24. številka. Ljubljana, v soboto 30. januvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan xve*«*r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v strijsko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld.,_za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuza s« po gld 10 kr. za mesec, po 30. kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrnt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolbt". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ve|ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pod ti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravtiiStvo „Hlmu JTavofla". Po deželnih zborih. ii Deželni zbor istrski in deželni zbor štajerski sta si v tem podobna, da se v Gradci kakor v Poreci mala a hrabra manjšina proti brezozirni in oholi večini neustrašeno poteguje za pravice in potrebe svojih volilcev, akoravno že naprej ve, da vsi njeni napori ne bodo rodili zaželjenega plodu. V Poreči, kakor v Gradci bije se boj le za čast narodne zastave. Težko je zategadelj stališče požrtovalnih naših poslancev in treba je veliko osebnega poguma in goreče domovinske ljubezni, da se vztraja v nejednakem boji. Plašljiv poslanec ue sme biti, ki hoče zastopati svoje volilce v deželni zbornici PoreŠki, sicer se mu prigodi, kakor Križancu, na katerega so polne galerije in tesne in temne ulice v Poreči tako silno uplivale, da se je izneveril. Toda ne samo sladki „mobu prežeč na galeriji in vsak trenotek pripravljen za izgrede proti zastopnikom slovanskim, temveč tudi italijanski poslanci sami in deželni odbor, na čelu mu dr. Amo- roso, grenili so na vse možne načine našim odposlancem bivanje v zbornici. Kdor je količkaj pazno čital izvestja o deželnem zboru isterskem, spomina se gotovo marsikake podrobnosti iu epizode, ki bo je dogodila v Poreči in je osvetlila položaj v vsej neznosnej skrajnosti. Spominal se bode El u suhega smešne trditve, da je v Istri nemščina deželni jezik, spominal debate o razdelitvi občine Krške, glede katere so istrski ita-lijanissimi ravnali po istem receptu, kakor deželni zbor štajerski z občino sv. Krištofa, spominal pa se tudi krepkih interpelacij Spinčića in Slavoja Jenka, katere so se „brevi manu" s tem rešile, da je dr. Amoroso osorno izjavil, da se mu ne zdi potrebno, na interpelacije sploh kaj odgovoriti. Italijani v Poreči drže se, kakor Nemci v Gradci, Bismarckovega gasla: „Macht geht vor Recbt", prisvojili so si tudi železnega kancelarja brezozirnost, zato smo tudi doživeli, da je odvetnik Fragiocomo v javni seji izjavil svoje sovraštvo do Hrvatov in se rotil, da bode to sovraštvo ucepil tudi svoji deci. Drugod bi takega govornika pozvali k redu, v Poreči bo ga pustili mirno dalje govoriti. Pri takih odnoSajih za slovanske poslance ni upanja, da bi s svojimi Še tako opravičenimi zahtevami in željami prodrli. Prenašati morajo vse ne-uljudnosti in odumosti v zavesti, da z vztrajanjem na mučnih poslauiških sedežih vender neposredno koristijo naši stvari in pripravljajo pot za boljšo bodočnost. Junaški četvorici: Jenko, Laginja, S pin čič-, Z a ni lic" je hvaležnost naroda gotova in za vzgled naj bodo marsikateremu mlačnjaku. V opasnom položaji so vsekdar visoko držali čast slovanskega jezika in vse interpelacije in predloge stavili v materinščini. O deželnem zboru koroškem tudi ni nič veselega poročati. Častitljivi g. Einspieler sicer še vedno stoji kakor siva skala na braniku, a na strani ima samo jed nega slovenskega soboritelja gosp. Murija od Jezera, ker je g. dr. Abuja uskoči 1 v nasprotni tabor in sedaj ruje in ščuje proti svoji lastni krvi. Pozitivnega uspeha, zlasti v narodnem oziru, se nam torej ni nadejati, vender pa z veseljem beležimo, da se je tudi v Korotanu jelo svitati, kar svedočijo razne peticije slovenskih občin, ki jih je Einspieler izročil deželnemu zboru in katere jasno govore, da napredujemo, če tudi polagoma. V zbornici koroški bila je na dnevnem redu tudi železnica Divača-Škofjaloka-Ljubelj-Celovec. Pri dotični debati se je pokazalo, da odločujejo, kadar pride „ad fraetionem panisu zgolj lokalne koristi, kajti proti omenjeni progi bilo je 5 glasov, mej njimi tudi g. Muri. Tega nečemo nikomur v zlo šteti, vender pa z veseljem konstatujemo, da je v istem vprašanji bil deželni zbor kranjski jed nogi as en, ker je neovrgljiva resnica, da moramo dan danes veseli biti vsake železniške proge, ki se napelje v deželo, resnica pa tudi, da je več upanja, ako so dotični sklepi soglasni, nego, če so raz* cepljeni. Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 13. januarja 1886.) (Konec.) Poslanec Dež man v generalni debati naglasa vedno rastoče stroške za ustanavljanje ljudskih šol. Stroškov za na novo ustanovljeni nemški liudski šoli v Ljubljani, kateri veljata že zdaj pri jednem razredu 1640 gld., bi se bili lahko znebili, ko bi se bila vsprejeia ponudba kranjske hranilnice, ki je hotela ustanoviti lastno nemško deško šolo na njene stroške. Da ima normalno-šolski zaklad zaradi tega večje breme, ima zahvaliti blagohotnosti gospoda deželnega predsednika, kateri ni dotičnega sklepa potrdil. 27. septembra 1884 je vlada na interpelacijo nemških poslancev v deželnem zboru odgovorila, da mora vso zadevo prej preiskati, debate o odgovoru na interpelacijo pa ni dovolil deželni zbor. Vlada je le v tej zadevi obravnavala z mestnim zborom Ljubljanskim ali magistratom, le ta pa ni imel več nikako pravice o tej zadevi obravnavati, ker se je že 1. 1884 v deželnem zboru sklenilo, da prevzame deželni normalno-šolski zaklad vse stroške tudi pri mostni h ljudskih šolah Ljubljanskih. Tedaj je imela vlada o tej zadevi obravnavati z deželnim odborom, a slednjega ni vprašala. Tedaj imajo pristaši govornika popolnem prav, ako LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodoviii.sk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišnik.) VIL (Dalje.) Bil je oblečen po francoskem običaji z elegantno preprostostjo. Nič ni kazalo, da bi se gizdal, ni na oblačili, ni na osobi, razven dveh malih smaragdov morebiti, visečih mu v ušesih; gosti kodri plavih mu las osenčevali so mu obraz ter se spuščali čez draga kamena, da sta mu dajala nekako čudno in divjo podobo. Ta nakit je že davno ostavila moda v Beneških drŽavah, kakor malo da ne v vsej vzobraženej Evropi. Lotar ni bil pravilno lep, a njegova zvunanjost je javljala nenavadno ča-robo. Velika mu usta, blede mu ustnice, kazoče bleščeče bele mu zobe, prezirlivi in včasih divji izraz njegove fizijonomije zdeli so se na prvi pogled odurni, a njega oko, polno nežnosti in oblasti, sile in dobrotljivosti, uvevalo je spoštovanje in ljubezen, osobito,' kedar je dihalo nekako sladko svetlobo, okrašujočo vsako njegovo črto. Zelo visoko in vedro mu čelo imelo je nekaj tujega, jedno globoko za-orano gubo; te ni zarezala starost, nego kazala je, da o nečem često in skrbljivo razmišlja. Njega podoba je bila v obče ozbilna in mračna; a nikomur ni bilo laže razkaditi neprijeten predsodek. V to mu je bilo dosti, da je dvignol svoje trepalnice ter ožaril z nebesnim ognjem, navdihujočira njegove oči. Za opazovalce imel je ta pogled nekaj nedopovednega, kazal je o nekem višjem bitji, nego je človek. Za navadne ljudi je bil, kakor je nanesla prilika, ali ljubezniv ali zspovedujoč: čutilo seje, da more biti grozovit. Tonica je znala zelo dobro igrati na glasovir, a nje boječnost jo je zavirala malo da ne vedno, da bi bila v mnogobrojnej družbi razvila svojo spretnost. Bila jej je urojena nekaka pohlevnost, prikrivajoča neprestano svoje zmožnosti, da ne bi žalila nienj darovitih ljudij, kateri se povsodi nahajajo v večini, in morebiti tudi, da ne bi neugajala manjšini, često sodečej le na videz ter neosnovano. Nikoli ni hotela javno igrati, razven le tedaj, kadar jo je, kam povabljeno, družba prosila, nuj v njih zabavo zasvira to ali ono. Zdelo se jej je, da to zahteva že olika ter mejsobojno ustrezanje in vedela je, da jo bode z lahka in brez truda razveseljevala; tudi je bila opazila, da se jej nič menj toplo ne zahva-Ijujo, kadar igra povse Bvobodno, kar jej baš navdihuje srce in srečno trenotno čuvstvo, nego, kadar igra le kako tujo skladbo. Zato dovolj mirna sede za glasovir, ko jo zaprose, in nje prsti se gibljo z navadno ravno dušuostjo po tipkah. Kar omami nje oči, ozrše se slučajno v nasproti njej