192. številka. Ljubljana, sredo 23. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vnuk dan, izvzemdi ponedeljku in dneve po praznieih, tur velja po poŠti prejeman za a v h t r o - o g e r » k e deželo za celo leto li> #M., za pol letu 8 ifld., km četrt leta 4 tfld. — Za Ljubljano bn-z pošiljanja na doni za celo leto 18 gld., >a četrt letu 8 gUL 80 kr., za en meneč 1 gld. ]() kr. Za p<>š;!ju,ie na dom se računa 10 kr. za ineaec, SO kr. z;i četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnin« iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld* 60 kr., po polti prejemali za četrt leta .'t gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrstc *5 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Popisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U red ti i 31 vo je v Ljubljani v Franc Kolinauovej hiši A t. 2"»—'2<\ poh-t; gledališča v „zve/.diu. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni11 v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko boji$Č3. Iz IBelgrtMltt 22. avgusta, (oddano ob 23/t. uri po polu dne, prišlo v Ljubljano ob 3. uri.) Včeraj Jc arbaka vojska aijajno premagala Turke, vzela Jim zopet mesto Knjaževae, KI so ga bili ondan zaseli. in Jili Je podila tlaleć črez planino Tresibabo ven. Zadaj stoječo poročilo o bojišči je bilo uže stavbeno, ko smo dobili spredaj stoječi zanesljivi telegram iz Belgrada, ki poroča veliko zmago Mrbsko, katero pojasnjuje najboljšo zemljevid. Ne le, da so Turke od Morave vrgli, zavzeli so Srbi Knjaževac in črez planino Tresibabo Turke vrgli ven, torej na jugu skoraj popolnem svojo zemljo očistili. Bog pomozi dalje! Boj mej Srbi in Turki, ki je skoro tri tedne bil ponehal, ker si Turki nijso naprej upali, Srbi pa so se urili v orožji in čakali, začel se je zopet in pričakovati imamo menda skoraj velicili rečij. Turki so — ne iz Knja-Ževca in od Zajčara od koder je bilo pričakovati, — temne od juga, iz Niša, črez mejo udarili in skušali pot do srbske tvrdnjave A le k -si nac dobiti. Černjajev jih je dobro odbil 19. in 20. t. m. On hvali hrabrost srbske armade. Gotovo, da bodo, ali so uže Turki tu novo prodrenje poskušali. Mogoče, da jih Srbi na plan puste, in večjo bitvo prevzetno. Bitka pri Medunu jo bila jedna iz mej naj srditejših sedanjega črnogorskega bojevanja. Turkov so je je udeležilo osemnajst bataljonov, kakerim je pomagalo 8000 družili, nerednih čet. Ti moči nasproti stali so samo Pomladanski valovi. (Roman, spisa' Ivan T ur gonj o v; poslovenil dr. Maks Same C.) XVII. (Dalje.) — „ Pričakujem ga uže vsako minuto — da, je užo tukaj," odgovori Sanin, pogledavši na ulico Pantaleone vstane, pogleda na uro, stlači urno v črevelj trak, ki je bengljal izpoil hlač. Mlad podporočnik vstopi, ves rudeč in zmešan. Sanin predstavi sekundante druzega drugemu. M. Ilichter, souslieutenant! — M. Zip-patolu, artistu! Podporočnik se prestraši, ko zagleda Btar&ka . . . Kaj bi bil on še le rekel, ko bi mu on ta trenotek povedal, da se ta njemu predstavljeni „artist" peča tudi s kuharstvom! . . . Ali Pantaleone je delal, kakor! da bi bil uže vajen udeleževati se rednih dvo- j štirje črnogorski bataljoni, združeni s 1500 ' možmi Albaneških Slovanov. Tri ure so stre- i ljali jeden na druzega, ter si dajali polne de- I šarže. Ko se pa Turki umakniti nečejo in se i je skoraj videlo, kakor da bi bilo njihovo streljanje bolj vplivno, zgrabijo Črnogorci po bandžaru in naskočijo z golim mečem sovražne rajde, ki tacega napada ne preneso, ter se v neredu umikati prično. Nastalo je strašno klanje, v katerem je mrtvih Turkov obležalo 4700. Koliko da je bilo ranjenih so ne ve, ker so jih Turci pri pobegu mnogo sabo vlekli. Ali tudi Črnogorci so primerno izgubo