glede števila prašičev je petletni plan LRS tudi presežen, dasi sicer v manjšem številu,
Govedoreja je napredovala predvsem v grosupeljskem, gor.iikem, kočevskem, črn orne Ijskem, m.urskosoboškcm in novomeškem okraju. Več ali manj na enaki višini je govedoreja v iltr-skoblstriškem, ljutomerskem, trebe.nj-skem in ptujskem okraju,
Ovčereja raste predvsem v okrajih", ki doslej niso bili izrazito ovčarski predeli, a imajo ugodne pogoje za razvoj ovčereje. Največji porast ovčereje po pcde.tkih popisa izkazujejo okraji: Grosuplje, Kočevje, Ljubljana-okolica, Ljutomer, Novo mesto, Postojna, Radgona in Trebnje.
FINANCIRANJE INVESTICIJ 1932
Z družbenim planem FLRJ se spremen';, .tudi ftnansiranje investicij. V dosedanjih letih so bile investicije in njihovo finansicanje sestavni del proračuna, Z uvedbo družbenega plana
pa se proračun zmanjša le na pokrivanje upravnih izdatkov, dočim se investicije v gospodarstvu financirajo neposredno preko organov, ki sodelujejo pri evidentiranju družbenega plana, to je: .preko banke.
Zvezni finančni' minister in predsednik zveznega sveta za industrijo in gradbeništvo sta v tem smislu izdata navodilo o financiranju investicij. Po tem navodilu bo investicije 1952 gospodarskih organizacij finan-siriala Državna investicijska banka iz sredstev, ki se bodo . stekala, na posebne račune., sredstva^ iz katerih se pokrivajo investicije, so: amortizacijski sklad, odstopljeni ¿ei družbenega prispevka in davkov,. del'sredstev iz lastne akumulacije in dotacije iz proračuna.
S tem se uvaja v pogledu, tinansira-nja investicij d votlim i sistem, po -katerem se investicije v gospodarstvu finansiranje preko Državne .investicijske banke, a investicije državnih uradov ¡in ustanov pa Iz proračuna.
Kvote za .gradbenia dela določi zvezni svet za industrijo in gradbeništvo z naslovnimii seznami gradbenih objektov.
Izven.planske investicije so dopustne v mejah sredstev, s katerimi podjetja samostojno razpolagajo.
Nova ureditev delitve dobička in sldadov obrtniških zadrug
Obrtniške zadruge so se v FLRJ V zadnjih letih imočno ¡razvile In igrajo že pomembno vlcgo v obrtniški, delavnosti'. Pokazalo se je za potrebno, da sc njih razvoj v pogledu delitve gospeda.rsko - finančnega uspeha enotno uredi. Finančnii minister FLRJ je na podlagi uredbe o delitvi dobička obrt niiilklil zadrug izdci podrobnejše predpise, po katerih se čisti dohode« obrtniških zadrug na koncu poslovnega leta prenese v zadružne sklade: v ¡sklad osnovnih sredstev, investicijski sklad, ¡rcze.rvini sikto®, sklad obratnih sredstev, sklad' za razdelitev zadružnikom in v amortizacijski sklad. S sklepom občnega zbora zadruge se
lahko ustanovijo tudi še dru-zi ¿.kladi.
Iz čistega dohedka se izloči na koncu vsakega peslovnega leta: a) pri obrtniških proizvajalno - predelovalnih in storitvenih zadrugah v sklad za razdelitev zadružnikom največ 4(J odstotkov in v druge skiade najmanj 60 odstotkov čistega dohodka, b) pri nabavi jej nih in prodajnih obrtniških' zadrugah v sklad za razdelitev zadružnikom največ 30 odstotkov in v druge sklade najmanj 70 odstotkov čisie-ga dohodka.
Obvezna kalkulacija in .obračun stroškom tudi v gozdarstvu in kmetijstvu
Na pcilagi predpisov o obvezni kalkulaciji in obračunu stroškov v .industriji in rudarstvu je predsedniki sveta za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ izda! posebne predpise 0 obvezni kalikiulaolji in obračunu stroškov V gozdarstvu in kmetijstvu. V teh predpisih, ki se uporabljajo cd 1. januar-i ja 1952, so stroški posameznih eleir.en1. tov podrobneje opredeljeni.
Predsednik; sveta za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ je predpisal obvezno .kalkulacijo in obračun stročkov kmetijske .proizvodnje tudi za kmetijske zadruge.
Pomembni predlogi glame zadružne zveze FLRJ
Predsedništvo Glavne zadružne zveze FLRJ je izdelalo načrt uredbe o socialnem zavarovanju članov kmečkih delovnih zadrug, V smislu sklepov Pienunia Glavne zadružne zveze FLRJ je PreclBediiištvo Glavne zadružne zveze FLRJ sp-ejelo načrt, uredbe o prenehanju delovanja skladov zai mehanizacijo in investicijsko graditev; zac'. o ž n ega km ei i jstva.
Izdelujejo sc navodila za izvedbo1 reorganizacije okrajnih zvez kmetijskih zadrug in za ukinitev skladov zai mehanizacijo. Ustanavljanje podi vez cb-rinlh zadrug bo podrobneje predpisano.
Pričakovati je treba, da bo naSe> kmetijsko ZDiruf.rlV.yo v bližnjem času v smislu sklepov Plenoma. Glavne zadružne zveze FLRJ tudi pvovno enotno urejeno,
w
gmsmuimmamn
M M S K I MOTIVI
. tica
wm ® u
SSCI
sireni

ZDE
zu cz
- .■ 'T
V teli .mrzlih i;:Milili dneli, ko vsak dan sliš.i.a in beremo o divjanju plazov v gorskem delu naše Primorske, se v m:. • ;kale -i hiši na Notranjskem 71;;rajO ob večerih ljudje ekregi tople peči pa lrzp.rr.vljaio o 'tem in onem. o starih in nevili iaeuh, o žalostnih in veselih urah. Snežnih plazov ne poznajo v teh krajih, saj njihove vasi ne .leže ped širn imi gorskimi vrhe.':, an\r?k d.omljejo na ravnicah in okroglih gričkih, cbfianih kreg in krog 7. gesto rastjo smrečja in bukovja Pozivajo .na hude zime — mraz
stejo zgodnje hruške in rode trte zla-terumeno kapljico, .pa na Pivko in Brkine, kjer piha tako ostra burja, da se pozimi svetijo mladim dekletom lica kakor žlahtnordeča jabolka. Celo v ilelih po prvi svetovni vojni, k0 jih je ločila krivična meja, niso pozabi'': na to. Niso 'pozabili in ne •bedo — saj zato so se vendar njihovi sinovi borili, da so spet združen,"1 v skopni domovini.
Pa kam me je zaneslo! Namenil sem se povedati le nekaj o hudih zimah na Notranjskem in zraven pojas-



in sneg in tuljenje volkov — pomnijo sneg v zgodnji jesen i, ko še ni bila dozorela koruza na njivah, pa tudi sredi pomladi, ko so v dragih krajih že zor ali, posejali in začeli goniti živino na pašo. Tako visokega snega, kakor je letošnji, resda tudi na Notranjskem ne pomirijo. Pomnijo pa visok sneg, ki je padel še mnogo bolj iznenada kakor letošnji 111 je zahteval človeiko žrtev.
Preden bom pripovedoval dalje, naj povem še nekaj. Ko stari ljudje govore o Notranjski, ne mislijo le na Bloke, Cerkniško in Loško dolino, ampak na mnogo več: na kraje okrog .Vrhnike, kjer je zagledal svet naš veliki Cankar, na temno Idrijo, kjer rudarji v globinah zemlje iščejo živo srebro, ina sončno Vipavo, kjer ra-
niti, da zima navadno ni v vseh krajih Notranjske enako huda. Navadno je najhujša v »najbolj notranjem« delu Nctronjske, to je na Blokah in v dolinah pod Snežnikom.
Ob kraju snežniških gozdov, v zahodnem koncu Loške doline, stoji grad, ki so mu nemški grofje dali ime Schneeberg, domačini pa so ga imenovali ¡in ga še danes imenujejo Snežnik. V zgodovini kranjske dežele beremo, da je bil grad v srednjem in zgodnjem novem veku zavetišče raznih pepotnikov in trgovcev, ki so v njem dobivali oboroženo spremstvo, da jih je na poti skozi temne snežniške gozdove varovalo pred roparji, volkovi in risi. Grad še vedno stoji — prav dobro je ohranjen — fin V, njem si lahko ogledaš Jopo zbirko
IRONR1TE
Stare lake s težavo odiranju je jo s kovinskih podlag. Za drgnjenje je potrebnih mnogo delavcev, ki uporabljajo karatično raztopino. Ce kaustični raztopini primešamo »ironriie«, opravimo delo v tretjini predvidenega časa. Pri tem odpade t.udi ogrevanje podlage.
ATOMSKI KOLEDAR"
Nuklearni fiziki univerze v Chi-chagu so iznašli novo metodo za •ugotavljanje starosti starinskih najdb z izmeritvijo intenzivnosti njihovih radioaktivnih radia;,'j. Zasluga za to epohalno' iznajdbo gre kemiku Willardu Libby.ju an njegovim sodelavcem. Nova metoda je dobila ime atomskega koledarja. Je mnogo precizne j ša od vseh dosedanjih metod. Bistvo izuma sloni na stopnji radioaktivnosti carbone —14, ki sa vsebuje ostanek materi e. 'katere starost ugotavljajo.
Nova metoda se je pred kratkim koristno uporabila pri pergamenih. ki so jih slučEijno našli arabski pastirji skrbno storile v neki pečini na severni obali Mrtvega morja, Sia.ijsiki škof v Jeruzalemu Atha-nasios Samuel js pergamene odkupil i.n jih odnesel v Orientalski zavod v Chlcagu. Učenjaki so ugotovili, da gre za najimenitnejšo najdbo starih hebrejskih tekstov, ki vsebujejo celo Izaij.tno knjigo. •Preiskava pergamenov po atomskem koledarju je pokazala, .da so pergameni stari okoli 1900 let. Koledar dr.ie.-jšča korekturo za največ ■1—2 sel tli j i.
V vseh primerih so ugotovitve po \
atomskem koledarju kontrolirali z dosedanjimi metodami znanosti in v vseh primerih je alcmski koledar dokazal, da je njegova metoda najpopolnejša.
IZKORIŠČANJE TELEVIZIJE
V INDUSTRIJI Televizija se že uporablja v industriji na mnogo koristnih načinov. V Ameriki jo uporabljajo v arse-nalih, v atomskih podjetjih, v velikih centrih vojaškega raziskovanja in v različnih laboratorijih. Televizijske instalacije •— T. V. I. — so že zelo razširjene. Služijo za nadziranje delovnega procesa na določeno razdaljo, ki omogoča istočasno nadzorstvo naprav in deila v raznih ¡sobah, v raznih nadstropjih in celo v raznih hišah. Instalacija tega aparata prihrani več specialnih delavcev in nudi udobnost in zaščito pri nadzorstvu pred vročino, radioaktivnostjo itd. Na klinikah omogoča zdravnikom udobno opazovanje dela kakega znamenitega operaterja). Tudi operaterju omogoča med delom vsestransko opazovanje poteka operacije in procesov "izven operacije: ki ga vendar zanimajo.
Za kemike je zlasti vežen aparat za atereoskciplčno televizijo, ki prikazuje predmete tridimenzionalno. Zlasti se upošteva pni delih za ■atomsko energijo. Televizijski aparati omogočajo tudi slike v barvah. Po televiziji dobivajo znanstveniki podatke iz strokovnih bibliotek, Med delom si znanstvenik lahko napravi (fotokopijo iz kakega •dela znanstvene ¡knjige v oddaljeni biblioteki.
starih sabelj, sulic, nožev In drugega orožja, s katerim so nekdaj vitezi gospodarili v teh krajih. Po prvi svetovni vojni, ko so Istro in Slovensko Primorje zasedli Italijani, je seveda pol, ki se v velikih ovinkih vije skozi gozdove, izgubila svoj pomen. Po njej so hcid.ili lic -gnaniCarji in služabniki potomca starih .piemuičev Schoenburg-Waldeivburg, ki so mu domačini rekli »■princ«. Ta »princ.« je prišel vsako poletje v grad in je v tišini dehtečih nasadov premišljal o nekdanji slavi svojih prednikov.
Cesta, ki pelja mimo gradu v osrčje snežniških gozdov, je bila torej tiha in prazna. Teda če bi .princ v poznih nočnih urah prisluhnil v tišino, bi spoznal, da le ne živi v taki samoti, kakor si je želel. Zaslišal bi topot konjskih kopit in če bi Šel poneči na lov, bi morda kdaj zagledal vrsto temnih postav, kii so — vsaka s svojim konjem. — tiho predirale' skozi gosto grmovje pioti meji. Morda bi jih imel za tatove ali razbojnike, morda bi proti njim pomeril in ustrelil
—	in tedaj bi se zapodili v divji dir čez drn in strn, morda bi se kdo izmed njih zrušil s kroglo v prsih, in drugi dan bi drvarji odpeljali njegovo truplo v dolino, ljudje v dolini pa bi v njem spoznali — domačina .tihotapca.
Bilo ie meseca marca leta 1936, Travniki in gozdovi so bili polni zvončkov un teloha, povsod je dišalo po prebujajoči se pomladi. V temni noči je-šla po stezah v snežniških gozdovih skupina petih tihotapcev, ki so gnali konje »tja čez«. Srečno so jih prignali čez mejo, in v zgodnjih jutranjih urili so bili že v samotni kraški vasi, kjer jih je čakala kupčija. Ko so konje predali, so dali za »li-kof«, in ¡petem so pili in peli, dokler jih ki sipcmni'1 vedja, da se je treba odpraviti na .pot, če se hočejo srečno
—	v tihih nočnih urah — pritihotapiti mimo obmejnih straž in se vrnili v svoje vasi,
Nebo se je medtem pooblačilo, in ko so krenili na pot, je začel padati mrzel, droban dež. Sprva se niti zmenili niso zanj. saj so bili vajeni takih pohodov. Ko -pa jih je objela tišina črnega smrečja, so se začele snežne kaplje spreminjati v snežinke. Bile so čedalje gostejše in čedalje večje. Tihotapci so pospešili korake, na obraze jim je leg.la skrb. Ali bo vso noč snežilo? Kdaj bodo prišli domov, če bo pokrila tla snežna odeja?
Tiho, brez prestanka je padal sneg. že ga je bilo -d0 členkov, že je zabrisal poti in stezice. Ko je gozd objela tema. je bil metež tako gest, da niso ničesar več razločili okrog sebe, Mraz, tema in čedalje debelejša snežna plast pod nogami... 2e so jo gazili do kolen. Noge so postajale trudne. Pot se je izgubila. Kam sedaj?
— Ne smemo .počivali, počitek bi bil za nas smrt — so vzpodbujali drug drugega- -= Kar naprej, samo naprej, do jutra bomo že nekam prišli.
Sli so naprej in niso več naši; poti. Zagazili so v žamete, iz katerih so Si morali delati -pot z rokami in vejami. Nobene poti. nobene gazi . . . V gostem metežu sploh niso -mogli ugotoviti, kje so. Zdaj niso več šli, zdaj so lezli in rinili, vsako ped ipoti so si morali utreti z rokami, kajti sneg je segal že do prsi.
Biti so že blizu gradu, ko sla dva izmed njih popolnoma onemogla. Ostali trije so ju vlekli naprej, toda tudi njim so kmalu pošle moči . . . Uvideli so, da jim ne preestane .drugega kakor umreti, zmrzniti v debelem snegu. Vendar je bil eden še toliko pri moči, da se je saim napotil dalje — da bi ile prišel do kakšne hiše in dobil tam pomoč.
Po dolgih dveh urah se mu je posrečilo priti v vas. Zbudil je ljudi in jirn povedal, v kakšni nevarnosti so njegovi tovariši. Ljudje iz vasi so takoj odšli s konji po njegovi sledi v gozd — toda ko so našli nesrečne tihotapce, sta bila dva med njimi že mrtva . . .
—o—
Zadnja leta je zima tudi Notranj-cem prizanašala. Toda čudno — medtem ko v prejšnjih letih ni ibi.lo v teh gozdovih dosti volkov, jih je nek;aj let nazaj čedalje več. Logarji, ki prebivajo v gradu Snežniku, jih mnogo póstrele, V -nočnih urah pa je marsikomu čudno pri srcu, ko posluša njihovo turobno tuljenje.
F. Sušteršlč
Če bi ocenjevali lepoto Beneške
Slovenije po njeni zunanji sliki, bi lahko rekli, da je nezanimiva dežela. Cc pa gledamo značilnost le dežele z vidika naših kulturnih, socialnih in narodnostnih problemov, bomo spoznali, da tu -slovenska -beseda še ni izumrla. Tuicli italijanski propagand isti prikazujejo v govoru in pisavi, da stare pridobitve še žive. Po narodno-osvobcdilni vojni je ta val segel, v širino; ni sicer še zajel vsega, kar je naše, ampak se razvija v normalnem teku in pridobiva na kreipkcisiti. Ce pogledamo geografsko lc,go Beneške Slovenije, delimo :lo ozemlje na severu v Rezijo, na zaholdu imamo Terske Slovence, na vzhodu N.adiške Slovence. Tudi narečja vseh teh predelov se med seboj razlikujejo. Nadiška dolina govori isto narečje kot Briški .Slovenci onkraj Idrijce (Brda). Pri-Terskih Slovencih opažamo jezikovne vplive zahodnih sosedov. Centri aisimilaciOkega procesa so okoli Humina,"Klina, Tarčenta, Nem, Ahlina, Fojdc in Ce.rl.da. Tu je še ojačala te infiltre rijeke valove u-stanciviteiv neka ...h industrijskih podjetij. Na j k.ampakt ne j e -so naseljeni Nadiški Slovenci. Rezija pa je deželica zase. Po narečju, običajih, gospodarskih razmerah in po jeziku se razlikuje c;d drugih.
Ce pogledamo v zgodovini malo nazaj, spoznamo Beneško Slovenijo kot zaokroženo ozemlje, ki je tvo-vn-ilo ne samo geografsko, ampak tudi politično upravno enoto. J/užne
PALKO DOÜIMEC:
V vrtu smo ¡meti drevo, ki mu dolgo nisem vedel imena. Ras,'Jo je pred hišo, ob široki beli cesti. Ni bilo veliko, niti ni sililo v širino. Spomladi se je odelo z drobnimi rumenimi cvetovi, v jeseni pa nam je s svojih skri-venčenih vej ponujalo živordeče sadove,-ki pa jih zaradi njihovega čudnega okusa niti otroci nismo posebno cenili. Rajši kot sadove smo imeli drevo samo. Nekaj čudovitega je bilo sedeti v njegovih vejah, gledali na vedno prašno cesto in bližnjo železniško postajo, kjer so se krtižali vlaki in odvažali ljudi v šlr.dki svet.
Vsako pomlad, ko je drevo cvetelo in je bilo najlepše sedeti v njegovih vejah, sem imel priliko opazovati čudno procesijo ljudi, ki je šla mimo naše hiše proti železniški postaji, Največ je bilo mladih ljudi, fantov in deklet. V rokah al; na ramenih so nosili velike pletene košare, preko hrbta pa kosišče in v cunje ovite kose. Mnogi so šli mimo pojoč, drugi so molčali, bili pa so vmes tudi taki, ki so se jim ekros oči poznali črni kolobarji. Vsi ti so 'odhajali nekam v svet, kj je začel sprva počasi, potem pa vedno močneje vabiti tudi mene. Kam gredo ti ljudje, se nisem spraševal Zdeli so se mi neizmerno srečni, že zaradi tega, da se bodo
KRAŠKA JAMA V BLIŽINI SLIVJA
Alps so dale pečat, ki. jc značilen za vse pokrajine alpskega pogorja ter za porečje Nacliže in Tara. Tega pa ne obdaja .gorovje ko.t severne pokrajine v Alpah, ampak vrhovi, kjer se gorske vrste znižujejo ter se oddal jujcijo .dnuga o.d .druge, dokler se ne izgiube v furlanskem nižavju.
Beneška Slovenija .leži na važnem stikali šou alipsko-occanskega, sredozemskega in celinskega podnebja. V.pliivi vseh treh podnebnih sfer se tu močno križajo, preoblikovani po oblikcvitcali gorske pokrajine, ki ima proti jugu (podnebje furlanskega nižavja. Gozdovom v Beneški Sloveniji manjka tradicija gozdnega gospodarstva V sosednji Sloveniji in Koroški, kjer gojijo iglasto drevje. Planinskih pesnikov je precej v severnem delu. Oblike naseljenosti se precej spreminjajo po prirodnih razmerah. Nad Rezijo imamo planinske staje, 'kjer se poleti pase živina, 'Prebivalstvo se peča večinoma s kmetijstvom na majhnih kmetijah, ki v glavnem ne zadostujejo za njihovo preživljanje. Zato si
mora-nha s sezonskim <ielonFrancija, Belgija, Nemihov ¡center je Ce-dad- vencem je Čedad cc* ro svoje potrebe zatekaj.
d, igrali v zgodovini ne:ev precejšnjo vlo-2ingobardov, ki jo 3e 3-Dlijakcn. nam poda-
Djjnir Orel
vent 0 in£B0liltVi S1°-erii. Pred mjimi so
Sosnd
hr.|t]u Rimljani, Po pri-
jje tJa slovensko ozern-
,. ' mnici novega šte-■t ja, ji	.
05ta]jske dežele, ki so
li do konca 5, sto-t pridobitev prvo-je tedaj obstajala ntine-ntu. Toda z socialnimi, korisl-romanizacija. Navodili čez sloven-o Langcbardi za-
Litrcpova, Ferko .in Agiea, Hišo sta imela nedaleč cd šole in vsak dan, ko sem šel tam mimo, sem na njihovem dvorišču videl troje raztrganih otrok, precej podobnim zagorelim ci-gančkcni, ki so se včasih z materami pojavili v vasi. Kakor sem vedel, so bili Litrcpov.i najbolj siromašni v vasi, razen tega pa se je ravno pri njih neprenehoma oglašala štorklja. Ferko je delal povsod, kjer se je le dalo zaslužiti. Cez leno je hodil na dnino, vsako jesen pa je šel v Ba-ranjo trgat koruzo in ruvat sladkorno peso. Na ta način je vedno zaslužil toliko, da so imeli doma najpotrebnejše.
Zdaj, ko sem ju videl od blizu, sta se mi zdela mnogo starejša, kakor sta v resnici bila. Kakor vsi tisti, ki jih je vodila pot tod mimo v svet, je tudi Ferko nosil na ramenu veliko pleteno košaro. Žena, kj ga je spremljala, je imela oči rdeče od solza in si jih je neprenehoma brisala s predpasnikom. Pred našim drevesom sta se ustavila in Ferko je odložil košaro in sedel v obcestni jarek.
»Odpočij se. Agiea, «je spregovoril
' 2a so j¡ pobr< našej Kmal
gora »&
vrnil daljai brez Dol je ne me ¡1 skuti] Ko in p! drobit polne je pr ozrla