na steni viseče zrcalo, čudno in strašno mamilo. Lotar se je približal nje sedalu, in ker je bilo ono na odri, na katerem je stalo glasbilo, dvigala se je njegova in nepremična glava sama nad rudeči Toničin kašmir. Neurejeni lasje tega skrivnostnega človeka, mrka mirnost njegovih tužnih in ozbilnih oeij, mučno premišljevanje, v katero je bil zaglobljen, krčevito gibanje one čudne in bolestne gube, katero, mu je brez dvojbe nesreča zarezala v čelo: vse je dajalo ujegovej podobi nekaj groznega. Gsuplej, strmečej, vzburjenej Tonici blodil je pogled zaporedoma s tipek v zrcalo ter iz zrcala na tipke in nerazločno omrknole so jej pred očmi sekirice ter poslušajoče jo osobe. Nehote promeni napev ter s posebno spretnostjo preide na drugi: sovršeno improvizujc v/.raz toliko resničnega strahu, da vsi zatrepečo: in ona se vrže v naročje gospe Albertove; ta jo povedo označijo odgovor na njih interpelacijo popolnem ničevm. Deželoi predsednik baron VVinkler se čudi, da se je g. Dež man za to zadevo tako ogrel. Če je g. Dežman rekel, da se je deželnemu predsedniku baronu Winkler-ju zahvaliti za to, da so sedaj v Ljubljani mestne nemške ljudske šole, izjaviti mora deželni predsednik, da je na to ponosen, da ima sedaj nemško (!) prebivalstvo Ljubljansko svoje nemške ljudske šole. Z vso postavno močjo potegoval se je za nje. Ravnalo se je od strani deželne vlade povsem postavno in deželni predsednik meni, da se ima kranjska hranilnica pač baviti z drugimi važnejšimi posli, nego z ustanavljanjem nemških ljudskih šol. (Nemci kličejo: Kaj pa realka V) Deželni predsednik takoj odvrne, da je za višjo realko v Ljubljani sezidala hranilnica kranjska le poslopje, da pa nema nikakor-šnega upliva na učni red ali na nastavljanje učiteljev. Kranjska hranilnica naj bi bila svoto, katero je namenila za svojo nemško šolo, ponudila mestnemu zastopu Ljubljanskemu, kateri je v prvi vrsti poklican šole ustanavljati, in bi bil darilo gotovo z velikim veseljem vsprejel in po namenu porabil. Kakor pa je bil sklep storjeu, ga ni mogla vlada odobriti, kajti bil je sklenen proti pravilom kranjske hranilnice in hranilnićnega regulativa, tedaj proti veljavnim postavam. (Odobravanje narodnih poslancev.) Da bi ne bilo pravilno in postavno z mestnim zborom o tej zadevi obravnavati, kakor je to trdil g. Dežman, to kratko malo ni res, kajti postavni načrt, kateri je skleuil deželni zbor in kateri je odvzel mestnemu zboru Ljubljanskemu pravico, na lastne stroške ustanavljati svoje ljudske šole, zadobil je potrjenje še le koncem 1. 1884. Dotle pa je bil mestui zbor Ljubljanski jedini o tej zadevi inerodajen in z njim morala je deželna vlada, oziroma c. kr. deželni šolski svet o ustauov-Ijenji hranil nične šole obravnavati. V obče pa mestni zastop Ljubljanski nikdar ni tajil, da ni zavezan ustanoviti tudi nemške ljudske šole, a samo trdil je, da nauka potrebno število za šolo godnih nemških otrok. (Kar je popolnem istina! Vidi ustanovljenje nemških ljudskih šol v Ljubljani. Opomba poroč.) Mestni zastop Ljubljanski pa je naglašal tudi svojo avtonomijo v tej zadevi in rekel, da njemu gre odločevati v prvi vrsti, so li nemške šole potrebne ali ne Vlada pa je po zakonu zahtevala ustanovljenje nemških ljudskih šol v Ljubljani in istina je, da sta obe ustanovljeni, kar je treba z veseljem naglašati. (?) Deželni predsednik baron "VVinkler izjavlja, da ima jako veliko veselje na teh nemških ljudskih šolah v Ljubljani in ne dvomi, da bodo na te šole poklicane učiteljske moči prav lahko tekmovale z drugo nemško deško šolo (nemškega Schulvereina), katero zmatra deželni predsednik popolnem nepotrebno. (Odobravanje slovenskih poslancev.) Poslanec Luckmann pravi, da so bile nemške ljudske šole tako potrebne, to dokazuje proračun norinalno-šolskega zaklada. Sedanji mestni zastop Ljubljanski bavi se izrecno le z jezikovnim vprašanjem. (Klici narodnih poslance v: Pač prejšnji !) Kdor je, kar se tiče narodnosti, najbolj radikalen, ta postane vodja v mestnem zboru. V ljudske nem- ške šole, ustanovljene in vojene po sedanjem narodnem mestnem zastopu Ljubljanskem, pa Nemci Ljubljanski nikdar ne bodo pošiljali svoje dece, ker v te šole neraajo nikakega zaupanja in rajši bodo žrtvovali mnogo, da se njih deca poučuje v druzih njim ustrezajočili šolah (nemškega Schulvereina). Konečno toži g. Luckmann, da se doslej še ni rešil priziv kranjske hranilnice proti določbi kranjske vlade v tej zadevi. Gospod baron \Vinkler pravi, da ni bila ustanovitev hranilnične nemške deške ljudske šole kar nič potrebna, ker je ministerstvo za uk in bo-gočastje v svojem ukazu izrecno naglašalo, da ako-pram ustanovi kako privatno društvo, n. pr. kranjska hranilnica nemško ljudsko šolo, zaradi tega ni mesto Ljubljansko odvezano postavnega določila, da mora tudi ustanoviti nemško ljudsko šolo. Čemu tedaj zametavati 100.00© siri., katere je kranjska hranilnica samo nemški deški šoli namenila? Tedaj je bila ta po hranilnici toliki zaželjena nemška šola nepotrebna, kjer pa ni potrebe, tam pač tudi ne more biti občno koristnega namena, in kjer tacega ni, tam ne sme dovoliti kranjska hranilnica tako velikanske svote, kajti tako delovanje je v nasprotji z njenimi pravili in s branilničnim po-stopnikom. Tožil je tudi predgovornik, pravi deželni predsednik baron VVinkler, da njegova stranka v Ljubljanskem mestnem odboru ni zastopana in da v tej skupščini ne more svojih teženj naglašati. Res je to, a deželni predsednik baron VVinkler Jako obžaluje, da se bo Nemci umaknili sami in da res neso zastopani v mestnem zboru Ljubljanskem. Ko bi hoteli biti zastopani, potem bi se našlo iz-vestno veliko (???) Število slovenskih someščanov, kateri bi Nemcem {ponudili roko in pomogli (??) do zastopa v mestnem zboru Ljubljanskem. Tudi deželni predsednik baron VVinkler bi v okviru za- I konov k temu pripomogel (!) s svojo mrvico. A le zabavljati, da nemškega zastopa ni, volitev pa se ne Udeleževati, to se pravi, da se obče zastopa ne mara. ! Deželnemu predsedniku ugovarja še jedenkrat Dežman, na to pa baron VVinkler Še jedenkrat ponavlja, da ni imel ničesar razgovarjati se takrat z deželnim odborom. Ko je nasvetoval poslanec dr. Papež konec debate, poprime poročevalec finančnega odseka prof. Šuklje besedo. V prvi vrsti naglasa, da s privatno i šolo kranjske hranilnice ne bi bilo Ljubljanskemu j mestu čisto nič pomagano. Odločilo višjega upravnega sodišče se glasi, da privatna šola ustanovljena ne odveze Ljubljanskega mesta, da ne bi bilo zavezano, ustanoviti če treba v Ljubljani nemško šolo. Kranjska hranilnica se je, ali baje nje udje in njih pristaši, bala, da bode v mestni nemški ljudski šoli vladal radikalno narodni duh. Temu je treba odgovoriti, da niti mesto, niti mestni zastop, niti magistrat, nema ni najmanjšega upliva za pouk v šoli, nego jedino le deželni šolski svet, kateri o tej zadevi odločuje. Temu oblastvu pa bi se smelo pač brez vse skrbi zaupati. Ako bi hotela kranjska hranilnica res šolstvu opomoči, tedaj bi gotovo deželni zbor ponudbo v tej zadevi entuziastično vsprejel in nihče izmej njih, bi se v istini blagej ponudbi ne bil protivil najmanje. Preide se v specialno debato. nazaj na nje mesto mej hrutnuim ploskanjem, pomešanim z osupnenjem in nepokojstvom. , Lotar jo je sledil z očmi ves čas do mesta, kder se je ustavila, potem gre ter vzame v roko jedno harpo. Splošno gibanje radovednosti in vzradovanja vzbudi se v baš vzrujanem društvi. I Tonico je novi utis umiril in razvedril ter kazala je najživahnejšo nestrpljivost, da bi čula Lotarja, in ker se jej je zdelo, da se on boji, da se še ni toliko upokojila, da bi se mogla udeleževati večerne zabave do konca, menila, da je navezana, javiti mu z jednim pogledom, da se je z nova vzbodrila. To znamenje Lotarjevega zanimanja jo je živo genolo; ali njega se je še vse močneje dirnol nje rahli prijazni namig: dalo bi se trditi, da se mu je prerodilo vse bitje v tem, ko je zrla Tonica vanj. Čelo mu je vzjasnelo, oči so mu žarele s čudnim žarom; smehljaj, javljajoč Še malo razneženosti in rajajoče se veselje, okrasil mu je stroga usta. Prebrodivši z levico širne valove bujnih si las, da bi našel kak motiv ali kak spomin, a z desnico dotaknivši se zlagoma strun harpe to-Jiko rahlo, da so se samo lehno pregibale in tresle, vzbujal je bežne a inamlive zvuke, podobne