St. 24 V Mariboru, Četrtek 29. febniarja V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat n.i teden, vtorek. četrtek in soboto. t»>r velja po posti piejoman. ali V Maribora s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 Mlet, za pol leta 5 foUL. za Četrt lota 2 pold. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne čeriristopno vrste 6 kr. če ae oznanilo enkrat t Urica, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat te plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole, frankirati. — Rokopitj se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220, Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hisn. št. 229 \vege der Centralisation ctvva erzielten Schein-erfolge dic VVahrhcit tva allgemeincn Annerken-nung bringcii vvird, dass Oesterreich nur iu der vviederhergcstclltcn Eintracht sciucr eigcubcrech-ttgtcn Thcile, in dem VVeiterbaue auf seinen alt-histnrichen Grundlageu auch neine alte Maclit uiul Griisse vvicder crreichcn kiinne.") Vašemu blagorodju se enkrat za dobrotno naznanilo najboljše zahvaljevajc se podpisujem se z izrazom osobitoga spoštovanja" itd. Kari grof Hohemvart, s. r. V Gmnndcn-u 24. febr. 1872. Priobčujcmo to pismo na tem prvem mestu, ker se nam zdi ne samo zanimivo, temuč politično ve le važno, in to v onem stavku, kte-rega smo zgorej natisnili poleg slovenske prestave tudi nemški izvirnik. Upozorovati se nam treba zdi č. bralce na datum (24. febr.), ob kterem je ta list pisan, to je po tem, ko je Hohenwart iz Dunaja nazaj pri-5el, kjer jo na veliko jezo ustavakov imel daljše konference s cesarjem in dvorskimi krogi. Diplomati in državniki niso nikdar jezični. Posebno Hohemvart je ves čas svojega vladanja dokazal, da ne govori ob nepravem času, in da premisli kar govori. Da je molčati znal in molčal, da svoje politike ni na ulice nosil, kdo se tega ne domisli ? Saj tako imenovani ustavoverci v svojo strahovito jezo dolge mesece niso vedeli uičesa pozitivnega o njegovih črtežih politične akcije, da, celo mi podpiratelji njegove politike, nismo bili v jasnem, dokler ni na s vitlo prišlo 12. sept 1. 1. cesarsko poslanje na česki deželni zbor in s češkimi zaupnimi možmi dogovorjeni fundamentalni članki. Da torej Hohemvart zdaj, po svojem dogovarjanji s cesarjem, po malem — kakor on pravi prav dobro — „navideznem vspehu" Lasserjevem, tako odločno svoje prepričanje izreka, da dc-našuji vladni sistem ne bode dolgo trajal, da bodo ustavoverci le samo sebe zopet in za vselej ,,ad absurdum" spravili, in da bode kmalu zopet vrnila se politika poravnanja iu enako- pravnosti v Avstriji: vse to ni nepremišljeno, ni slučajno in za to važno. Kakor bode torej ta izjava prvosednika ministerstva r poštenih mož" prave avstrijske barve izpodbudila vse federaliste v Avstriji k od važnemu vstrajaoju v borbi proti „posilnim potom'* pruskih slug: tako bode padla kakor bomba v ustavoveruo krdelo, ktero slepo in gluho ravno raja okolo zlatega teleta svojega prvega navideznega vspeha, volitev za silo. V tem pismu ponavlja Hohenvvart v kratki črti, v dveh vrstah svoj program, govoreč, da bode Avstrija močna kadar bodo „ravnopravni deli" složni, in da se to doseže ako se na historičnih podlogah dalje zida („Wei terbau auf altliistorischen Grundlagen"). Pismo je obrneno na Slovence, in to ne samo na Kranjskem, nego tudi po deželah, ki na Kranjsko mejašijo, v kterih Slovenci prebivajo, torej po slovenskem Štajerskem, slovenskem Koroškem, Goriškem in Primorskem. Naravno je torej, da pri tej priliki Slovenci zopet poudarimo svoj program, kterega izpolnitev naš narod pričakuje od pravo avstrijans-kega državnika; da zopet ponovimo svoj pro-program, od kterega nikdar odstopiti ne smemo, ako hočemo kot narod živeti, ne pa okolo in okolo središča (Kranjskega) kot tlačene narodne manjšine hirati in naposled usahniti, da po tem pride vrsta pogiua tudi na ono središče samo. Naš slovenski program se popolnoma sklada s programom v onih besodah naveščenem — ako se važnost poklada na besedo „vvcitcrbau". Z golo historično podlogo Slovencem ni pomagano*, ako pa se ta podloga tako „dalje zida", da pridemo na narodno pravo, ktero terja, da se naš slovenski narod administrativno in politično z edin i, nanije tudi ona podloga prav. A brez tega pogoja za nas ni spasa ni rešitve v Avstriji, ktero pač hočemo v „stari inoČi in velikosti", aH v novi pravičnosti, ker starih pravic nam žalibog ni nikdar zaknjižila, da si smo jo zmirom ljubili. llolicnw«irtovo pismo. Po vsem Slovenskem se je, kakor znano, podpisala iu poslala grofu Ilohenvvartu zaupnica, liivši (in kakor upamo bodoči) minister avstrijski grof Hohemvart je na to zaupnico poslal v roke pošiljatelju zaupnice g. dr. Costi, sledeče v nemškem jeziku pisano pismo kot odgovor: „Vaše blagorodje 1 Po daljši odsočnosti iz G m u n d n a zopet sem vrnivši se, našel sem Vašega blagorodja dobrotno pismo od .'JO. p. m. iu s tem pismom poslano zaupnico, s ktero me je počastilo slovensko prebivateljstvo na Kranjskem in po sosednih (angrenzenden) deželah. „Ako že osobne razmere, s k to rimi sem po familiji in posestvu na Kranjsko vezan, tej adresi dajejo odličen prostor med mnogimi dokazi priznanja, ki so mi iz različnih dežel monarhije došli, poveča se vrednost te izjave še tembolj z onim prostovoljnim po Vašem blagorodji opisanem načinom, kako so se nje tisočeri iz vseh redov društva s svojimi podpisi udeležili. „Ker je Vaše blagorodje dobroto imelo, poslanje te adrese na mene prevzeti, dovolite mi tudi, nadlegovati Vas s. prošnjo, da izvolite biti posredovalec moje zahvale, kteri morem pristaviti samo zagotovljenje, da bodem zmirom zvest ostal načelom, ktero sem s svojimi tovariši v niini-sterstvu zastopal, in da z veliko n a d c j o pričakujem, kakor mislim, n cd al j ni čas, ob kterem bode zopetno iu temeljito izpoznanje zmote 0 vrednosti navideznih vspehov, dobljenih po po-silnem potu centralizacije, pripravilo k splošnemu prizuanju resnico, da more Avstrija dohiti svojo staro moč in velikost samo ako ponovi slogo svojih samopravnih delov, iu dalje zida na svojih starozgodovinskih p o d 1 o g ah („das ich den Grundsatzen, vvclcho ich mit meiueu Collcgeu 1 m Miuisterium vertreten habc, stets treu hlciben vverde, und mit vollcr Zuversicht dom, wio ich glaube, nicht fernen Zcitpunktc entgegensehe, in vvclchcm die abermalige und grUndliehc Kot tausehuug tlber den Werth der auf dem Z\vaugs- Listek. jmovu.n*slci i>i«smc»rti Slovani smo velik uarod, ako se štejemo; a Slovani smo vendar majhen narod, ako se tehtamo. Nasprotniki nam celo oponašajo, da uiti narod nijsmo, ker nemamo nobeuc vezi, katera nas bi v celoto