Se debelejše solze cu. Zrla je v tla, 3, ki je padel z ga dala v usta.
»Td izpljunila.
ta dren,« je spre-
vljenje.« ji je od-zagledal nekam V naprtil košaro in proti postaji, a njima. Bilo mi -I srcu in svet, ki je nenadoma prl-
splezal z drevesa ¡njo polno prgišče iov, sem imel oči ne vem'. Mama, ki lo, se je začudena
.Rj
*L'J'es popcldan te ni
»Dir
OČ20VI ■ , . _ ' ..
nabral™'" sem J' P°£asl Grer^ koliko sadov sem
morem jih jesti.
Jivljsnje.«,. Pila > ,,
zjl j|Ji kuhalnlco in sto-
,, nih očeh sem opa-»Ki
jala
;mje.
katewoürolk m°i« je de" N|rfvo. • »Si spet bral
skica;
križat'1""' ona Pa se Je v šol111-6 poljubila in potom p-0 sern opoldne šel
»Ne
da sta se z oče-
peljati z vlakom čez Muro in videli velika mesta, o katerih so toliko pisale knjige in časopisi. Ko je naše drevo odevetelo in se je pomlad u-. maknila poletju, poletje pa jeseni, je bilo ljudi, ki so odhajali od doma, vedno manj. Le tu ¡n tam sem videl kakšnega Človeka, k-i je trudno stopal proti postaji.
Nekega jesenskega dne, ko sem zopet sedel v vejah tega drevesa, trgal njegove sadove, jih metal na cesto in sanjaril o širokem svetu, sta po prašni cesti prišla moški in ženska, ze cd daleč sem ju spoznal. Bila sta
čudno mehko in se ozrl v njene objokane oči 111 obilno telo, v katerem je zopet utripalo novo življenje.
Sedla je kraj njega In znova si je šla s predpasnikom čez oči. Dihala je težko, še teže kot mož, ki je nosil košaro in mu je .pot curkoma 11.1 po razritem licu.
Sedel sem na veji čisto mirno, ju opazoval in zadrževal dih. Nista me opazila.
:>Ko bo prišel tvoj čas,« je dejal Ferko, »prosi, sosedo, da vam bo skuhala jn vas oprala. Pa nikar ne. vstanl prezgodaj!«
vssko meni-
»p.reviovoliti, da bi bral »Nji slišal mamin si as. cpozniTeva.«
dj on dejal oče, »bo vsaj Nekje nj pravljica. Tu, Eper < svet za kruhom.«
»Drmolčala, nato se je mo m
govo tal, saj itak nlma-hrušfc od njega. Na nje-Ves spomladi posadil Razve' vsaj imeli sadje.« hiši, fan odšel v šolo, gugali šeie ob Litropovi na vfel, da so se otroci tik ži, ki so jo naredili bom hrasta, ki je rastel stu tikienii sem. da si Zveedll na našem hra-Pred alco, pneseiraj tekel u vesa a sem obSiaJ En,no kfco)a najljubšega dre-Oče. ga je podrl, »ail0 Se danes ne vem Najda b| rnu prej odi Ferko
I^j lak» k°t LH.ro.pov mučno gledati na je spominjalo nje-djenja-.
sedli Čedad, so imeli srdite boje s Slovenci, Pavel Dijakon piše, da so bili -ne,padalci Slovenci. Slovenski •jezik so Langobardi upoštevali in njihov knejz Rodoald ga je dobro govciri!. V le kraje so prišli Panonski Slovenci in 598. leta vošči papež Gregor Kaliniku,.bizantinskemu namestniku v Italiji, da bi se mu posrečilo ¡premagali. Slovence. Ko so. Lan g ob 21 rdi prodirali proti jugu 111 zapadu Italije, so za njimi prihajali Hrvati iin zasedli del Koroške, ki se je imenoval pozneje Pagus Chonuati. Iz tega je- nastala pala-tinska grofija s sedežem v Mužacu (Mcggiio). Zadnji grof je bil Kocel ali Kccel. Južno Koroški in Beneški Slovenci ,so bili združeni, s Hrvati v veliki županiji s sedežem v Mužacu, dokler niso prišli pod Franke. To sožitje v teij .državi je imelo svoj vpliv na. narečje v Beneški Sloveniji.
Mesta, opatije in graščaki so imeli fevdalno sodstvo nad podložnimi kmeti, ne pa nad svobodnimi. Na novo priseljeni nemški in pozneje domači plemiči si niso upali vtikati v upravo, ki .so jo imele- na podlagi ,pridobljenih .privilegijev slovenske soseske (vicinie). Lango-bardi se sploh niso zanimali za u-pravne zadeve svobodnega kmečkega ljudstva.. Patriarhi.so jim priznali pravico do samouprave in so spoštovali te pravice, dokler je obstajala njihova oblast (1420). Koloni iz furlanskega ljudstva so bili odvisni cd svojih gospodarjev, ki niso spadali v soseske. Vsaka soseska je i-mela navadno svoj pravilnik. Soseske so za eno ali več vasi skupaj tvorile samoupravno emclo. Shajali so se ob nedeljah ali ob določenih dnevih k sejam v upravnih stvareh .{vzdrževanje farovžev, poprava cerkva, desetine, občinski pašniki, sporne meje, občinske peti in podobno), v zasebno pravnih sporih in kazenskih -stvareh. Zborovanje se je vršilo pc.d lipo, pred cerkrvijo, ob kamniti mizi (laelra) ali na trgu. Zborovanje je vodil šindik ali dekan, ki je imel v znak oblasti palico, isceeskin isluga pa šibo, na katero je zamzoval glasove -pri glasovanju (rovaš). Soseske so bile .nekak iz-viršLlni od.bor, medlem ko so pravo skupščino .tvorile sosednje. Te so bile zbor vseh hišnih gospodarjev, Ker je zahtevalo urejevanje polj denarne izdatke, so imele sosednje pravico nalagati članem davščine •v -naravi ali v denarju in pobirali •trošarino. Meja sosedenj se je krila z -upravno mejo duhovnij. V Sent-pataskeim okraju je bilo 36 sosadanj, ■Za - kazenske zadeve se je zbralo vsako leto 12 sodnikov al'i dvana.jsii-je, ki ¡so .sedili po svojem presitem prepvlčdnlju. Celo umeri so prišli [preld te sodnike, tako tudi požigi. Vsaka sodba se je morala natančno izvršiti, ker sicer bi se cela sosednja dvignila zoper ¡upornika in ga prisilila, .da se sodbi vda.
Briziv proti sodbam sosesk so dopuščali na čedadsko -sodišče, ¡oda prebivalstvo ¡tem sodiščem ni preveč zaupalo, zato se je rajši pritoževalo na bližnje soseske.
Pozneje iso šeintpe.trski Slovenci u-smerili rszvoj iscidsLva v dve glavni sodišči: v landarsko banko ali mizo za .nadiško in sovOdenjsko dolino jn mijersko banko za šentlenarlsko dolino. Vsaka banka je zborovala pod predsedstvom velikega šindika, ki je -vadil zborovanje sosesk o stvareh iz tega okraja-. Področje vsake- bs.n-ke je odgovarjalo župnijskim mejam šenlpel.rske i>n šentlc-.naillske fare. Landamska in mijorska banka sla bili tudi priziv.no sodišče. Enkrat ali celo večkrat na leto pa sta .se obe banki e,dražili k. ¿kiupnim posvetovanjem pri ¡cerkvi Sv. Krna (Kvirina). Smrtno obsodbo, ki jo je izrekel skupni zbor, je moral potrditi delegat Beneške republike.
Zbor je izvolil svoje delegate, da so zastopali skupine interese pri vladi v Benetkah, -zlasti v sporih glede privilegijev in drugih nesporazumov « republiko. 12. 11. 1797 je zbor izvolil dva zastopnika, da bi po kampoformijskem miru zahtevala od avstrijske vlade potrditev starih pravic.
Nadaljevanje sledi