zboru duhov ter zdelo se je, da jih brez truda budi ter prepušča vzdušnim sapam. „Gorje ti, mrmral je, gorje ti, če bi rasla v kakem gozdi, koder gospoduje Ivan Zbogar!" To je, dejal je potem, sloveča romanca o ve-trovnici, v Zadru toliko znana in najnovejši proizvod dalmatinskega pesenstva. Tonico je močno ganol izbor tega napeva fn zvuk Lotarjevega glasu; približala se je gospe Albertovej, globoko se zami-slivšej: Spominala se je tega miloslišnega glasu in kraja, kder ga je čula; a mogla bi tudi biti samo slučajna sličnost. Dalmatinsko petje je toliko preprosto, toliko jednozvučno ter ima toliko malo okrasil, da je pač lehko možno zamenjavati dva ujemajoča se glasu. Naposled, za trenotje umolknovši, ponovi Lotar svojo romanco, spremljaje se ves čas z vzduš-nimi zvuki, katere so budili njegovi prsti na harpi in katerih nabožna melodija se je veličastno spajala z njegovim glasom. Dospevši do refrena starega Dalmatinca, zvenelo mu je petje toliko bolestno in milo, da je vsem raznežilo srce, a še osobito Tonici, kate rej je vzdramil njega zvuk nepokojen in plašeč spomin. Lotar je bil že davno dokončal svojo romanco, a nje poslednje besede in strahovito ime Ivana Zbogarja so še vedno odmevale v nje mislih. (Dalje prib.) s ■• _ — r Pri oddelku podpore nasvetuje poslanec S t eg-nar, naj se ista poviša od 1600 gld. na 2500 gld., češ, da so učitelji mnogokrat v jako opreznem položaj, ker imajo skrbeti za rotlovino itd. Položaj jo tedaj jako mučen, kajti skrbeti je učiteljem s plačo 400 gld. Še za razna plačila. Kakor za skušnjo, za okrajno učiteljsko knjižnico, tudi za plačo dovršene skušnje itd. Zahteva se tudi, naj učitelj pristopi raznim društvom, naj se povsod udeležuje, kjer gre za kaj lepega in vzvišenega. Celej vrsti čednosti ima tedaj učitelj vzstrezati, živeti pa mu je ob sla-bej hrani, v slabem, dostikrat nedostatnem stanovanji, nositi bi imel čedno obleko, a kako bode to revni učitelj zmogel? Jedino zaupanje ima, da dobi v žalostnem položaji, ako ga doleti sreča, kako podporo od c. kr. deželnega šolskega sveta, katero more dovoliti iz normalno-šolskega zaklada deželni zbor. Zatorej nasvetuje govornik povišanje dotičnega podpori namenjenega oddelka normalno šolskega zaklada. Pri glasovanji ni dobil predlog gosp. Steg-narja večine. Pri stroških v proračunu navedenih: „Za ne-obligatni pouk v večrazredni h nemških ljudskih šolah v slovenskem jezikuinza pouk na slovenskih večrazrednih ljudskih šolah, v nemškem jeziku" nasvetuje poslanec Dežman, naj bi se isti le glasil, kakor je to deželni odbor nasvetoval: „za neobligaten pouk v drugem deželnem jeziku". Dežman trdi, da se je v finančnem odseku tako rekoč kar uris-kalo veselja, kaki izvrstni vspehi se se s temi 600 gld. dosegli. (Ali za germanizacijo ali za poslovenjenje, tega ni povedal.) A naglašal je, da je to v čast prejšnji nemški večini, da je to svoto postavila v proračun. Dr. Pok luk ar seje trditvam Dežmanovim takoj odločno protivil, čez, on ničesar ne ve, da bi kdo z veseljem pozdravljal vspehe rečenih 600 gld. v finančnem odseku. Prav suho in brez vsake opazke vsprčjeli so se na znanje. Poročevalec prof Š u k 1 j e pove, da se je :,neobligatnega pouka ueniNkega Jezika udeležilo 772 sloveiiMkili otrok, ne-obligatnega slovenskega pouka pa le 20 1 nemških otrok. Slovenski učitelji dobili so od famoznih 600 gld. za pouk slovenkih otrok v nemškem j eziku -lil5 nemški učitelji pa le v Kočevskih šolah 40 gld., ker so le po malo ur v slovenskem jeziku poučevali (sic!) Prof. Š u kije pa ne more pritrditi predlogu g. Dežmana, ker gre prednost le jeziku slovenskemu, kateri govori 95°/0 prebivalstza na Kranjskem. Predlog finančnega odseka se vsprejme. (Odsotnih bilo je 8 slovenskih poslancev.) Pri za kladi se vsprejme sledeči jako umestni predlog poslanca K r s n i k a: „ Deželnemu odboru se naroča, preudariti, kaka bi se uvela primerna kontrola pro-računjenja doneskov od zapuščin k normalno-šol-skemu zakladu in poročati o tem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora". Govornik pravi, da iz lastne skušnje koliko odide dohodkov pri tem dežel nom normalno-šolskem zakladu. Manka pač kontrole. Država ima trojno kontrolo, dežela niti jedne ne. Tedaj treba uvesti kontrolo. Predlog g. Kersnika se vsprejme in odobri proračun normalno-šolskega zaklada, potem pa seja sklene. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Glede uplačevanja zavarovalnine misli naj uda-nejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica, naj bi za to veljala pravila, kakeršna so propisana zadružnim blagajnicam za bolne in naj bi u plače vali zavarovalnino po l/s gospodarji in po a/8 delavci; to pa zato, ker mora nepogojno »blagodejno uplivati na delavca, ako po najvećem sam za-se skrbi, in ker se gospodarjem ne morejo nalagati pretežka bremena. Zavarovalnine bi uplačevali gospodarji ter bi bili ti tudi zato poroki. Z uplačevanjem »/, zavarovalnine ter z upravno udeležitvijo store gospodarji dovolj in zagotovljajo s tem tudi nekako nravno ter gmotno poroštvo, skrbeti zato, da se bode vse ukrenilo, kar bi utegnilo zmanjševati bolezni in nezgode. S tem pa bi se zmanjšali tudi upravni stroški in dosegli ugodnejši postavki zavarovalnin. Niti najboljše primerjanje mej „dolžuostjo poroštva" in »zavarovanjem proti nezgodam" bi ne moglo imeti boljšega uspeha in je te- Dalje v prilogi. i!'"' [fo I . Priloga „Slovenslcemn Naroda" St. 24. 30. jfmuvarja 1886. daj razdelitev doneskov po navzočem predloga tudi najpravičneiša in najumniša. Utegnil bi kdo pomišljati na razdelitev zavarovalnin po '/a za gospodarja in po a/3 za zavarovanca ter ugovarjati, da bi se delavec s tem preveč obremenjeval. Take ugovore preprečiti, naj se navede tii primer, iz katerega se razvidi: a) koliko imata uplačevati gospodar in zavarovanec po navzočem predlogu za vse tri zavarovalne stroke, in b) koliko pa le za dve zavarovalni stroki, to je za zavarovanje proti nezgodi in za zavarovanje v bolezni. a) Po navzočnem predlogu bi bilo plačevati zavarovancu obrtnega pravilnega nevarnostnega razreda o letnem zaslužku 300 gld. 5°/o zavarovalnine s 15 gld.; od teh bi plačal '/s, t. j. 5 gld. gospodar, zavarovanec pa a/„, t. j. 10 gld. b) Po sedanji mnogostrani navadi plačeval bi za-varovauec v podporno blagajnico od letnega zaslužka 300 gid. 2°/0 . . . 6 gld. — kr. in 10°/„ od teh G gld. gospodar — ,. 60 ,, teduj skup . 6 glu. 60 kr. Po izrecilu c. kr. vladnega svetnika Julija Kaana iznašala bi zavarovalnina za zavarovanje proti nezgodam o letnem zaslužku 300 gld. lVa0^ ali 4 gld. 50 kr., in bi plačeval zavarovanec Vi ali 1 gld. 12l/a, gospodar pa 3U ali 3 gld. 37l/a- Po primeru b) bi se plačevalo torej za zavarovanje proti boleznim in nezgodam zavarovalnin vsega vkupaj 11.10 gld., in sicer bi plačeval zavarovanec 7.12^3 gld., gospodar pa 3.97Va gld. Razvidno je iz teh dveh primerov, da bi imel zavarovanec po navzočem nasvetu za vse tri zavarovalne stroke le 2.87l/a gld. več na leto plačevati in gospodar 1.02'/a gld. Pomislilo naj bi se torej na vse koristi predlaganega vesoljnega zavarovanja, t. j. zavarovanja za slučaj bolezni, nezgod iu nezmožnosti za prislu-žek vsled onemoglosti, tudi zaradi starosti, in ni sum-neti, da bi vsi prizadeti tako male prestroške prav radi prevzeli, kajti saj bi imeli upanje do mnogo večih dobrot. Vrhu tega je pa tudi v prid ustanovi, da se glavni del uplačila odloči zavarovancem, ker so le oni sami uživalci in ker jim je tudi moralna dolžnost, paziti na to, da se zavarovalnine točno upla-čujejo in da se njim pripadajajoče odškodnine pošteno ter vestno izplačujejo; kajti v tako obsežni ustanovi je ravno poglavito sodelovanje uživalcev najboljše poroštvo za pošteno poslovanje in nje životnost. CDaljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. januvarja. Letošnje zasedanje «lržaviiejga zbora bode nekda jako dolgo. Kakor se govori zboroval bode državni zbor še po Binkoštih. Vedno jasnejše postaje, čemu je grof Andrassy v oger.sk c J zbornici interpeloval Tiszo zastran rešenja vzhodnorumelijskega vprašanja. Posebno besede, da se mora ustanoviti zopet nekako ravnotežje na Balkanu in da je Že na Berolimskem kongresu zagovarjal zjedinjano, a manjšo Bolgarsko, nam precej jasno povedo namen njegove interpelacije. Andrassy se boji, da ne bi iz zjedinenja Vzhodnje Rumelije