objemala. In za boga! nekoliko tega oponašanja raste iz resnice same. Imamo sicer duševno vez, in ta vez je naša slovanska kri, naša slovanska beseda; a vendar je še nemamo v tem zmislu, v katerem so zvezani posamezniki družili kulturnih narodov po Evropi, ker, ako molčimo o slovanskih državnih razmerah, nemarno obče slovanskega, vsem plemenom enako razumnega, enako rabljenega pismenega jezika. Dokler ne do-homo tega, dotlej ostanejo besede naših nasprotnikov izvestno vsaj nekoliko resnične. Da je vredna sama ruščina občega knjiže-vanj a mej nami, priznavajo malo ne vsi ostali Slovani, — vredna zato, ker jo govori največje, najmogočnejše, edino vladajoče slovansko pleme, in ker je tudi vseh slovanskih narečij najčistejša, kar se tiče skladbe (sintakse); a kar se tiče slovarja ali posameznih tujih besed , brez katerih denes nij noben živ je/.ik na svetu, nij pokvarje-nejša nego nemščina, in tudi čistejša nego kateri koli drugi najboljših slovanskih jezikov. A te besede bi tudi potem bolj iu bolj ginile, ako bi se obča slovanščina jela bogatiti iz vseh mnogovrstnih posameznik odrastkov. Ruščina tudi mej slovanskimi narečji, kateri) si nijso dalja drugo od druzega nego nemška narečja, stoji v sredi in sicer tako, da je izmej vseh najlaže razumna vsem ostalim razuini otrokom matere Slave, otrokom severnih in južnih zčiuclj. O tem se je uže mnogo pisalo iu govorilo. Po moskovskem potovanji so Čehi iu Slovenci celo ruske slovnice skladali v nauk svojim rojakom ; a hitro potem se je zopet izkadilo vino tedanjega navdušenja, in stara apatija zopet Široko sedi na svojem starem stolu mej Slovani, kateri so jej v nekaterih stvareh tako Ijuheznjivi prijatelji. In vendar je neovržna resnica, da Slovanov bode samo toliko otetih bodočnosti, kolikor se jih ruščine poprime : vse druge požare ne koliko nemško, nekoliki* laško morje, a Madjare požro Slovani. Ravnotežje evropskih držav si je začelo tako iskati opore, da bode slonelo samo na velicih stebreh cnukonurodnih celot. Kdor tega denes ne vidi, ta je aH slep, ali nalašč videti nehče. Ta združba cnakonarodnih celot se je pri nemških in romanskih plemenih užc dovršila, ter ne hode imela i/.imka pri edinih Slovanih. Ozrimo se s trezuim očesom okolo sebe! Kaj nahajamo? Lužičani mej nemškimi Saši ostanejo Slovanom izgubljeui na vse veke, posebno zdaj, ko Nemcem Prus vlada. Poljaki imajo svoj jezik samo še v Avstriji; na Pruskem ga je izpodrinila nemščina ter na Ruskem zopet ruščina. Celo v Avstriji, kjer je mej Poljaki tudi nekoliko Rusov (Rntenov)j poljščina po sedaj nema niti književne bodočnosti v obširnem zmislu, niti upanja dolge politične samostojnosti; kajti premajheua celota je, samo še v mnouojezični Avstriji nekoliko pomenljiva, — Prusom, v katerih samih jo po Karlu Vogtu osem desetin slovanske ter samo dve desetini nemške krvi, tako šibka celota ne bi delala mnogo preglavice, niti Rusom ne. Enako malo se moro, ako odcepljeno ostane tudi češko-moravsko pleme spasti za veke, da molčimo o Slovacih, kateri so se brez potrebe ter ua svojo pogibelj pismeno odkršili od Čohov. Na svetu se zdaj vrši zanim- Domače in slovanske novosti. — Kaj „srečni" slovenski poslanci na Duuaji za kulisami delajo, malo izvemo. Se le škandal Dalmatincev nas podučuje, kako se obnašajo in kako — bog nam grehe odpusti! — politizirajo. Hrvatski „Obzor" prinaša v svoji 4«». št. (od torka) članek, pisan najbrž od enega dalmatinskega poslano* pod naslovom: „Dalmatinski zastupnici na carevinskom vieču", v opravdanje dalmatinskega ravnanja. Tu se pripoveduje, da so Dalmatinci stavili prej predlog drugim federalistom, državni zbor zapustiti. Ali med drugimi so bili tudi Kranjci proti temu predlogu, češ da „treba sedeti v državnem zboru!" — To samo govori. — Žalostno je, da Slovencem v tem članku Dalmatinee z vso pravico' očitati more, da so tudi oni 1. 18. februarja, flzv. narečji: bolgarsko in srbsko. Bolgarsko je do zdaj v slovstvu bilo malo ne mrtvo, in tudi sicer je mej vsemi odrastki razširnc slovančine izgubilo največ svoje prvotne podobe, največ slovanskega značaja; o velikej bodočnosti tega narečja na jugu se torej ne da govoriti. Krepkejša, lepša, iz-obrašenejša, zelo bogata z literaturo je hrvaščina ali srbščina, slavna po vsem svetu, ker je naj-mečja, tiajblagoglasnejša vseh slovanskih govorov. Nij pozabiti, da v tem pisu nemarno zakaj delati razločka mej Srbi in Hrvati, ker oboji pišo eden ter ist jezik. Srbsko pleme samo sebi res prerokuje veliko politično in slovstveno bodočnost; a mi, da si vemo, kako bode to neprijetno zvenelo junaškim južnim bratom, vendar o tej bodočnosti nekoliko dvomimo. Njih število in geo-grafičua leža jim brani, da bi si utrdili kulturen svetoven jezik; a drugačni jezici denes nemajo važnosti v Evropi. Ruska namreč užc od Petra Velicega neprestano teži v Carigrad, kamor poprej ali pozuejc tudi izvestno pride. Kadar se bode to zgodilo, mnogo zdanjih turških Slovanov pripade Rusom, ako ne vsi, in srbska veliko-carska ideja bode za hrbtom obiđena torej uničena. Celo to je več nego resnici podobno, da dop.] Prihodnji zgodovinopisee bele Ljubljane jej bode vsakako moral dati priimek „mesto nemčar-skili škandalov1*, kajti zopet imamo priliko, zabilježiti tak čin. Včeraj namreč je zopet svirala vojaška godba v steklenem salonu v kazini. Po raznih točkah prišel je na vrsto tudi potpouri brez politične barve, kteremu se je jako tleskalo, vmes pa kričalo: „die VVacht a m Rhein"! Ker ploska in krika ni bilo konca ni kraja, stopi neki stotnik k kapelniku, naj igra cesarsko pesem. V vrišu pa kapelnik naznanjene želje menda ui razumel ter svira ,,Radetzkymarseh." Po končanem sviranju pa nastane besno kričanje: „die VVacht am Rhein" ! Dve mizi polni udov zloglasnega gasilnega dručtva ste tako krvavo kričali po omenjeni pruski pesmi, da so gosti iz vseh sob vkup leteli gledat, kaka silna reč se tu godi. Zlasti pa so divjali gg. Smokvina (tajnik zvonarja Sa-masse), Dornik, cvirnfabrikant na Janjcem in neki Poli (v službi pri Tschiukeljuii). Neprestani vriš in hrup je bil že tako nadležen, da končno gostilničar g. Ehrfeld sam gledat pride in ko zve, o čem se besno vrišanje suče, gospodom kričačem mirno pove, da „ "VVacht am Rhein" itak na programu ne stoji, da se tedaj zahtevati ne more in da naj bodo gospodje gosti mirni. Ali omenjeni dve mizi oziroma gospodje kričači pobero svoja kopita, ali prav za prav kapice in klobuke in odidejo v božjem in Bismarkovem strahu iz go-stilnieč, kjer je potem vsaj mir vladal. Dosegli tedaj niso nič, k večemu le to, kar so hoteli, namreč blamažo, kterc smo pa pri njih že vajeni. Euako blamažo pa objavimo