trpeli. Padlo jih je črez pet sto, katerih je 200 mrtvih in črez 300 ranjenih. Padlo je tudi sedem kapetanov, in mrtvi so štirje praporščaki. Božo Petrovič pa je nabral po bojišču nad :i000 pušk, črez tri vozove golega orožja in še mnogo druzega plena. Judovski časopisi so lagali, da .je polkovnik Lešjanin, umaknivši se iz Zaječarja ondi popustil brez pomoči mnogo ranjencev srbske vojske. Ko so bile Lešjaninu to laži povedane, je izrazil živ protest proti njim in dejal, da je vzel vse ranjenec ter še celo jednega, kateri je bil ravno tisti dan umrl sabo. Naše prihodnje volitve v deželni zbor. Novo leto se bli/a, ko bomo imeli nove volitve v deželni zbor. Ne m skuta rji bodo vsa sredstva poskušali, da bi večino dobili na Kranjskem. Mi smo uže opozorjali na to naše može in rekli, da se tudi našej narodnej stranki treba pripraviti na najodločnejše delo, tako, da bode protivnikom nemogoče naše falange prodreti. Jedinost nemškujočih protivnikov in ne- bojev; v tem slučaju je pomogel spomin na j njegovo glediščno kanj eno — in igral je ulogo . sekundanta zares kakor ulogo. On in podporočnik pomolčita nekoliko. — „KajV Pristopimo!" reče prvi Pantaleone, igraje si s kancelasto pečetko. — ,,Pristopimo," reče podporočnik, — „pa . . . pričuj očnost jednega od protivnikov/ — „Precej vas pustim, gospoda,'1 se oglasi Sanin, se prikloni, gre v spalno sobo in zapre duri za soboj. Vrže se na postelj in začne misliti o — Mmi; ali razgovor sekundantov je dohajal k njemu skozi zaprte duri. Govorila sta v francoskem jeziku, oba sta ga mučila neusmiljeno vsak po svoje. Pantaleone zopet spomni o dragonarjih v Padovi, o Tarbuskem podporočnik o „exghizes lecheres" iu o „goups a lamiaple." Starček pa še slišati nij hotel o nikakih exghizes ! II grozi Sanina začne pri-jpovedovatl o mladoj nedolžnej devi, katere I jeden mezinec je več stal kakor vsi oticirji vesela izkustva zadnjega časa nas bodo silila, da bodemo jedini tudi mi, torej bode vse od tega odvisno, koliko bodemo vsi delavni. In začne se v tem oziru nikoli prezgodaj. Glasilo naših nemškutarjev v številki od zadnje sobote nam se užo grozi, ,,dass bei den i m niichsten Jalne bevorstehenden Landtags-vvuhlen andere Krilite, andere Capncitaten die Ftihrung des \Vahlgeschaltes in den Landgemeinden besorgen vverden, als na ti o-nale Hetzkaplane. Die slovenische Be-volkerung Krains \vird und muss eudlich ein-mal einsehen" itd. Sicer vemo, da na izjavah tega lista nij dosti ležeče, vendar kar se prihodnjih volitev zadeva, tu res izraža s temi besedami to, kar meni cela ona nam sovražna stranka, ki je sama po sebi sicer slaba in nenevarni, ki pa za nas opasna postaje ker ima mogočno podporo mogočnega (saj veste čegavega) aparata. Čuli smo uže tudi ustno po strani, da se iiomšku-tarji po Kranjskem zanašajo z neko predrzno gotovostjo, da dobodo večino. In to je gotovo nekaj tacega, kar nas mora pazne ohraniti, da ne dremljemo do zadnjega, da gledamo kje iti ali se morda uže ruje zoper sveto našo narodno stvar, ter da takoj paraliziramo vsak škodljiv vpliv. Kaj nemškutarji mislijo, kdo bode pri njih vzel narodnim kaplanom ,,vodstvo" na deželi, ne vemo. Morda upajo zopet na briča? Ali, gospoda, tu volijo volilni možje, veljav-nejši in uže omikanejši, tu se ne da s perfidno obljubo, da bo „od patenta menj plačati'1' noben glas uloviti. Na briča se zanašate zastonj. Mar mislite in upate na neko višje mesto,, da bode kaplanom prepovedalo volitve udele- , celega sveta . . . (oune zeune damigella in-' noucenta, qua ella sola dans soun peti doa vale piu que toutt le zouttissie del mondo!) in ponavlja nekolikokrat: ,,To je sramota! To je sramota |" (K ouua onta, ouna onta!') Izprva mu nij podporočnik nič