z Bolgarijo navstala močna slovanska država na Balkanu, katera bi si kmalu prilastila še ostale kraje, koder bivajo Bolgari. Da bi osobuo zjedinenje se kmalu premenilo v realno, je več ko gotovo. Tako bi se s časom uresničilo to, kar so diplomati zabranili v Bcrolinu, ustanovila bi se Velika Bolgarija, kakeršno je želela Rusija. Taka drŽava bi močno okrepčala jugoslovanstvo, česar se pa boje gospodje v Pešti. Andrassv bi tedaj rad, da bi se sedaj ustanovila realna unija, zato naj bi se pa Bolgarija, kolikor se da, pomanjšala, če bi se ji tudi dala nezavisnost. Srbiji bi se moralo dati nekaj bolgarskega ozemlja, da bi bila jednako močna z Bolgarijo. Ko bi Madjari to doLegli, bi pa že vedno sejali razpore mej Srbijo in Bolgarijo, da bi druga drugo ovirali v napredka. Proti principu kompenzacij se je pa izrekel Andrassv, ker ne mara, da bi se povekšala tudi Orna gora. Namen njegove interpelacije bil je škodovat' slovanstvu. Da ne bode dosegel svojega namena, ni on kriv, ampak politične razmere, ki so silnejše, kakor ma-djarska moč. Vnaiije države. Srl»Nko-I»olg;i avsBia mirovna pogajanja zaČno se -2. ali 3. februarja. Kake pogoje misli Srbija str-viti, je še tajno. Nedavno se je poročalo, da ne bode zahtevala niknkega povečanja svojega ozemlja. Neko novejše poročilo iz Belega grada pa javlja, da bodo Srbi zahtevali Vidinski in Trnski okraj. Morda je Androssvjev govor v ogerski gospodski zbornici, v katerem je omenjal potrebo, da Le ustanovi zopet ravnotežje na Balkanu, spoi'oudil Srbe, da so zopet povekšali svoje zahteve. Sicer so pa vse vesti o mirovnih pogoj h najbrž same kombinacije. Pogajanja mej Turčijo in llolgnrijo se še vedno nadalpijejo. V gl vnih zadevah se je nekda že doseglo sporazumljenje. Kn. z bode generalni guverner Vzhodnje Rumelije. Ker pa knez ne more bivati v Plovdivu imenoval b( le za Rumelijo bolgarskega giverncrja. Sultan imenoval bode kneza turškim muširjem (mar. lom). Da mu ne bode treba nositi fesa, bode mušir konjice, katere pokrivalo je kalpak. Imel bode naslov paša ter bode po činu prvi za velikim vezirje.n. Burgas dobi turško posadko pod kneževini poveljstvom. Bolgarski knez se zaveže, Turriji pomagati v vojr' z oddotkom 50.000 do 80.000 mož, ko bi se začela kaka vojna zaradi upeljave personalne unije. Knez še zahteva, da Bolgarija in Vzhodna Kumelija dobita skupni narodni zastop in skupno vojsko, v kar pa Turčija še ni privolili. Upanje je pa, da se kmalu doseže po polno sporazumljenje. S tem pa vzhodnjorumelijsko vprašanje še ne bode rešeno, treba bode dob;ti dovoljenja vlastij. Rusija pa nekda nikakor ne bode hotela priznati personalne unije, od katere bi sanro knez imel korist, no pa bolgarski narod. Zahteva'a bode odločno obnovljenje status quo ante ali pa osnovo Velike Bolgarske, kakor jo je bil ustvaril Sanštefanski dogovor. V Busiji so še baje vedno nadejajo, da se jim bode posrečilo, odstraniti knez . Ščuvajo že narod proti knezu, kateri hoče ponižat; kneževsko čast s tem, da bodo postal turški činovnik, dočiin bi Busija bila v stanji doseči faktično združenje bolgarskega naroda. Če se bode Rusija branila priznati personalno unijo, bode še mno^o časa preteklo, predno bodo urejene stvari na Balka u. Kakor nek telegram »Agence Havas", katerega smo že priobčili, javlja, se neki misli GrSIca udati volji vele vlastij. Ako je to resnica, bi sedaj Grki demobilizovali. K teinu jih sinjo finančne razmere. Dosedaj je že mobilizacija požrla 14 milijonov frankov, ne da bi od tega imela Grška kaj haska. Jako veliko zanimanje so vzbudile zgodovinske študije nekega malccgn diplomata, priobčene v „Journal de St. Petersbourg", kateri dokazuje, da prejšnja ruska vlada nikakor ni nameravala osvojiti si Carigrada, kakor tudi nobene pokrajine balkanske. Knez Gorčakov je hotel z ruskf francosko zve .o ustanoviti balk nsko federacijo. Carigrad bi p* bil svobodno mesto. S kozaško ekspedicijo v Alitaiiiijo odšlo je tudi več ruskih svečenikov. Glavni namen te ekspedicijo je, zbližati rusko in abisinsko cerkev. Kop-tijski patrijarh bode nekda kronal Njeguša etijop-skim carjem in uski car bode posredoval, da ga bodo tudi vlasti pripoznale. V Wem IJI se močno ag!tuje proti upeljavi državnega mon .pola za izdelovanje in prodajo žganja. Zlasti južne nemške države se bodo temu močno upirale. Na bavarsko zbornico poslancev prišlo je na kupe peticiji, v katerih se prosi, da bi se Bavarska odločno uprla takemu monopolu. Poseben odsek p otresuje te peticije. Celo v zveznem svetu se ženino upirajo temu predlogu. Državni zbor mu pa s tga gotovo ne bode pritrdil, tem-manj ker je B smarek v pruskem deželnem zboru tako razžaljiv" o večini državnega zbora govoril. Sedaj, k j) palo na A ■■gleskeiii konser • vativno rninist?ri-tvo, pride zopet Gladstono na krmilo. Ircem nekda liberale1 mislijo dovoliti obširnejšo lokalno samoupravo in reformo velikega posestva. Avtonomije pa Gladotone Ircem ne more dovoliti, kajti ne mogel bi za to dobiti večino v zbornici. Parnell ivci so pri >ravljeni podpirati Glad-stona in zadovoljiti se s tem, kar se sedaj l;i doseči. Novo Gladstonovo idili sterstvo bode lajbrž sestavljeno iz jako radikalnih ele nentov. Kakih tri deset zmernejših liberalcev bode odpalo od liberalne Stranke, Zato belo pa Irci po ipirali liberalce, ko so se prepričali, da od konservativcev ne morejo ničesar doseči. — Sicer pa kraljica ne mara odpu stiti Saliburry-Ja. Poklicala ga je bila v Osborne, in ga pregovarjala, da naj ostane ter razpusti pr.r-lament, Salisburrv pa nikakor neče nič slišati o tem. Zategadelj bode Gladstoue poklican, da sestavi novo minister.stvo, ker bi itak noben drug državnik pri tacih razmerah ne mogel prevzeti vlade. Dopisi. Iz Kamnika 28. januarja. (Revolver in smešnice o nje m. — Tesni uradni prostori. — Nov Leseverein. — Nesreča. — Čudeži.) Jako zanimali Vas bodo, gospod urednik, stvari in dogodjaji, kakor se pri nas sedaj razvij, io in gode. Oni glasoviti prevolver" šo ni pozabljen, in če nam Bog da kmalu kako novo volitev, potem bodemo videli zopet uniformovane gospode obo.t -žene z velikimi šestocevniki potovati od občine do občine, — toda pst, pst! — taki vražji pihalnik poka preveč glasno, in pripoveduje se, da je segel njegov glas, ali glas o njem celo do Turjaške b trga Ljubljanskega, in da odmev, ki jo prihajal od tamo — na naš „Turjaški trg" ni posebno prijetno udarjal na prizadeta ušesa. Pa to je privatna zadeva, in nesmo poklicani, utikati se v njo. Kaj druz^ga pa je s smešnicami in dovtipi, ki se pri-povedujeio še iz onih časov, ko je revolver igral tako važno ulogo. Evo nekoliko istih. Ne svojem uradnem potu je prišel jeden dotičnih mladih, jako mladih gospodičev tudi v hribovsko občino P., in je pri županu, kjer je bila volitev, po ljube/njivi navadi — predno je posadil kosti svojega rojstva na stol, — položil revolver na mizo poleg tintnika. „1 kaj pa je to", vprašal je radovedni gorjanski župan. „Vedite, ta reč strelja!" odreže se imenitno naš mladenič. „1 to zna moja . . . tudi!" zavrne prav po hribovsko zarobljeno naš župan. Pravijo pa, da je bil ta dov-tip navzlic svoji neotesanosti jako srečen, in da so je vsa družba smijala na stroške mladeničeve. Prav v sosedni občini pa je naš junak naletel na druzega! „Kaj pa je tisto?" vprašal ga je zopet jeden izmej došlih možakov. Po prejšnji britki izkušnji izvolil si je mladenič sedaj drug odgovor: „To je orožje!" Ah gospod, čemu pa nosite to seboj?" Ako ne bote pri dekletih vasovali, potem Vam ni treba orožja.1' „Jaz ne maram Vaših deklet", zarentačil je oni jezno. „Ah, bo že, bo že, — sedaj ste še premladi — pa le malo počakajte!" Nekega dne so je vrnil možic ves preplašen v naše mesto, seveda zopet z obligatnim revolverjem. „Za božjo voljo, prijatelj pustite to stvar doma," opomnil ga je dober znanec. „Ni mogoče, pomislite, danes so v V. kjer je bila volitev, jed-nega ubili." „Pri volitvi?" vpraša oni ves osup-njen. „Ah ne, zvečer pri neki poroki!" Mnogo jednacega se je pripovedovalo, in se še pripoveduje, m marsikateri veseli večer je bil na-poljnen & tacimi dovtipi, tako, da je vendar umestno to zadevo, akopram je že malo stara, — izkopati in obraniti jo zgodovini. Sedaj pa zavzema druga zadeva pozornost našega mesta. Naše okrajno glavarstvo je jelo namreč na vrat, na nos tožiti, da mu uradni prostori ne zadostujejo več. Ono zahteva od naše mestne korporacije, katera je lastnik hiše, v kateri so vsi naši uradi, da naj mu zida še jedno nadstropje zato, da bo dovolj prostora za urade, in da bo imel okrajni glavar tudi stanovanje v tej hiši. Kako se bo stvar razvila, še ne vemo, toda zdi se nam, da je taka terjatev nekako neutemeljena; sicer pa bo vlada zadnjo besedo govorila. Čudno jo le to, da se jo jel u.nrči „Loseve-rein" oživljati, krkor polh v gorkem pomladanskem solnci. Neka soba okrajnega glavarstva, katere prostori ne zadostujejo več v primerno in uspešno uradno delovanje, preustv.irila se je v brnlno sobo. Tam leže' časopisi, pristopni seveda le intimnejšim krogom, in tudi črna kava, eventuelno pivo se sme tamkaj piti. Celo damam iz teh intimnejših krogov ni zabranjeno, udeleževati se popoludansk'h ali večernih zab: v, in nadejati so je, da se bo v interesu našega socij- -nega življenja sedaj ozki krog udeležencev n . liberalnejši podlagi zdatno razširil. A vendar jo to — čudno, in če si bote želeli v kratkem še kaj tacih čutežev, Vara bodemo ra-dovoljno ustregli. 