tudi za poduk in kratek čas gg. muzikalnim kritikom v „Tag-blatu" in „Laibacherici," ki tako često v zvezde kujejo svoje koncerte iu razne nemčurske umetnike — sit venia verbo! Te dni smo namreč dobili v roke (Leipzigcr) „Musikalisches \Vocbcn-blatt" III. Jahrgang, Nr. 8. v kterem se v dopiBU iz Gradca na strani 121. naslednje bere: Ein Hr. Zbhrer, Pianist ans Laibach bethittigte neben ciniger Fertigkeit der Fiuger einc bedeutende Un-fcrtigkcit der musikaliseheu Ausbildung". — To je vsaj kratko, a dobro. Kot zanimivost naj še poročam, da je urednik „Tagblatta" sedaj pod kurateln det. Ta mož je spisal namreč nekoliko jako strastuih člankov, kteri so zagledali beli dan, pa v dotičnih krogih vzbudili neizmeren strah, Češ, če kdo toži, je Tag-blatt uničen. Da bi se tedaj kaj enacega nič več ne pripetilo, so sklenili, ka mora urednik Spitalcr vsak članek trem ceuzorjem pokazati, predno se tiska. Ti cenzorji so baje Dcžman, Keesbacher in SchatTer. Tako se je svobodomislečim uemčurjem priljubila cenzura. Ker se je jako dolgo ugibalo, kdo je pisal (Dalje v prilogi.) Ruska polagoma objame vesoljne Srbe; a kar objame Ruska, tamkaj se potlej tudi govori ter zlasti piše ruski jezik. Niti bi se prosto srbsko pleme, ako nas vse ne moti, temu nikakor mnogo ne protivilo; kajti Rusu rabi cirilica, katero ima tudi Srb; Rus je pravoslavne vere, kakor Srb, ki uže zdaj v ruskem carji spoštuje svojega cerkvenega pokrovitelja, kateri se je v Carigradu često zanj potegnil; Rus liturgijo služi v stari, po moskovski zazukueni slovanščini, katero vso tako je sprejel tudi Srb, in baš ta jezik je mej njima uže zdaj nekaka vez, ki Srbom ruščino tako lajša, dajo uže zdaj vrlo mnogi mej njimi izvrstni, govore, posebno ker jim je na Ruskem vedno dosti opravila, ue samo v trgovini nego tudi v politiki in v cerkvenih poslih. Še ena stvar je, katere tukaj nij pozabiti, namreč to, da kakor vse prosto južno pleme sploh, tako tudi prosti Srbin sč nema dovolj trdne svesti, kaj je upravo pismeni jezik, čemur se nij čuditi, ako premislimo, da se je Hrvatom do Gaja po mnozih .krajih pisalo se slovenski a Srbom do Vuka cerkveuoslovanski, kakor se namreč liturgija Še zdaj v cerkvi služi. Priloga „Slov. Naroda" k št 24., 29. februarja 1872. znane članke o Wurzbachu v „Tagespost" in ker so se imenovala popolnem druga in nedolžna imena, si štejem v dolžnost, na ravnost objaviti, da je omenjene članke pisal dr. A1 e k s a n d e r S u p p a n, kar je tem naravneje, ker je napadaje Wurz-baebar svojega lastnega brata dr. Jožefa Sup-p a n a tako neskončno bvalisal in priporočal za deželnega predsednika kranjskega. Hinc illae laerimae! Iz im i-iMlra. —a— 24. februarja. (Malomarnost slovenskih vseučiliščnikov za narodne in lastne zadeve.) Kde so časi, kde so dnovi, o kte-rih nam more še sedaj g. J. Pajk tako živo podobo budnega narodnega življenja slovanskega di-jaštva na Dunaju risati, ko posvečuje umrlemu S. Jenku svojo »besedo". Jedva je preteklo deset let, in kaka razlika! Dunajski dopisnik je tožil o malomarnosti slovanskega, posebej slovenskega di-jaštva visokih škol, in graški nima j&kših vesti. Še lansko in predlansko leto se je udeleževalo slovanskih dijaških zborov po 100, da do 200 dijakov, ali letos pride jih — in to je 8reča — pol stotine, ko jih ima vseh skupaj okolo 300. Posnemajo že dijaki svoje zvejane očete, ki radi o takih prilikah velevajo: „ne grem, bodo že drugi opravili; meui je vse prav". Bogme take malomarnosti se ni bilo do zdaj med slovanskim posebno pa slovenskim dijaštvom! Kričalo se je po slovenskih predavanjih in za literarnim društvom. »Slovanska beseda" skrbi za predavanja v slovenskem, češkem, v bodoče v hrvatskem lu srbskem jeziku; in poslušateljev, samih društvenikov, ima vsak govornik skoro več, ko-Slovauodijaški zbor, premda je razmera med dru štveniki iu slovanskimi dijaki 100 : 300. Predavanja vrlo napredujejo, ali tisti, ki so največ kričali za nje — izogibljcjo se jih, izogibljejo se društva baje iz principa, kterega pa nikdo ne sme izve deti! Kdor si je natanjčnejc ogledoval dijaške zbore, dijaško delovanje, nahajal je vedno naj-pridniši kontingent iz „Slovanske besede." . Politični razgled. V d r ž a v n e m z b o r u so se v zadnji sej i 27. febr. obravnavale samo malo važne stvari. Dr Waldert je predložil nasvet naj se v red spravijo razmere »starokatolikov." Ta predlog je ministru Stremajcrju neugoden, ker mož bi so ne zameril rad ne liberalcem ne višji duhovščini. — Sicer se je obravnavalo o postavi glede samotnega zapora jetnikov, o zjednačenji službenih let profesorjev * tehničnih višjih šol z univerzitetnimi, in o postavi glede dunajske tehnične višje šole. Prihodnj vtorek se začne posvet o proračunu ali budžetu za I. 1872. V ustavnem odboru državnega zbora se je 26. febr. nadaljevalo posvetovanje o poljskih terjatvah, ali o elaboratu pododbora. Minister Auerseperg je povedal, da vlada povprek spre jema ta elaborat, ker se hoče s Poljaki pogoditi Tako je bilo sprejeto : naj se da Poljakom večji avtonomija glede kupčijskih zbornic, postavodaj stva v trgovinskih stvareh, v kreditnih in zavaro valnih zavodih, bankah in akcijskih društvih dalje je bila sprejeta točka, ki daje gališkemu deželnemu zboru postavodajstvo o uku v vseh šo lah ljudskih, gimnazijalnili in vseučiliščnih s pri držkoni, da državni zbor odloči postavo o veljav nosti spričal dobljenih na teh šolah. Isto tako je bila sprejeta četrta točka o postavodajstvu v po licijsko-kazenskih zadevah. Kraljevi reskript od 12. sept. 1871 ki pravice Češkega kraljestva priznava, zarad čes so ga Cehi v lični obliki po zbornicah, kavarnah iu gostilnicah razvesili, ta reskript vladajočeg cesarja in kralja je bil vsled ukaza okrajne oblasti iz vseh gostilnic v Horaždavicih na Češkem 0( stranjen in konfisciran. Tako daleč smo torej prišl da vladni organi od najvišjega svojega gospoda podpisana pisma konfiscirati smejo ! O svojem času smo poročali, kako je česki namestnik K o 11 e r velikoposestnike za voljenj vladnem smislu pridobiti skušal. Sedaj moramo priobčiti pismo iz češkega namestništva od 19. februarja 1872 na okrajnega glavarja v ičinu, v katerem se temu nalaga, naj vse stori, a pridobi graščaka Papstmanna, da bode v vla-nem smislu glasoval, ali pa se volitve zdržal. Papstmannu obeta pismo »uresničenje vseh njegovih želj". »Politik", ki to pismo prinaša, pristavlja čl. VI. postave od 17. dec. 18b'2, ki pravi: Kdor pri volitvah za izvrševanje političnih pravic glasove kupuje ali prodaje, ali na zvijačen način glasovanje in njegov resultat kazi, stori se, ako v tem ni hujše prepovedanega dela, pregreška kriv, in se ima s strogim zaporom od enega do šestih mesecev kaznovati". — To so dve vladi, cislajtanska in ogerska! Spoštovanje pred postavo, izpolnovanje ustave — to ste vedno pridiguje; vlada sama pa je prva, ki ne gleda na ustavo, ne na postave. Za osvetljenje magjarskega gospodarjenja na Hrvatskem naj navedemo dva članka z postav, ki veljajo o avtonomni hrvatski vladi in saboru. Članek II. od 1. 