ugovarjal, pozneje pa se je slišal v glasu mladega človeka gnjeveu trepet in ta opomni, da nij prišel sem zato, da bi poslušal moralne sentencije . . . — „V vaših letih je vsikdar koristno poslušati besedo starejših l" vsklikne Pantaleone. Prepiranje mej gospodoma sekundantoina je nekolikokrat postalo burno j trpelo je več ko jedno uro in končalo se naposled s sledečim dogovorom: jutrajšnji dan se bohta baron Douhoi" in Sanin streljala in sicer ob 10. uri do polu dne v malem gozdu okoli llanan-a na 20 korakov dalekosti; vsak izmej njiju ima pravico dvakrat ustreliti na znamenje, katerega dajeta sekundanta. Gospod pl. Ilichter otide, veličastno odpr 0 žiti se? ali celo za vaše nemške kandidate delati? Varate se zopet! Te prepovedi ali ukaza ne bode. In ko bi prišlo kaj tacega, kar so nam pa na Kranjskem nemogoče zdi, ne da se izvesti mej slovensko duhovščino, ki bode pri volitvah gotovo svojo narodno dolžnost storila! Zaveznik našega cesarja. lluski rar je ob rojstvenem dnevi našega cesarja 18. t. in. povabil avstrijskega poslanika v Peterburgu in vse, ki imajo kakov avstrijski orden na obed k svojej carskej mizi pak je zdravijco napil „svojemu prijatelju in zavezniku" cesarju avstrijskemu. Zavezniku! Ta beseda je prav važna, ker v jednacih napitkih nenavadna, premišljena, in baš ob zadnjih časih pomembna. Ta beseda kaže, da se nijsiuo motili ko smo ob shodu dveh carjev v Zakupih (Iteichstadt) sodili, da je zveza Avstrije z Rusijo tesnejša postala, nego je Nemčiji ljubo, še bolj pak, nego je Andrassvju ljubo, kateri bi rad protirusko vnanjo politiko vodil, a ne sme, če hoče minister ostati. Naš cesar je zaveznik Rusije. To za nas prijetno slišanje bode zvenelo po magjarskih ušesih, pa bode tudi one naše Nemce pod hinavsko brado dirnilo, ki se delajo, kakor da bi bili državno zvestobo in avstrijsko celokupnost za sebe v štant vzeli, pa ne nehajo vedno hujskati na Rusijo in vse Slovane. Pišejo, da je ruski car srbskemu knezu čestitajoč ob priliki poroda sina mu, pristavil željo, da se v njegovo srbsko zemljo skoraj mir povrne. Vladna dunajska „Pol. Corr." poroča, da so 20. t. m. tri carske velevlasti v zvezi z Anglijo, Francijo in Italijo ponudile Srbiji posredovanje za sklepanje miru, Ristić je obljubil v imenu srbske vlade najresnojše to ponudbo v preudarek vzeti. Turčija uže manjše mirovne pogoje terja, kakor od kraja. Mi sicer smo prepričani, da prej premirja, niti miru sklepanje ne bode, predno Srbi ne izgube večje bitve. Dozdaj je nijso. Brez glavnega hoja se Srbi ne podado. To terja čast srbskega naroda, ki ve, da bode črez nekaj let zopet ponovil boj za slovansko svobodo na jugu, ako mu denes ne bode še sreča mila. Nikoli se pa ne sme pred časom ponižati dati. Ves srbski, ves ruski, ves slovanski narod terja to. In kar ruski narod tako glasno terja, kakor se dan denes godi, to čuje i ruski car. Ako torej ta ruski car z gotovostjo in odločnostjo našega avstrijskega cesarja svojega ,,zaveznika" imenuje, moremo mi avstrijski Slovanje, ki smo s celo dušo na struni bratov Srbov, pomirjeni biti in vedeti, da če se bode Srbom slabo godilo, hranil jih bode poleg ruskega botra tudi naš sv iti i cesar ! Andrassv je šel te dni na počitnice, to |e il;>-bro znamenje : naš dvor govori, ne Mag jar ! Politični razgled. \o(rau.