Malo ljudi pravzaprav ve. da imamo pri nas ne samo Postojnsko, ki je Sivelcvncznana, marveč tudi druge kraške, jame, ki po lepeti za Postojnsko prav nič ne zaostajajo. Nekateri gotovo poznajo tudi Škocjansko jamo pri Divači, drugi spet vedo za Zupanovo jamo pri Grosupljem ¡na Dolenjskem, le redki pa so, razen domačinov seveda, ki poznajo kraško jamo
kaj — kristalni i.i prosojni visijo s stropa in rastejo »z tal, Gremo dalje ■po stezi, ki ¡nas vodi skozi umetni predor, takoj r..a drugi strani .pa stoji velikanski steber, ki ga ¡pri vrhu obdajajo rdečkaste zavese različnih velikosti. Steza zapusti rob prepada, na. •čigar dnu teče voda in vodii dalje med ilep-kn ste.bričevjem ter nas po kakih 200 metrih pripelje v veliko
Dimnico. Jama je dobila svoje ime po zgoščeni vlagi, ki pozimi puhti iz nje, ker je zunaj mnogo hladneje Ica-kor v sami jami, kjer je konstantna temperatura skozi yse leto okoli 8 stopanj Celzija.
Vhod v jamo je oddaljen kakih 400 ■metrov od vasi Markovščina, ki leži ob cesti Rek.a-—Trst. Jamo so začeli raziskavati že leta 190S in ima pri tem največ .zaslug Planinsko društvo
iz Trsta ki je zgradilo glavno obhodno pot in tudi vse ostale .prehode.
Takoj cd vhoda se pet, ki je vsekana v živo skalo, šplralasto spušča kakih 40 metrov v globino. V jami si moramo pomagati s kar.bidno svetilko. Ko smo prišli na dno, nas .pot pripelje do velike votline. Tu stojita že pri vhodu dva velika stebra — predstiraža ostalih kapnikov. 2e v tej votlini je celo bogastvo kapnikov vseh oblik. Pcsebno lepi so prav tu-
dvorano — tako imenovano plesišče. O.d tukaj vodijo kar tri peti. Ena pelje v glcblno jame do samega vodnega. teka, k/ se končuje v žrelo ali sifon, kjer vcd.a izgine ped zemljo In se .prikaže na dan šele v Rižani. Tu so bile p.o osvoboditvi orpalne naprave za vodovod, ki je ¡bil ..tu speljan iz jame .¡n .priključen istrskemu, ki vedi iz Buzeta prav tod mimo. Jama je na tem mestu globoka 160 metrov. — Druga pot iz, »plesišča« je .najdaljša in tudi najlepša. Pelje v najlepši del jsime. v tak0 imenovano »Belo jamo«, kjer imamo priliko videti prekrasne bele stetce, kakor jih le redko lahko vidimo celo po drugih, bolj znanih kraških jamah. Pr.i dnu, v stranski tifurkaciji steze, lahko opazujemo prelepo kristalno kapniško formacijo v obliki človeške lobanje. — Zadnja ■pet cd treh omenjenih pa je najkrajša in v.cdi skozi drugi, stranski vhod spet na piano,
D.ft jame je nekoč že imet električno razsvetljavo, kii pa je danes pokvarjena. Tudi pomožni vodovod več ne deluje in bi ga bilo 'treba odstraniti, ker zelo kvari lepoto jame. Jama j.e zaradi njega tudi izgubila del svojega kapniškega bogastva. Ce bi jamo uredili, ji dali električno razsvetljavo, popraviti varnostno ograjo ob stezi in tako omogočili ogled jame tudi širši javnosti, bi prav gotovo lahko zaslovela iin bi jo ljudje radi obiskovali, saj po svojih lepot2h .prav nič ne zaostaja za najlepšimi jamami.
Milan žerjav
11,.
Tovarišlca Marica iz Kcpi:a piše: »Kot uradnica imam večkrat opravka s pisanjem krajevnih imen, pa sem marsikdaj v zadregi: kaj j.? bo-Ije v Cezarje ali na Cezarje, iz Cezarjev ali s Cezarjev, Razložite prosim, kdaj uporabljamo pred krajevnimi imeni predlog v in kdaj na!«
Slovenska slovnica uči, da rabimo predlog v. kadar govorimo o zaprtih prostorih, o poslopjih: gremo v hišo, v dvorano, v gledališče, v gimnazijo. Ce govorimo o cid.prtem prostoru, o uradih in ustanovah, tedaj uporabljamo predlog na: grem na trg, na postajo, na pošto, na gimnazijo.
Mesta, vasi in zaselke smatramo v večini primerov za zaprte kraje, zato rabim0 za označevanje premikanja v kraj predlog v. Grem v Ljubljano, v Trst, v Dolino, v Osp, Zapomniti si moramo, da se veže predlog v na vprašanje kam s tožitnlkom. Kam greš?
V	Kc.per, (Ne govorite, ve Koper, temveč v Koper. Predlog povežemo z naslednjo besedo v govorno celoto! Pa tudi ne: gremo v Kopru, kot pri nas marsikdaj čujete.) Ta cbMka, v Kopru, je sicer -pravilna, toda ne označuje nam premikanja v določeno smer, marveč bivanje v tistem k,raju. Sedaj sc ne vprašamo ve kam, temveč kje. Kam gres? V Koper. Kje si?
V	Kopru. Potem se vračam iz Kopra.
Tako tudi: v Šmarje, v Šmarjah, iz Smarij Takih imen je največ. In še tista krajevna imena, ki sa ¡imela nekoč druge predloge., se danes ta d;.n močno uk.lan.iajo splošnemu pravilu.
Je pa vondar še precej izjem in te si je treba zapomniti. Pravzaprav bi morali za vsako mesto in vas posebej vedeti, s kakšnim pred.lcsom 'se veže. Take izjeme bi bile: Vrhnika, Jesenice, Blcid, Reka.. Opčioe, Proselc, Gri-n-lovec, Krog, Mamžain, Poljane, Prade, Rižana, Škofije, Tinjan ild. Vseh ne kaže naštevati, ker so to-.Imena manj znanih zaselkov. Po mojem nepopolnem seznamu bi bilo v koprskem okraju okrog 30 krajevnih imen, ki se vežejo s predlogom na, torej take: grem na Ma.nžan, sem, na Manžanu, vračam se z Manžana, Pazite: z Man-žana, ne iz Mamžana. Kadar imamo n. pr. knjigo na mizi, jo vzornem z mize, če jo .imam v mizi (v predalu), jo vzamem iz mize. Zato: greni na Prr.de, sem na. Pradah, prihajam s Prad, Do sedaj nisem ugotovil, kako je z imenom Škofije, Nekateri pravijo: grem na Škofijo, drugi spe: na Škofije in celo v Škofije, Ker je Škofij več in do vseh ne morem, bi bil bralcem, k;j so tam doma ali ki poznajo vse štiri vasi, zelo hvaležen za .pojasnilo, katera ¡cd imenovanih oblik je najbolj v rabi.
-Pa še eno izjemico imamo — v (o so 7.anletcni Cezarji. O tem pa prihodnjič!
Paul-L:\uis Courier (1772-1825) je služil pod Napoleonom kol topniški častnik. Vendar je že leta 1S09 slekel vojaško suknjo in se popolnoma posvetil študiju klasičnih jezikov in starogrške', književnosti, iz katere je veliko prevajal. Po Napoleonovem padcu je bil od tedanje vlade zaradi svojih ostrih pamfletov, v katerih je kritiziral vlado zaradi postopanja s kmeti, preganjan in zapri. V francoski književnosti je Paul-Louis Courier ostal zaradi svojih prevodov iz grščinet pisem in pamfletov ter kot eden največjih stilistov in mojstrov francoskega jezika. V prevodu prinašamo eno njegovih pisem-, v katerem ;opisuje svoji ,sestrični v Parizu epizodo iz svojega vojaškega življenja za časa Napoleonovih vojn v Italiji.
Nekega dne seim potoval po Kalabriji. Tam so vam taki nemarni ljudje, ki, mislim, ne marajo nikogar in ki •pii-secna sovražijo Francoze, Zakaj jih sovražijo, o tem
110	bom pripav-cdoval, ker bi predolgo trajalo. Dovolj bo, čc vam pavom, da jih smrtno čutijo in da bi bilo zelo neredno, če bi jim človek prišel v roke. Z rnenotj je potoval nek mlad čt-cr/ek. ki je, na mojo vero, bil prav tako lep kot oni gospod, ki sva ga videla v Ratncyju. če se .spominjate, in mogoče še lepši. Pripovedujem vam vse to, ker je pač .resnica, ne pa. zalo, da" bi vas zabaval.
V teh gorah so pota sami prepadi in najini konji so s težavo napredovali. Moj tovariš je hodil pred menoj po stezi, ki_.se mu je zdela boljša in krajša, in je zašel, Krivda je seveda bila moja, ker sem zaupal njegovim dvajsetletnim možganom. Dokler se je še videlo, sva iskala pravo pol skozi goščavo; ali čimbolj sva iskala, vse bolj sva se izgubljala in bila je že temna neč, ko sva prišla do neke zelo črne hiše. Vstopila sva. ne brez strahu, toda kaj .sva hotela storiti drugega. V hiši sva našla družino oglarjev za mizo, kamor so naju takoj povabili. Moj mladi tovsiriš se ni dal dolgo presiti. On ;e začel pridno jesti in piti. jaz pa sem opazoval sobo in obraze gostiteljev. Prav nič se niso razlikovali od pravili oglarjev. Toda hiša, -to je pa bilo nekaij drugega, človek bi mislil, da je pi'išel v neko orožarno. Povsod sama puške, samokresi, sablja, bodala in široki nciži. Nič mi to ni 'Ugajalo in opazil sem, da jim tudi jaz ne ugajam. Moj itcvariš pa prav nasprotno: kot da bi epadal k družini, kramljal je z njimi, se smejal in je neprevidno, kar bi jaz pač maral predvideti, povedal, odkod prihajava, kam greva in kaj sva. Sedaj si pa zamislite, midva. Francoza, .pri naših najhujših smrtnih sovražnikih, sama izgubljena, daleč cd vsake človeške pomoči in kar je bilo še najhujše, moj tovariš se je hvalil s svojo petičnostjo in je obljubljal tem ljudem za stroške in vodiče vse, kar so hoteli Končno je še začel govoriti o svojem kovčku, na katerega da je treba še posebno paeiti in da ga hoče imeti pri vžglavju ter da si ga bo celo dal pr.d glavo. O, mladost, kako si ncipreimišljema! Mislili so, da nosiva kronske dragulje: kar mu je pa povzročalo toliko skrb, so bila le pisma njegove ljubice, ki jih je imel v kovčku'
Po končani večerji smo -se .razšli; najini gostitelji so spali v spodnji izbi, midva pa v gornji sobi, kje«- smo obedovali. To je ibilo v podstrešju, seldem do esem čevljev visoko in kamor sva se povzpela po lestvah. Tu je bilo najino ležišče, neke vrste gnezdo, kamor sva zlezla po vseh štirih pod tramove, s katerih je viselo meso in druga hrana za vse leto. Moj tovariš je tja zlezel saio
111	je takoj legel, s -svojim dragocenim kovčkom pod glavo. Jaz sem pa odločil, da bom bdel; zakuril sem ogenj in sem sedel poleg njega. Noč je že skoraj minula in že sem se ¡bil pomiril, ko sem, cb uri svitanja, zaslišal pod seboj, kako se najin gostitelj in njegova žena pogovarjata in pričkata. Pritisnil .sem uho na dimnik, ki je bil povezan s spodnjo sobo. in sem ¡čisto natenčno slišal moževe beisade": »No, pa pavej, kaj ti misliš, ali bo treba oba lubili?« Nakar je žena odgovorila: j;Da « — In potem nisem več čut ničesar.
.Kaj bi vam rekel? Zastal mi je dih, telo mi je bilo mrzlo kot kamen in če bi me bili videli, ne bi bili vedeli, aH sem bil živ ali mrtev. Se danes, ko pomislim na to, me »preletava kurja polt. Bila sva isama, brez orožja, proti 'dvanajstim ali peltnajstim. ki so ga imeli na pre-
= tek
Z svojimi tovarišem, ki je spal kc.t ubil cd u'rujeno-sn, si nisem mogel veliko pomagali! Da bi ga poklical iri zagnal hrušč, si nisem upal, Da bi pa abeža.l sam, luda nisem mogel; okno sicer ni bilo prav visoko cd tal. zli pod njim sla ¡bila dva ogromna psa, iki sta tulila kot volka. Lahko si predstavljate stisko, v kateri sem se nahajal.
Nadaljcva?ijj na 10. strani
'n&'(#%%))'%&#()$%&(&)'&&$)&&#$('#&*#&($&()&(&(&+'#&$)(&)')&&&&#%(##())$%**+$*$&+$)*&&')&%%&%(*)+')%&)%%%%#(&&+)%*%*)#)$&&$'**
O o o
n
Pretekli če ta-,tefe so cldprli cb prisotnosti številnih zío'.opnikov naših kuítiurnih ustanov in ljubiteljev u-metncsli umetnostno razstavo našega znanega slikarja Jožeta Cesarja.
Raasiava, ki jo jo priredil noš u-m.itnik po manj kot dveh letih o:l zadnje njegove osebne razstave som v iisti razstavni galeriji, — priča o njegovi umetnostni vitalnosti, neprestani rasti in umetnostnem pre-snavljanju.
V resnici pazljiv obiskovalec takoj c.paizi .neke nove razvoje z vso
rojen v -Trstu, a njcgoiv rod izhaja iz Istre, iz Ob.rova, tam na robu Cičarije), nagnjen k pretiravanju, celo irer. jnutili po lastnih teraenih namenih. Zalo bi ga ekoro imenoval nekakega barvnega ekspiresior.rsta, Primerjajte njegova olja, ki so preji:,- i:,iej Ajjpcmsmbnejša umetnostma zvrst im izrazilo tudi trikrat pri CttSiirju. Menda barvno doslej še ni ibil tako silovit kot je n, pir, pri B^-iiinju, kjer so-sence kostanjev naravnost črne, listja dreves temno zeleno, prehajajoče v 6r.no kot gro-
s»««:. . - : ■ te" i'--"'-'- :::-:-•>..;:••--