1809. o ustrojstvu vlade določuje, da ima vlada vsako leto proračun deželnemu zboru predložiti in to v takem času, da se more proračun pred začetkom leta, za ka tero ima veljati, končno [določiti; isto ima vlada storiti z izkazom poslovanja z novei v minolem etu. — V letu 1871. ni vlada ne ene ne druge določbe te postave izpolnila. — Drugi članek jostave o saboru določuje, da ima kralj pravico zasedanje in razpust sabora ukazati, ali ako se sabor razpusti, morejo se precej razpisati nove vo itve tako, da se novi sabor snide vsaj tri mesece po razpustu prejšnjega. — 19. januarja je bil sabor azpuščen, volitve za novega še niso razpisane. Francoski grof Chambord je naposlec vendar spoznal, da ni prav ako mir kali v Belgij s svojimi zarotami, s kterimi hoče francosko re publiko vreči in sebe za kralja postaviti, ter je zapustil Antvvcrpcn 27. febr. Razne stvari. * (Dramatično društvo dne 24. februarja.) Če radostjoj trdimo, da med mnozimi družtvi v Ljubljani najinarljiveje deluje dramatično družtvo. da ono edino napreduje, kljubu jako pičlej podpori in udeležbi narodnjakov, je naša radost tim večja denes, ko nam je prijetna prilika poročati o izbornej predstavi, o čarobnem igrakazu „Zapravljivec", kterega je po Raimundu poslovenil gospod J. Ogrinec. Ta igrokaz spada med boljša dela Kaimundova a gotovo med najboljše predstave slovenskih dramaturgov. Dasi je igra dolga, polna sprememb iu ima mnogo težavnih nalogov, se je vendar tako gladko iu izvrstno predstavljala, da v istini ne vemo komu bi prednost dajali, hvale vredni so vsi, graje pa nihče, izvzemši malenkosti, ktere naj k riti kujejo ljudje, ki radi dlako cepijo, kakor prečudni kritik v Laibacherici. Da se jc pa tako vrlo igralo, temu je uzrok teknianje z nemškimi gliunači, kteri so isti igrokaz, a po lastnem pri« poznanji mnogo šibkejc igrali. Naši igralci so hoteli prekositi nemške in posrečilo se jim je po polnem, kajti vsakdo jc igral veseljem in vsoj marljivostjo j. Gospića P o d k raj šk ova (vila K e ristina) vilinskoj nježnostjoj igrala svoj nalog in tako pomnožila svoj itak že lepi repertoir. Gosp Nolli (Azur) pa nam je bil tako po godu, ka smelo trdimo, da jc bil ta nalog mojsterski. Gosp Schmidt (Blodvelj) jc razpravljivca izborno igral, posebno pa v tretjem dejanji. Gosp. G rase 11 i (Volk) jc čez dolgo časa zopet nastopil, a žalibože izbral si za svoj priznan talent prekratek nalog, radi bi bili imeli dalj časa radki užitek. Gosp. Kaj zel (Voltej) je igral tako srčnim in srečnim humorom, tako primerno raznim položajem, da mu gre velik kos slave za ta večer Posebno je bil pa prizor z otroci v tretjem de janji dovršen, k čemur ste mu pripomogli gospe Odijeva in V a 1 e n ta - B r u s o v a, pa mali otroci, kteri so bili tako živahni iu muhasti, da bi bili lahko marsikteremu odraslemu igralcu glede živahnosti za izgled. Posebno pa se je odlikoval mali F e igel. Gospa Odijeva, pripoznana dobra igralka je jako vrlo igrala nalog Roze, bila je v tretjem dejanji tudi prav srečno postarana, gospa V a 1 e n ta-B ru sov a pa je prav ugodno izraževala obnašanje mlade deklice utarišein nasproti. Gosp. Filapič (vitez Dnmont) je občudo-doval po nalogu naravo ter z gospodično Par-dubsko (stara baba) v drugim dejanji slavno izpeljal prizor, ki je sicer v tej igri popolnem nepotreben, pravi Savel med preroki. Drugi manjši nalogi so bili prav vrlo zastopani po gg. G ril, Subert, Ve lik a nje, Eržen, Benatek, Pa-t, ernoster, gospodični Rossovi itd. Opomniti gre samo to, da se nam je gosp. Subert zdel premlad, kaki dve črni potezi, bi bile temu lahko prišle v okom, isto bi trdili t udi o našem izvrstnim Kajzelu v tretjem dejanji, kar kali nekoliko iluzijo pa nima posebne važnosti kajti : »Ubi plura in carmine nitent, paueis non orTcndor ina-culis". — Gledališče je bilo jako obilno obsiko-vano, poslušalci vsi vele zadovolni, sploh pa se je čula želja, da bi se ta predstava skoro ponovila, ktera je vredna, da se zapise v zlate knjige dramatičnega društva. — * (Eden in dvajseta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči ljubljanskem bode v soboto 2. marca. Igral se bode prvikrat historični igrokaz v 3 dejanjih »Edvard na Škotskem" ali begunčeva noč, kterega je poslovenil J. Bavdek. * (Hranilnica v Postojni) za Notranjsko jc zagotovljena. Pretekli teden namreč se je zbralo mnogo merodajnih narodnjakov v Postojni ter so podpisali 10.000 gld. kot varščino za hranilnico. Ker nahajamo med podpisovale! zgolj odlična imena, ter jim na čelu prva f i nuncij alna kapaciteta na Slovensken, veliki trgovec Gorup, je temu vclepotrebnemu zavodu prihodnost zagotovljena. Podpisali so: Gorup 4000, A. Lavrenčič 2000, Lavrič 1000, Kotnik 1000, Kavčič 500, dr. Den 500, drugi pa po 100 goldinarjev. Živeli! * (Za Železnico iz Celja v spodnji Dravbreg) jc ministerstvo čas za tehnične priprave na 9 mesecev raztegnilo. * (Iz Celja se piše „Tgspst.", da je pri tožbi zarad žaljenja česti, o kteri je naš zadnji list govoril, toženec dr. Eduard Glantschnigg, dopisnik ljubljanskega „Tagblatta", bil obsojen na 50 gl. globe. * (Na Laškem) jc umrl Karel Ileintzc. Mož jc bil kot rojen Prus eden najueutruduejih agitatorjev — za nemškutarstvo. * (Nameščcnje.) Ministerstvo uka jc učiteljskega kandidata Karla Durr-a imenovalo za pravega učitelja na mariborski gimnaziji. Učitelj na gimnaziji v Novemmestu g. Juri Margesiu je tudi imenovan za učitelja na gimnaziji v Mariboru. * (Slovanski otok v dolnji Avstriji.) Iz Dunaja se nam piše: »Izvedel sem zadnji čas več o vesi „Cundrava," uemško „Au", ne daleč od Dunaja. Vas šteje okolo tisoč prebivalcev, kateri bo vsi razen trgovca iu zdravnika Hrvatje. Društveno življeuje jc zadružuo, kakor na našem jugu, šola seveda nemška. Obkoljena je vas od vseh strani od Nemcev. VcšČanje, kar jih doma ostaja, žive se ob poljedelstvu, ali bolje vrtnarstvu, s katerega pridelki z Dunajem tržijo. Čudil sem sc, kako je prikazen mogoča, da se ti ljudje tako ohranijo. Hrvat, iz one vasi mi pravi, da ponemčenje ni tako lahko, ker sc veščanje medsobno nikdar inaČc kakor v domačem narečji pogovarjajo, akoprem vsi nemški znajo. Jezik in običaji so tako tesno zvezani, da se samo oboje ali nobeno izmed obeh izgubiti more. Naprosil sem svojega hrvatskega