|e d/iele. V Ljubljani 22. avgusta. Na ftitiMtj je došel 19. t. m. ruski car-jevič Mihael Nikolajević s soprogo svojo Teo-dorovno in s sinom Nikolajem in Mihaelom. Na kolodvoru je visoke goste pričakoval beški, ruski poslanec Novikov, ter jih spremil potem v hotel. Cesarjević imel je uniformo avstrijskega polkovnika. Mej in Moravei se vedno po malo prodolžuje prepir, ali naj Moravei še gredo v državni zbor ali naj se povrnd k pasivnej politiki. Zlasti ,,Politik11 v tem smislu rada dreza. Poroča se kot nekoliko političen dogodek le to, da je imel knez Karlos Auersperg, glava vstavaškega češkega plemstva, in zadnji predsednik gospodske zbornice svojo drugo — srebrno poroko. Tudi JfMftfffari imaio sedaj svojo razstavo. V Szegedinu so jo napravili, ter iz stavili poljedelske in obrtnijske svoje pri delke. Razstava se je pričela pred nekoliko dnevi, prvi odprt, se ve je bil slovesen. Go voril je tudi ravno sedaj v Szegedinu bivajoč kupčijski minister Siinonv. Ogerski listi se jako ponašajo s to razstavo, ter pišejo, da jo je uže denes do 10.000 tujcev gledat prišlo. V Pešti se je 20. t. m. obhajal god deželnega svetnika sv. Štefana. Opravljale so se mnoge svečanosti Mej drugim je celebriral sam Primas veliko mašo, katere so se udeležili minstri, ter vsi mnogoštevni uradi. Yiit*iij4» drzMve. Cm »'tki časnik „Melon" (bodočnost) izraža upanje in željo o srbskej zmagi, pa britko o svojih rojacih toži: „Mi potomci starih velicih očetov, mi sini junakov od leta 1821 pokrijmo si lice od srama in sramote nad soboj." Res je tako. Iz F»'ašicoshvf/4t naznanjajo, da se ondotni Škofje združevajo k solidarnemu postopanju proti sedanji republikanski vladi. Pri zadnji senatorski volitvi v Lavalu je premagal nekov monarhist, kateri je z večino dvajsetih glasov izpodrinil liberalnega kandidata. O novem vojnem ministru, generalu Ber- duri v spalnico in priobči resultat pomenko- j vanja, ter na novo vsklikne: ,,Bravo Ilusso!: Bravo giovanetto! Ti boš zmagovalec!" Črez nekoliko minut se oba odpravita v konditorijo Roselli. Sanin je uže naprej bil vzel Pantaleonu besedo, da ostane dvoboj v največjoj tajnosti. Za odgovor je bil starec le palec kvišku vzdignil, pomizgetal z očmi in dvakrat zašepetal: „segredezza! (tajnost). On se je bil vidno pomladil in tudi svobodnejše stopal. Vse te nenavadne in tudi neprijetne dogodbe so živo prenesle Pantaleona v tisti čas, ko je še sam prejemal in delal pozore — se ve da — na odru. Baritoni se, kakor je znano, sploh radi petelinijo v svojih ulogah. XVIII. Emil je bil prihitel Saninu nasproti — bolj ko jedno uro je uže prežal na njegov prihod, urno mu je bil pošepetal na uho, da mati nič ne ve o včerajšnjej neprijetnosti in da nij dobro kaj o tem omenjati, da ga zopet spravljajo v prodajalnico!! . . . da pa on ne pojde, in se rajše kje skrije; vse to je bil povedal v nekoliko sekundah. Pritein se je prijel Sanina za pleča, ga hlastno poljubo-val in valjal se po ulici. V konditorskej sobi pride Ema Saninu nasproti: hotela mu je nekaj povedati — pa nij mogla. Njena usta so zlehka trepetala, njene oči mizgetale in begale po strani. Sanin jo je skušal pre-pripričati, da je zdaj konec . . . vseh teh otročarij. — „Nij bil denes nihče pri vas ?" vpraša ona. — „Bil je nekdo pri meni — in so se sporazumeli in prišli do zadovoljivega re-sultata." Kina gre za štacunsko mizo. „Nij mi verjela!" pomisli Sanin . . . se odpravi v sosedno sobo in najde tam Lenoro. NJeJ je bila prošla migrena, ali bila je nekako melanholično razpoložena. Ona se mu zadovoljno posmehlja in ga ob jedneni zagotavlja, da mu bode denes dolgočasno pri thaut, pripovedujejo, da je tehnično jako izobražen človek. II katerej političnej stranki da pripada, se denes še ne ve. Na IVfMii'.fMi sta sedaj dva politična kongresa. V Gothi zborujejo Nemški demokrat, jo, pod vplivi Liebknccht-ovimi, ter Hasel-inanovimi; iz programa se razvidi, da se bodo jako važne reči obravnavale. Stranka demokratov je, kakor povsod, tudi na Nemškem silno dolavna in živa. Kolikokratov jo je uže zadela Bismarkova železna pest, ali vedno je potem le krepkejša postala, ter je faktor, s katerim bodo prav