Jože Cesar: SOLINE
izrazito umetnostno oznako njegove osebnosti, k-i jo nosijo. Predvsem je presenetljiva nevest pojav slikar-jevih akvEirsinih slik, ki jih slikar doslej še ni nikdar razstavil (okrog 18 slik z onimi v izložbenih cknih in v upravni sobi), in naši javnosti sploh ni bi.lo znano, da bi se bil ba-vil s to lahkotno slikarsko tehniko. Poleg teh je i-aestavil še sedem ciljnih slik.
Cesar je samosvoj, izrazit lik modernega slTca-rja-iskalca, močnega koJcirii.V.a. Pravim modernega — ne preveč! — v smislu zapillno evrop-ke po-improsioniisitične likovne modeme riti. Barvni -impresionist on nikdar v svoji rasv.ojni dobi ni bil. Pri njem ni nič megleno zabrisane-ga. Rri njem je vse jasno in določno, prodviscim obrisi likov, a tudi barve. In to je pridobitev po-impre-sicinističnih ■umeitnostnih curuj od fauvizma do kubizma in abstrakti-zma. Vendar Cesarja ne smemo Meti med nelbeno omenjenih struj. D-a-si se je okoristil z nekaterimi njihovimi prMcibT.ivami, ga moramo v jadru hazvEti realista, rahlo kubi-s.tično nrr.itrojenega, ki sledi svojim spontanim slikarskim nagibom in ne kakim hladnim razumskim me-d i taci jam. Je pa barvno zelo silovit, kot to odgovarja njegovi siloviti istrski naravi (on (je bil sicer že
o o V
Slovenski knjižni zavod je pričel z -novim letom precej pridno pošiljati ina knjižni trg publikcije priljubljene in cenene knjižne zbirke »Mala knjižnica«. Obljubo, ki jo je založba dala konec lanskega leta, da bo izdala vsak mesec vsaj dva zvezka, dokaj vztrajno izpolnjuje. Doslej so izšli že štirje zvezki. Pravkar se je pojavil na trgu 49. zvezek Bora Stanlco-viča »Ovenela rožau (176 strani).
Prevajalec Pavel Flere je poslovenil osem črtic, ki jih šteje srbska književna kritika med njegove najboljše stvaritve. Njegov roman »Nečista kri«, ki smo ga dobili že dvakrat v slovenskem prevodu (prva izdaja leta 1934, druga 1951 — prevajalec Fnan Albreht), je brez dvoma eno najmočnejših del srbehrvatskega ■pripovedništva. Večina daljših povesti tega srbskega realista je nedokončana, tako da smo s to zadnjo zbirko dobili Slovenci prevedeno pravzaprav v glavnem vse njegovo delo. Prevod je bil potreben tem bejj, ker je zaradi lcka',nega kclorita izvirni--kovega jezika že izvirnik sam neum->ljiv cela Srbom, ki -niso doma iz Vranja ali njegove okolice. Ta nenavadni besedni zaklad in svojevrstna napetost sloga sta delala prevajalcu precejšnje težave. To se prevodu pozna.	( '¡HiVi'";?!
Kot 50,-ti zvezek »Male knjižnice«
je izšla v prevodu Ivana Cernagoj-a povest Anatola Francea »Jokasta« (128 strani), ki ima vse značilnosti stvaritev svojega mojstra. S tem delom smo dobili Slovenci v kratkem časovnem zaporedju že dva prevoda (pred tedni je izdala Cankarjeva založba A, France: »Bogovi so žejni«) tega francoskega humanista, raciona-lista, esteta in klasičnega stilista ter borca za prihodnost svobodnega človeka. O osebnosti pisatelja ne bomo izgubljali besed: odprite njegove knjige in spoznali ga boste!
V našem krcoističnem pregledu še zabeležimo, da je Državna založba Slovenije izdala 4. knjigo »Zbranega dela« Janka Kersnika (352 stri.) Urednik dir. Anton O.cvirk je s četrto knjigo zaključil leposlovni del pisateljevega življenjskega dela-. Sledile bodo knjige, Ri- bodo prinesle Kersnikove •podlistke, časopisne članke, ccene in nazadnje še njegova pisma. Pričujoča knjiga prinaša »Povesti za ljudstvo«, kakor jih je imenoval Ivan Prijatelj in so izhajale v koledarju Mchorjeve družbe (Kako je stari Mole.k tatu lska\ Znojilčevega Marka bežja pot. Za čast, Rejcnčeva osveta) in daljšo povest iz kmečkega življenja »Očetov greli«.)
Urednik je knjigo skrbno oprenVi z opombami, ki so literarno historičnega značaja. t	.'■'"]
odražajo težko življenje v revni istrski koči skalovite Cičarije.
V akvarelih je razpoloženje bolj vedro in take so tudi barve v lahkotnem el-cmenlu lega izraznega ereistiva bežnih vtisov, vrženih v naglici na papir s pravim mojstrstvom Vodna barva zahteva naglico, spontanost, da se barva ne suši in rsizmažc; teči mora in se preii-vi.iti v viscih o:Üer.'kih po tranclnib slikivjavili nagibih. In to je slučaj pri Cesarjevih akvarelih, — barve so tu sveže, prosojne, vedce, kot jo naša p:krajino, tržaška predmestja, naše marine, Br.húijski kot., Vendr.r zato te slike n'iiso nič manj Cesarjevo s svojimi toni, ki se tudi tu znajo stopnjevati, desi ne tako po-go.sto, do največjih silovitosti. Naj navedem le nekaj najlepših, ki nas osvoje na prvi mah, kot je n. pr. Pogled z mojega Okna, z večernim, razpoloženjem med.... nognje.iimi brzo drogovi, P.ri Sv., \'idu. cejlo z nežnim mo'.rcjenjsm, '. ai; v Po.ri.i-ču ped Križem z večerno zarjo skozi obrise lüb.ükih mrež. Ne br.mo naštevali in podrobno razčlenjevali, naj ito napravi vsak naš kulturni človek, ki naj ne pozabi obiskat te letpe razstave. In ne d vem '.rao, da bo občutil 'iskrimo zadoščenje nad to novo pridobitvijo likovne zakladnice niaše zemlje, Jelinčič
zeči gremadni ob k ki pred viharjem, Crnoobro.blje.ne silhuete, skoro rahlo E-tilizirane, tu učinkujejo nekoliko dekorativno, kljub osnovni slikarski zamisli. Iz njegovih Solin žehti istrsko poletno sonce iz belino kupov soli, v kontrastu z modro progo morja v ozadju. Mrsi5ne koče in vsa sredina so kot ogromna delavnica, četudi ni videti delavca. Pi> gled zdrkne ob robovih vodnili kanalov, kupov soli in koč v daljavo s itako nazorno upodobitvijo prostora, ko smo j.o le redko navajeni videti, najmanj pri modernih. Pri Panlaioniu, krajini proti Zavijam, ki jo navadno vadimo v slikah njegovega slikarskega pebratima Lai-kežiča, — je itemna kot da se ima zrušiti viharno nebo na mračno sploščeno .pcidobo hriba s tov:r.ni-škimi dimniki ob strani. Pcdciba ne-veselega, težkega dela. — Le pri Materi se razpoloženje umiri v globoko zaskrbljenih očeh, polnih dobrote in materinske miline. Psihološki izraz je tu poglobljen in vsa podclba tako mojstrsko izdelana, kc-t se to tudi pri njem redko zgodi, razen v najboljših stvaritvah. Nekaj klasičnega diha iz nje. Malo ali nič ne zacataja »Cička«, ikar najbolj is'tr.ska hčelrka težke in vroče istrske zemlje. Zareče barve, odločne, ostre pciteze v še otircškem obrazu
VSE PO MALEM Mark Twain je bil nekoč boilan in ni smel dva dni nič jesti. Šele potem mu je zdravnik dovolil mala juhe vsako uro. In strežnica mu je daj-aia vsako uro po eno samo žlico, Mark Twain je nekaj časa' to mirno prenašal, pcitem pa je rekel:
»No, že prav, gospodična. Zdaj bi pa -rad -še kaj bral.«
»Ne smem vam ničesar dati. U-te;ginili bi se rcebmtti, -in to bi v-am škodiJ'0-«
»No, vsaj kakšno malenkost. Morda kakšno pisemsko znamko!«
SMOLA DELA MEDICINSKI IZPIT »Povejte mi vsa sredutva, ki* povzročajo potenje,« pravi .profesor. Smola našteije vsa najvažnejša. »No,« i sprašuje profesor dalje, »Kaj pa iče bi vsa ta sredstva nič ne pcmagala?«
»Potem bi poslali iboblika k vam na iapiL«
rnMUAkom
Ljudska proflve.ta bo priredila za pelo obletnico priključitve Primorske fes*.:vri". To -naj bi biia laairi-iestacija, ki naj bi so odsiej vsako loto ponavljala.
SPORED:
15. junijai otvoritev razstave v Ajdovščini.
21.	junija zvečer dramski predelava v Ajdovščini in more.b.V.ue druge predli.aive v raznih krajih.
22.	junija cb deseti uri slavnostna otvoritev in nastop pevskih zborov, molorne dirke.
Ob pci.naj.s-ti uri -lutkovna predstava, ob 16. uri iizkuiturni in iol-klonni nastopi.
Sodelovali bodo gostje iz Trsta (300 pevcev) in iz Koroške (fci-klorna skupina iz Bruce). Eventualno nasitcpi tudi istrska folklorna skupina iz Dekanov.
Kraj: it.rg v Ajdovščini, v primeru slabega vremena pa kinematografska oziroma velika dvorana v Ajdovščini; gledališke predstavo na rekonstruiranem letnem odiru; fiz-kul turni in folkloram nastopi na športnem igrišču v Ajdovščini.
'PODROBNOSTI O SPOREDU
Glasba: Mladinski zbori nastopijo množično in (izvedejo pet do šest pesmi s spremljavo godbe na pihala iz Idrije. 21. februarja je bil v Si. Petnu p.ri Gu.rici enodnevni seminar za zborovodje mladinskih pevskih izborov, ki so določeni za naliap. Vodil ga je tovariš Suligoj.
Tudi msšani zbori nastopijo množično, vendar samo res dobri pevci. Vodil jih bo tovariš Fon z glasbene šole v St. Petru. Izvajali bodo samo skladbe primorskih skladateljev. Vinko Vcidcpivec je že uglasbil pesem za mešani zbor kot pnigodnico za Primorski festival: Naša Soča.
Eventualni moški zbori in ženski z-bor učiteljišča v Tolminu bi nasto,-pili samostojno.
Zbor »Srečka Kosoveila« pod vodstvom R. Simcciitilija ee bo mogel za to priliko spet sestati in zapeti krajši spored, Večina pevcev bivšega »Kosovela« živi na Primorskem, Med njimi, kakor tiudi med drugimi kc.save-lavei je že veliko zanimanje za ta nastop.
Pcivski zbor iz Trsta. "
Idrijska godba na pihala pod vodstvom tov. Klemenčica.
Recitacija: Morda Igo Gruden: Pozdrav Primorcem.
fra
5 S T í! W M\ I a 1 v Al
i 11
't, M
Čeprav smo Slovenci majhen na-< rod, imamo mnogo slavnih .mož, med. njim i svetovno znanega fizika Josipa Stefan.a. Tujina mu spleta lovorjeve vence. V arkadah slavnega dunajskega vseučilišča slavi Štefana prekrasni spomenik. V inštitutu za teoretsko fi-, elko na Dunaju, ki je prav po Štefanovi zaslugi zaslovel daleč po kulturnem svetu, visi slika Josipa Štefana — velikega učenjaka, ki ga je rodila slovenska mati.
Pri Sv. Petru v bližini Celovca je v Zreljskem drevoredu na hiši št. 3 spominska plošča, na kateri piše: »V, tej, hiši se je .rodil 24. marc.a 1835 fizik Josip Štefan, odkritelj po njem •imenovanega zakona o sevanju,« V tej hiši je mladi Jože preživel svojo mladost. Obiskoval je normalko in gimnazijo v Celovcu. Njegova mati in oče sta bila sirc-mašna in ce'.o nepismena. Jože pa -je 'b:;l zelo .nadarjen; bil je vzoren dijak. Priljubljen predmet mu je bila slovenščina, za katero mu je vzbudil zanimanje iprcfesor Anton Ja-nežič. Zato je -tudi mladega Jožeta zajet val -narodnega prebujenja in ga pritegnil v vrtinec zavednih Slovencev. Dr.užil se je s svojimi sošolci, zavednimi Slovenci in skupaj z njimi ustanovil krožek, ki je izdajal dijaški list »Celovško Slavijo«.
Štefan je bil tudi literat. Ze kot petcčo-lec je natisnil svojo prvo pesem v »Vedežu«, v časepisu za šolo in mladino. Pczneje pa so izšle njegove številne pesmi in spisi v »Pčelah«, v Bleivveisovlh »Novicah« ter v »Šolskem prijatelju«. Z! as t i pa se je Štefan zanimal za fiziko.
V jeseni leta 1853 se je osemnajst-Iet-ni Štefan vpisal na filozofsko fakulteto dunajskega vseučilišča. Štefanova živa želja je vedno bila, da bi predrl čimprej in kar najgloblje v skrivnosti narave. Vedno se je trudil, da bi se z lastnimi raziskovanji in odkritji čimprej uveljavil. Pri svojem
študiju je Štefan odlično napredoval in je že leta 1858 prebil filozofski ri-goroz in bil -promoviran za doktorja filozofije. Istega leta je postal na dunajskem vseučilišču privatni docent za matematično fiziko. Ze kot mladenič je napisat številne znanstvene r-azpra-


lili?
ivVQííííííV/aí-'V.;--
i. .	., -;' 1 --'; 1 v?. -.
ve. S svojimi spisi je vzbudil pozornost učenega sveta. Leta 1860 je bil kc-t 25-ietni mladenič izvoljen za dopisnega člana dunajske Akademije. Tri leta kasneje je bil imenovan za rednega profesorja višje matematike in fizike na dunajskem vseučilišču.
Najcdličnejše Štefanovo eksperimentalno delo pa je bila vsekakor dolečitev toplotne prevodnosti plinov. Slefan je namreč izumil preprosto pripravo, ki jo je imenoval dtatermo-
Dramalika: Gledališče za Slovensko Primcirje v Posojili pripravlja igro »Mati« Karla Capka. Ilirska Bistrica pripravlja »Verigo«. Toi-minei pripravij: ;o »Milklov.) Zalo«.
Folklorni nastopi: Terenskih skupin skoraj -ni, ta veja ljudskopro-svet-ne dejavnosti je na PrimorJ skem malo razvita in med ljudstvom nil veliko zanimanja zanjo. Nastopijo naj samo skupine gostov, s Kcccške in STO,
Fizkullura: Proste vajo, vaje na1 orodju, športne igre; enotni kroji. Zainteresirati je treba Fizkulturnoi zvezo, aeirokliu-b, pritegniti Ljudsko tehniko.
Razstave: Likovna razstava, književna .razstava, glasbena razstava. Osnovna irfsol pri razstavah: dela' umetnikov, ki jih je dala Primorska, se razstavijo na primorskih' tleh primorskemu ljudstvu.
Lutkovni odri: Skupine iz Ajdovščine ta. Nove Gorice. Predstave razen v Ajdovščini eventualno tudi v V.Voavi.
OBVESTILO UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Vse sedanje člane in članice UPZ ter nove člane, ki mislijo pristopiti k pevskemu zboru, obveščamo, da sa redne pevske vaje ob sobotah cd 15. ure dalje v prostorih Glasbene šole v Kopru. Zaradi nastopa ob Dnevu slovenske kulture v aprilu tekočega leta prosimo, da pevci točno in redno obiskujejo pevske vaje in da se prijavi čimveč novih članov iz vrst učiteljev in profesorjev v smislu sprejetega sklepa Društva učiteljev in Društva profesorjev koprskega okraja.
GODBENIKI, POZOR} j
Na prodaj so naslednji instrumenti:
klavirska harmonika 06 basov; (Scsindaili),	*
isaksafon kon/.relt Es (angleške! sveltcrvne znamke),
trombon a conlfeus (zug pozavna) znamke La Fayette-Parfjs, violina in
kompletna jazz baterija.
Interesenti naj se javijo esebeid ali pismeno na sedežu Slover.sko-hrvaltske prosvetne zveze v Kcpru.
meter in je z .njo na nepričakovana lahek način določil prevodnost plU nov. Največje odkritje, ki ga je napravil v svojem življenju, je izrazil v skopem jeziku znanosti s tremi črkami: u (sigma) = Ti. T0 je magična formula, ki nam odkriva veliko skrivnost -narave. Vsebuje številčno razmerje med temperaturo nekega' telesa in njegovim izžarevanjem ter, nam daje možnost, izračunati temperaturo na površini teles. St.efan je na ta način tudi izračunal temperaturo na površini sončne oble in je-našel, da znaša okrog 6.000 stopinj Celzija,	,'
St.ef.an se je ukvarjal razen s problemi -toplotne provo.d-nosti še s problem» plinske difuzije, z raziskovanjem svetlobnih pojavov in z zamotanimi optičnimi, a tudi akustičnimi problemi. L-eta 1885 je celo predsedovat Mednarodni konferenci za normalni ton na Dunaju. Velike, neven-Ijive zaslugrf si je Štefan .pridobil tudi kot teoretik na področju elektrike in nnag neti zrna. S svojim znanstvenim delom si je Štefan pridobil, tolikšen sloves in ugled, da so ga' postavili na marsikatero častno in vodilno službo. V Selškem ielu 186S—70 je bil dekan filozofske fakultete. Naslednje leto pa že rektor magnificus dunajske Aknae mati is. V poznejših' letih pa je dosegel še številne častne naslove. Postal je podpredsednik dunajske akademije, kar je bil vse do svoje smrti.	! i
Za njegovo znanstveno delo so ga' počastile tudi številne inozemske družbe in visoke šole. Štefan pa ni bil samb velik učenjak in plemenit človek, bil je tudi vzoren učitelj, in zaveden Slovenec. Tcda ni mu bilo usojeno, da bi dolgo užival sonce svojega življenja, Ze spomladi 1892. leta ■je težko obolel za influenco, 7. januarja 1893 ,pa ga je rešila težke bolezni smrt.	i<
■J 11 : i n i M
Gaber:


(Nadaljevanja in konec.)
Nekoč pa se je vtiihc.t.apil mednje slab, hinavski fant. Ko je zvedel za .Tončkovo skrivnes:, je ukradel lonec in ponoči izginil. V Tončkov dom se je zopet naselila lakota. Toda sedaj nista bila lačna sama s staro mater-

