Zadruge za kmetljskl kredit In uilteljstvo Danes, ko kmetovalec pri obstoječih ob čih kreditnih zavodih nima tako rekoč nobenega kredita več, je ustanova zadrug za kmetijski kredit še prav posebno važna. Zaradi omajane likvidnosti obstoječih denarnih za vodov jc zaupanje publike za vlaganje prihrankov čeprav neupravičeno, toda vendar — padlo. Tisti, ki imajo denar, ga spravljajo in ga tako odtegujejo prometu. Sami izgubljajo obresti, obtok denarja pa je postal tako majhen, da niti zdaleka ne morc zadoščati. Nadejati se je, da bo zaupanje v omenjene zadruge vsled lokalne agitacije in možnosti lažjega nadzorovanja njih delovanja ravno vsled lokalne omejitve pripomoglo k temu, da kmetijstvo ob pomoči države vendarle pride do novih virov kredita in da se bo poživilo redno varčevanje ter da započne zopct obrestonosno vlaganje denarja. Vloga učiteljstva v teh stvareh je velevažna. In to ne samo z ozirom na izboljšanje •kmetijskega kreditništva in z ozirom na obnovitev zopetnega vlaganja denarja na obresti, nego tudi za ueitelja kot posameznika in za stan. Ljudje, ki sprejemajo denarne vloge in ki dajejo posojila, čeprav ne iz svojega, dobijo med narodom prav poseben ugled in spoštovanje. Njih položaj med narodom postane sila važen, tako važcn, da so ljudje okoli denarnih zavodov v preteklosti to okoliščino marsikje izkoriščali celo strankarsko in so kreditojemalca vezali na pripadništvo k stranki, kateri je pripadalo vodstvo takega zavoda. Tako smo pri nas imeli različno usmerjene hranilnice in posojilnice. Slično je bilo tudi drugod. Posebno kmetsko ljudstvo je bilo v tem pogledu tudi v svojih lastnih kreditnih zadrugah, rajfajznovkah, izročeno v oblast inteligentov, ki so jih vodili in ki so veeinoma bili eksponenti političnih strank. Učitelj, ki bi se sedaj lotil dela v kmetijskem kreditništvu, v velikanski večini tudi v predšestojanuarski dobi ni bil tako fanatičen strankar, da bi svoj vpliv kot funkcionar v kreditnih ustanovah strankarsko izrabljal, po večini je bil in je še idealist, ki mu je najprej pred očmi interes naroda, njegov mir in napredek. Ko se je bil pred nekako 9 leti začel v ministrstvu za kmctijstvo pripravljati osnutek zakona o zadrugah za kmetijski kredit, se mi je izrecno reklo, da se hoče s tem preprečiti, da bi bili krediti zadeva strank itd., nego da se hoče, naj bi bili predvsem to, kar bi morali biti in čemur so namenjeni in da ima biti izključeno vsako strankarstvo. Kredit ima biti v podporo in oporo gospodarstva in samo gospodarski naj bo. Sodelovanje učiteljstva v teh novih zadrugah bo lahko sreča za kmetijstvo, za njih same pa bo tudi poleg zavesti, da delajo za istinske koristi naroda, donašalo ugled in spoštovanje, pa končno tudi lahko nekaj zaslužka. Marsikateremu, ki ga je potreben, bi prišel prav in bi mu ne bil v nečast. Na deželi bo manjkalo inteligentov, ki bi mogli take zavode voditi ali vsaj opravljati tehnično delo. Te zadruge ne bodo imele veliko režijskih sredstev, ker bodo poslovale ob razmeroma majhnih zaslužkih in zato si bodo malokje mogle držati stalno tehnično osobje, dočim bi učitelj mogel priložnostno vse delo skoraj igraje opraviti (vsaj pri manjših) in za to dobiti vendarle neko honoriranje svojega dela. Če se prav oprime stvari že pri ustanavljanju, ne bo igral tiste podrejene vloge, kakor jo je žalibog prej marsikdaj moral, bil je le bolj pisač, sedaj bi lahko bil uvaževan sočinitelj. Sedaj pa k stvari sami. Na osnovi čl. 17. zakona o kmetijskem kreditu je bil leta 1925. izdan tozadevni pravilnik, katerega je sedaj vlada nadomestila z novim z dnem 21. marca t. 1. (»Službene novine od 25. marca t. 1.). V »Službenem listu« naše banovine še ni objavljen, zato naj tu sledi nekaj podatkov, ker sedaj se bo zakon začel definitivno izvajati. Namen in naloga zadrug za kmetijski kredit je, kakor se da že iz imena sklepati, pač racionalno preskrbovanje kmetovalcev s kreditom ob podpori države.  