kmalu morali računiti pru-saški ministri. Mej tem pa tudi v Wiesbadenu zborujejo, in sicer nemški časnikarji. Iz Dunaja prišla sta tija samo zastopnika dunajskega „Tag-blatta" in pa „Presse". Komaj so ti Žid je malo dnij skupaj, uže raznaša telegraf po celem svetu, kako da pijejo in jejo po banketih, ter držijo humoristične govore! Dopisi. Iz gonil«*! mu vinjake doline 17. avg. [Izv. dop.] Sedaj so šolske počitnice. Profesorji in dijaki hite na deželo, da bi si oddahnili od dolzega truda. Tukaj bivajo obilno tujci vsacega roda, prihajajo pogledat velikanske naše savinjske, solčavske planine. Pa največ hrupa v tem obziru dela vejica štajerskega planinskega društva s svojim središčem ▼ Gradci „Sannthaler", mej katerimi se posebno delavnega kaže g. prof. na Graškem vseučilišči — Frischauf, kakor glavni organizator vseh izletov na mejo slovenskih kronovin: Kranjske, južne Koroške in Štajerske. Tudi meni se je slučajno posrečilo, dobiti v roke povabilo omenjenega društva k „svečanostim1' kakor se govori, v savinskib planinah. Program je bil v resnici izvrsten, ter obsegal tri^točke: 13. avg. odhod iz gornje Kiselice po novem potu na Grintovec. Nočišče v „Frisch-aufhlitte". H. avg. na Skuto. 15. avg. pot v Okrešel in na Korošico, odtod pa v Logarsko dolino. Mi bi vsem tem gospodom bili jako skloneni, če bi se le našega jezika bolj marljivo učili. Tako je pa ljudstvo nekako bolj plašno, če sreča gospode po več vkup, da si je sploh znano, da se to društvo jako poteguje za naš osameli kraj, za kar mu bodi hvala in slava! Iz Itmittjti 10. avgusta. (Izv. dop.] (Dr. Fr. Palackv in religijozna tolerantnost.) Na spomin slavnega češkega historika dr. Fr. 1'alackega hotela je dunajska „ Slovanska njej in opomni, da so njene trepalnice rudeče in nabuhnene. — „Kaj vam je bilo, gospa Lenora? Nijste jokali?" „Tsts" . . . pošepta ona in pokaže z glavo na postelj, kjer je bila poprej hči. „Ne govorite od tega . . . glasno." — h No in zakaj ste plakali?" — „Ali, gospod Sanin, sama ne vem zakaj!" — „Vas je kdo razžalil?" — „0 ne! Prav otožno se mi je bilo i storilo. Spomnila sem se bila na Giovanija IJattista ... na svojo mladost ... in kako je vse to hitro prošlo. Stara sem postala, prijatelj moj — in s tem se ne morem nikakor pomiriti. Zdi se mi, da sem še ista, ko nekdaj ... ali starost — jo prišla ... in . . . v očeh gospe Lenore se prikazuje solnce. Vi, jaz vidim to, glodate na mene in se čudite ... Ali tudi vi se boste postarali, prijatelj, in boste čutili, kako britko je to." Sanin jo jame tolažiti, jo spominja na drano. Sadja nam je veliko letos obetalo, ali božji mehovi so nam vse požrli. Vodne nabirnice in studenci so se posušili, ker dva meseca kar nij deževalo. Domače stvari. — („Deutsche E inigkeit.") Ljubljanski „Tagblatt" od sobote toži, da nij v mestnem zboru več nemške jedinosti, ker narodni zastopniki ne puste s svojimi slovenskimi ugovori, da bi poneniškutcni zastopniki na-narejene večine familijarno dalje gospodarili, kakor so dolgo let. Verjamemo in razumemo! Ali naša dežela je slovanska dežela in pri nas „n em ške jedinosti" ne potrebujemo. — (Konfisciran") je bil včerajšnji „Slovence". Mi smo ga slučajno videli, brali, a ne vemo zakaj bi bil mogel biti zaplenjen. Tiskovna svoboda je dan denes čudna. — (Isterska železnica) Ob dnevi cesarjevega rojstvenega dne se je po istorskoj novej železnici vozil prvi vlak iz Divače v ruij. — (Iz Borovnice) se nam piše: V četrtek je zgorel v spodnji Brezovici poleg Preserja kozolec se senom in žitom vred. Ogenj je bil hitro pbgašen, ker je bila pomoč precej pri roki. Ako bi bil veter nasprotno pihal, zgorela bi bila cela vas; tako imamo pak samo slučaju zahvaliti, da nij bilo večje