Ijo, lačni so bili Ludi oircci, ki so se udemili pri njih, Nekateri so se kmalu raztepli po svetu, trinogi »pa so esta-a,i pri Tončku, kjer so imeli vsaj streho nad glavo. Pomagali so ljiudem. za skorjo kruha, nagnilo jabolko, stare, raztrgane čevlje, Bili so večkrat lačni kakor siti.
Cez nekaj česa je Tončkova mati ¡umrla. Teiiaj se je Tcaček odločil, da gre istei fanta, ki mu je ukradel lonec. NapotOl se je s svojimi tovariši po svetu.
Dolgo, dolgo so hcdi'.i iz kroja v kraj, iz diežele v deželo, zakaj za nepoštenim fantom ni bilo nobene sledi. Potovanje tudi ni bilo lahko; denarja niso imeli, zato so se morali mno-gekje ustaviti zia dialj časa, da so si s priložnostnim delem zaslužili za .vsakdanji Icruh. Iz Tončka je zrasiel Tone, iz Mihca Miha, iz Tcmažka Tomaž.
Prišli so v veliko mica'.o. Zdelo se jim je, da se je moral nepošteni fant zateči prav v tako imesto, zakaj najlaže se je škiliti, kjer je veliko ljudi, mnogo hiš. Mnogo takih mest so že otoadli. Tod.a dcolej še vsakokrat zaman. To pot pa so imeli srečo. Ko so po mnogih dneh že nameravali zapustiti mesto, so nenamerna zagledali iskanega fanta, ki ni bil več fant, temveč gospod. Prišel je iz velike hi-ge, na kateri je pisalo: Motel Lovran.
Tedaj so že vedeli, kaj pomeni fce-
«■j*. -*> cacaproacv ..T/n ...... iJouBDaaacû
I3rf.,tt(in, e
BBiaacusc
seda hotel. To je velika hiša, kjer dobe popotni ljudje prenočišče in hrano, Lovran pa je bilo fantevo ¡ime. Tega so se še dobro spominjali.
»Z našim loncem si je zaslužil za hotel,« je vse hkrati spodletelo. Jezno so planili proti gcspoclu. Ta jih je menda spoznal, zakaj hitro se je jjmakniiil nazaj v hišo. Oni pa za njim. Gospod je pričel bežati, bežal je naravnost. v kuhinjo. Tam je v naglici pograbil lonec, da bi ga skril. Toda fantje so bili že pri njem. Skušali so mu iztrgati lonec iz rok. Med ruvanjem je padel lonec na tla in se ubil. Picpalcno so zrli v črepinje. Toliko polov so napravili, do bi dobili lonec, zdaj pa leži razbit pred .njimi.
»Bo p>a hotel naš,« je rekel Tonček čez nekaj časa. »Z našim loncem si ga je prislužil.«
Sil so do sodnika. Toda pravda se je v.lelola in vlekla. Lasje so jim osiveli, marsikoga je že pokosila smrt, razsodbe pa še vedno n.i bilo. Nazadnje je ostal pri življenju le še Tone. Ta pa se je vrr.il v domači k.raj. nc da bi še dalje čakal razsodbe. Pravili so tudi, da so gostje začeti zapuščali hotel, ker hrana ni bila več tako dobra, kot je bila .prej, ko so gostem kuhali v čudežnem loncu.
Psiček in muca
Matej Bor:
ZAJČEK

J:K
?!


■ , /
Tamkaj v travi na planjavi je pošast uzrl zajček suhi, dolgouhi
pa domov jo ucvrl.
EVs te opalil so žvižgali kosi — potepenci! Urno tečeš, pa ne utečeš svoji črni senčil
Vodoravno: 1, peka v Srbiji (pritok Donave), 6. naziv .lista, ki je namenjen ineoimm najmlajšim, 8. In (latinsko), 9. mi kalni ca, 10, vrh v Julijskih alpnh, 13. reka v Rusiji (pritok Volge), 16, slovenski jezikoslovec, tudi drug naziv za čevljarja, 19. ima roge. 20. etek v Jadranskem morju, 21. osebni zaimek, 22. vzJik presenečenja, 24, .nič nam ni pcCjiet.no. če piha ta veter, 27. geometrijski lik (dvojina).
Psiček je vprašal mucko: »Ali veš, zakaj se midva kregava?« Mucka odgovori: »Ne vem. Ali ti, psiček, vaš?« »Tudi jaz ne vem« odgovori psiček. Mucka pa nato odvrne: »No, potem pa se sovraživa še naprej!« Prav tedaj pa je iz daljnih daljav priletela ptičica in jima rekla: »Bedaka, namesto da bi sklenila prijateljstvo, hočeta vse življenje živeti v sovraštvu!« Ko sta mucka in psiček to slišala, sta se odločila, da se bossta pobotala in postala prijatelja. In, bogme, cd tedaj je minila že dolga vrsta let, psiček in mucek pa se še do danes nista odločila en se še dandanes menita.
Učitelj: »Kdo izmed vas, ki ste z dežele, je kaj posebnega opazil med semestralnimi počitnicami?1.'. 'Metka: »Jaz sem opazila, da neso črne kure bela jajca, bele kure pa nikoli ne črnih.«
REŠITEV KRIŽANKE IZ 9. STEV.
Vodoravno: ura, omaira, F. L- (Fran Levistik), so, pes. stonoga, os. ika, ino, peipeika, ena, ima, i.a., ea, komet, saj-
Navpično: um, raven. ar. cl. as, fes, osa, pesipa, sokoli, to, ga, ne, pet, enak, Hcmet, aaa. Erna, os, ej,
10
0(4
119
13

17
21
24
Î27
20
12
18
21
25
15
23
26
í i A ^JMmiäMImM&äz. é
//
ß
I í-
-!&r
t\
Dragi stric Miha! Hočem Ti malo popisali kakšno je naše življenje pozimi. Največ se hodimo sankal. Razen lega pa gradimo ptičkom hiške ter jim poire-samo drobtinice, da ne bi v snegu od gladu umrle. Zdaj pa prav lepo pozdravljam Tebe, pa tudi vse vaše pionirje in pionirke
Bole Nada, uč. III. razr, osn. šole v Stcvini.
Dragi stric Miha! Veš, dragi stric Miha, jaz stanujem v Slrunjanu. Tudi šolo obiskujem v tej vasi. Saj gotovo veš, kje je naša vas. Posebno poleti se veli kokrat sliši govorili o tem vrtu. Leži ob glavni cesti Izola—Portorož, v lepi dolinici ob morju. Prebivalci Strunjana se bavijo največ z vrtnarstvom, veliko pridelamo zgodnje
zelenjave in sadja, Pravijo, da je pri «as domovina lepih rdečih jagod. Tudi soline imamo pri iias. Stric Miha, ko bodo zrele češnje in jagode, Te povabim v Strunjan. S seboj pa pripelji tiste pionirčke, ki še niso videli morja in pa solin. Ne bo jim žal, saj je tukaj zelo lepo. Prihodnjič ca kaj več. Pozdravlja Te
Stule Antonija iz Strunjana
Dragi stric Miha!
Dekanski podmladkarji Rdečega križa so bili zelo žalostnir ko so zvedeli, kakšna nesreča je zadela Tolmince. Zato so takoj začeli nabirati denar. Najbolj se je izkazal 4. razred osemletke, ki je zbral kar 30S dinarjev. Skupno pa so nabrali 1032 din.
Pozdravljajo Te dekanski pionirji.
Navpično: 1. voditelj jugoslovanskih narodov, 2. začetnici največjega slovenskega pisatelja, 3. priljubljena mladinska pesem, 'ki je izšla t.udi v slikanici, 4. predlog, 5. oblika glagola toniti, 6, oblika glagola cepa-ti, 7. skrajšano žensko ime. 11. grška Brka, 12. predlog, 14. zelenjava, 15. vojna (srbohnvaitsko), 17, pi jančUje, 18. priimek največjega indijskega pesnika in filozofa, 21. veznik, 23, vodna zapreka, 24. kratica za besedo starej-£i, 25. pesnitev, 26. predlog.
Lj.uba Nada!
Talko 'je prav, Nada! Le gradite ptičkom hiške in čuvajte jih pred lakcito. Drobne ptičiiee v?.m bedo ¡spomladi vso skrb stotero povrnile. ■Ne samo s svojim (petjem! Koliko številnih majhnih, toda zahrbtnih 'Sovražnikov polj in sadinih dreves bcido pokončale! Vidiš, Nada, vaše dello ni samo lepo in plemenito, temveč tuidi kcirils.tno za nas vse! No, .pa še kaj se oiglasil
Ljub a Antonij a!
Pcivedati Ti moram, da sem že bil v Sliruinoiamu' in da mi je bilo zelo všeč pni vas! Prav rad bi se še enkrat zgl.aisil tam. Kadar bo nanesla priložnost, da me bodo obiskali pio-¡nirčki, ki še ¡niso videli m ¡v,j?., pridemo ¡prav .gotovo obiskat rirelepo .strunjamsko dolinico. Pa si bomo ogledali soline in morja in vašo ves in —če bodo jagode in češnje- zrele, — so bomo (spomnili tudi Tvojega povabila, ljuba Antonija! No, do tedaj pa na svidenje in oglasi se še kaj!
Pa ¡si oglejmo, kdo je pravilno reišil križanko iz devele številke »Slovenskega Jadrana«! Kar lepo po vrati: Možina Marija iz Dobra-velj, Sbil Danica iz Planino, Lenasi Franc iz Ljubljane, Z uri Marta iz Tolmina, Lado Cesnik iz Ptičja, Bole Milica iz Slav ime. Pavle Jcrnikar -iz Kopra, I-Ierkov Maja iz Kopra,
Novak Ncvij iz Izole, Petrič Vojko
si.-.

iz Ssmedelo, Veljak Deljo iz S.ru-. njana, Stule Antonija iz Strunjana, Stipančič Ersilija iz Stnunjana, Race Mitja iz Kc\pra, Kavrečič Gracje-la iz Kopra, Nemec Orlando iz Vrtojbe, Lasiš Božena iz Par to rež a in Mohar Joži iz Nove vaai.
Izžrebani pa so bili sledeči: Nemec Orlando iz Vrtojbe, Ledu Ces-nik iz Palčja in Stule Antonija iz Strunjana.
Ko s.te že videli, je danes ¿pat na vrsti križanka. Želim vam mnogo sreče pni reševanju in vas vse skupaj prisrčno pozdravljam stric Miha
Nedeljski družinski izlet
Mati: In sedaj, ko sediš dobro, mi reci: boš jedel končno ali ne!
nniiiiiiiiiuiiiuuiitniiuiuiiiiimmmiiiim^	.........................................................................................................................................................miiiiiiiimimiiiminmiiiiimiiinnmiiim
■ le
Branko Šalamun:
a
Jz Ženeve d o meje ni na nobeno stran daleč. .Da nj meja krog in 'krog Ženeve železna zavesa,, je znano. Kljub termi me je presenetil v nedeljo brat s .predlogom: »Ko sva že tu. skočiva čez mejo v Francijo.« »Tu« —sva ¡bila na cest!., ki ved! ,po jezu nove hid-o--cenlrfle Verbois. nekaj kilometrov pod iztekom Rhcna iz jezera. Pogled z vrha jeza v globino povzroča vrtoglavico, čeprav je Verbois med elektrlčni-«M centralami v Švici komaj ha devetem mestu. Leta 1943 so proizvajale Švicarska elektrarne 10 milijard k-Vto (v Jugoslaviji se približujemo 3 milijardam., k-s.r je trikrat več. kot so proizvajale elektrarne v J. 1939.) Švicarji računajo, da bi mogli izkoristiti letno 24 ar lilija'.'.I k,Wir In prodajajo žc danes nekaj svojega toka v inozemstvo.
Pod Verbclsjem in onstran meje ponikne šireki Rhone v francoska kraška "tla. P.ojen v Švici, ne kaže velikega zaupanja v franccako gospodarstvo, vsaj tik za meja ne. Gospodarstvo vzbuja najbrž pač povsod po svetu največ nevotje in kritike ob me-
jah, Prievijo, da bodo zgradili Francozi hldrocentralo, ki bo izkoriščala vodo ogromnega podzemskega jozera reke Rhcna, tam nekje, kjer kupujejo zaenkrat tok iz Švice. Ko je priključil Napoleon leta . 1798 Ženevo .k Franciji iln jo znova izgub;], 1, 1814, n.j slutil, ikako tečejo tokovi okoli Ženeve in koliko pomenijo,
»Nimam vizuma za Francijo in ne potnegia .lista s seboj.« som .pripomnil.
»Moja šoferska legitimacija velja za oba, za primer, če bova .lcoga povozila. Brez šoferske 'legitimacije bi bila krivca, brez ozira na podrobnosti — dolini mcce avtomobil lat z legitimacijo vedno trditi, da je peicc 'hcdil levo, zl,i kzkc.r da bi bil pijan.«
»Razumem. In kako upoštevajo av-tomobiliirtlčne zaigcvece šiv ca rek a sodišča?«
»Na tej cesti je izgubil življenje zdravnik iz Lausanne z ženo, V gručo .radovednežev ob ponesrečencih je zavc.zil angleški diplomat in zlomil •nekomu nogo. Ggorčeni pešci so leteli avto zažgali. Diplomat se je skliceval na svojo mednarodno nedotak-
ljivost. Švicarji pretijo večinoma i besedami in -povrhu je varovala Angleža švicarska policija. Toda po sodni obravnavi in po doseženem, soglasju z angleško vlado je odvzela zvezna vlada diplomatu imuniteto, ga obsodila na odilkonino, na 3 mesece zapora in na ¡izgon iz Švice. Ce trčiš v tej deželi ob švicarske zakone, ti prav -nobena imuniteta ne pomaga,«
»Rammcm — in upam, da ne bova povozita- nikogar, čeprav isnaj legitimacijo.«
Na krlžii.ču pred mejo je pokazal brat smer vožnje in se czrl proti stražniku. Obmejni stražnik je prikimal.
»Si v "del — brez 'legitimacije in brez postanka! Se carinika poglej prijazno — in sedaj sva v Franciji.«
V Franciji, F'"av za .prav sredi polj in c'o pri jasnem gozdiču nisva srečala nikogar. Nekaj minut kasneje sva peik.'.:ro"a drugemu cariniku in stražniku ¡.i ve žila znova dalje po Švici, r,; da bi se ustavila.
B'-*.a sva v eni cd ekolnih »zone franehe«, v francoski presti coni.. «1 leži onstran str-re in priznane dniav-r.s meje in k! je obenem naravno in nemoteno .povezana z .ženevskim kan-tc.neen. Tudi tod- je bila med vojno močno za-otražena in zagrajena z ibo-def.o žico. •SpomiiU sem. se tržaškega »Porto franco« in njegovega naravne-
ga zaledja ter si mislil znova: razumem.	,
Spotoma sva si ogledala inierkcntl-ne.ntalno letališče v Ccintrinu, kjer je -pravkar pristajalo letalo indijske letalske družbe. Na obzorju nad Ženevo je blestel v večernem zimskem soncu Mont Blanc.
•"..-I*-
y
(vi