prijatelja iz Cundrave, naj mi spiše nekoliko tam živečih narodnih pesmi. V časih mi jih peva in spominjajo me na lpavčcvo melodijo k Ccgnarjcvi pesmi „Blagor mu". Hrvatski jezik v Cundravi jc Čudovito malo pokvarjen." * (Umrl) je v Londona odete najvnetiših mož za slovansko vzajemnost, Ceh dr. Straka, profesor na vseučilišči v Londonu. V zvezi z Hu som Bakuninom je bil eden najdelavniših agentov za demokratično slovansko stvar v letih 1848 in 1849, kar mu je prineslo tudi obsodbo T,in contu maciam", zarad česa je bežal v London, se tam kmalu naučil angleškega jezika in postal pozneje profesor na vseučilišči. Pisal je Straka mnogo v angleške časopise in seznanjal Angličane s Slo vani; v češkem jeziku je spisal delo: Mluvnice anglicka. (slovnica angleška). * (Število jezikov) se z napredujočo kulturo zmanjšuje. O tej stvari je dr. Stamm v Berolinu takole govoril: Muožica narečij iu jezikov v mali Aziji je v srednjem veku skoraj popolnem izginila iu pozneje se isto godi z jeziki, katere malo ljudi govori, kakor kaže osoda vendiskega, kašubskega, galskega, baskiškega itd. jezika. Sedaj, pravi dr. Stamm, nadvladujejo v Evropi au-gleški, francoski, španjski, nemški in italijanski jezik. Angleško govori 90 miljonov ljudi, nemško 70 milj., španjsko 55 milj., francosko 45 inilj. Od teh jezikov ima po dr. Stammu angleščina največ, francoščina najmanj bodočnosti. Najbolj pa izginjajo indijanski jeziki v Ameriki. — Lju-beznjivi dr. Stamm je opustil govoriti o slovanskih jezikih, posebno o ruskem, kateri služi okolo 80 miljonom za sporazumljenje. [Ideja dra. Stamma se mora pa potrditi tudi glede manjših slovanskih narečij. Ne glede na to, da so manjša slovanska narečja vsled navala od tujih jezikov mnogo izgubila in skoro izginila, moramo priznati, da manjša slovanska narečja od dne do dne izgubljajo tal, ker razvidimo, da nam je treba vseslovan skega enega jezika in se mu, akoprem počasi, vendar bližamo v pismu in govoru. * (Koliko je oslov v Avstriji?) Avstro-Ogerska ima ima vsled študije, katero objavlja „Crnogorac", 63.415 oslov; razmerno največ jih je v Dalmaciji, namreč 17.758, v Istri in na Tirolskem jih je po 2000. V Dalmaciji je okolo 6000 mul, katere so, kakor znano, pol osla in pol konja. borom vred vse rodoljube, naj po svojih moČčh pomagajo revnim rojakom. Administracija „Slov. Naroda" bode rada sprejela v ta milosrčni namen poslane darove, ter jih oddala deželnemu odboru kranjskemu. ti. I m e n i k gg. darovatcljev za stradajoče na Notranjskem in Dolenjskem : gld. kr. Gosp. dr. Blehveis, dr. Costa in dr. Raz lag, vsak se tO gld...... 30 — „ dr. Kari Bleivveis...... 5 — „ Franjo Souvan, mlajši .... 20 — GospodiČina Frančiška Supevčeva . . 20 — Gosp. Ivan Junkar, civil-ingenieur na Reki 10 — „ Janez Parapat v Podbrezji . . 1 — „ Drag. Ravnikar v Gradcu ... 3 — „ Janez Orešek, e. k. gimnazjalni profesor v Celji...... 10 — „ Anton Hočevar, kaplan v Dobrnči pri Trebnjem....... 5 — in 2 mernika ajde. „ Janez Boheim, kaplan v Laškem trgu.......... 1 — „ Anton, Ž uža, dekan v laškem trgu 5 — „ Miha Sumar, kaplan v „ „ 1 — „ Andrej Elsbaher, trgovec v Laškem trgu.......... 1 — „ M. Petrič, učitelj v Planini . . 1 — „ profesor Kandernal..... 5 — gld. kr. Gosp. Kuralt.........i — „ Jože Kušar 6 mernikov tižola. „ F. P. iz renske fare pri Gorici . 1 — n ~T ^* l _» n n h 1 — „ b rane krašovec, c. k. okrajui sodnik v Gmundnu ...... 5 — „ Valentin Krisper v Ljubljani . . 25 — „ Kosti..........10 — „ J. Strebeuc........5 — „ dr. Pogača r........10 — „ Vidio, kaplan v Kanalu .... 1 00 „ Anton baron Zois...... 200 — Skupaj . 377 50 in 2 mernika ajde iu 0 mernikov fižola. V 1. imeniku izkazanih . 110 — Je z vsem 487 50 10 mernikov žita 2 mernika ajde, in 6 mernikov fižola. V Ljubljani, 20. februarja 1872. Odbor za podporo stradajočih: Dr. J. RlelivelH. predsednik. Ivan Vllhur, den. Dr. J. Vosnjitk, tajnik. »Slovenskemu Narodu" je došlo: gld. kr. Prenesek iz štev. 23 „Slov. Nar." . . 218 70 Gosp. Ant. Sibal, župnik pri Št. Andražu 8 — Skupaj . 226 70 Administracija „S1. Naroda". Slovenci! Naznanjali smo Vam v oklicu 19. februarja 1872., da se je ustanovil „odbor za podporo stradajočih" v ta namen, da bi tem vspešneje milosrčne darove nabiral po vsem Slovenskem za naše v revščini zdihajoče rojake. Dotekali so nam v malo dneh obilni darovi od vseh strani in Še večjih je bilo pričakovati. Ali c. kr. deželna vlada v Ljubljani, kterej smo 19. febr. pismeno oznanjali svoj namen, je z dopisom od 22. febr. t. 1. št. 1329 „odboru za podporo stradajočih" prepovedala vsako delovanje v gori omenjenem smislu. Po tem ukazu jc odbor prisiljen, ustaviti svoje komaj začeto delovanje. Srčno se zahvaljujemo vsem blagodušnim darovateljem za nam poslane darove, kterc smo izročili deželnemu odboru kranjskemu; vse rodoljube pa prosimo, naj se po tem neugodnem slučaji ne dadč zadržati, da vsak po svojih močeh prihiti na pomoč svojim revnim rojakom, kteri zel6 potrebujejo zdatne podpore. Ljubljana 24. februarja 1872. Dr. J- Bleivveis, predsednik. Ivan Vilhar, denarničar. Dr. J. Vošnjak. Vlada je tedaj prepovedala „odboru za podporo stradajočih njegovo človekoljubno, blagonosuo delovanje. Temu vladnemu ukazu kaj dostaviti, sc nam zdi nepotrebno, vajeni smo pod to vlado na vsake vrste nepričakovanih djanj; pa vsaka reč samo en čas trpi. Da pa revni stradajoči vsled tega vladnega ravnanja ue bodo prišli ob vso podporo, kterc je po energičnem delovanji odbora v najobilniši meri bilo pričakovati, prosimo z zabranjenim od- Ignacij Zupan iz Krope na Gorenjskem izdeluje po nizki ceni dobre in trdne cerkvene orgle. O zadnjih, ki sem jih postavil v domačo cerkev, piše „Danica": [(40—1) „Pretečeno jesen je postavil v našo podružnično cerkev M. B. pri Kapelici domači orglar Nace Zupan jako lepe in dobre orgle. Če se ti že zunanja podoba po okusnem in ličnem slogu zelo dopada, ti bo znotrajna mehanika šc toliko bolj všeč. Meh imajo lc en sam, kteri je tako narejen, da pri vsakem pritisku od dveh strani zajema sapo in jo zopet na dveh straneh oddaja v veliki sapni oddelek, iz kterega vse orgle prejemajo potrebno sapo. Fraktura je razun poteznih šibic skoz in skoz železna, ter pri vseh udih z mesingom okovana. Vezi in vrtelica so narejene iz medi. Zaklopnice so prav dostojno, djansko, po najnovejši šegi in sploh tako narejene, da se ti ni treba bati, da bi se ktera popolnoma ne zapirala, kar sc pri novih orglah jako rado pripeti. Posebno pravo jc pa zadel mojster, da jc pri lesenih piščalkah piščalkine torbice (labijc) namesto s trdim lesom, okoval s činom. Pojejo lesene pi-ščali vsled tega tako, kakor da bi bile ciuaste. Kar