nesreče. — (Medved.) Iz Starega trga pri Ložu se nam piše 21. avg.: Medvedi so letos po naših gozdih kaj pogosti. Slediti jih je veliko. V kratkem času sta pritacala dva malo preblizo lovcem, koji so jima posvetili, da nebosta več medu lizala. — Naj povem smešno dogodbico, ki se je pripetila prošli teden, ko so ustrelili druzega medveda. — Grajšein-ski lovec je sprožil v gozdu na kosmatinca in ga sicer dobro zadel, a vendar so je mrha zavlekla še precej daleč v goščo, da je strelec nij mogel kmalu dobiti. Kar pride po naključji drvar na ono mesto, kjer je zver pozneje poginila in brž jo mahne se sekiro tako junaško po črepinji, „da je prec obležal". Ponosen na tako imeniten čin spravi ubozega, sč sekiro ubitega medveda junak domov in, nadejajoč se gotovega darila povabi prijatelje in pije ž njimi prav res „na medvedovo kožo" v gostilni. A kaj se zgodi? Možic pripelje medveda i/.kazat in pripoveduje na široko in dolgo, kako ga je. Pa v lovu izvedeni mu dokažejo smrtno rano od svinčenke in dokažejo, da je bil njegov mah le na mrtvega medveda. To je bil smeh! Možu-junaku je upalo sreo; sram ga je bilo. A kaj še to! To, to, ki je uže poprej zapil, kar je menil dobiti, Kdaj se pa obrisal pod nosom za plačilo 30. gld.; ker te je dobil graščinski lovec. — (D i f ter i ti s.) Iz Središča se nam pi^c: Pri nas hudo razsaja difteritis ; vsak dan skoraj po dva otroka zadavi. Fizikus je ukazal 10 gld. kazni, kdor ne bi bolnika s to boleznijo v 24 urah naznanil. — (Dva konja ukradena) sta bila 19. t. m. po noči v Obrižu na slov. štajerskem posestniku Zadravcu. Do sedaj ja nijso še našli. —- Tist Trstenjak, ki je pri nas pogorel, nij bil, kakor se vam je poročalo, pri banki „Slaviji" ampak pri nekem angleškem društvu „Mereantilo" zavarovan. Tisto po polu dne, ko so mu zjutraj hlevi zgoreli — zgorel je tudi hram. — Ne ve se vendar, kako da se je hram vnel. — (Okužena'' je v Središči vsa goveja živina, boli jo v žrelu in mej parklji. Tudi svinje so v nogah bolne. Nikdo ne smo z živino na pašo, ali pa voziti. Poginilo še do sedaj nič nij. -— (Smrt vsled pijanosti.) Piše se ,,S1.": V Lichtenbachu, fari koprivniški na Kočevskem, bilo je 15. t. m. letno slovesno cerkveno opravilo, ter se je posebno proti noči pilo prav praznično. A tudi ta dan hotel je imeti svojo žrtev; nesreča,nikjer ne miruje. Uže pod noč, pride v kremo dobro nasekani mlinski hlapec od Kolpe, kjer stopajo platno, ki se izdeluje v onih tovarnah. Ker nij bil pod klobukom sam, ampak je bilo videti, da ga njegov sotovariš precej premaguje, ker je vidno omahoval, se mu pivci po navadi posmehu jejo. On pa trdi, da je strašno žejen in da si ga upa z duškom izpiti dva bokala, če mu ga le kdo plača. To se tudi zgodi; v štirih minutah izlije vino v se; še hujše natrkan, nasloni glavo na mizo, a ne vstane več, bil je takoj — mrtev. Tako se nezmernost kaznuje. Nij dosti, da se ga naleze, skuša se Še s stavo. A skušnja uči, da je taka stava vselej nevarna. Kdo je pa bolj nespametno ravnal, pivec sam, ali tisti, ki so ga neposredno še zalivali z vinom V loeseda" mrtvaško svečanost prirediti. Slavjan-sko pevsko društvo so je uže vadilo v ta namen. Odbor „Slovanske besedo" prosi protestantskega popa, naj bi on za slavnega Pa-lackega celebriral mrtvašnico. A kaj mislite, da jim ta odgovori? rPalackv je bil sicer res protestant, a držal se je bolj katoliške vere, tako, da je s tem svojim vedenjem protestant-skej veri več škodoval, nego koristil. Delal je le za katolike, a za protestante nič. Zarad tega ne smem in ne morem zanj mrtvašnice celebrirati". Rekel je in odslovil deputacijo. Deputacija, ki je vsa začudena morala slišati pastorjevo argumentacijo, podala se je prosit katoliškega duhovna, češ, ker