1?.
■Kimr

Vi,^ f..
OrraiSja na ctrcški kiliniki v Ženevi sem se zavedal bolje v Lausan-ni. T.u.Ol v Lausanni govorijo francoski. Klinični asistenti, francoski Švicar j-; z ne.ir.'Bkimi imeni — Christen, Pat,-.t, Schneider, Laubacher — berejo in govorijo ncrnl'iki, kot. pač obvlada vsak &r.an Švicar vsaj en deželni jeziik pole£ materinskega, Za! o, da se ga naučijo, študirajo nemško rtovoreči Švicarji nekaj semestrov v Lausanni, Ženevi, Fn.be.urgu .ali Neu-chatel",! In f.r"- "o:ko govoreči. Švicarji v Bonnu, Zuenichu ali Baselu.
Kmečki sinovi delajo po eno ali dve leti na posestvih v kantonih z drugim občevainim jezikom in poštni pripravniki .vajenci, negovalke in snažilke delajo radi »in der vvelsclien Sclnveiz« oziroma ».dans la Suisse allemande« zelo, da se naučijo jezika. Ce se drugega ali t:<etjega deželnega jezika ne priučijo vsi enako dotr.ro, se pa spoznavajo med seboj.
Nemško govoreči Švicarji govorijo švicarsko narečje Od Hitlerja naprej pazijo še posebno rkrbno na dcstojnO razdaljo med njimi in med Nemci.
V Tausanml se,in stanoval poi ž-e-îez-n'Sketn ucainiku, ki je služboval ga stanovanja, v katerem ni bilo po-v Vevcyu, Dobil sem ključ trisobne-dnC'Vi nikogar doma. Ogledal sem si \"z'.(3.ane kuhinja'ce cmr.re z modernim hladilnikom., centralno kurjavo, ventilacijo v kopalnici brez oken, skromno knjižnico v ¿¡prejemnici, v sebi, k.; mi je bila dodeljena (za 4,5 franka dnevno), so fcili vsi -predali polni in odlprli, Ce bi vzel na primer Lei-co za spomin s seboj, lastniki tega najbrž niti opazili ne bi.
Lausanne je strožje in — preprosto rečeno — bolj nemško mesto, kakor je ženeva. V. Lausann.i je sedež vrhovnega zveznega sedišča. Scla za medicinske sestre v tem mestu je najstarejša na svetu,





d-3
EtjJñmZGD MODER
Rremunda je p'kazala blazino nasprcii sebe. Pe.redej je sedel nanjo. Začutil je, da sta mu v istem remalikiu izginili moč in odločnost. Mahoma je bM noznatcio pred Rcsmunido.. Ni si ji upal -pogledati v oči.
»Ugrabi me! Odpadi me s seboj! Tvoja bom! — Samo tvoja. poveljnik!«
Sarmat je omahoval.
»Se nocoj bom tvoja, poveljnik! Srčna reši me lega življenja!«
Po'!ne rdeče ustnice so bile tesno ob njorn. Ob sebi je čutil njeno toplo teto. Srkal je njem omamni vonj. Na licu mu je drhtel njen nagli dih.
»Rešim te, vladarica,« je dejal.
»Nisem vladanica. Zate sem Rcismumda,« mu je popravila in ga pobožala po močnih rokah.
»Rosmunda maja!« je iizbnuhnil Peredej in jo dvignil v naročje.
-i1
Pozno ooneči je bilo vse pripravljeno. V Ko je minila oolnoč, so z dvciišča Tecderikovaga dvorca iz°ini"i štirje jezdeci proti jugovzhodu. Rcsmunda je imela v°iv>*ci*ju hčeifco Albs-uindo, Beoedej Valtarja, slovenska služabnika Volkcnja in Budigoj pa zlato, kolikor so ga mogli v naglici pobrati, in langobardsko železno krono, posejano
2 b Ccz' dober teden so prišli v Raveno, prestolnico bizan-tincko°a namestnika za zaliodno polovico .rimskega imperija.
Ko je eksarh Longin zvedel za priibežnico, je poslal ponjo. Rosmundi so se izpolnile želje.
»Naliu'Skala bom Bizanitince •zoper Langc.barde! — Deda Torismonda mi je ubil Langobancl Al.boin. Iz črepinje moje-a očeta Kunimonda je pil isto Alboin. In isti Albom je oropal mojemu telesu mladost. — Langabard Elnnki me je izrabil v svoje namene in me potem pahnil v nesrečo. Vse to kliče po maščevanju!«
Ko je Longin zagledal Rosmundo, ga je prevzela z jedro lepoto. Požele 1 si j:e zale borbarke. Za kepo zllata in za lango-bardsko krono je bil pripravljen vse obljubili.
Se preden so v Pavij.i izvolili bergamirkega- duico Klefa za nov:ga vladarja, je prispela tja novica, da se je Rosmunda poročila z eksnrhcim Longinom in da je laugc.bardska krona v njunem vnr.sivu. Bizanc je še enkrat stegnil roko nad Italijo, zvijajočo- se ped langcibondskim kopitom,
Longin je zbral nekaj vojaštva, a si ga ni upal povesti nad Langcbnrde. Ti pa so se zato maščevali nad vsakim bizantinskim vojščakeon posebej. Slednji magister militum, ki se jim je postavil v bran, je bil potepan v prah.
Eksarh se je rajši umaknil v utrjeno Raveno in čakal napadov. Langcbardska krdela so se zbirala v pokrajini na .severu in jugu. Sam beneventski duka Elmiki je prevzel poveljstvo, da bi se opral sramote.
Langobardl so pridivjali pod ravensko obzidje, pobili romanske patricije :'a bizantinske trgovce, kar so jih za-itefcli izven utrdb, ter se utaborili. Tedne in tedne je stala langcbardska vojska pod Raveno.
»Kaj bo, ko nam pride živež?« je prc-udarjal Lcngin. »Kaj, če izbruhne v trdnjavi bolezen? Kaj pa je ta Rosmunda, da bi maralo z-arrdi nje poginili toliko plemenitih ljudi? Ali naj se zaradi .tuje ženske zruši itrdnjava v prah? Ali naj se cvetoče mesto poglubi zavoljo barbarke?«
Kesal se je, da je bil sprejel pribežnico, in kesal, da se ■ je bil zvezal z njo.
»Pojdi, Rosmunda, pcmemi ss s svojimi ljudmi!« jo je prosil.
»To niso moji .ljudje,« je odvrnila pregnana vladarica.
»Vrni jim krono, da bo mir.-. Zaradi mene, zaradi mojega •življenja stori to, če me imaš rada!« je- moledoval.
»Plaši.jivec! Bojiš se misli na smrt! Kakšen vojščak si mi! Lep bizantinski eksarh!«
»Pazi se, ženska! Imam oblast in moč. Lahko ukažem, pa te bodo postavili pod obzidje barbarom v naročje!«
»Vidim, da se celo ženske bojiš. Pckliči torej vojščake na pomoč!«
»Tvoj mož som, Rosmunda!« jo je miril Longin.
»Lep mož, ki bi me prodal za p sat cesiercev!«
>;Ne zbadaj, žena! Pozabiva!«
Langobardi so zmerom huje pritiskali. Rosmunda. ni imola več mirnega trenutka. V Len,ginu ni našla maščevalca, kakor je pričakovala. Zato se je odločila.
»Sama pojdem k Elmikiju. Sama se bom maščevala, preden bo konec vsega, metne in Ravene. in tksarha 1«
Mrzli vetrovi so že pihali nad moSvirji, ko so se pred Raveno pogodili za premirje.
Bil je čemeren dan. Megle so se vlačile nad zidovi. Pred mestnimi vrati — na sredi med Lan,gobar,di in Bizantinci — so .postavili šotor, kjer naj bi se sešla Rcsmunda in Elmiki ter določila pogoje za mir.
Na ravenski strani je stal močan oddelek hoplilov pod poveljstvom magistra militum. Langcbandilkemu roju je poveljeval skuldahis.
Rosmunda in Elmiki sta si prisila nasproti, kakor da se ne poznata. Hladno sta se pozdravila In odšla v pripravljeni šotor. _	i
»Pozdravljen, mož,« je prežeče spregovorila Rcsmunda.
»Zate nisem' več mož, ampak duka. poveljnik lango-bardske vojske!«
»Nekoč pa si želel bili moj mož!«
»Kar je bito, je minilo, Zdaj js tvoj vaiiuh bizantinski hlapec Longin,« jo je zbode! Elmiki.
»Ce sem brezpravna, čemu se dogovarjaš z menoj? Pomeni se s svobodnimi možmi na obzidju!« mu je vrnila Rosmunda.
»Tujka si. zato te poslušam. Gostoljuben narod smo in ne napadamo' gestov.«
»A preganjate jih!«
»Samo vsiljivce in tatove!«
»Mož me je nadovoijno izbral zaVrngobardsko vladarico, ■zato nisem vsiljlvka! Duke so mi zapovedali, na j se poberem z njihove zemlje. Pospravila sem svoje in odšla v pregnanstvo. Nisem torej tatica!«
Elmiki je čutil, da gre pogovor v slepo. Rosmunda ni bila pripravljena kloniti. Zavedala ss je moči nad njim.
»Ravena je obsojena na smrt,« je začel Elmiki. »Lango-•badske vojske čakajo le migljaja in poteptale bodo bizan-
tinsko gnezdo v prah in pepel. Tole je zadnji tremiulek, da si lahko rešiš življenje.«
»Ce so .tvoje su\i'ce res 'irfco silne, zakaj odktavajo kakor krepelca od naših zidov? Zakaj se tvoji bojevniki gcmrhjo mrtvi in ranjeni pod ravenskimi nasipi?«	,,
»Spomni se Pavije. Rosmunda. Tri .leta smo cakah, nazadnje nam je brez boja prid!a v naročje. Tudi Ravena bo! Povija j- prestolnica langobardske države, Ravena pa bo prestolnica mojoga dukata, ki bo segal čez ves zahodni rimski imperij. Jabolko je že zrelo, .«
»Gnilo je, Elmiki! Zal da je tako! Sicer bi ne bilo (treba čaka'i na pomoč iz Bizanca. Justin je obljubil vojsko, a je ostalo samo pri obetu. Poveljnik Baduarij, ki naj bi stri vas barbarski napad, hodi kdo ve kod.«
Rcsmunda je bila trpka. Uvldevala je, da je zaman huj-skala eksarha, Bizanc je bil gnil in ni več dosegel Italije.
»Rosmunda, sama vidiš, da smo močnejši in da je le smrt vaš delež. Srečo imaš, da sem jaz poveljnik lango-'bardske vojske. Rad som te imel in tudi danes sem ti pripravljen ponugn'.i. Ne podiraj in ne spodnašaj mi dela. Niti las se ti ,pe bo skrivil, če mi ustrežeš.«
»In Ravena?«
»Bo moja iprestolirifca. To tebe ne bo bolelo. Daleč elran boš, mirna in vanna, med ljudmi, ki jih ljubiš.«
Erni.ki je čutil, da zmaguje.
»Teža dni jo je strkv. Sprejela bo moje pogoje. Trdnjava bo padla! Z njo bo padlo"bizantinsko gospcDivo na italskih tleh. Gospodar bom jaz. Stotaval bom v nezavzethem mestu.
Nii več daleč dan, ko bcm 'langr.bar.dski vladar. Cemu bi pošiljal krono Klofu v Pa.vijo? Poslal mu bem rajši .morilca in sebe oklica! za vladarja Langcfcatrdov.«
»Krone se ti hoče?« je Rcsmunda nenadoma kar .naravnost vprašala ki se zazrla Elmikiju v oči.
»Mogoče,« jc ta v zadregi skcmizgnil z rameni in pogledal v tla.
»Dobro, duka,« je pograbila Rosmunda- »Tebi gre za krono, meni za življenje. Menj-ajva!«
»Ti meni krono, jaz tebi življenje?«
»Drži?« je prežeče vprašala Rosmunda.
»Volja!«
Elmiki ji je hlastno segel v reko. Rosmundi se je za-stu.dila vlažna in hladna roka, a je premagala gnus.
»Trenutek je slovesen, Elmiki. Ti si langoba.rdski vladar, jaz brezpravna baglunka. Nikoli več se ne bova videla, čeprav sva mož in žena.«
»Bila,« jo je dobrohotno popravil cd zmage pijani Elmiki.
»Pozabiva bridkost in tožave preteklih in prihodnjih dni. Napijva du-ug dnugemu na srečo in zdravje!«
Izpod širokega plašča je potegnila vrč temne tekočine. Elmikiju je natočila v izrezljano čašo, posejano z dragimi kamni, sebi v preprost kozarček brez okraskov.
»Na zdravje, viladar Lanbcibandov!«
Elmiki ni odipil. {Jain-jal je o svojih načrtih. 2e je sedel na vladarskem prestolu in ulkazoval vsej Italiji. Strmel je v šotorsko Steno in se ni ganil. Potem se mu je cko uprlo v kozarec, v -katerem je trepetala, plemenita pijača.
Rosmunda se je vznemirila.
»Zakaj ne pije? Ali kaj sluti?«
Reka ji je zadrhiteia.
»Mogoče kaj ve?«
Elmiki pa je bil daleč, daleč s tiran'. Vsakega, duko-posebej ie gledal, kako se mu klanja. A misli so mu šle še dalje. Pokazal se je Sigefoent, vladar Fi-ankov, in pokleknil pred njim. Elmiki ga je samo zaničljivo pogledal ter poni'gnil strežajem, naj ga pahnejo v ječo, sam pa se je zazrl v še lepšo podobo. Justin Drugi, vsemogočni hizantiinski ba-zikvr,, skrušeno pada predenj, proseč ga za milost.
»Vse svoje zemlje ti izi-očam. Tvoje so,« de ponižno.
»Na zdravje, vladar!« je ponovila Rosmunda.
Elmiki se ni prebudil. Se dalje je sanjal nedosežni sen. Slišal je opojno godbo, tisoč klicev in vriskanj:
»Na zdravje, 'vladar!«
»Na zdravje!« je rekel.
Odgovoril je tiho, a se jc vendar s tem priklical v ros-ničnest. Vah-cipeta.l je in čez oči so mu preletele sence blaženosti. '
»Na zdravje, žena Rosmunda.« se je omehčal. »P.i.jva iz istega kozarca, kakor se spodobi možu in ženi! Pi.iva na srečo in vose!je!«
Rrsmund» je prebledela ko smiit.
»E'miki ve!«
Ta misel ji je preblisnila možgane in ji stisnila srce. do ji je pošel dih.
»Osleparjena sem za maščevanje. Podrti so moji naklepi!
Ali naj zbijrm zsstcupljeni kozarec po tleh? — Ne! Dalje! Daljni - Ali na.j nagnem in popijem smrt? — Da, smrt! In z menoj v.red bo pi.l .tudi Elmiki, Maščevala se bom. Zadoščeno bo. Lahko bcm pogledala dedom in očetu I>unimondu v obraz: Nisem vztrepetala, maščevala sem vašo smrt in svojo sramoto!«
Rosmunda se je odločila.
»Na zdravje. Elmiki!«
Nagnila sta in izpila.. Potem sta se spogledala in si podala roke. Hotela sta nekaj reči, a opojna pijača jima je ohromila jezik in misli. Bilo jima je prijetno toplo. Elmiki je še dalje sanjal o svojem gospostvu. Rosmunda je uživala v zavesti, da je storila svojo dolžnost. Prikazal se ji je oče
Kuriimcnd in ji .natočil rujninc v čudno posodo, na las po-, dobno slevesaemu Alboinovemu bokalu. Smshljal .se je in
turi: Rosmunda se je nasmehnila, pr.tsm pa zaprla*oči.
*
Bizantinci in Langobardi so že dolgo čakali, v Šotoru se pa š" zrn .rem ni nič zganilo. P. trm so z vsake strani izbrali po dva moža. da bi stopili gledat, kako teko pogajanja. Od-graiii'i so zavc-so in ostrmeli. V šcto:'u sta drug ob drugem spala Elmiki in Rosmunda ter se držala za reke. Skušali so ju prebudili, a inud je bil zaman.
Bizantinskim odposlancema so se zzsibila kolena.
»Lanigobardski poveljnik je umorjen... Strašno maščevanje nas čaka!«
Odhitela sta k svojim. Se predan so se Langobardi za-vrd''i so bila ravorrka vrrl'a zapshnjena.
" M-d L-n^c.bardi jc završalo.. Nekaj desetin se je zapodilo pro'i R-r/eni, a -branilci so jih oldpodiili s pracami. Vendar se Lon«in ni pomišljal. Poslal jc glasnike pred vrata, dobro ved-." da je treba doseči odločitev, preden si bedo Lango-ba^di' izbral i drugega poveljnika. Na-znaniil je, da je pri-nravljen izročiti krene? Dolgo je čakal na odgovor. Nazadnje, je eden izmed langobardskih gaatoldov sprejel bizantinsko ponudbo.
Za beneveniskega duko in Elmikijevega naslednika v loove'ljniitvu j" 1.1 določen gas,'.aid Zo'.on. Longin mu je izrcMl ki-mo in nekaj zlata, Žeton pa je spričo premajhne 7-.e'"cube pri skuldahisih in gastaidih obljubil, da se bo um4n.il izpred Ravene. Bil je preslab za boj zoper Bizanc.
* "Cc-l-raW. eksarh je poslal Albsuindo, Valtarja, Pere-deja, Vol kanjo in Budigoja v Bizanc s sporočilom, da je junaško .zmagal brrr,barski napad.
»V znamenj - svoje zmage in v dokaz popolne vdanosti •presvetlemu .imoeraiorju Justinu in njegovi prejasni basilisf Z-ifiii p-šiljam Isngobairds.ko vh.darsko rodovmo m nekaj barbarov ki zreCašijo najstrašnejšo kazen, kar so se drznili zoprvati 'božanskemu vladarjiu,« je sporočil po slu.
" Ko so na spomlad triinsedemd-eseitega leta prišli ukle-njeni ujetniki v Bizanc, se dolgo nihče ni zmenil zanje. Imperatorju Justinu so dali tedaj opraviti Perzi. Ze prejšnje leto so se bili upadi in vnovič začeii pedira'.i vzhodni l-imski imperij.
. Sela čez dober mosefc je jasni vlaldar utegnil zaslišali odposlance ravenskega eksarha Longina.
~ Nečak Justinijana Pnvega Upioawde se je nrc.ral za prestol večnega rimskega imperija zahvalili predvsem svoji spletkar--ski ženi Zafrji, zakaj Justin sam je bil siromaček. Vodene oči so mu nemirno begale in se niso .nikoli srečale s pogledi sobe-sednika. Ostra brada .je s tresenjem izdajala starca. Medle ustnice so govorile o bolezni, trepetajoča roka o izmozganosti.
Na pres'.ol.i je asts'1, kakršen je bil: duševno ubit, moten in-•brez čustev. Le krik in zvijanje umirajočega sta mu še lahko olepšala prazno življenje, zato mu je bil -največji užitek: lastnoročno moriti,	(
Kadar je sedel na prestolu, je krotil alrast in narejeno mirno sprejemal poročila, a za vodstrvo vlaidanstva ni dmel sil. Prepustil ga je kubikulE.riju Tiberiju, aprepoziitu IConstanciju in svojemu bratrancu, kurcipal.atu Dee t ju. Svetla avgusta Zofija, ki je na tiheim sama sejala razdore in svaje, jim je v strahu za svoje dostojanstvo dan na .dan prigovarjala-, naj bedo ■ljudomili in naj .ne stiskajo ljudstev, da ne bo še notranjih vojska, ko je že zunanjih sovražnikov toliko.
To pot je Justin dobil dvoje poročil iz Italije, Papeški apo-kr iz ar i j mu je naznanil, da je rimski škof papež Janez Tretji, poglavar svete Ce.ikve, zatisnil .(.rudne oči. Justin je Sklonil glavo in pomislil, kdo izmed .cerkvenih knezov bi bil primeren za naslednika. Izrekel je nekaj vljudnih isožalnih besed »v svojem in svoje svete despojne imenu, kakor tudi v imenu mogočnega rimskega imperija, kateremu se moi-a klanjati — tega ni inikoli pozabil dodati — tudi sve.ta Cerkev s svojim poglavarji«.
Potem je stopil p-red vladanja magister militum Romaii, odposlanec eksarha Longina, in mu .isročil namestnikovo poslanico. Imperator se je nasmehnili clb ugodnem sporočilu in oddal eksarhovo pismo baziliisi Zofjii.
»Kje so barbarski ujetniki?« je vprašal.
»V cesarski ječi, prejasni.«
»Privedite jih sem!« je ukazal vladar.
Nekaj vojščakov je odhiteRo izpolnjevat ukaz. V tem je Justin povprašal odposlanca o vdanosti v zahodnem delu imperija.
Magister militum je bil redkobeseden. Ugodnega ni vedel, slabega .ni maral .praviti, da bi mu ne odšla zaslužena nagrada za pot. Odleglo mu je, ko so pred vrati zarožljale verige; -
Pred imperatorja so stopili trije barbarski velikani, za dobro glavo višji od največjih domačih vojščakov, čeprav si je Justin odbiral stražarje med postavnimi možmi.
»Tudi .takim hrustom je rimdki imperij kos!« se je utrnilo Juatiinu ob pogledu na lepo rasle barbare.
Vzdrhtel je ob misli, kako bi se zvijala ta strsita telesa.
Od zaverovanosti v naslado nad trpičentjem velikanov ni opazil Valtarja in Albsuinde, ki so ju bili tudi privedli predenj- Njuni telesci sta bili mršaivi, le oči so' gorele živo, kekor polje mlado življenje svobodnega rodu.
(Konec)
Cidna dogodivščina
(Nadaljevanje s 7. strani)
Cez četrt ure, ki je trajala celo večnost, sem začul stopinje na stopnicah. Skozi špranjo v vratih sem videl očeta, s sveti'ko v eni roki, v dr.ugi je pa držal enega od svojih velikih nožev. Stopal je po stopnicah, njegova žena za njim. jaz pa za vrati. Odprl je vrata. Toda preden jc -v.Topil, je postavil sveitilko na pod, ki jo je vzela njegova žena. Va'xpil je z. besinu" nogami in žena mu je s tihim šepetom govorila, zastirajoč z dlanjo svetlljko: »Tiho, pojdi čisto tiho.« Ko je prišel do lestve, je začel lesti po njej, z nožem med zobmi, in ko je prišel do po-stelje, kjer je ležal ubogi mladenič z golim grlom, je z c-no roko pograbil nož in z drugo... je prijel gnjat, ki jc visela na stropu, odrezal od nje dobršen kes in se umaknit kot jc bil prišel. Vrela so se za njim zaprla, svetilka je izginila in jaz sem ostal sam, .prepuščen svojemu razmišljava:! ju.
Cim se je zdanilo, je z glasnim hrupom prišla vsa družina, da bi naju prebudila, kri: orno se bili douovorili Prinr.sli so nam jesti, dali so nama obilen in zelo dober zajtrk. Dva kopu na sta bila -na mizi in najina gostiteljica je zahtevala, da morava enega pojesti, drugega pa vzeti ¡na pot. Ko sem ju zagledal, se mi je zasvetilo, kaj so pomenile one strašne besede: »Ali ie treba oba zaklali?«
m
i 10 v! i ! ii
-J-----
-n


