67. številka. Ljubljana, četrtek 24. marca. XIV, leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za avstro-o ger«1 e dežele /.a celo Uto L6 i;l., za pol leta 8 gl., ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta :i gld. .*{(J kr.. za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e*. e 1 e toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelji- na ljudskih Aolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr.. Se se dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je \ Ijuhljai i \ Prano Koluianovj bili .gledališka ltolb»*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaci,e, oznanila, t. j. administrativne stvari, je \ „Narodnoj tiskarni1- \ Koiuihiinvej lufli. „Vaterland" in „Presse". Dunajski katoliški organ „Vaterland" prinaša v nedeljskem svojem listu od 20. marca t. 1. članek, kateri ima naslov: „Oesterreicb und der Revanchegedanke Gambettas." Ta članek obrača se proti ..Presse", staremu judovskemu časopisu, kateri se, odkar imajo Francozje ljudovlado, odlikuje s posebnim sovraštvom do Francoske in posebno tudi do Gambette. V nekem svojem članku je „Presse" pisala: „Flant die Republik den Be? vanchekrieg, so ist sie dem Vatiean, trotz des Gesetzes Ferry und der Mai-Decrete ein will-kommenes Werkzeug fiir neue gesta Dei per Franeos." Nad tem stavkom se je omenjeni katoliški organ tako razsrdil, da je spisal proti navedenemu židovskemu listu celo filipiko, v katerej se bere mej drugim tudi tale odstavek: nDa ist denu — mit Verlaub zu sagen — dus katholische Oesterreich klug genug, schon jetzt zu hoflen und zu envarten, dass es ihm, wenn es wirklich zu dem Revanche-kriege kommen solite, durch eine verniinftige Haltung Preussens moglich gemacht v/erde, sich von vorneherein als ehrlicher Bundes genosse Scbulter an Schulter mit Deutschland zu stellen. Wir heben dus Wort „ehrlichu hier ganz besonders hervor, um zu zeigen, dass wir dabei vergessen vvollen, vvie oft unsere Bundes-genossen schlimmer noch als blos unehrlich gewesen sind. Wenn aber so, vvie wir es hier als unsere Meinung constatiren, das katholische Oesterreich denkt, so vvird hoflentlich selbst die alte „Presse" noch so vid Logik haben, einzusehen, dass sie sich mit ihrer Uchauptung, die katholische Kirche sei auf Deutscklands Zvesta ljubezen. (Historična povest koncem 14. stoletja; iz, ruščine po Bestuževem preložil Fr. Gabršek.) (Dalje.) V. Varno potegne Roman sabljo iz nožnic in jezdi počasi na most; vranec se obotavlja, kakor bi videl kako pošast. Kmalu zopet vse potilinej; Roman se ojači. — „Stoj, ali je po tebi!" zavpije neznan glas, in pet tujih obrazov se na jedenkrat VBUje izpod mosta ter obstopi Romana. „Nazaj, bedneži!" odgovori srčno Roman in pobije prvega na tla, ki je prijel njegovega konja za uzdo. „Pobijte ga!" ruj o ve razbojnik, in železne krogle, privezane na dolge jarmene, brenče Demiithigung durch das radicale Frankreich bedacht, allermindestens arg blamirt bat." Ker se tu govori v imenu vsega avstrijskega katoličanstva, in ker se tu pledira za zvezo s protestantovsko Prusijo proti kato-liškej Franciji, moramo tudi mi o tej stvari spregovoriti svojo besedo. In ta se glasi tako, da avstrijski Slovani, in posebno tudi katoliški avstrijski Slovani ne smejo si zazeleti istih časov, v katerih bi morali na strani Nemčije boriti se proti