je Palackv katolikom bil udan in je po izreku pastorjevem katolicizmu koristil, bode pa ta pel zanj mrtvaško mašo. A za boga! Tudi tu je deputacija slabo izkupila! Katolišk duhoven ne sme za Palackega maševati, ker je ta bil hud II u s i t; tako se je izustil katolišk duhoven. Ta dogodek je v vseh tukajšnjih slovanskih in družili krogih senzacijo izbudil. Tesno je bilo V8acemu, da dunajski Slovani niti na ta način ne morejo čestiti spomin slavnega patrijota, moža, ki je v vsacem obziru zlat izgled človefcanstvu. ■ z llrr^ii na Primorskem 20. avg. [Izv. dop.] Letošnje leto nam je v začetku slabost obetalo. In tudi dosedaj je vse to izpolnilo. V začetku spomladi nij bilo mogoče zemlje in trsja obdelovati. Veliko vinogradov je zapuščenih brez obdelovanja ostalo zaradi silnega dežja, viharja in mraza. Ko je zimska temperatura svoje slabo delo dovršila, nastala je potem spomladanska, prava sestra zimske temperature. Vedno je bilo deževno, mrzlo, in viharno, in včasi tudi sneženo. Za tem nastane poletje, koje nam je nekaj dobrega obetalo, ali tudi poletje nij ostalo mož beseda, temuč uničilo je vse poljske pridelke se strašno sušo, tako da kmet ne bode pridelal toliko kar je sejal! Fižol, turšica in krompir, ki je jedina kmetova pečenka, vse je tako uničeno, da kmalu spomina od nje ne bode. — Grozdje, katero nam je v začetku veliko obetalo, je vihar pokončal, in kar je še ostalo nam bode suša pod brento spravila. Sena smo se več nadejali kakor smo ga pridelali. Ječmen in vse žito, koje je bilo pozno se-jano, ostalo jemajheno; še to od je vetra poman- njene otroke, v katerih se je njena mladost obnovila; začne se pa tudi norčevati ž njo očitaje jej, da hrepeni po komplimentih. Ona ga poprosi brez šale, naj odjenja, on pa se nij dal pregovoriti, da se pobitost, obupanost plašljivost tolike starosti z ničem potolažiti, odpraviti ne da, da je treba počakati in po-trpoti, dokler sama od sebe ne preide. Sanin jej predloži, da bi igrala „tresette" — kaj boljšega si nij mogel zmisliti. Ona je bila precej pregovorjena — in pri tem toliko razveselila. Sanin je igral ž njo pred obedom in po obedu. Tudi Pantaleone se je udeleževal igre. Nikdar nijso čopki njegovih las padali tako nizko na čelo, nikoli nij njegov podovratnik uhajal! Vsako njegovo dviženje je dihalo tako na jedno reč tikajačo važnost, da se je nanj glede, brezvoljno rodila misel: „Kako skrivnost mora ta človek hraniti s toliko trdnostjo ?" „No — segredezza! segredezza! Pantaleone je trudil se celi ta dan Sa- ninu naj globokejše spoštovanje skazovati; za mizo je brez obzira na dame, daval vselej njemu prvemu skledo; pri igri na kvartali je vsele njemu prepuščal prikupek, trdil je, da nij ne na deželi, ne po mestih velikodušnejega, hra-brejšega, odločnejega naroda na svetu, kakor je ruski! „Ah ti stari igralec! 1 je mislil sam pri sebi Sanin. On se nij toliko čudil nepričakovanemu razpoloženju duha pri gospe Roselli, kakor temu, kako se je njena hčer njemu nasproti kretala. Ne da bi se ga bila izogibala, na sprotno, sedela je najrajša čisto blizo njega, prisluškivala njegovim besedam, gledala nanj, ali ž njim očitno v besedo spuščati se nij hotela in ako je hotel ž njo govoriti, se je tihoma vzdignila z mesta in se tihomu za nekoliko trenotkov od njega oddaljila. Potem se je kmalu zopet prikazala, sedla kje v kak kot — in sedela nepremično, premišljajoče in dvomeče . . . dvomeče črez vse. Celo gospa Lenora je bila opa'/ila na njej to nena- vadno vedenje in jo vprašala dvakrat, kaj jej je? — „Nič,u je odgovorila Ema; „saj veš, da sem bila vedno taka." — „To je res," pritrdi mati. Tako je prošel ves ta dolgi dan ne oživljeno, ne velo — ne veselo ne dolgočasno. „Se drži Ema drugekrati