0 jednem pa vendar še danes! Pred nekaj dnevi je podsulo v rovu blizu tukajšnje prah.' rne, kjer kopljejo Prašnikarjev cement delavca po domače (Cd irjevega iz Podgorja; izkopali so ga — seveda mrtvega. Pravijo, da je slabo stanje rova, vzlasti pa, ker so stebvi in vrhovni les že trohli, prouzročilo to nesrečo. A sedaj pride čudo! Nihče se za to nesrečo in njene mogoče in nemogoče uzroke niti zmenil ni, — in sodnija in okrajno glavarstvo ne vesta nič o njej, in tuli državni pravd-nik ne, akoravno spada to po našem mnenji v njegov delokrog. Častniki tukajšnje praharne se posrne-hujejo in pravijo, da so strogi ukazi in stroge preiskave glede varnosti za življenje le — za nje na svetu, drugim ljudem pa ni treba po njih ravnati so. — Pa dane^ naj bo dovolj ! Iz Si'CKliNĆa 2V. januvarja. [Izv. dop.] Tu. kajšnjo brpMo društvo „Edinost", katero je sicer Že več mesecev Morfej zibvl v duševnem spanji, začelo Le je, odkar imamo novega g. župnika, zopet oživ-liati. — Dne 24. t. m. imelo je imenovano društvo svoje letošnje glavno zborovanje, pri katerem se je volil nov odbor. V odbor voljeni so bili sledeči gospodje: Vilibald Venedig predsednikom, Makso Ro b i č tajnikom, J. Kol ar i č blagajnikom, A. Kosi knjižničarjem, M. Čulek, J. Koče var in J. Za-dravec odborniki. Listi, katere si je društvo za loto 1880 naročilo, so sledeči: Slov. Narod, Slov. Gospodar, Mir, Slovu n, Ljubljanski Zvon, Stidstei- erischo Post, Vaterland in Hrvatska straža. Razen teh časopisov skrbi druStvenikom za duševno hrano knjižnica, ki obseza blizu 100 različnih slovenskih in hrvatskih knjig. Kako koristno in potrebno je v našem trgu bralno društvo, izprevideli so Središki rodoljubi že pred večimi leti in baš to jih je tudi vspodbudilo, da so ustanovili dne 15. aprila 1883 čitalnico ali bralno društvo, kateremu so dali v resnici lepo in pomenljivo ime , Edinost" z namenom, da bi se vsestransko izobraževali in v to svrho čitali slovenske časopise in knjige, dobro vedoč, da kdor mnogo čita, duševno napreduje. Dobro vedeli so pa tudi osnovatelji tega društva, da le na tak način pripomorejo našemu kmetu v to, da lahko za par novcev čita različne časopise in knjige in da se s tem čitanjem zave do dobra svoje narodnosti, okrepi in utrdi svoje narodno prepričanje: s kratka, da se ne potujči. — Da bode naše društvo tudi za naprej vrlo dobro napredovalo, porok temu nam je novo izvoljen predsednik g. V. Venedig. Društve« niki so pač pravo zadeli, da so izvolili predsednikom jednoglasno moža, kateri zamore društveno življenje s svojo navdušenostjo za narod, s svojo odločnostjo v izpolnovanji svojih dolžnostij v prid in blagor milemu našemu narodu, najbolje povzdigniti. Konečno naj še izrečemo najprisrčnejšo zahvalo prejšnemu predsedniku, obče znanemu narodnemu trgovcu, Maksu Robiču, kije celi dve leti tako neustrašeno vodil naše društvo, vedno krepko zastopal načela, katera to društvo zasleduje, ga povsod, kjer je mogel, priporočeval in mu s tem tako-rekoč tla utrdil. Prosimo ga pa, naj tudi v bodoče ostane društvu tako marljiv in energičen sodelova-lec kot je bil dosedaj, naj tudi zanaprej dela na to, da bo mlado društvo dobivalo vedno novih podpi-rateljev, kajti le s pomočjo teh more društvo svoj blagi namen popolnoma doseči. Obravnava o ničnostni pritožbi v pravdi Jonka proti »Slovenskemu Narodu". Na Dunaji, 29. januvarja. Danes dopoludne ob 10. uri pričela se je vršiti pred tukajšnjim najvišjim kot kasacijskim sodiščem obravnava o ničnostni pritožbi, katero je bil M. Jonko uložil proti razsodbi od 23. septembra 1. 1. v tiskovni pravdi proti uredništvu »Slovenskega Naroda". Predsedoval je sodišču senatni predsednik baron dr. L apen na in so bili sodniki de dvorni so vet niki: Kleindl, vitez dr. Haslmaver, Giunio, dr. Voltelini, dr. Esterle in Schmidt. Tožitelj M. Jonko je bil sam navzočen mej poslušalci, a pred sodiščem ga je zastopal Dunajski odvetnik dr. Jos. Ko p p. Toženca je zastopal dr. Jurij Hrašovec iz Ljubljane. Mej poslušalci je bilo več slovenskih juristov in Dunajskih odvetnikov. Ničnostna pritožba se je sklicevala na razlog v §. 344 točka 6 kaz. reda. Ko je dvorni sovetnik Schmidt prečital referat, izpregovoril je tožiteljev zastopnik dr. Kop p ter skušal v dolgem govoru obrazložiti ničnost s tem, ker so bila porotnikom vprašanja stavljena splošno, a ne z ozirom na posamezne razžaljive trditve v članku, potem da porotniki vprašanj neso umeli, v dokaz to, ker so dvakrat poklicali k sebi predsednika dotične obravnave. Zastopnik tožencev dr. Hrašovec je na to z gladkotekočim govorom pobijal trditve tožitelje-vega zastopnika ter poudarjal, da se je prvo sodišče tesno držalo postave in porotnikom stavilo le vprašanja na podlagi in v zmislu zasobne obtožbe; le postava odločuje, ne pa drugi oziri. Na to je replikoval dr. Kopp in dr. Hrašovec je še „duplicando" odgovoril. Po tem se je sodišče umaknilo k posvetovanju in naposled je predsednik baron dr. Lapenna naznanil, da je visoko sodišče pritožbo ničnosti kot neutemeljeno zavrnilo in da je tožitelj vse stroške te pravde povrniti dolžan. Razsodba porotnega sodišča v Ljubljani od 23. septembra, s katero je bil urednik „Slovenskega Naroda" Jonkove obtožbe oproščen, je tedaj potrjena v polnem obsegu. Domače stvari. — (Dnevni red javni Beji Ljubljanskega mestnega odbora) v ponedeljek 1. dan februvarja 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o proračunu mestne klavnice in loterijske posojilne zaklade za 1886. leto. III. Stav-binskega odseka poročilo a) o kolavdaciji in končnem računu glede gradnje kanala v Kolodvorskih in Parnih ulicah; b) o dra. Frana Munde prošnji o določilu stavbinske črte glede nameravanih zgra-deb v Gradišči, na Rimski cesti in v Igriških ulicah; c) o udeležbi Ljubljanske občine pri gradnji obrežnih zidov projektovanih po načrtu za osušen je Ljubljanskega barja. IV. Šolskega odseka poročilo o c. kr. okrajnega šolskega nadzornika letnem poročilu o mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih za šolsko leto 1884/5. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta: a) o dopisu visoke c. kr. deželne vlade glede preložitve botaničnega vrta; b) o napravi nove ograje nad stopnicami pred Tivolskim gradom; c) o popravi altane pred Tivolskim gradom; č) o napravi novega pota čez travnik iz glavnega drevoreda do novega dela parka; d) o naredbi strešnih žlebov pri novih stavbah. Tajna seja. Overovljeni zapisnik o poslednji seji je gospodom mestnim odbornikom na razpolaganje v magistratnem ekspeditu. — (Promocija „sub auspiciis impe-ratoris") našega rojaka drda. Murka bode na Dunaji 8. dne prih. meseca. — (Načrti zadolenjsko že!eznico)so izdelani. V trgovinskem ministerstvu so izračun'li, da bi stroški za obe progi v Rudolfovo in v Kočevje znašali devet milijonov goldinarjev. — (Vimenu trgovske in obrtne zbornice kranjske) odpotujeta gg. Franjo Hren in K. Luckmann na Dunaj, da ondu vkupe z odposlanci iz Štajerske in Koroške storita potrebne korake za znižanje železniških tarifov, ki uničujejo trgovino z lesom in z moko. Gosp. Hren zastopal bode trgovino z lesom, gosp. Luckmann pa ono z žitom in z moko. V 1. dan februarja bodo odposlanci ravnateljstvu južne železnice objavili svoje želje, v 3. dan februarja pa trgovinskemu ministerstvu. — (Zahvala.) Prijateljem in soboriteljem v Bolci in okolici izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo na laskavi brzojavni čestitki povodom raz • sodbe najvišega sodišča, s katero je končana dolgotrajna Jonkotova pravda. — (Umrl) je v 23 dan t. m. v Konjicah gospod Janez Kinčič, bivši župnik na Tinjah. — (lOOletnico) svojega obstanka praznovala bode v 26. dan februvarja samostanska šola v Nazaretu v gorenji Savinjski dolini, g. učitelj Fr. Norbert Gregi pa 25 letnico svojega učiteljevanja na istej šoli. — (V čitalniški restavraciji) sviral bode jutri zvečer oddelek tukajšnje gledališke godbe. — (Slovensko delav. pevBko društvo „Slavec".) Podpisani odbor vabi vse č. g. pevce in društvenike k „pevskemu večeru", kateri bode jutri nedeljo 31. januvarja t. 1. v gostilni „Pri Kroni1' v Gradišči z jako zanimivim sporedom. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor. — (Stavbeni in strojni ključarski pomočniki) Ljubljanski prirede v soboto 6. dan februvarja v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra predmestji plesni venček, na katerem bode svirala vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 60 kr., za rodbine 1 gld. 30 kr. Vabijo se posebno gg. mojstri in taki gospodje, ki se bavijo z žedeznino. Brez vabila ustop ni dovoljen — (Na Ljubljanskem kolodvoru) je bilo danes zjutraj mej 5. in 6. uro ukradenih 302 gld. iz vlaka, ki vozi z Dunaja v Trst. Denar je bil v dveh vrečah namenjen v Pulj in Črvinjan. Tatu so baje na sledu. — (V Rogate i) misli se kot odvetnik naseliti nek dr. Katscher, rodom baje žid. — (Za posestnike.) Tako, kakor viani, se proda tudi letos iz cesarske drevesnice na Rožniku več tisoč smerekovih in mecesnovih sadik po 2 gld. tisoč, čez jeden milijon drugih raznovrstnih sadik pa se razdeli brez plačila mej manj premožne soseske in posamične gospodarje za pogozdovanje. Kdor se želi te oddaje -gozdnih sadežev udeležiti, naj se najdalje do 1. marca t. 1. pri dotičnem okrenem glavarstvu oglasi. — (Dolenjski pohaj ko v alec) nam piše: Sedaj, ravno sedaj ko Vam v letošnje j tej pustni dobi pišem tele vrste, plava po zračji nad grešnim Adamovim rodom — gosta, umazana in nadležna megla — nasledek kopnečega snega, tajajočega se ledu, in — znak „južnega vremena" ... Če si pa midva, gospod urednik, sedaj predočiva sedanje naše narodno-socijalno življenje v slov. Kranjskej, zapaziva v jednem hipu še strašnejšo meglo, v katerej tiči po nekodi to življenje, mrtvo to društveno življenje ! In vendar smo — v prelepej pustnej ddbi leta 1886 ! — Kedaj, vprašati nam je, bode tista velika solnčna krogla prodrla s svojimi oživljajočimi in grejočiini žarki to čudovito meg'o v nas kranjskih Slovencih, in dala nam življenje vsaj v tem resno - smešnem času, sedaj, ko si marsikateri posameznik — če že ne iz druzega uzroka, pa vsaj iz dolgočasnosti izbere — „ko jutrajna zarja čisto, milo in jasno" — družico, ki mu ima ogrevati srce in jetrica! No, čas bi že bil, da bi po nekaterih naših dolenjskih krajih več društvenega življenja ustvarilo se, inače bode šo to zamrlo, kar nam že nekaj časa brli! .. . — (Sremembe v Lavantinski škofiji.) Gosp. Jakob Kolednik postal je župnik na Hnjdinji; g. Valentin Mikuš pride za III. kaplana v Celje in g. St. Turkuš za II. kaplana k sv. Petru pri Mariboru. Kaplanija v Lučah ostane prazna. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Beligrad 30. januvarja. Mijatovič odpeljal se danes zjutraj v Bukurešt. Spremlja ga posebni tajnik Zanković. Atene 30. januvarja. Vest, ki jo je raztrosila „Agence Havas", da si je grška vlada premislila in sklenila, udati se željam vlasti j, je popolnem izmišljena. Grška vlada, katero podpira kralj in javno mnenje, ni ničesar storila, kar bi bilo podobno premembi v politiki. London 30. januvarja. Kraljica naročila je Gladstonu, naj sestavi nov kabinet. Madrid 30. januvarja. Delavci, zahtevajoč dela, napravili so demonstracijo. Prefekt obljubil, da bode za delo skrbel, na kar so se delavci mirno razšli. prinaša v II. zvezka naslednjo vsebino: 1. Svoj mir: Moj oveneli cvet. Pesem. — 2. Svoj mir: Zaželeni dan. Pesem. — 8. Josip Stare: Prvi sneg. Povest. (Dalje.) — 4. Anton Funtek: Kraljica pač lehko si ti! Pesem. — 5. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 27. Pnščavnik Florče. — 6. Josip Jurčič': Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. II. Slo veni v 9. stoletji. III. Vrtoglav, knez v Gradišči. — 7. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. II. Pnsijonska procesija na veliki petek v Izubijani. — 8. Anton Fantek: Božji poslanci. Pesem. — 0. Josip Stare: Pisma iz Zagreba. XIII. — lO. Anton Fantek: Nevesta. Pesem. — 11. Anton Fnntek: Po bolezni. Pesem. — 12. Dr. Fr. J. Celestin: Vissarion Grigorjevič Bčlinskij. (Dalje.) — 13. And. Fekonja: O početkih slovenske književnosti. (Dalje.) — 14. J, Kersnik: Mačkova očeta. — 15. Knjiže^-ia poročila: Dr. Janko Babnik: I. Dr. Fr. S. Kraus: Sitte und J Iran ch der Sudslaven. — Fr. AVieathaler: II. Jezičnik. — 16. Evgen Lah: Matica Slovenska in Družba sv. Mohorja. — 17. Listek: Nove knjige Hlovenske. — „Kres". — „Rogač". — „Edinost". — Pisateljsko podporno društvo. — f Toma Gajdek. — Tiskopis, a ne rokopis slovenski. — „Droben spisek Truberjev". — „Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku". — Japljevo pismo iz leta 1803. — „Arcbiv fur alavische Philologie". — Pro domo. — 18. J. Kalan: Šah. — .,Ljubljanski Zvon" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., Četrt luta 1 gld. 15 kr. Kulcor ljubljenec priljubil« so se dan danes flk iro v vsakej družini, pri revnih in bogatih, lekarja R. Brandta Švicarske pilo, katere so vsi cd svojega prijetnega, gojovega in neškodljivoga upliva pri boleznih jeter in žolča, zlatej žili itd. spodrinile vsa drugu sredstva. Vsaka pristna Skutijica (dobe se v lekarnah po 70 kr.) ima na naslovnem listu beli križ na rudočem polji z imenskim počrkom B. Brandta. (416) Tufci: 29. januvarja. Pri »Ionu: Neuman z Dunaja. — Kunewalder Iz Gradca. — Ostrižek iz Trsta. — Otto z Dunaja. — Volk iz Postoj ine. , Pri M&aići: March, Springnr z Dunaja. — Trdina iz Hrvatskoga. — Lackeubacher, Fillnasoher, Beinhackcr, Kraus*, Lob z Dunaja. Pri uvsarjl hvnI.rljskein : Arich z Dunaja. Meteorologično po ročilo. R Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. 1 ea 1 —» 1£ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-87 mm. 733 15 um. 73*03 um. 1'6'C 48 C 26'0 brozv. si. svz. brezv. megla megla megla 2*00 m. dežja. Srednja temperatura S'0°, za 4*8° nad normalom. ZD\3-X3.a,jsl£:a, borza dne 29. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta..........84 gld. 05 Srebrna renta..........84 n 20 Zlata renta........... III „ 20 S'/,, marčna renta......... 101 „ 25 Akcije narodne banke....... «70 „ — Kreditne akcije......... 29rt London .... ... 126 Srebro............ — Napol. ........ 10 C. kr. cekini ...... 5 Nemške murke ......«1 4°/p državne srečke iz I. 1854 250 gld. 128 Državne srečke iz 1. 1H(J4 100 ^ld. 170 Ogrska zlata renta 4*70 101 , papirna renta 5*/« . i*2 6% štajerske zemljišč, odvez. obllg.. > 104 kr. 25 01 9 . 60 4r> 90 D? Prave, garantirane voščene sveče m voščene zavitke priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ceni OROSLAV DOLENEC, IJulilJani. (747—12) (348—41) Iravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem zdravniških spričeval bolezni v želodcu in I trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, I migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatolj po pošti v škatljlcah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem itevilu dobi se primeren odpust. Gena steklenici 10 novo. NAJBOLJŠI Ivkpir za cigahetf LE HOUBLON Frnncosk fabrikat CAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svaril Ta papir priporočajo dr. J. J. Pobi, dr. E. Ludvvig, dr.E. Lippiuann, profesorji kemije 1111 Dunajskem vso u ril i hči, in sicer zaradi svoje izvrstne balhete, nasobne čistosti in ker um neso pridjane nikako zdravju Škodljivo reči. ("H 00/ \hdhies1 fes? jS=3 rWj#: imii.kur.i,*KiiguKTTK 17. rna Berangar, iTARIS Hiša stoječa na glavnem trgu v Ljubljani, z ve« prodajalni« aml. množini I stanov an| I in dobro ohranjena, proda se pod jako ugodnimi pogoji. Več o prodaji poizve se pri gospodu Josipu Progencu, v Ljubljani, Slonove ulice st. 52. (46—2) I ur Vsako nedeljo -w ? 