Francoskej. Slovanstvo in Nemštvo sta dva elementa, ki se ne bodeta nikdar strinjala. Nam nij bil Nemec nikdar pravičen, in pričakovati nij, da bi kdaj spremenil volčjo svojo dlako. Mi avstrijski Slovani ne čutimo torej v sebi poklica, Nemca iz vode vleči tedaj, ko bi ga pahnil vanjo močnejši Francoz. Da bi naša kri tekla za nemške interese, ta zahteva zdi se nam tako nespametna in ab-norma, in to tudi tedaj, če jo je izgovoril katoliški nemški^organ. V prihodnjem svojem listu hočemo o tej stvari še govoriti. Denes pa v imenu Slovencev izrekamo svoj protest proti abotnej „Vater-landovej" enuncijaciji. Za Nemca nikdar ne! 0 umoru ruskega carja. Veliko se piše zdaj, kako predrzni so še zmirom nihilisti. Tako se poroča, da so carja Aleksandra III. obsodili uže na smrt, če v šestih tednih ne da Rusiji ustavne vlade; to obsodbo je našel baje car Aleksander III. na vzglavji svoje postelje. Nihilisti zahtevajo nadalje tudi, da se ima Rusakov oprostiti, sicer da bosta do velike noči novi car in njegov sin umorjena. V vseh takih poročilih se ve da je veliko pretiranega. Poroča se iz Peterhurga, da je bil nupad okolo mladeniča, kateri se smelo brani in skuša prodreti; - kar se konj splaši in na stran odskoči; konj in jezdec se zvrneta z mosta. Pod vrančevo težo ležal je Rom an brez zavesti v plitvem potoku. — Zdanilo se je uže, ko se probudi Roman nezavesti. Strašan prizor se mu odkrije. Okolo ugašujočega ognja spali so razbojniki z dolgimi noži in z drugim orožjem oboroženi, S pušicami napolnjeni tuli in debele kroglje na dolgih jarmenih visele so po drevesih. Nekaj konj, mej njimi Romanov vranec, zobalo je nakupičen oves. Stražnik, majheno pipico v roki držeč, za dremal je na polnih krnirjib, menda pozabivši na vso to druhal; glavar pa je ležal na me-dvedjej koži z obvezano glavo in je iz nekega papirja čital. — Roman se s početka nij mogel domisliti, kje bi bil, le na pol se je še spominjal name- na ranjkega carja organizovan v Svajei in v Parizu. Nihilisti so imeli svojo glavno delovnico v Leuchtenbergovej palači, in tukaj so prirejali dinamit. Palača Leuebtenber^ stoji ob plavem mostu nasproti Izakovej katedrali. V njej je preje stanovala ranjka Marija N'ikolajevna, soproga princu Leuchtenberpskemu; princ L. je bil velik čestitelj kemiji ter si je dal napraviti laboratorij. Ta je bil zdaj prazen kakor tudi v celej palači nij nobeden drug stanoval razen starega kustoza ali varuha. Študentje so zvedeli o tem laboratoriji in prosili varuha za dovoljenje, da bi smeli notri delati poskuse; varuh jim prošnje ne odbije, študentje pa so delali dinamit. Stari varuh je uže del j Časa na Finskem. V Parizu je bil prijet 18. t. m. neki (''er-kesov, ki je baje tajnik nihilistiške zveze v Genlii. Nihiiist, katerega in njegovo ženo so prijeli v Kronstadtu in ki je bil lastnik pro-dajalnice se sirom v peterburgskej maloj sad nej ulici, imenuje se po jeznih virih Kobozev, po drugih pa Orlov. Kneginja Dolgoruki, vdova Aleksandra II. je prišla se svojimi otroci 22. t. m. v ilenetke. Novi polieajski prefekt polkovnik Ba rano v, doslej guverner v Kovnu, se je v zadnjej rusko-turškej vojski posebno odličil. On je namreč pred Datumom B torpedom ruzstrelil neki turšk monitor. Zato je dobil Anin red in častno sabljo ter postal ljubljenec cesarjevičev, posebno še zato, ker je tako marljivo deloval