se tiče glasu, moramo javno priznati, da jc jako prijeten. Spremeni za petje se glasijo mehko, miloglasno, polne orgle pa dajejo čvrst, krepak iu živ glas, kteri v mogočnih akordih duh človeški povzdigne visoko v nebne višave. Orgle obsegajo v manualu polnih 6 osmerk, in v pedalu 21 podnožnic, ter imajo sledeče spremene: 1) Principal 8' široko meusuriran, mehkega glasu, iz lepega angleškega cina; 2) oktav 4' široke mere, ves iz cina, mehkega glasu; 3) gamha 8', 10 piščalk iz lesa, druge iz cina, prijetno od-mevajočega glasu; •!) principalno flavto 8', 3 osmerke iz lesa, 2 iz cina, mehkega iu okroglega glasu; 5) flavto dulci 4', prijetnega glasit; 6) cevno flavto 4' Široko mensurirana, iz cina, mogočnega, zamolklega glasu j 7) tercno flavto 33/.,, ozke mere, iz cina, ostro režečega glasu; 8) kvint 3', iz cina, ozke mere, trdo ostrega glasu; 9) kornet 4', stavljen v drugo osmerko in se v 4. oktavi ponavlja, žvenkajočega glasu; 10) miksturo trojno 2'—3', 1874", iz cina, stavljeno v oktavo, kvinto in terco, ostro vpijočega glasu; 11) Trombacini po 1'—2' iz medi, jeziki iz nemškega srebra; 12) Trombacini po 2'—4', iz medi, jeziki iz nemškega srebra, stavljen v drugo osmerko, lepo prijetnega glasu. V pedalu so naslednji spremeni: 1) Subbas 16' iz lesa, široke mere, polnega glasu; 2) prin-cipalbas 8', iz lesa, močnega glasu; 3) bombardon, 8', z jeziki, iz nemškega srebra, mehkega in močnega glasu. Vrh tega imajo orgle šc sklep (kop-pelzug). Omenjenega orglarja prečastiti duhovščini z dobro vestjo živo priporočamo itd." . Da je to vse res, kar „Danica" piše o nagih orglah, pritrdimo tudi mi podpisani. V Kropi, 22. svečana 1872. Heinrich Kohl s. r., fajmošter. Juri Zabrezovnik s. r., beneficijant. Jožo Jalen s. r., župan. Kari Pibro-vec s. r., 1. srenjski svetovalec. M. Zarnik 8. r., učitelj in organist. Franc Pibrovcc s. r., srenjski odbornik. Fort. Vari s. r., srenj, odbornik. Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi*) v 3 dneh vsak tok iz scavnika, kakor tudi beli tok pri ženskah, če ju tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o rabljen j i l tolar 'JO srob. gr. Za poslan denar se strogo skrivno dobi po A. Wiil-u. Linđ en-81, ras s o 18. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih. (50—2'J) Kovano uradno preiskavano t-tigfi* oetirioglate oblike: Nositeljna moč: 1 2 3 5 10 15 cent. Cena, gld.: ~ 18 21 25 35~ 45 fib. Nositeljna moč: 20 25 30 40 60 oent. Cena, gld.l 70 80 90 100 110. Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cena, gld.: 5 6 7.50 12 15 l£ Nositeljna moč: 40 50 60 70 80 fnt. Cena, gld.V 20 22 25 27.60' 80. ■ (l rent. Cuna, gld.: T.Vo J 70 200 230"300'350. WŠ1»MtšH' V**00t t NoBituljiiajnoč: 50 00 70 80 100 cout. Cona, gld.V 350 400 460 f>00 50£ Nositeljna moč: 120 150 *JIK) :iOO mit. Cena, gld.: ooo tJf.O 7;'.o lioo. rr,j' T MMaije vse sorte drugje vuffe •## «##«'#/*. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje OStreŽe precej: (11—69) Mj. Itiigiuii.v 4fc < oiiip.. fabrikanti vag in utegov, Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. I^Viodiiifiiiiio^v« naznanilo reći pc krajcarji I J^pirliuHnrrH 05rrrUrd)oflsrptrlr » » — - . ... . _. . . :____.v.- -f. -L ulj ___. - - - — ■.. K .1 ;.. CTl>.i_ dokazuje, tla ae vsaki konkurent-iji ustavlja; čeravno so reči po nezaslišano nizki ceni naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor se pričakuje. 5 kr. ičlpalcc za smodke. 115 kr. 1 par velikih nogoi u za 5, 10, 20, 30, 40 kr. različne reči gospode. pripravne za ilarlla nspsm.118 kr. 1 par velikih močnih no-goatpodimi. iliirkom in deklicam. govlc zu gospe 6 kr. 12 kodralcev iz Bjltf Jlllfl kr. 1 par cvlrnatlh rokov ic usnju. I za irospe. 18 kr. otroika ura z vorlilco. I IS kr. jermen z;i pled iz usnja, za 10 kr. 1 pur cvirnatlh rokovicj lit kr. jednu priprava nož i vilice, za otroke. 15 kr. ona -t. kleno a tinejra 1 kr. .1 jeklenih peres. 1 kr. 2 dobra percsnika. 1 kr. 1 zvezek za pisanje. 1, 2, 3, 5 kr. različni parfi'iiii-rnni umetni ognji za izbo. 2 kr. ena /.Ii.-a za kavo iz metala, posrebrena. 2 kr. 1 kos Ilncga mjilu toileto. 3 kr. 1 praktlCen ključedriec. 10 kr. ena rina svllna petlja zu parfuma I kr. l kitar a m mazanje. kom pode. [ 15 kr. steklenica prave kolonjske i kr. 2 knjižici tinejra papirju 10 kr. ena Ana knizica za notice vode. za Ha vanucigare. m prutiko. |15 kr. fine ikarje. 3 kr. en patentiran guntbnik zn'lO kr. 1 škatla z 12 lepimi bar-|20 kr. I par cvirnatlh rokov ic čevlje In rokavice. vami. za K»spo.|c. 3 kr. 1 kos gumija za brisanje. 10 Ur. en gtnodkedržec Iz prave 20 kr steklenica tekočega lima, I kr. ena inaiina za vdejanjc. | morske pene. j ki hp luliko mrzel ralii. 3 kr. ena večna pratika. 10 kr. tina garnitura, broia in 20 kr. velika liarnionika na meli, 3 kr. ena tina knUlra za notice, ukani. 20 kr. jerlms za kruh i/ drota. D kr. 1 kos finega pečatnega ,10 kr. ena steklenica prerinil 20 k r. krtača za glavo, dolire voska z vonjavo. par furniranega olja za lase. sorte. 3 kr. 1 skiidclicu iz pleha. [10 kr. ena veriiiea za ikarje. 20 kr. umilnu lovenje bolh. po- 3 kr. l fino kresalo napolnjeno z iveplenknm i. :i kr. 1 steklenica dunajske iia-predovalno tinto. 4 kr. 1 eleganten okvir za fotografij e. 4 kr. 1 predalnik za barve z 12 barvami s čopičem. 4 kr. en prnč. nri/igalniee. 4 kr. en posrebren naprstek. 5 kr. eno žepno zrcalo. 5 kr. ena ustna harmonika. D kr. ene klešče za sladkor. 5 kr. i par podvezkov. 5 kr. ena iiica iz metala, srebrena. 5 kr. eno Žepno kresalo. 5 kr. en murni ver. 5 kr. ena čedna verižica za uro. 5 kr. ena niaiiieta za svetilnik i/, stekla. 6 kr. ena srebrna kroglu, naj boljše znažilo za metal. 5 kr. različne Igrače. 6 kr. različni! drii/.bim- Igre. 5 kr. čedna knjiga z podobami s te\tom. 5 kr. 1 tina broia. 6 kr. en Oeden prstan. 5 kr. en praktičen kazalec da turna. 5 kr ena skodelica zu kavo. 10 kr. en glavnik iz bivolovega 20 kr. žepen termometer, dobro rofru- I reguliran. 10 kr. dobra ključavnica za 20 kr. praktičen r.tztegavec za ikrinje. | rokovlce. 10 kr. en merilnik, dunajska in 20 kr. fina žepna krtača z glav- francoMka mera. I nikom in zrcalon. 10 kr. 1 čeilen pahljavcc. 20 ki. 1 par vaz za cvetlice iz 10 kr. 1 pur skodelic za kavu porcelana. iz porcelana. J20 kr. dober anglcšk daleko- 10 kr. en porcelanast krožnik gleil, ki kaže četrt mile daleč;. pum izje. 20 kr. dobra nngloika britov. lOkr. ena praktičnasmodkio-nicu. 20 kr. 1 par močnih, dolgih 10 kr. ino ilnib »Ivank, sortiranih 10 kr. ena dobra denarnica. 10 kr. I par otroških nogovle. 10 kr. p i pa za tobak z cevjo. 10 kr. pipa za smoilke iz morski pene. 10 kr. en troslvec za sladkor. hi kr. eno obcsljivo kresalo ženskih nogovic. 