Najnižja in najvažnejša edinica te usta- nove je krajevna zadruga za kmetijski kredit,  njej nekako nadrejena instanca kot nekaka zveza in revizijska oblast je banovinska zadruga za kmetijski kredit na sedežu banske uprave, najvišja in kot nekaka centralna zveza vseh pa zemaljska (deželna, celodržavna) zadruga za kmetijski kredit v Beogradu. Od številnosti krajevnih zadrug je odvisno tudi uspešno poslovanje ostalih, nadrejenih stopenj. Ker bo država pomagala z denarnimi krediti, je važno, da se pri nas čim prej ustanovi čim več krajevnih zadrug. Pozanimajmo se torej tu o krajevni zadrugi za kmetijski kredit. Ustanavljati jih smejo samo kmetovalci brez vsakega predhodnega dovoljenja ali vprašanja. Vendar morejo biti njeni člani tudi nekmetovalci, posluževati pa se ne morejo ugodnosti za dobivanje kredita, ker ta je namenjen samo kmetijstvu. Baviti se sme ta zadruga samo z dajanjem kreditov kmetijske prirode, vsi drugi posli so ji prepovedani. Jamstvo je neomejeno in solidarno. To je prav in potrebno, ker to povečuje zaupanje vlagateljev in priganja vodstvo k previdnosti pri dajanju kreditov, s čimer je onemogočeno prezadolževanje posameznika. Okoliš zadruge se običajno krije z okolišem ene<, lahko pa tudi več občin. V isti občini ustanovitev še ene ali več takih zadrug načeloma ni dopustna. Zadrugo more ustanoviti najmanj dvajset kmetovalcev. Člani lahko postanejo tudi razna kmetijska udruženja, razen hranilnic in posojilnic. Hranilnice in posojilnice ter slični kreditni zavodi se morejo pretvoriti v zadrugo za kmctijski kredit (ako taka že ni ustanovljcna), če likvidirajo in se popolnoma prilagodijo pravilom zakona za kmetijski kredit. Marsikje pri nas bi taka prilagoditev morda bila umestna. Delež mora znašati najmanj 100 Dfin, vplača se lahko v obrokih. Glasi se na imc. Druga notranja upravna vprašanja odn. določila so slična določbam pravil drugih zadrug, radi revizije pa veljajo tu posebna zakonska določila. Redni občni zbor se mora vsako Ieto izvršiti do 31. marca. Naloga krajevne zadruge za kmetijski kredit je: 1. dajanje kratkoročnih in srednjedolgoročnih kreditov svojim članom za izboljšanje ter pocenitev proizvodnje, seveda proti varnosti; 2. dajanje kreditov članom za nabavo kmetijskih proizvajalnih potrebščin, kreditov za skupno pridelovanje, predelovanje in za skupno vnovčcvanje kmetijskih dobrin; 3. sprejemanje vlog na obresti v obče, torej tudi od nečlanov; 4. gojitev štednje tako pri odraslih kakor tudi pri otrocih, tkzv. dečja štednja; 5. strogo nadzorstvo nad uporabo danih posojil in kreditov; 6. strogo izvajanje določil, kakor si jih za poslovanje zadruge postavijo člani s pravilnikom. Do rezervnega fonda člani nimajo pravice. Ta se nabira in uporablja v prvi vrsti za izravnanje morebitnih poslovnih izgub. Banovinsko zadrugo kot zvezo tvorijo krajevne zadruge za kmetijski kredit. Vsaka članica mora imeti vsaj en delež po najmanj 1000 Din. Mnenja sem, da vprašanja: »ali naj se angažira v delu za te ustanove kmetijskega zadružnega kreditništva« — učiteljstvo, ne more in ne sme prezreti, nego ga mora temeljito premisliti z narodnogospodarskega, kulturnega in državnopolitičnega vidika z ozirom na današnji položaj denarnega trga ter z ozirom na lokalne potrebe in razmere. Menim, da se bo odločilo za aktivno in iniciativno delovanje v tej stvari. Dipl. agr. A. Jamnik