tačas za osnovljenje križarskega brodovja. Grof Šuvalov, bivši poslanik v Londonu, odpotuje na Dunaj, da izroči avstrijskemu cesarju lastnoročno pismo Aleksandra III., v katerem naznanja svoj nastop na vladarski prestol. Z Dunaja gre Suvalov v Rim. V jed- ravanega bega z Olgo, velikega narodnega zbora, svoje ljubavi do deklice, kojo pa je moral žrtvovati v ljubav domovini, potem svojega potovanja. Pri poslednjem spominu se potipa na prsi, kjer je imel shranjena svoja naročila, svoj denar; ničesa nij več. Prestrašen z nova omedli. Mej tem pa prečita glavar list, kojega je vzel mladeniču: „Velmožje in poslaniki Novgorodski Romanu Jasenskemu, sinu bojarskemu! „Tvoje poštenje je znano, osvedočeni smo o tvojej zvestobi. Radi tega zaupamo ti neko tajnost. Mlad si še, to je res, a brada ne nadomesti razuma; nam pa treba zvedenca, ne starčka. — Veliki knez nam žuga z vojsko. Dasi se ga ne bojimo, ipak nehčemo pro-livati bratske, krščanske krvi, samo če nam je to ubraniti, — morda z zlatom! — Moskovski bojarji, zdaj v zvezi z Bask oki, tatarskimi pobiralci danja, obogate se radi narodnim imet- uakih poslih bosta poslana knez Suvorov v Berlin in knez V or on cev v Pariz in London. Grof Pavi Suvalov, brat zgorenjemu, ki se je tudi v rusko-turškej vojni posebno odlikoval in je bil zdaj poveljnik diviziji grenadirjev v Moskvi, je zdaj imenovan poveljnikom gard-nih čet pod velikim knezom Vladimirjem. Poroča se, da je grof Loris-Melikov carja Aleksandra ustmeno prosil, da ga izpusti iz službe in to svojo prošnjo obnovil pismeno; car mu je prošnjo odbil. „Peterburgskija Vedomosti" sklepajo neki svoj članek o umorjenem carji tako le: Car Aleksander II. je skrbel za to, da se rane, vsekane kraljevini Poljskej, zacelijo in da se dogodki, ki so predani uže zgodovini, izroče poza bij enosti. Upamo, da se bode od Aleksandra II. pričeto polagano sporazumijevanje dveh sorodnih narodov kot očetovska zapuščina tudi dalje mej nami gojila in pospeševala. V sporazumljenji in solidarnosti bodi jamstvo bolj Sej bodočnosti, mirnemu kulturnemu razvoju vseh slovanskih rodov. Politični razgled. V Ljubljani 28. marca. Drža viii atbor je v svojej včerajšnjej seji sprejel vladno predlogo glede pobiranja davkov meseca aprila t. 1. Knez Cartoriski pa je predlagal, da se dovoljenje raztegne do konca maja, kateri predlog je bil potem, ko se je tudi finančni minister dr. Dunajevski zanj izjavil, Bprejet se 174 glasovi zoper 123 glasov. Z ozirom na to veliko večino je gotovo, da so Be nekateri „ustavoverei" spametovali in glasovali z vlado. Kakor |e znano, je letos cela „liberalna" stranka vladi enkrat uže odbila dovoljenje za pobiranje davkov. Tudi zakon o hišnem davku je bil sprejet v drugem in tretjem branji in od gospodske zbornice popravljena predloga glede obrokov pri reklamacijskem postopanji. Obreza in tova-pši pa so predložili posebno predlogo o borznem davku. Za tem pa se je pričelo debnta o glavnei svoti zemljiškega davka. Cela dolga vrsta govornikov se je oglasil za besedo zoper to postavo, Vlada je državnemu zboru predložila načrt zakona glede oi»r.»