posebna umetnost
Od dobrega, smotrnega kuhanja zavisi zdrav razvoj človeštva, njegovo razpoloženje in sposobnost za delo. Zato kuhanja ne smemo imeti za nekaj postranskega, nevažnega. Kuharski recepti so se precej predrugačili. To je v zvezi z okusom in nazlra-njem lepote. Pametni ljudje uživajo to, kar je zdravju koristno in vedo, da človek ne živi samo od tega, kar poje, marveč predvsem' od onega, kar njegov želodec resnično prebavi. Vzroki prebave vodijo v kuhinjo, v njej se začenjajo.
Telesu najbolj prija čim razhovrst-nejša brana Kdor je pretežno meso in močnate jedi, se ne počuti dobro. Preobilo maščobe otežuje prebavo. Prav tako pa je škodljivo zdravju, ako živi človek skoraj od same zelenjave, ki jo mora' uživati v velikih količinah, ako se hoče nasititi, to pa zopet obremenjuje prebavila. Iz vsesa sledi, da Je najbolj priporočljiva mešana hrana, ki vsebuje od časa do časa tudi presna žlv.ila. Moderna prehrana propagira enostavna jedila. Hrana mora biti pa taka, da je po možnosti hitro prirejena, kajti dolgotrajno kuhanje uničuje vse redilne snovi, posebno pa vitamine.
Kakor vsakega drugega dela, se je treba tudi kuhanja učiti, Delo ob štedilniku je zelo zanimivo za ono, ki se hoče poglobiti vanj. Nudi neome-. jeno polje študija jn dela, bogatega izprememb ¡n raznovrstnih sestav.
Kuharica mora imeti mnogo domišljije in dar sestavljanja, da ji ni treba samo ponavljati, kar vidi, sliši, bere. Majhna sprememba lahko ugodno vpliva in predrugači recept. Vešča kuharica mora vedeti, kdaj in kje sme kaj odvzeti ali česa drugega do-drti, sicer lahko doživi polomijo v
Vedenje v sliki
Ne govori z desno roko, temveč drži dežnik z njot da ne bo spremljevalka premočena!
svoji kuharski umetnosLl. Zanimati se mora za kuharske novosti,, a se mora tudi truditi, da sama kaj sestavi.
Na Javi proglase dekle godno za možitev šele tedaj, ko se je naučila •kuhati, ker se zavedajo, da je od pravilne prehrane odvisna posredno tudi sreča.
Sabska kraljica je baje sama iznašla razne priredbe mesa. Kleopatra je vabila svoje prijatelje na znamenite politične večerje, ki jih je sama sestavljala. Katarina Medicejska, fran-
coska kraljica, je prinesla v francosko kuhinjo italijanski okus in sicili-janske kularske proizvode. Slovenke se rade poslužujemo pristno narodnih slovanskih kuharskih receptov, ki prinašajo v našo kuhinjo prijetno spremembo.
Upoštevajmo vse različne načine kuhanja, toda vedno z veščim znanjem osnovnih pojmov ter s kritičnim pogledom in jezikom, oziraje se predvsem na zdravje, dober okus in seveda razpoložljiva sredstva.

Živim v kraju, kjer je doma vino. Malo časa sem tu, pa vidim, da je alkoholizem strašna bolezen.
Priilik za pitje je več kot preveč. Pijanoujejo ob krstu in smrti, zaroki in poroki, pijejo od veselja in žalosti, ob uspehih in iz obupa, pijejo za zdravje in celo, ko je človek preveč bolan. Pijejo za zajtrk in kosilo, za malico in večerjo.
Nekateri so mnenja, da je življenje brez popivanja nemogoče. Nedavno mi je dejal osemnajstletni fant: »Zakaj delamo, zakaj živimo? Ce še pili ne bi, potem bi bilo bolje, da si še danes ovijemo vrv za vrat.«
Ali ni žalostna ugotovitev, da. tak mladenič vidi le v pijančevanju in popivanju srečo, zadovoljstvo, cilj svojega detla in življenja? A kar je glavno, on ni edini, še mnogo jih je na njegovi poti.
Toda vsi ti ljudje ne vedo, kako strašen je ta sovražnik. Ker ga ne poznajo, se tudi ne znajo braniti preid njim.
Ker nisem zdravnik, ne bom razglabljal o škodljivosti alkohola po medicinski pati. Morda ne bo nespametno, če bo kdo storil to za menoj.
Alkohol nas zastruplja, ker nam pustoši celice, iz katerih je sestavljeno naše telo. Ko jih napade, raztopi v njih mast, vzame jim vodo in razkroji beljakovino. Ta se zgosti, se stirdi in celica umre. Zato je jezik pijanca bel, Saj je na njem na milijone mrtvih celic. Alkohol nam škodi pni prebavi. Velika množina alkohola nam raztegne želodec, celice pa razruši; želodec ne more več redno prebavljati.
Alkohol zmainjša krvi odporno si-
ZbKflVN IŠ K i KOTIČEK
Noče in noče jesti..,
Profesor Debrč, šef otroške klinike v Parizu, bo obiskal Jugoslavijo kot gost jugoslovanskih univerz. Nedavno je v Svicl, na predavanju v Lausanni obrazložil nastanek pomanjkanja teka pni nervoznih otrocih približno tako:
Razlikovati moramo med »lakoto« in med »tekom«. Lakota izvira iz elementarne potrebe organizma po hrani. Občutek teka je že bolj zapletena želja, ki stremi za ugodjem pri jedi. Pq zdravem In uravnoteženem otroku tek ne pride navzkriž z lakoto. Zaradi raznovrstnih motenj pa more zdrav otrok odklanjati hrano, čeprav jo organizem potrebuje. Odklanjanje hrane je takemu otroku očitno ljubše, kot bi mu bilo v tlslem trenutku priznanje lakote in teka. Otrokova želja, da se postav.j materi po robu, je močnejša od potrebe po hrani, Kako je to mogoče?
Glede neke svoje temeljne zahteve se čuti tak otrok prikrajšanega, Z odklanjanjem hrane skuša protestirati proti resnični ali proti namišljeni krivici, ki ga je doletela. Otrok kljubuje.
»In vendar je izredno priden« — pravj mati in ne verjame, da bi ji hotel njen ot;ok nasprotovati prav pri jedi. Morda se od'<,rije vzrok na prvi pogled nerazumljive otrokove tr-
me nekako tako: Pred meseci je zbolel fantek za prebavnimi motnjami. Pričel je hujšati. Mater je zaskrbelo, pričela je otroku prigovarjati in mu počasi in vztrajno vsiljevati vsakdanjo hrano. »Eno žličko za očka, eno za babico in še eno za mamico.« Potem so prišle na vrsto pravljice, vedno daljše in vedno manj zanimive. Potem si je pomagala mati s sladkarijami in končno z vedno bolj prozornimi in nerodnimi novimi zvijačami. Jed in otrokovo vedenje pri jedi je postalo vse prej kot prijetno osrednje vprašanje v družini. »Je jedel?« vprašuje oče ob prihodu iz službe. »Je Jedel?« vprašujejo tete In strici. »Boš jedel, td mali . , .« dregajo v najmlajšega starejši bratci ln sestre,-
•Malega moža tlačijo. Njegova samozavest trpi vedno huje, predvsem pri kosilu. Naravna potreba in želja, da se uveljavi, je ogrožena bolj, kot je prizadet njegov želodček. »Srce je ranjeno . . .« bi lahko rekli s pesmijo. Zato Jedo otroci tem slabše, čim bolj se starši ckrog jedi vrtijo. Cim bolj jih silijo, tem bclj prehajajo mali — ki hočejo postati veViki — v protinapad. Zato je razumljivo, dn trpijo zaradi pomanjkanja teka predvsem edlncl.
Za pravo zdravilo je potrebna pravilna diagnoza. Mnenje profesorja Debreja je vsekakor upoštevanja vredno.
•lo belih krvnih telesc, jih omami in poleni. Alkohol nas stara in nam krajša življenje. Povzroča številne bolezrti: poapnenje žil, vodenico, poveča srce, muši pljuča, da postanejo neodporna proti bacilom je-tike itd.
Končno bi žeileila povedati, kako velika je nevarnost alkoholizma za potomce. Vsak dan imam pred seboj množico nebogljenčkov. V veselje so mi. Včasih pa se nad posamezniki nehote zgrozim. Po zaslugi svojih staršev so veliki reveži.
S prstom vam pokažem v tretji klopi otroka staršev-pijancev. Čeprav ga je komaj videti s tal, je že nagnjen k pijači. Je duševno in telesno zaostal. Zaman mu pravim, da je 3 in 2 isto kot trije prsti in dva prsta. Njegovi možgani so za take pojme nedovzetni. Staršem pa je seveda v napoto. Pravijo mu »Bešlja«.
Starši! V imenu vaših otrok vas ■prosi.m, če imate kaj zdravega čuta, občutka, srca za otroke, vzdr-žite se alkoholizma, vsaj zaradi teh najmanjših.	P. B.