inače — Sanin . . ." Kako bi to vedel? Ali bi poskušal radovati se, ali bi vdal se otožnemu čuvstvu pred mogočo, morebiti večno ločitvijo . . . Če tudi nij ne jedeukrat govoril z Emo, je vendar moral biti zadovoljen s tem, da je v teku četrt ure pred večerno kavo prebiral akorde na glasoviru. Emil se je vrnil pozno, in da bi se izognil popraševanji o gospodu Kliiberji, se začel kmalu odpravljati. N.ijpred se je poslovil od Kane. Spomnil se je na ločitev Lenskega od Olge v „Onjo-ginu." Krepko jej stisne roko in jej vprašaje pogleda v oči — ona pa rahlo osvobodi svoje prste in se obrne. (Dalje prih.) — (I'mor.) Iz Goriškega se istemu listu piše: Tu pri nas je sploh velika suša. In vendar vkljub temu in grozni vročini ljudje skoraj povsod pletejo. Nijso li ob pamet prišli V I>a so M jim — vsaj nekaterim — možjani zmešali, pričajo krvavi boji o jednacih priložnostih, pa bolnišnica v Gorici, kjer ranjenci zavetja iščejo, in mirnlvor. In če ceh) možje o/e njeni in očetje družinski razsajajo, ni čuda, da mladina nič boljša nij. Tu v L. je oče štirih nepreskrbljenih otrok svojo nespamet s smrtjo plačal; umorjen je bil prišedši iz kraja, kjer so plesalci rogovilili. Rasne vesti. * (Magjarsko.) Ruski polkovnik je kupoval v llečkereku na Ogerskem konje, ki jih je hotel Srbom pokloniti. Ali Magjari so ga pobili na tla in še inu ukrali 4000 cekinov. * (Predrzen tat.) Koliko predrznost so uže dosegli tatovi naših dnij, skusil je pred kratkim ogerski minister Tisza. Na dan cesarjevega rojstvenega dneva, ko se je ravno odpravljal k cerkveni svečanosti, in se je oblekel v zlato svojo uniformo, moral je kratko pred odhodom odložiti svoj rapir v vhodnej svojoj prvej sobi. Ko se je gospod minister povrnil ter je hotel opasati si odloženo orožje, opazi mož, da je pri rapirju izginil mej tem z zlatom prešiti pašnik, zlati ročnik in še nekatere drago malenkosti. Osupnenost ministrova je bila velikanska in to tem bolj, ker je celemu svetu znana skrivnost, da Koloinan Tisza ljubi denar in reči, denarja vredne. * (Km etsk upor.) V sjedleškej guber-niji v ruskem doljskem je mej kmeti in žan-darmi prišlo do krvavega tepeža zarad starega ali novega načina službe božje. Trideset kmetov in dva duhovna so zaprli, potem je bil mir. *" (Baron Elio Marpurgo.) V Benetkah je to dni umrl znani tržaški jud, bankir baron Marpurgo. Umrli zapušča neizmerno premoženje in je bil tudi predsednik avstrijskega Llovda. * (Živinska bolezen) na parkljih se je pokazala te dni na več krajih po Hrvatskem. * (Bevreuth in Nemci.) Predstave Wagnerovih novih oper v Bevreuthu se na-daljujo. Nemški knezi in velikaši dohajajo tja, isto tako muzikalni umetniki. Mej poslednjimi je velik prepir. Jedni so prepričani, da je \Vagner naj večji ženij, ki je ustanovil nove steze godhene umetnosti, drugi mu odrekajo vso muzikalno poezijo. Kreditne .Viai'u London Napol. C. V cekini 144 121 9 5 H.2 10 65 68 81 75 Začetkom dojduee školske godine I87ii, 77 iniadu se nadomestiti službe učiteljah treće vrste na školah u Materiji i ISrczuviei j sa slovenskim učnim jezikom. DoLodki ovih službah po pokrajnskom 'zakonu od 8. novembra 1874 br. 30 jesu: letna plača 400 fr., službena naklada 30 fr., ' stanovanje u naravi ili dotično odškodovanje ' s 50 fr. Uni, što žele težiti za omenjenimi službami, neka predlože svoje po gori rečenom zakonu osvjedočene molbenico, ako su jurve u kakovoj službi, tragom svoje predpostavljene oblasti, ako još nisu pako ravnim putem amo i to najdulje do »cplciiilira t. g. ('. k. kotarsko školsko vjeće. V o loška, dne 5. avgusta l87(i. (2>>4— 2 Dunajska borza 22. avgusta. Enotni o rt. dolg v "».'to uiti Enotni dri« do!# v Hrabri. IH«S0 krt ponojBit Akcije oAfidn« • ■"•«*- K(»