*č<'ii§a vojakov »ri-tioclnln>K«Va davka. Ta predlogi določuje, dii so ob • asu mobilizovanja vsi poklicani vojaki, višji m nižji, oproščeni vseh pristojbin, katere i>i imeli plačevati od tega. kar d o bodo od države. „Politik" so javlja iz lVterburga, da je car Aleksander III. 19. t. m. poslal avstrij-ihemu cesarju Franju Josipu telegram, v katerem izraža upanje, da bode obema drŽavama in vladama, ki bi se imeli s toliko skupnih in slavnih spominov združeni čutiti, usojeno, odslej složno in na trdnih tleb evropskega prava skupno delati na velikem delu ohran jenja miru in izvrševanja velikih kulturnih nalog tega stoletja. V il it u J«' «lr >.'»*«•. „Dziennik Polski" poroča, da je uže go tovo, da gre deputacija Poljakov, na čelu jej grofa Zamojski in Ostrovski, k pogrebu ruskega carja Aleksandra II. Druga deputacija pa gre pod vodstvom markiza Vjelopolskega h kronanju novega carja. ttrl»*»ka skupščina je 22. t. m. sprejela z 1)8 glasovi zoper 48 glasov železniško pogodbo. Več Francoskih rudečkarskih listov je bilo z denarno globo kaznovanih zato, ker so napad na ruskega carja Aleksandra II. slavili in odobravali. V aiiKl«'£kt»j spodnjej zbornici je povedal Hartington, da stane Angleže vojska v Afganistanu 195,740.000 gld. Nadalje je izjavil, da so se vršila dogovarjanja z afganistanskim emirom Abdurahmanom glede južne Afganistanske. Meseca januarja je podkralj indijski naznanil emiru, da dohode nazaj Kan-dahnr in Afganistan, da je podkralj indijski izjavil, da hoče emirovo avtoriteto raztegniti tudi črez Kandahar in priznati emirovo vlado, kakor hitro jo bode vzpostavil. Iz Kabula da so od« marširali uže afganistanski vojaki, ki dospo v Kandahar 1. aprila in Angleži so popolnem pripravljeni, da odrinejo iz Kaudahara. Preko Londona se poroča, da so boerci v Traiiflvaalu vse angleške mirovne pogoje sprejeli razen onega, da imajo tudi orožje odložiti. Zakaj se je premirje mej Angleži in boerci zopet podaljšalo, nij prav umevno. Dopisi. I/. Koccvskci-rilmiškcga . Bi raja 20. marca. [Izv. dop.] Raznesla se je tu pri nas žalostna novica, da pride Vesteneck v Kočevje za okrajnega glavarja! — Kaj smo se Piibničnnje in okoličanje Kočevja sploh pregrešili, da bi nas hoteli z Veste.ieckom kaznovati ? Za božjo voljo prosimo slavno deželno vlado, naj nam tega ne stori! Kogar koli naj nnm posije, le z gospodom Vesteneckom noj nam prizanese! Le tega ne! I/. Doionjciiga Logatca 19. marca. [Izv. dop.) Pred kratkim časom priteplo se je v naš kraj majheno, še mlado človeče, rodom Idrijčan, slišavši na ime K., z namenom, tukajšnje prebivalce, z verskimi govori spreobračati — a svoj žep polniti ter onih staršev mladino, kateri želijo, da bi se ujihova deca naučila nemščine v treh mesecih, ponemčiti. V resnici je uže nekaj večerov moledoval in lagal pobožnim devicam našega kraja, katere so bile vse goreče za njegov uk ter ga potem proti drugim „hrunmim" ženicam hvalile, da jo boljši pove, kakor čestita naša duhovščina. Jokale so se celo te pobožne dušice, ko jim je oni mladokožni psevdo-misijonar risal z besedami trpljenje našega Izveličarja, bolečine peklenskega ognja itd. Pobirale so darove po pridigah mej poslušalci za tega gospoda, kateri je bil pred malim časom še „laufburscb" v nekej gostilni v Trstu, da bode mogel iti v sveto deželo. Toda v žalost teb nevest pregnal je naš vrli župan gospod Mullev tega mladega misijonarja in ga poslal iz tega kraja. Občinski predstojniki naj pazijo, da jim ne primisijonari to človeče v njihov kraj. Okrajna cesta od glavne ceste do tukajšnjega kolodvora bi se bila kmalu zožila, ko bi se