20 kr. blazinica za Šivanje, ki se da priviti k mizi. 20 kr. 1 par prckorutnnlc. 20 kr. cela jedna priprava, no/. \ II ice in žlica. 20 kr. 100 tin i h zavitkov z pisma 10 kr. pas i/, lakiranega usnja, j25 kr. solnčna ura, dobro regu 10 kr. itn fin medaljon iz po/. I a lira na. etiega bronca 10 kr. en čeden lepiti za uro i/. žameta. 10 kr. ena krtačit za blato 10 kr. fina garnitura gumb zu maniete, predsrajčnike in ovratnike. 10 kr. en praktičen odmtiiivec. 10 kr. en centimeter. 10 kr. ■'n.•■ tahukiru. 5 kr. ena fina manšeta za luč. 110 kr. ene dobre Jeklene škarje.|35 kr. otroško 5 kr. I kos glieerinskega ali 10 kr. niz pravih koruld. ] butni. rastlinskem rojil*. I It) kr. steklenica najboljše vode 35 kr 5 kr, 1 kos line voščene potmule. za snaženje madežev. 5 kr. en obročen glavnik iz kav- 10 kr. hipa oblečena puža. Buka, 10 kr. krtača za zobe. S kr. Najboljša rastlinska pasta! 10 kr. tin. glavnik za cesarje, za zobe. 10 kr. I par modernih uhanov. 25 kr. album za fotografije 25 kr. nanosnlk, opličnu steklo. BO kr. Jerbus za na trir. 30 kr. patentiran brus za vsuko rezalo. 30 kr. najnovejša angleška eu zula za otroke: pri rabi teli ctizul dojivke nI treba 35 kr. globus, kteri v obrazili kale narode nu zemlji. gledišče i pod o uUVi u 5 kr. ena hranilnica Iz plelut. 5 kr. 1 par hlačnih varovaleov. 5 kr. lepe plehaste trompetc. 5 kr. ena piščalka za lov ali za signale. 5 kr. ena smodkarnlca, nova in iraktična. karton s :i kosi finega pečatnega voska. 5 kr. 11 svinčnikov. 5 kr. en zumaSok. 5 kr. nuticpšc fotografije. tiraktiC B kr. on 10 kr. en lonček pomade zu krepčanje lasov. 10 kr. pletenicu za štrikanje. 10 kr. KM) dobrih zobotrebcev. 10 kr. Izprašivec za obleko. 10 kr. zvijnvee za lase. 10 kr. inoilerna urna verižica. 10 kr. album z 12 obrazi iz Dunaja. 10 kr. itoiifl z 2 klinjama. 10 In 20 kr. lepe palice za na sprehode. ilustriran katalog. npr* Zastonj in franko dobi vsakdo on vrstno blago zapisauo. ^V- l^i-i<»«liiin.ii«, Wien, Praterstrasse Nr veliku, močna torba z jermeni. 40 kr. loo finih papirjev i pisma. 50 kr. eu solnčnlk. 1 II. 20 kr. dober velik dcZuik ti. 30 kr. urit za Izbo, dobro regulirana, s poroštvom za dve leti. ti. SO kr. Cela garnituru za pisarske mize iz vlitega bronca, obstoječa iz: i pisala, l poteze valeti pisem, I visokih svetil' nikov, 1 ročnega svetilniku, 1 termometra, i kresala, i mo§- niče za uro, 1 peresniku, 1 pepelnika. (It—7) kterem je timit- 26. Medic. & chirurg. 1 >1'- .los. ^^OŠlljo!*, magister porodoslovja, praktičen zdravnik V li J ii 1» IJ n ■■ I. na sv. iakobskem trgu v Virantovi hlii I. nadstropji, ozdravlja vso zunanje in notranjo bolezni. Z.t bolnike iz dežele je gotovo doma vaak dan od 11—19 dopoldne in od 3—t podoldno. Ozdravlja tudi oismeno. 8) ju fc. SO, 30. 50, 80. . iO, 30. di ifl geforflt fur \tbct Jltnb, ob junfl obet alt, ob reteb, obet arm; man fin b rt tu JBien tem jtvettel (Sefctiii't, tu o One betiutio, manniflfadjc «u«tt>ul)l mare unb ju f oldj billtflen »JJretfen oerfauft nitrb. OtrfAttMlll tiitercftonte roi ffenf d>nf tlidje Spiele fur bie ©djuljugenb, fo a u d) etne immenfe «ut% tudbl oon netien intereflanten (8efen,$afilfpieten fut tinber \tt>t* »Iterl if. it. iti 11-. -■ i g :rieibete far pen l €tUtt tt. J*>, ] »JJJj^^*o*verte. ItUdjen, €5ta0>, Mtcn, 3latm«, Calcnl, IVI, so, fi. |, a, 3, 4. ' wš^^W ntit unb cbuc dimidttung. Uuđ^ it e^e Ibiptcn, l «tUtf fi.10, »0, SO, «0, »inb« lbtat«r, tr ib, 60, fl. 1..0. ' ©earfjffen, U. lo, jo, 30. »tetJti!Orpio<-it 6vitk, rr. 20, 40. 6rt, $o. tRoulctt^€»ielc, rr. Sf>, SO, 80, fl. 1 5)hi;i'( mit v.iu im', tr. 60. cjifenbobn mit rauitrerT, ti. 1 .So, 9, 1.B0. ItintcrdlvfCit. ftlne, mit S*l«aw. SO, 40, v n Štabi, Tr. 00, H. IS". CSinc ,ircft ■ .'linTMbJ ven m.i.;u-i f u-n - i t-lio.utvii, bit im IDalltr nad) ter :)ii(t!«tig tt > -JKagnctc* {4)»imnten, i ©(taritd ti l-S io, 30, -o, 8'. i«crj?Ujn=, flaff«.«-, 2b«= u ercife-čaruicd, jc mA unb ibr* lenobne;, fur i •tfl.inbtđc Si it r -cbr ;n mv't'jlt:! ; et tft ria (Stut mit irrgiobu«, t aelrocM auificfubrt u,ir alk ber •W<1 In itlt r -.'Jat c 1.1: ; u.tt cclcrnt fi--,|-:iu:itt. ll«t(.i rer9Jamt; fifl.t H • 1» tr. Ibu-r«, mil j^ell lit-Tiogen, lebr bauerbaft, l *t tr. 3o, 50, so. n. i, t,so, J. •i' ii.ti;, v::c unb I.« nboU^ficU, Beeeatti uac »sicdf, tt. h rentlit, Tr. SO jo .v. 80. čihd.b fciu. a,i: Mijiiren, fl. 1.30, 1.50, I. •«p;l. fr. 10, -", .o. bo, SO. tHcritlt.ii>t«lc, !r. -O, 3o, 40, «0, 80, fl. l. i'.m ■iijlcu, fr- J", 4o, KO, SO, fl. 1, t.50, S. «iil-u*icicU, tr. Jo, co. 7". 9B, H. 1.9o, 9. •.'Ub-.-itMrofi« ca, tr 6 S>, f|. 1, 1.50, a. •1m.v.;c*. ji: fl. 1.50, i, 3. i. f»iflimen, ttompcttt, Irommets, Clolintn. (Suit-ireit, •JDielobtum«, IubiHa(tpfei'tn, pav iicuifa*, 9(ect«a(»fon :»o, 5 > tr. bi« fl. 9. •Jteu ii. ^tltcrbucber, fi.r •"iStdni, mit oba cbrte leit, 1 Stud" tr. lo, 15, 95, 45, 0.">, 8 fl. 1. C b'■ ■ c ieben Unttrrittt •cim.-n limr.r 'pideub (efen U-tntti •■i i rib bie ti c u'ii Vete* unb ghlctrldfteii. i €tiict fl. I. žoieltnfc fatnt mati bttt fliiibern rtrittttettnc ^aab.irbei'e:; Icrttttt bnrtb bie nen n Hrbeit-0f(bui«n, 1 i t itd HO tr.. fl. 1.2C 2, 3. OMobuffe, ta« Stud tr. 50, 80, ft. I, 1.50, 9. Laterni mai;ics>, gtnaittlt j-U'ir-ev l'.i'cino, bo an.p-n b;t:ft• Untttbott fiir 3ung unb Vlit. i ClM mit 13 -'Miran (t. 65, 85, fl. !.">•, 2, 3, 4 Ml fl. 5. 1 tlchic* tVMa* • .tnftrumcnt , iienannt bet iTuitt tr-eg-l, rurtb trti tjc man test tM.i.iti,] cut.^ ttben ittMcIo tanfd>enb naiba^iuen f.init, bicfcđ ftbr inb' reff.mtt i-rniviM tefict bicl 95 tr. (tnglifebe HDtrtjtiigttfld, .:cfuUt mit aOcn tir $aitie ciM:ubL'jiiti fflJertitu ten, 1 fttfttl It, t, 2.50. 3. 4, biefclbitt tlem ulr ituitcr. tr. 25, 3», ri 1. I te aueg')ridntt«n ćyr:hci'fitcn jtt)|(ne itiuber, tr. s , fl. l.tu. I.HO. it.5 i, :i, 4 bi« fl. 5. Qitt tii-ttc« OUci!« tinti >>afctbuib mit 3 > ttc.ttn *»uftiin tur 5 ft Vitbert Iebrrcitte €eie e in arbfjttr flfaiUMgl j-'ridjfebent S.ic traaven, iu <24iCfttein reip.ntt. iu io -taitiT ŠudiiMbl, fur VIdbAtn unb Dnabcn, ber @!iid tt. 10, 20, 40 60, fl. 1, t. I eberrasihuiiic and llntcrhnlt fittt-abvcn bie nencn Saltu 3«ucrwtrfe, e^nt etnen tiblen (Mi-.-iirb ju rerbrtitcn, in febr manmjaiict iltiiiicabt, v-r «tii.t tr. S, 5, 8, lo, 15. l.Vi, i 80, fl. fr 3>, 0, fl. 1, 1,50 SBicner rD.ertebabn, Otitiibaljnen unb Stfiiffe iu fr. 50, N), fl t, 1,10, Xcr 1'tctcarjpb. etn enterSaltcneel Spiti, tt« mm lrirMi '.'c t uactji.-a eijeugM faun. 1 '£t. R irctfung fr. Stjii, 4'*, >.t>-tii' unb Je'* n-n » flbrjnte Cfue |ttl •/•crttiintu fj f.i: n ,'i-rc.i hi ib (tnil ttlttain i ii o ftSrelben eit ruti. ti„, -aita-at fur p-b-o 4V0.,-iticb jeveiit tr. 4 ', So, ko. 