3j v prostorih I Koslerjeve zimske parne ' PLESNI VENČEL Zadetek, ob 7. uri. Ustopnina za gospođe 30 kr., za dame 15 kr. Za obili obisk se udano priporoča EBERL, restavrateur. Dvorana se tudi prepusti društvom ali pa privatnim za plese ali veselice v porabo. (58; 0«ltrl»i»i* in «lr. iia \ rliniUi razprodaja v večjih in manjših oddelkih različno in mnogovrstno manufakturno, špecerijsko in železno blago, milo, svece in loj, med in druge tvarine, prodajalno, gospodarsko in pohisno orodje. Kdor se hoče udeležiti te razprodaje, naj blagovoli obrniti se do gosp. Kitrola !9Iayer-jn. trgovca na Vrhniki. V Ljubljani, 29, januvarja 1886. <55-2) Oskrbništvo konkurznega imetja. Polnivec za vinske pivske steklenice in Ces. kr. a aamozapornim kavo. ventilom. S pritiskom na gumb otvori se na konci cevi kavčukov ventil; tekočimi so počasi vzdigujo v steklenico, t i'd;lj 80 plVO preveč ne peni. — Ker so samo zapre, se ne zgubi nl6 vina ali piva. Dr Lahko a« naudi vsakdo rabiti, -mu Kovinske vinske in piv-palcnt. gije nfpe za pritiskanje s samozaporom. Ne morejo so skisati, kakor lesenn pipe, tedaj so neškodljive. Praktična oblika, solidno delo, Ker so trajne, zadostuje, da sejedenkrat nap avijo, tedaj ne mnogo* prihrani proti lesenim pipam. Se trdno zapirajo, se ni bati, da bi pozueje pijača tekla ter lahko snažijo. Cene: Polnivec za steklenice s kavčukovo cevjo vred gld. 2.20. Zavijanje 20 kr. Pipa za likere gld. 2.50. — Fipa za desertna vina gld. 3.50. — Točilna pipa A gld. 4.50. — Sodna pipa 13 gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6.60. — Sodna pipa D gld. 8.50. — Ilustrovani ceniki zastonj in franko. (719—9) tt: -j-"]" "PT "T"T" k, DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve. Prodajalcem na drobno daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober zaslužek. «<1 tip ljani. m a >o o OD s« pripor — S > p* 5§ Vsak dan sveže pustne krofe ae dobiva v Ivan FoderI-®vI razkošni pekariji CLuxusbakereD v Iiiufgovili ulicah. (6—6) Takoj delujoče. Uspeli zajamčen. Wei&offiMJ§vo t Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Kavno tako Bigurno pri nlp&ah. i z pali h in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. Gri-olioli "v 1 irnii. V IJ uhlja n i se dobiva pri g. tCdvavitu IHfahr-u * v Trstu Peter Slocovich, via Sani ta 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Iteki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd, Telle"; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: Te»iii d ji 111**'/* orijentalsko lepotilno Bredstvo, ki JuclU \L\j Jlt-Jlc« narnja nežnost, belino la obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. Ni sleparija! -3M (701—4) Zoper* je ti It o ! Radgostski u tt i v er&nlMi eni rožinmi! maho-rastlinsti celtli&ii, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučab, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko siovilo pri/.nanskili pisem razpolagajo se v prepričanje.__ Gospodu lekarju J. Melchertu v Itoinovi! Polčn veselja Vam mor»m pri sedanjej svojej naročbi i'rekati svojo najsrčnejšo zahvalo. Stanju moje soprogo pred kratkim časom bč sedanjim primerjajoč, moram si čuditi čudežnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je uže dlje muč.l pliučm in želodčni katar, je zaradi neprestanega kapljanja in slabega probavljanja neprestano hirala tako. da sem užo za trdno misi 1, ka ima je-tiko, osobito, ker se jo ta strašna bolezen nekako napovedovala v slabem teku jedi, pon ičnem znojenji, mrzlicah ter neprespanih nočćh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v Kožnovi in se* je ondi zdravil, me je opoiotil na Vaš čaj in na celtličke, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta sredstva. In gledi čuda t Kolih učinek v treh tednih/ Moja soproga, bolj nalikujoča ogrodim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dosti priklenena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, pouiiva jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej }>opolnem ozdravi. Z.i-t<>raj priporočam vsakemu, imejučemu morebiti podobno bolezen, da takoj upotrebija ta sredstva tn pomorejo mu izvestno. Izvolite mi dakle s poštnim povzetjem poslati še 2 zavitka čaja in 8 škatljici maho-rastlinskih celtiičkov. Z vsem spoštovanjem so beležim Anton (riiiak, 4 fotograf v Gradci (Štiijeiska), Goidorf, Heinrichova ulica 9. Od tega po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 k1«1. kv. v. .Jodna originalna steatlja Kožnovskih maho-rastlinskih celtiičkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. posčhe. ItMilKOKtitki uulvercnlul cm| in HoinovMkt uitthu-rMMtlluMki veltlleki dobivajo se vedno le v lekarni J. Mei«-liert» v Ito/.aovl na Moravskom;, m razpošiljajo so naročila na vse straui proti postnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lokarji: W. Jdayr v IJubljanl, \V. K dni g v Hlaribora9 S. Mitteibaeh in J. Gejbek v Zagrebu, B a r m h er z i g o B r Ud er in A. N o d v ed v Urtadvl, A. M a r e k in J. K u p t o r-sehmied v Celfl« O. Kussheim v l.i|»uiei. Garl Grab a obe r v Muran, J. 111 i u g v Kot« ieuuianu. W. T h D r n w a 1 d v * e!o> ei. Zalog-e napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajaluicah uiaterijalrega blaga. 0sT~ Doktor Ilorsto vaj edino prava voda sa oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenje in vzdržan je vfda v vsake j starosti; v kratkeui ozdravi, ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, friinj ali stari prisad na očeh, pege da roiuloi in kašo tor od]>ravi sitno solzenje. Izvirna Mtokleuiea /. navoiiom za rabo velja 70 kr., za kolek in /.avoj Kft kr. več. Prava bo iiobi aamo naravnost iz lekarne v kopelišči Kožnavi. iPBP" ltožnovMkl «svetxa aivee, hitro in trajno ozdravija puiiko, rrganje po udih in vsnke vfste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica TO kr. av* v., za kolek h. savoj I o kr. več. Pravi se dobi i-.it m o naravnost iz lokarae v Kožnavi (Moravska). (19 — 4) EUSTEIN-ove posliidliorjene KRI ČISTEČE PILE SVETE ELIZABETE. Jlolj&i od vaoli podobnili izdelkov, nomajo to paatiljo »Ič »k Največja zaloga JAN. JAX lif ubijana, HOTEL EVROPA. Na mesečne obroke po 4 do S k Id. (Si3-aa) Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. Novo ustanovljena menjalnica Pred škofija at. 4, priporoča se p. n. občinstvu za kupovanje in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, denarja, valut in za borzine transakcije pod knlantnlml pogoji, ravno tako daje predplače na vrednostne papirje, prejemlje preskrbovanje vseh poslov, spadajočih v bankino področje, in proti zmernej plači shranjuje vrednostne papirje in prodrla (49—3) promese za vsa žrebanja. Trgovski pomočnik, 24 let star, kateri je že d dj ČMsa v službi v nekej večje} prodajalni i mešanega blaga in deteta h pridelkov, želi do dne I. avgusta t. I. priti b kakej vdovi kot posloval vod|a, trgov m k I pomočnik ali pa kam kot niagail-ner. — Pisma pod lt. 7 na upravništvo „Slovenskoga N;i-roda". *54—2) more za dalj časa brez kapitala pod ugodnimi pogoji prevzeti velik vrt prav blizu I.. | unij »ne, /. dobro zemljo, gnojuiki (MiatbetU-ni in rast injakom. Marljivim umeteljnim in trgovskim vrtarjem ponuja se priložnost postati samostojni. — Ponudbe do ln. februvarja pod ,,Cjtlsua liHburnnm" upravniStvu ^Slovenskega Naroda*. (,44—2) Nhiiio Rlchterjev PAIN-EXPELLER M morskim mu« kom. je pristni in ta izdelek, kateri, kakor znano, neis-rečeno hitro ozdravi trganje ln revmatlzem. To akni en o domače sredstvo, katero ne je že večkrat za dobro Bkazalo, prodaja se po 70 kr. v skoro vseh lekarnah11. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu, ^raga, Staro mesto, (ois—i) * V Ljubljani: E. Biraehitz, lekar. V Mariboru: J. W. Kdnig, lekar. ^jj Pri graditeljskom podjetji Munkaos Beszkider-ske zeleznloe v Munkaoa-i na Gorenje Ogerskem dobe dobri zidarji za prekope in viadukte, vajeni kamnoseki za trdi peščenik in delavci pri prsti In ka-liieiiji, kateri delajo z železniškimi kolci, ■kosi celo leto trajno in dobro plačano delo. Ako potuje več kot 30 delavcev vkup e, dovoli so jim znižana cena na avstro-ogerakih železnicah. (66—2) Fritas Miillcr. ^LtaaTBNKOCZY ™ zraven rotovža v Ljubljani, hkratu HOMEOPATICNA LEKARNA, naloga vseh domačih In tujih speoijalitet, ~W priporoča Bledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene se navod, kako je rabiti. i ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0WDER, Stupa za otroke in odraščeno debele ljudi, 1 škat-Ijica 30 kr. BERGERJEVA K0SMETIČNA INZDRA VILSKA MILA. VIJ0LĆN0 GLICERINSK0 MILO,40 kr. OBRAZNO LEP0TIL0, imeno. ano „Damen- toilctte", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hi-treie rastejo, po prof. Pithu, a €0 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. h čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 Bteklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 irld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasti do Jedi itd., 1 steklenica 70 kr MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. in po pro- GLICERINSK0 MILO, h 18 in 12 kr., kakor MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE. 1 mala ste klenica 'JO kr, 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3 i kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deci, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 30, 60 kr. In 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., I škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, hripavosti itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 skiit jiea 30 kr., kakor tudi PELINOVI. SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-K0VI CUKRĆKI po proizvoljenih cen»h. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. 0GERSK0 MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razno vrste. : : : : ♦ ♦ ♦ t i : t t izvoljenih conah Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~W (644—14) Resolvirno milo, katero je izumil in lastnoročno naredil Fran Pichler, c. kr, živinski iiadzdravnik v avstro-ogerskej vojski, ozdravi vsak vnnnji nedostatek in spuščaj pri vsakej domači živini, ozdravi vsak pogreta k, ki se tiče rabe ali lepote konj. ozdravi vsako pokveeenje. naj bode novo ali staro, zlasti je radikalno sredstvo pri šleznih in bolečinah na nogah, posebno vnetji kit, odrgnenji komata al sedla. Resolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti in naglega zdravljenja že večkrat s častilnimi spričali in priznalnimi zahvalnimi pismi odlikovano od kmetijskih d ni-te v. živinozdruvnikov in mnogobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnega milu, 50 gramov čiste teže, za 10 bolnih konj, gld. 1.20. 1 n o n 120 „ „ „ „ 25 „ „ „ 2.40* Vsakemu kosu resolvirnega mila nridejan jo v deželnem jeziku navod, kuko jo rabiti. tjluvna razproda jnl niča za vse dele sveta pri Wn»ilewNkeni (720—9) PiliiNkcm v Varšavi. (davna saloga za Kranjske pri Viljemu Mayer-ji, le-karji v Ljubljani, na Marijinem trgu. Nadalje se dobiva v Ljubljani pri Mihi Kustner-ji, prodajalnici z materijalnim blagom, in v skoro VBeh lekarnah in droguerijah Kranjske. Dsif Da se ponarejanju izogne, ima vsaka skatljica resolvirnega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znnmko z našim imenskim poerkom. AVasilevvski & Pilaski v Varšavi Direktno prek morja dobivano, jako ceno najnovejšega pridelka izvrstno kolonijalno blago, delikatese, ribe, po pošti poštnine prosto na vsako poštno postajo pri znanej najroelnejšej postrežbi A. v. gld. Nrm kitiiar \ Prima Elb"' pr- ko- • • • ~9? noti kavijar j debel Ural. ^ _ 300 Polni slaniki, novohol., vel. pošt. sod 1.60> Tolsti slaniki, novi, veliki, 30 v sodu 1.60 Tolsti slaniki, novi, majh., 90 „ , 1.25 Rrah ariMf \ nHJbol'e, najfinejše, ko. 1.50 ifraD. sanieie j Blr ko 2 75 in B ko, 500 Pov. kambale, f., okajene, pošt. zab. 1 90 v661—5) |A. v. gld v čednih vrečicah po 4*U ko. netto.!nro» loprai. Mocca, jako fin, žlahten, goreč . .jb.l5|6 25 Menado, rujav, jako fin, debel. . .j5.2fd6.30 Cevlon-Perl, najfinejši, močan . . .;6.15 6.20 Plantaž. Cev Ion, brilanten, lep . .j4.75 5.80 Dunajska mešanica, prav izvrstna 4.75 o.SO Kuba, 1F., modrozelen, močan, lep;425 5.20 Zlati Java, jasno rujav, fin, močan 4.8t) 5.SO Java rumen, debel, mil, močan . .'4.40 5.40 Perlmocca, izdaten, fin, močan . .4 00 5.00 Java zelen, jako lep........;3.60 4.50 Santos, ff., zelen, močan, lep . . .8.404.30 kili i -l: i« venam v poa Santos, f., Iidateo, močan.....8.00 3.75\\hAm P0T-mmu / 2 sah. 3.80. 4 Campinos, jako fin, močan, čist. .3.20.4.00 L Družinski čaj, najfinejši, ko. 4.00, ft'. ko. H 50 Namizni riž, najfinejši 1 60, IT. 1.40, f. 1.15 Jamajka-Rum, pristen, star, 4 litre stk). 5.00 Perl-Tapioca-Sago, prist vzhod, indij., 1.60 ! Mandelni, sladki, veliki, flf., 5 ko.-vrečica 4.BO Sultanove rozine, ff., brez pesek. . . 2.15 Vanilija, ff., 3 veliki štg. 36 kr.. 12 štg. 1.15 Figova kava in Karlsbadska dišeča kava ustnega izdelka, karton l/4 ko. samo 15 kr. Kdor vefl vkup v/, une in prodajalcem se cena zniža. Popolni cenik zastonj in franko. E. H.Schulz v Altoni pri Hamburgu. Ualanovljeno 1864. rml ponarejanjem se svari, ■am A tona Hamburška parna praznica za kavo in tovarna figove kave. ansasBi v:u- M.i.„; \ 800 ca. 2'L ko. zab. 1.16 Kilske postervi potoc. j 2 Zttl> 8^ 4 zab 3 60 Ijosos-sluniki, del., se obdrže, prek., zab. 200 \ 45 velikih v pošt, zab. 2.00 zab. 6f)0 w ► ► h [b. tf hI p Ivana Hoffa sladni izvleček osvobodil me je telesne slabosti, Lastne besede gospe rentierice Ctelbar v Eberswalde. V čast. resnici priznavam, da sem se z uživanjem Hoffbvega zdraviteljnega piva znebila moje splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. Gospa udova Ciiebar9 rentierlca. llietzing, v januvarji 1881, Het/.endurferstrasHe 18. Iz vseh krajev sveta doposljalo se je že gospodu Hoifu toliko /.ti hvalu i b besed, da se tudi jaz čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svojo toplo hvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomagali izvrstni sladni izdelki Ivana lloli'a. Mene sta s Ind no pivo in s In dnu čokolada po porabi 13 steklenic piva in 1 kilo Čokolade hitro in popolnem ozdravila plučnega katara. Sladni bonboni pomirljivo uplivajo. Jaz nadaljujem zdravljenje, da se tako varujem upliva slabega vremena, prosim tedaj za novo poŠiljatev. Z gorko in dolžno hvaležnostjo podpisuje se Marija liurmika <9u Mom. roj. grof. Katthyany. Berlin, 1. julija. Kot 701etni starček bil sem na telesu jako slab in trpel na živcih. Vaše zdravilno pivo iz slndnega izvlečka, katero sem deij čusa pil za svoje okrepčanje, me je pomladilo. Prosim, da mi ga zopet pošljete. pl. Seliiip. baron, ritinajster lav. si., Bergmanstiasse 107. Njegn Veličastvo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašega slndnega Izvlečka in sicer na sebi kakor na več članih svoje hiše. K odan j itd. KasteiiHklold. Njega Veličastvo krulj grški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika „kot priznanje Vašega sladncga izvlečka". Od Nj. kraljeve visokosti princa "VVuleskega došla je sledeča brzojavka: „Zu Nj. kraljevo visokost princesinjo AVnlesko prosim takoj doposluti Vašega izvrstnega slndnega piva". Gospodu Ivanu IIodo, po izumljenji po njegovem imenu imenovanih Ivana Hotla zdravilnih izdelkov iz sladnega izvlečka, c. kr. svetniku, iiiiejitelju zlatega zaslužnega križca s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, lastniku tovurn v Berolinu in na Dunaj i: Graben, Briiuuerstrasse 8. (693 - 5) Opomba. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Hoffa iu podpis Ivana Hoffa). Vse prodajalnioe so za prodajo na drobno pooblaščene z litogralovanim barvastim plakatom. CSlnviiu zaloga v Ljubljani: l*ctcr l.as.suik. V Kranji: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat & Dietrich. V Koeevji: Ed. Hoffmann. V (Jerici: G. Cristoioletti, e. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Engelspertser. V Kiidolloveni: Dominik Rizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kupferschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pa-vafiio, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thurmwald, lekar. V Mariboru: F. P. HolaSek. V Ptuji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. Wasser-mann, lekar. V Trstu: Frauceaco S. Prinz, via Aquedotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaku: Dr. Kurapf, F. Sehol«, lekarja, R. Cana-vall. V Zadru: Oristoforo Mazzocco. 5 K4 jI Ah. a ^a. 4± a^ a% a 4± A c A ^ ^w ^ ^k. i± A ^kAikAAAA^ Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želuzuikar. Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne". J-