ne bil vstavil občinski zastop. Neki posestnik iz Dolenje vasi namerava ob cesti zidati stavišče in k lokalnemu ogledu poslal je predsednik cestnega odbora takega moža, celo iz druge občine, kateri je postavo tolmačil na ta način, da okraj nej cesti nij treba biti bolj širokej, kakor 5 mt. Naj bi gospod predsednik sam došel k obravnavi, ogledal si tudi jeden-krat cesto in skrbel potem, da nam ne bode treba gaziti do kolen v blatu, a ne kazati na ta način sovraštvo, strankarstvo do občin, katere ne trobijo v njegov rog. Iz Korreiijt-graskili liribov 21. marca. [Izv. dop.] Iz naših oddaljenib, goratih krajev pride le poredkoma kak glas mej svet. Znano je, da smo mi jako potrpežljivo ljudstvo, da potrpimo vse nadloge časa brez go-drnanja in če se, kakor se zgodi denes, vendar le oglasimo, je to dokaz, da se nam mora goditi uže prav posebna sila. In to je tudi istina. Lansko leto so nam poslali v Zgornji grad c. kr. okrajnega sodnika, rodoma Nemca, ki zna samo toliko slovenski, da se zamore nad nami ubogimi hribovci, ki se nijsmo nikdar učili nemščine, dobro režati. Čuli smo, da je ta gospod poseben „protege" gospoda viteza VVaserja; bilo je baje mej prositelji tudi slovenščine popolnoma zmožnih, kateri pa gosp. Waserju nij so bili po godi. Vendar to smo že z znano potrpežljivostjo prenašali. Ali zdaj nam je pa dosel glas, da je imenovan pristavom v Gornji grad neki vitez Mullev. ki je baje slovenščine čisto nezmožen. Za božjo voljo, kaj vendar misli gospoda /. nami; ali misli morda res, da se bomo uradnikom na ljubo, ki se plačujejo iz naših krvavih žuljev, na stare dni jeli švabščine učiti, da nam bo mogoče z nemškimi uradniki občevati! Mi ne moremo verjeti, da bi vlada nam nalašč slovenščine nezmožne sodnike pošiljala, mi temveč mislimo, da se mora vzrok temu postopanju jem. Po dvakrat pobirajo danj, kupčujo s pravico m goljufajo kneze tu narod. Podaj se urno v Moskvo, ondi živi kot tujec in pridobi ua skrivnem kneževe dvorjanike za našo reč. Pri tem pa bodi radodaren; ne štedi lepih besedi in denarja. Prepričuj jih o krivici njihovih zahtev o nestalnosti vojskine sreče, o Novgorodskej silnosti in o trdovratnosti Nov-gorodčanov. Lakomnost bojarska in njihova neprijazen nadlogam in težavam krvave vojne bodo ti v pomoč. Le tako se da kneževa jeza, kojo podpihujo bojarji, v milost izpreme-niti. — A ravnaj previdno in ne udaj se preveč laskavim obljubam dvornikov. Ž njimi bodi sicer prijazen, imej pa vedno sabljo soboj. Spi le na videz, v resnici pa budi, da nas knez ne iznenadi, da ne upade, kot sneg. Ubogaj naš svet in bodi previden; druga povelja prepuščamo tvojemu razumu. — Bodi vnet za našo sveto reč, in sveta Sofija bode te čuvala, in Novgorod hode pameti! tvojo zaslugo! — Bog s teboj !u — Glavar, to prebravši, se skrbno približe še vedno nezavestnemu mladeniču; opere mu čelo z mrzlo vodo in trudi se vina mej pre-mrte ustnice mu vlit:. Dolgo je bilo njegovo prizadevanje zaman, slednjič se vendar probudi Roman iz smrti podobnega spanja, in lehka rudečica, podobna jutranjej zarji, prikaže se mu na bledem lici; odpre oči in kako ostrmi, ko ugleda razbojnika kleče nad njim sklonjenega. — „Pozdravljen, rojak!" reče glavar veselo. Roman še misli, da je vse to le sanj, skloni se na pol po konci, in na pol odprta usta bojazljivo vprašajo, kaj se žnjim godi. „Čudno, kaj