'I i teripiel ir. 10, »(>■ ffltttri, it'vitl tt, «. 130. Jrav unb vlutniirtftjicl, |t>r 't«mif(e, fe. 10. Jttu.-it: Sult -nnlMe« fr. t", 30, :o. ijnittetiaret»(^"etvcl'te 'r. 40 so, fl 1.90. 6i' ■" aui 2 IttittfltS iui-l«iobtirt. 1 tStlict -1)1 .locbeitf:in«t lr*W , fr 8Utn II)iitf)l mit ©!efbv unterbaltenb, l 6tut mittel* grotj tr. 25, 4grofje Sitte $:> fr. MŠejt^ lic .im-iigaireuir' «. b iriteOenb eiueii 4B.lotf.cc Hi Iflncm Jlrbett*tija)e, ntltber, ttenit nt mi barauJ vautbt, bit '.'itnie u.16 bJ8 Jtiti« bereejt 1 &;ui) 'l-ih bin irt, baf; 11 ■ t r btr VeiiBer bofe.btn bie eerfd) cS 11 a t >]t-\ OiCtei jo lnf#B im sJtanbt irt; ilreiiigetrtibttr faan ftunbenlmi 1 itactb.'itren, cbnejum JHefuitatc ju f,e.a ■}<.>. — %CLt apparate fittb Mit ttclffrur.a e. rfeben. Itn t^tager air.b ie:ei Jpttt |U pe.fen, lic Un|(ttitli ffart:n fr. ,i*trc beticffart.-n t-inieul i rett 50' 1 Žtlirf S*> fr. iSinc Jtavu unb bori feiiut fit 5KIC j itie ©it'el'Utnc o^er oa« il>eb mani>, 15 fr. Die -auo r 1,1'đje ober bit u nt r'-.ca» bare C-uetle, bureb meitbe man fe v.-tniibtct toirb, }. t. Ibrtn, (Slaftr ic, ft. S 80. Xa.i 9Jtrir«'Uorte tunnaie, itntner ved Xer -.mba'ilMIrfd, jeigt au| vH flfamcteut»t41ui, «0 BUt« ver« Tif Si'litm'.Mt«.iil, »er tann cl auf- fcbninbet unb auf einett Utuf n?it« flenen? 8> fr. bet fommt, fl. 4. (Sin .ftartenfp.el. ZDo foll bie trarte X>ae Vaitb.Dtajautt im Vluube 35 h trftbeineu.' 65 tt. ' Xer 3lermcbTuiigS>apparat rt. 1 -o Sksf" (Ze finb nodj cerfcbiebene anbcrc Ipbaratt, icbctb tvegen 3J2ait|et an Stautn tann nitbt KOel genattnt trerben tttne *Blcnflc anbcret Suielronartn unb (SefeClfđjaftMpitlc, bie a(lt nicbt bcnanttt totrben fiiiineti, finb ju biefen Ureifcn etn^ifl unb aDcin nur in ber gcftrttgteu Kiebtrlage ju ^aben. "preiebldlter, melriic fcljr intctreffant ftub, tverbtn grattl oertljeilt. 2061 Der Prflđ)tiBnmr, A. Friedmann, men, TfizattzfLzap 26. XaS ■Aierfitifnb.n etiu-r -UJUnje.2 3 tr. I er ^jeubcrbammcr. Xurcb itben Gd)Ui virftbniabet einCcienftanb. 70 fr. Xafoben»ffeuerieua ; mer ««č>ffnet. be» fommt a itn Xufaten, ii tx. • 2)e4er ; btet lege nb e# btntin, in tocldjetn ift e« > 80 tr 511 etr.itbctt, 7 1 tr Xer 'E'uabet-CaUc 1 'Seibe tteiib grov. !■« itn tbnncit in ttnett cbanjirt to rrtit, ft. S. Cm 5.biei.-jeug, le? ift eber bie lintt? 50 fr. Xtr čcilMtmcrb bttrtt) ben Xc(et), 20tr. Wa« 'nt A arbe ift bal ' c t1 ime .iritn ; aeiftlt, ftlne* ttctt beiben, 80 fr. Xtc unccruilftltibe @cbnur ; man ter- tttn b:t t tete eot bcm •l'ubiitum unb teuurcb ift fit gatoj, S5 tr. Xer geren.Ztitbter, obr ba^llnmcg« Itcbt mbgltcb |U maib n <> ' tr. Tie ©rarbutbie, abec »o ift tat) ttfelb ' 95 ft. tr.o—") Klic iz Dunaja! Slovenci! Bratje! Mrod varstvom grofa Holicuwarta se jc hiui T«klili«b MloTItllMikoii lMt>flYZ€ktJla";o pri kakem nemškiitarsKcin jiulovskem kupcu, kteri ";a ne sauio goljufava, temveč -^a že zarad njegove narodnosti zasmehuje. To sc jc sedaj nehalo in vsakdo se lahko na nas obrne iu za malo denarja najboljše, nnjsolidncjše blago dobi. II n /. |i «1 š i I j n m o v h n h il n ■■ % a p o « /, <■ I r h 1 po gld. l.M milanske ure a reeltm gnrancijo vrati, večja vntii pa i.ko, ure ki nijejo, no L'.m'i, U.a.V, največja vrsta r>..r>> 1. po 4H kr. lepo »liko Marije ali JeSUSal V ele-ganlnein pozlačenem okviru; inanjir slike po 112 kr. po 2:1 kr. termometer z vlugaliiči m vred; mali tiMMiiouietri f klobukom po an kr. po |,S0 in l.ho Dajlepla urna veri/leti i/ ko 1.71, 1,06, 2.'.i:i z muzi ko H.;t5—si. pu :is kraje, polituru za hllnO onruvu, po ktia-i ■tara oslepele oprava v nekolikih urah tako lice dobi, kn nova. Velika steklenica !>- kr. po 1.70 dvanajst Jednih priprav. Najbolji* vrt ta po 8,08, :t.M" k r. po 83 kr. in 1.15 dvanajst J.lir za jed, kakor zn-jeiiia vnire 5s kr., zajema vilice 211 mleko 'll kr.. 1 kuliiiijsl; im/, ';i,5 kr. <4 kr. ali 1.20 lepe vratne verižice za tfonpe h križci 111. .Ma.ilepiu BOrta Jf.oft kr. I,so čiiiloi itn lepa Kliku v oljnatih barvali m llroklm zlatim okvirom 88," llroka, to" dolgu, kuztijoča ileZelo. po 86 kr. Orano risavno orodje, veliko pol. ts k. pu 1.30 ali 1.55 velik zlat prstan s pečatom z garancijo: najlepii prstai SJM), B, po BO, 80 kr. ull 1.15 varnu ključavnica. po 21> kr. 1 steklenica kleja, h Uterini se luliko vsak predmet za vedno zveze. po po pO i. B, B. 10 ali IS kr. najlepii umetni ogenj, ki se lahko v isuUi soli sc/gti. On je brc/, dnlia in nevarnosti. Večji jako lepi veljajo a5, ;to, 86, 40, 50. Cele k.-iscie z vsemi sortami napolnjena, velika UM, večja 8.86, največja z vsemi mogočimi po l.is, zraven tega nauk. po 10 kr. 100 dobrih JeUenlli peres, najflulie snrle 1 karton s 114 peresi ;1s, fm, 05. pO 10 kr. ali '.n loterijska igr:i. po 20. Bf, 51 aH 05 imamo nevJIeple stsrniture, lii-uie in uhane v zaloKii najtlniie sorto 1.12, 1.411. po N;j, 1,8)0, 1.00, I.hii, 2.5«» iu 8.40 ena magična laterna. - ktero luliko vsak duhove pokale. /.a l.so uli 2 gld. 1 oniijiivulea < lavoiri iz po-srebrenega metala, ki se tmli v 80 letih ne premeni. za 1.40, l.OO ali 2.0;i iz iinglekkega blaga narejen jako dober ileZltlk. niijliiiiic sorte t. za dO, «2, oh ali 1.80 prodajamo Jako elegantne kasete s pripravo za iivatije: liajelegantniie veljajo 1.54, Lim in 2.75. kr. po in kr. en pur tinlli nocortei najlinlie sorto 88, a7, 35 kr. Ma»iiaiiil€k>! Za zaznamovanje perila so oni obrazci jako priporočajo, ktera v petih minutah najbolj crne zobo bliščooe bele stori, velja yld. 1.48 i po s» kr. ena ikatlja, v kteri jo B kosov iiajlh.i- lege pefisitiiesjts voska. po 2f> kr. pravo ojeliovo olje, s kterini se lahko vsi lnsje temno poliari a io ; velika steklenica 45 kr. Najnovejše! *9C kartOti, V kterem je cel alfabet z vsemi ite-vilkuini in ilrolie/i, 1 rezan v metal; s tem se vsakovntai napisi bi številu na papir, |e>, pleh itil.. krasno lahko vtisnejo. Za poslovnike, učence in privatne osebe je ta pl-sinensl.a garnitura ne samo interesantna, temi er jaku koristna. Cena 1 gld.. isto z velikimi i'iisini iiUaini gld. 2.Ob 1 karton s tablami, s Un rinil si veak deček vojake in riglire luliko napravi, so kr. 1 steklenica e. kr. priv. slonove zobno paste samo in edino pri nas dobi. Slovanski ll«irol j;i ni. dn«' 24. februarja 1872. Za ravnateljstvo prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE": Knez in stari pf Salm ReHTersehcld 1. r,, graiščak itd, iti Dr. E. H. Costa 1, r, odvetnik iii dež. odbornik itd. itd. predsednik. podpredsednik. lzdatclj in odgovorni urednik Martin Jclovšek. Tiskar: F. Skaza in drugi.