Lepi otroci — želja vseh mamic. Da vam izbira za pomlad ne bo pretežka, evo vam troje vzorcevi v katerih bodo vaši otroci zares ljubki. Za deklice vzamemo nežne pastelne barve, dečke pa bomo oblekle v resnejše barve, vendar vedno svetlejše in glede na značaje dečkov tudi prakt ičnejše.
Gos^sieišmijski essisueiS
Ko umivaš stekleno posodo, pridenl vodi nekoliko kisa in posoda se bo zelo lepo svetila.
■Rjaste madeže na perilu odstraniš, če jih nekaj časa namakaš v kislem mleku.
Ce so čevlji trdi od moče, jih izmij s toplo vodo in jih namazi z ricino-vim oljem.
Ce je tvoje kuhinjsko pohištvo belo
prepleskano, odstraniš madeže z mlekom.
Perilo ti pri sušenju ne bo zmrznilo, če prideneš vodi za splakovanje pest soli.
Neprijeten duh po plesnobi in vlagi nastane v vlažnih stanovanji!h. Tak neprijeten duh Imajo zlasti predali in miiznice. Na take kraje postavi posode z negašenim apnom. Apno povzame vlago, zrak se osuši, duh ipo plesnobi pa izgine.
zanimivosti
Državno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna
»Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—909—171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici
NB v Postojni št. 650-90322-(0. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.
Prejšnji teden se je začelo na Ko-paoniku državno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Poleg 20 tekmovalcev iz Slovenije sodeluje na tekmovanju .tudi 8 predstavnikov Srbije, 5 Bosne in Hercegovine, 4 Cnne gore in 9 JLA.
Kot prva je bila na sporedu tekma žensk na 10 km. O.limpijke Kor-deževa in Biikova nista nastopili, ker sta na Švedskem, .pa si je tako priborila prvo mesto tretja najboljša tekmovalka Tončka Jakopič (Gozdar). Zmagala je v času 51,45. V sclboto se je tekmovanje nadalje-
IDRIJSKI MLADINCI SO TEKMOVALI Športno društvo »Rudar« iz Idrije je organizn-alo mladinske smučarske tekme, katerih so se udeležili poleg mladincev Rudarske šole tudi gimnazijci iz Idrije in Črnega vrha. V smuku je zmagal med starejšimi mladinci Ivi Logar, v slalomu pa Alojz Ogrič, oba iz Rudarske šole. Med mlajšimi mladinci je zmagal v smuku Marijan Ferjan-čič (Rudarska šola) pred Zlatkom Skarabotom (gimnazija Idrija), v slalomu pa Zlatko Skarabot pred Srečkom Čukom (gimnazija Idrija).
Na velikih skakalnih tekmah v Oberstdorfu je tekmoval tudi Jugoslovan Rudi Finžgar. Skočil je 114 metrov, kar je glede na pomanjkanje treninga vsekakor zadovoljiv rezultat.
valo s .tekom na 18 km za moške. Med 38 tekmavalci je zmagal Matevž Kordež s časom 1 : 19.30 pred Tonetom Pogačnikom in Jožefom Knificem,
V	nadaljevanju državnega prvenstva je ibilo tekmovanje štafet 4 X 10 km za moške. Tekmovalce je oviralo slabo vreme, zato so bili rezultati slabši kakor so pričakovali. Zmagala je štafeta JLA s časom 2 : 47 : 34 pred štafetama Gregorčiča in Gozdarja. Najboljši čas je dosegel Hlebanja (JLA) 37 : 33, drugi pa je ibii Pogačnik s časom 38 : 04.
V	skokih je nastopilo na provi-zorični skakalnici 13 mladincev. Najdaljši skok dneva je dosegel izven kokurence Davorin Mrak (17,5 metra), zmagal pa je Ivi Logar. Med mlajšimi je bil prvi Viktor Crnobrnija (gimnazija Idrija).
Tekmovanje je pokazalo, da je v Idriji in okolici precejšnje zanimanje za smučanje med mladino. Presenetili so zlasti gimnazijci iz Črnega vrha, ki so se v skupni oceni plasirali pred idrijsko gimnazijo. Prvo mesto je osvojila Rudarska
šola s 13 točkami.	S. L.
*
SMUČARSKE TEKME V TOLMINU
Pod Gradom v Tolminu so organizirali smučarske tekme, katerih so se udeležili v glavnem novinci. Telkmo.vali so v teku in smuku. Med mladino sta bila najboljša učitelj išonika Jelko Kašca in Franc Rakar, med mladinkami pa Mara
Kosmač in Irena Skok.
*
Na skakalnih tekmah v Celovcu, ki jim je .prisostvovalo 8000 glodalcev, je zma\ga'l Zidar, ki je imel tudi najdaijši skok dneva. Postavil je nov rekord skakalnice (59 m). Za-lokar je zasedel peto mesto, Lamgus šesto, Mežik deveto. Jugoslovanska ekipa je zmagala tudi v ekipnem plasmaju.
*
Organizacijski komite v Helsinkih je pripravil prenočišča za 40.000 gostov. Prihližno 25.000 prenočišč bo po privatnih hišah. Do zdaj se je prijavilo 40 držav. Pred kratkim so dobili prijave tudi od Burme, Cey-lona, Nove Zelandije, Kanade, Južne Amerike in Jarnaice.
-Mmm
19-letna Američanka Andrea Law-rence-Mead je osvojila na olimpiadi v Oslu dve zlati medalji.
V slovenski nogometni ligi bo sodelovalo 10 moštev in sicer Odred, Rudair, Korotan, Branik, Kladivar, Nafta, Mura, Železničar Maribor in Ljubljana ter Sloga. Prvo kolo bodo odigiraili že to nedeljo.
Prvenstvo Kopra sta osvojila Petrinič in Klobučar
Te drtj se je končal turnir za prvenstvo Kopra za teto 1952. Turnir je Imel 17 udeležencev. Prvo in drugo mesto si delita Petrinič in Klobučar, ki sta osvojila po 11 točk. Drugo d0 šestega mesta si delijo z 10 in pol točke Saranov-ič. Zerja.l, Kalčič in Sr-doč.
V nedeljo 16. t. m. se bo začel v Kopru prvi turnir za prvenstvo jugoslovanske cone STO. Turnir bo imel deset udeležencev, in sicer po dva iz Kopra, Pirana, Portoroža in BuJ, sodelovala pa bcsta tudi prvokategomik Bonginc in dlrugokategornik Gajski,
Preteklo nedeljo se je 14 Igralcev udeležilo brzopoteznega prvenstva Kopra za mesec marec. Zmagal je z 12 in pol točkam,! Omladič. pred Petrlni-čem z 11 |n pol ter Udierom In Klobučarjem, ki sta sj osvojila 8 ln pol točk.
t


S:
potok, se rini! skozi grmovje, med drevesa in skale ter spel navzgor, opraskan, moker in krvav, zakaj dež je bil malo prej zmočil nstje in travo in robidje ga je nemilo prijemlo za hlačnice, kakor da mu je bogzna kaj dolžan,
* 'Polagoma se je začel svet odpirati pred njim. Pred seboj je zagledal goljavo, na go-ljavi sadno drevje, njive in se-nožeti. Cisto na levi, ob kupu groblja in skal, je stala koča; sto korakov dalje se Je še par streh bliskalo izmed drevja. Vse skupaj Je ležalo na majhni ravnici kakor na dlani; le se-nožet se je vzpenjala z enim koncem v hrib pod gozdove.
Toniš Je počival in se razgledoval. Nikjer ni videl človeka. iPo sredi ravnice je med njivami in senožetmi tekel voznik. Cigar globoke, blatne kolesnice so bile od daleč vidns. Napotili se je dalje in na mah obstal.
Od začudenja se mu je
Staremu kmetu sem nesel zadnjo tolažbo in mu dal žavbe za izpahke, ki sem, Jo skuhal Iz drevesne smole in zelišč, za katere pa ti ne smeš vedeti,a Toniš se Je ob teh gostih besedah komaj zavedel, da ima prečastitega fcospoda pred seboj, ko ea je la že rinil skozi vrata pred kr Omarico, ki se nt utegnila ozreti in Je že vpila:	v
»Bejn, ali ti ni zadostovala ena cebada in hočeš še drugo?« d Mati,B še je oglasil duhovni gospod, »vaša hiša ni tempelj, da bi ne smeli sklepati kupčije v nji in če se zgovorimo, tudi malo krščanskega usmiljenja lahko pridenete.«
Krčmartca bi se bila skoraj onesvestila. Res je, da so tisti čas nekateri duhovniki izgubili potrebno spoštovanje pri ljudstvu, ker so ljubili bolj cventc kot molitve, so rajši pili vina kot peli psalme, rajši igrali na kocke kot listali po evangelija in uganjali še druge stvari. Ki so jib zgodovinarji popisali v latinskem Jeziku. Gospod Anton ni bil tak. Bila ga je sama dobrota, a tuoi pobožnasti niso pogrešali pri nJem. Ljudje so ga hodili iskat iz sosednjih tara, poznali so ga in ga ljubili tudi zaradi tega, ker Jim je prinašal poleg božje besede tudi žavb in mazil, na katera se drugi duhovniki niso spoznan.
»Prinesite mesa in kruha! Svinjska rebra, če Jih imate, pa tudi klobase so dobre. Za dva, tseveda; Jaz nisem lačen, a temu tu uhaja duia skozi usta in oči. Pa bokal vina, če ga im,ate in ni preklslo.u
DFurlansko Je,« Je ttejala krčmarlca in postavila aaročeno na mizo; na-spičtl gospodu Antonu Je bila vljudna, le klateZa Toniša je grdo gledala.
oKaJ pa ti?« prečastiii vprašal Tonisa. oAnti nisi ubeaal g,roiu, ki to je- dal jiiapcens in galjotom, da te premikastijo. Morebiti pa si ušel očetu, ker se ti al ljubilo tiačaniti in, se -tf zdii lepše kolovratenje po svetu in iztegovanje roke Za mjlodarl. Niti -eno niti drugo nt nič prida.(i	' ,
»Grofu sem ušel,a je ¡priznal Toniš po novem pO"irku vina.	,	¡V; s
»Na vislice prideš,« je dejal gospod Anton in n» trenil z očesom	:
»Saj utečeni,« Je dejal Toniš, »Saj se ne vrnem več,a je pristavil.	<.
»In če te zgrabim za ovratnik in te tiram h kapomaži »!> k županu; ali. pokličem enega Szmed mož dvanajstije — a?«
Tonišu so se pričele tresti hlače, a ko je videl smeh na gospodove« obrazu, seje pomiril. »Saj ime ne smete izdati,« je modroval iz materinih naukov, ki je »Čila, da morajo duhovni gospodje delati samo dobro. »Ali je greh, če ufteziffl?«
»Greh?« je mislil gospod Anton predse, »Nepokorščina je greh.«
»Toda, če bi me gajžlali, žgali z živjm poienotn, dj m; cvrčalo meso, me nmoriu alj pa privezali ma ladjo, da bi guznil kot podgana .. i,
»Težka je sodba,« je dejal duhovni. nCe bi imel evangelij pri iiokah, bj- .bilo labKo. oapri bi ga in, bral; vsaka beseda bi m,i dala pravi odgovor. Ker pa ga nimam s seboj, vprašajmo preprostost; mi smo od samega učenja pokvarjeni, ttj* ne «isjlmo več Jasr.o.— Krčmartca, pridite semln	' jSiiif-	.-..¡tfiM
Krčmarica se je približala in brisala tolste prste v preipasttiK.
»Povejte nama,« je vprašal duhovni; »kaj je greh? Aij to, da se človek pasti trpinčit-in moriti zaradi gole pokorščine in vdanosti, ali pa da reši svoje telo zdravju in življenju in služi Bogu v delu in v besedi?«
uVi ste še mladi,« je dejala krčmarica z nespoštljivim pogledom na ouhovnliko iiatju. »Zadnjič sem bila pri svetem Vidu na Gori; tam Je stari gospod	to ta.a»" lepo povedal. i
da sem si do pičicc zapomnila Tako je dejal: Človeško telo je hram božji tjj ni, da ,bl ga pustil oskruniti od kogarkoli; varovati ga moramo, očiščevati in hraniti za bivališč.« Gospodovo.«
»Vidiš,« se je obrnil gospod Anton do ToniSa, ki je medtem že pospravil x>bnno Kosilo. »Za bivališče Gospodovo,« ,ga Je potrepljal po ramenu. »Ua ne pozabiš: za bivališče Gospodovi* in ne v brano satanovo!«
Toniš se je dvignil, ker se Je zbal dveh radovednežev, ki sta vstopila in slaia za vrati. Zahvalil se Je gospodu, ki mu je poleg tega dal še roko in nekaj «ro&tza. otuiiačai Je po klancu in se pričel vzpenjati v hrib.	''m^-it&MŽ?.-'1"'''' .^m--* \
Pri Koriinlci, Id Je takrat štela le nekaj bij, je Stal »«niš na razpotju. AH «aj krene na levo podi strme Peči, ki s«, grozile s temnimi oblaki; aii naj zleze na btikovski preTaz, na katerem Je skromen stolpič cerkve svjetega Lenarta gletta) izza smrek; ai naj gre po dolini ¡ob vodi, ki se je penita med skalami? Da nj bilo treba brottiti Bače, Je šel po gtavni dolini, prešel Zaralcovec, zlezel < po dolomitovib sKaialj v višini in se že sesat, da Je kreni« v to'stran, kjer je bilo stezo laže zgrešiti kot dobiti iti se je dolina bolj zapirala kot odpirala.
Dolina se Je nenadoma razširila, nov potok je prihajal od desne. Med obema rokavoma se je vzpenjal nizek grič ob vznožju s:ožčastcga hriba, poraslega z gozdom od vrba do tal. Med poraslim stožcem to visokim hribom, ki je kip?! iz ta! v smeri -glavne doline, se je svetlikal gorski prelaz, ki je raztezal roke v objem. Ta je izvabi» Toniia, da je prebredeB
-	iH fiis
wm
A	■ PPIIIII\
	•r"
	
zavrtelo pred očmi. «Ali sem Danijel v levnjaku,« se je vprašal, »da mi Habakuk prinaša ^jedi na pot?« Ob kolovozu je stalo od viharja okleščeno drevo; le ena veja se je bohotno raztezala Tonišu nad glavo, a raz nje je bingljal s trto privezan hlebec kruha, v katerega je bil zasajen nož; v deblo pa je bila zapičena sekira. Hlebec Je bil, po skorji sodeč, iz dobre moke, le krajec je bil odščenjen.
»Uroki so obiskali hleve, vabo so nastavili, da se ujame volkodlak ali vešča, ki živini sesa mleko in kri,k je pomislil Toniš, pr) tem pa je hlebec požiral z očmi in mlaskal z usti.
Toniš je nad senožetmi videl ljudi, ki so stali okrog košatega Sipkovega grma in bolščali navzdol, kaj se bo zgodilo.
»Le glejte,« ^im Je klical Toniš, »čarovnik nisem, urokov ne znam delati, lakotnik pa sem in kdo ve, če ta hlebec ni bil zame spečen. Ce urežem kos kruha, bom sit, vražar pa ne, in če vzamem kar cel hlebec, mi še prav pride.a
Vzel je sekiro, zamahnil in presekal trto, da mu je hlebec ko zrela nru. ška padel iv naročje. Stisnil ga je pod pazduho in šel dalje po poti.
Ljudje v senožeti so pričeli vikati. Dolg curek se jih Je usul proti njemu; nekateri moški so tekli naprej in mahali s palicami. Pri tem so glasno vpiu* iz svojih hripavih grl.
Toniš je ugriznil v kruh in postal za trenutek, nato se je spustil v neg. Na njivah so se mu noge vdirale v mehko prst, na vrtu je zagazii v Koprive, pred kočo Je splašena kuretina zletela na streho. Sinil je med grmovje, ki se je redko vleklo do gozda in strme grape.
Mislil je, da je sam. Počenil je, ko Je nenadoma zaslišal korake za seboj. Velikan z dolgimi negami in risastim pogledom je ubiral sled za nJim; preskakoval je grmovje, z rokami pa je mahal, kakor da bi klatil oblake. Toniš se ni mogel skriti; da bi ubežal, Je bilo prepozno. Postavil se mu je s sekiro v bran.
Velikan, čigar obraz je bil z dolgimi, redkimi kocinami porastel, je obstal. Začuden se je zazrl v Toniševo zeleno mladost. Obotavljal se Je, Toniš pa Je zavihtel sekiro, ki je v loku padla na nasprotnika, ga ranila in padla na tla.