ne," odgovori smehljaje se glavar, „da razbojnik, kojemu si hotel še včeraj razbiti nemirno bučo, ravna s teboj zdaj kot nežna nevesta V Toda vedi, poslanec Nov- gorodski mi je veduo drag gost. Naj mi zarja vi dumaščenka, ako sem slutil včeraj, da si Novgorodčan. Pregovor prav pravi: Osodi se ne uide, tudi ne na čilem konjiči. Zoper voljo oropal sem te včeraj. A bodi srčen, hrabri junak. Ti nij si prišel v najslabše roke, in jaz nijsem bil vedno to, kar sem zdaj !" Romana vzdignivši in k ognju spremivši, opere mu rane zdravilnim balzamom ter mu pripravi hladilnega vina. „Lepa hvala!" reče Roman; „zdaj še ne pijem te omam I ji ve pijače, kajti to je strup!" „Res je!" odvrne glavar, globoko vzdih-nivši; „moja vest bila bi čisteja, ko ne bi bilo vino moje pameti omračilo. Mojemu gnjevu bilo je v živelj, in nedolžno krv prolivale so moje roke. Poglej me, mladenič! se studom in zaničevanjem. Se ve da je bila moja duša nekdaj tudi Čista kot mirno morje, v kojem kje drugej iskati. Sodiiki predstojniki gotovo premalo ozir jemljejo na znanje slovenskega jezika v govoru in pismu. Kakor je tudi slovenski kmet potrpežljiv, vendar bi mu znalo pri takem postopanji potrpežljivosti zmanjkati, in to tim bolj, ker je vest, da je slovenščina po najnovejšej razsodbi višjesodnijskega dvora na Dunaji iz sodnijskih pisarn odstranjena, došla tudi uže v naše hribe in je tukaj veliko vzburjenost in javno nevoljo zbudila. Caveant consules. Iz okraja groriiJeffracl»fi<<»g;a 19; marca. [Izv. dop ] „Slovenski Gospodar" štev. 11. t. 1. nam je prinesel vest, da je v Gornji grad za adjunkta pri c. kr. sodniji imenovan g. Jožef Mullev, ki zarad nekega l ina pri sv. Jožefu pri Celji na slabem glasu in ki razen tega še slovenski nič ne zna. Kar naravnost povemo: to nam je udarec v obraz; menda zato, ker smo bili od nekdaj mirni, vdani in zvesti državljani. Take krivične zaušnice dandenes ne sprejemamo mirno Kaj hoče pri nas, kjer smo sami Slovenci, slovenskega jezika nezmožen sodnik, ki si je iz neumnosti ali kali tudi spoštovanje zapra vil V! Ne cika li njegov čin pri sv. Jožefu pri Celji po socijalističnem, recite po nihilističnem plevelu? — In tak človek bo pri nas za adjunkta?! Gg. državne poslance prosimo, naj blagovolijo ministerstvo v državnem zboru opozoriti, da mej Slovenci nezadovoljnost od dne do dne nevarno raste zarad mnogih hudih krivic, ki se o Času nade še hujše na nas vsipajo. Slovencu se za krvavo zaslužen njegov denar vsiljujejo le sovražni, slovenskega jezika nezmožni uradniki, profesorji itd. Naj visoka vlada pomisli, da mi dobro vemo, da se Slovenec na takšen način se silo zatira t. j. da se mu se silo kruh jemlje in tujcu daje, — tega pa mi ne moremo mirno trpeti. ■ a I6r«>>.'.<' 10. marca. |Izv. dop] Največje zlo, ki ga ima naš boj za narodni obstanek v svojem spremstvu je ono, da se sovraštvo strank iz političnega polja prenaša tudi v socijalno življenje. Nij še dolgo, ko so se politično različno misleči sovaščani, sotržani in mestjani mej soboj tudi v socijalnom življenji na nas mrzili. To je provzročilo, da nij tako lahko duhov umiriti in tako odtujene našince spraviti v domači tabor ter tujce pripraviti do pravičnega, objektivnega motrenja naših namer. To pa moramo v mislih imeti, ker dokler naša domorodna stvar v našem srednjem stanu ne požene krepkih korenin, dotle nij misliti na vspešno delo. Se ve da narod, kojemu je glede duševnega razvitka le mesto robov, ne bo z glace rokavicami boja za svoj obstanek vodil. Tako smo tudi mi Slovenci več ali menj trdo postopavali. Ali zakrivile so to hujše presoje vlade, ki so ves svoj mogočni aparat na nas uboge pošiljale. Ta aparat je tudi po naših mestih in trgih ljuliko sovraštva v našem socijalnrm življenji zasejal. Spominjam tu na dela naših političnih uradnikov pod prejšnjimi vladami. Spravljivejšo vlado imamo sedaj. Upljiv te spravljivosti je, da gori omenjeno sovraštvo v socijalnem življenji počasi pojema. Kakor zvem, je g. Vestenek iz Litije, iz Kranje prestavljen Hvala Logu! To je nebeško lopo! Ali prestavljen je kot okr. glavar sem v Brežice*). V Litiji zahvalno pesen pojo, mi pa žalujočo. Spravili smo namreč z miroljubnim okr. glavarjem gospodom Josekom naše socijalno življenje v precejšnji mir. Razen pur nespa motnih rogoviležev vse lepo pri skupnih veselicah občuje. Zadnja volitev v mestih in trgih pokazala je tudi, da smo mestjani po večjem bili jedini. In učitelji so prosto dihali. To vse bo šlo rakom žvižgat! gosp. Vestenek se bliža. To obžaluje vsak miroljuben Brežičan in teh je večina. Ali bi se ne dah) to predruga-čiti, g. poslanci V * (Gledišče zgorelo) je v Modeni petek zvečer. Kako da je ogenj nastal, ne ve se. Gledišče je bilo staro in leseno. I mrli no v l.tiililraui : 21. marca: Adole IVr, šiviljina hei, 1H mos., n.i Marij«' Porezne cesti št. is. Ivan« Kadvl, šiviljina hGi, 2* 4 leta, na Tr/.aftkej cesti St. 21. Dunajska borza 23 marca i Izvirno tclegratično poroci lo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 711 gld. 80 kr. Knottii drž. dolg v srebrn ... 71 „ -_\r> „ Zlata renta.........02 „ 20 1860 drž. posojilo.....120 „ 86 „ Akcijo narodne banke.....80f> , „ Kreditne akcije.......2!>.'5 „ M „ London..........117 „ 2.r> „ Srebro.......... „ „ Napol...........o „ 27«/, „ C kr. cekini........5 „ T>0 „ Državii' unuke.......f>7 „ lfi _ Posestvo Domače si vari. Aj- |iroiln hi vatskem, takoj prostovoljno pri na kranjskoj moji, ne Karlove! na lir daleč od Metliko. Potestvo ima as oralov dobrota zemljišča, dobro obranjena gospodarska poslopja, brod črez Kolpa reko, poslopje za stanovanje, krčmo in krainarstvo. Natančneje pove gospod nun spoju v .tiriiiki na Kranjskem. (loG—1) odseva modro nebo. Ko bi se bila ujela najina pogleda, ne bi zarudel." S temi uvodnimi besedami razložil je glavar žalostno zgodbo svojega živenja. Potem se vsedeta na konja in v diru jezdita dalje, do nekega razpotja. Tu se vstavita. — „Tu ti izročam tvoje zlato, nij sem se ga dotaknil", reče Brkut Romanu, „tu imaš tudi svoja pisma. Zdaj pa idi tija. kamor te kliče dolžnost in domovina. Tudi v razbojniku bije še Novgorodsko srce; Novgorodčanje oropali so me vse zemeljske sreče, mojega večnega blagra, in vendar jih ljubim, ljubim domovino bvojo nad vse! Zdaj pa: Zdravstvuj in ne kolni me pri spominu name!" Ločita se. Glavar izgine se svojimi tovariši v gozdno goščavo, Roman pa krene po poti k svojemu smotru. (Dalje prih) — (Častno občanstvo) Občina dovsčina imenovala je častnim občanom spoda grofa Franja Coroninija. — (Lepšanje mesta.) Na Cojzovem grabnu so bila ob šoli doli uže nasajena kostanjeva drevesa; zdaj so jih nasadili tudi obdin-gej strani ob vrtnem zidu. — (Vabilo. Čitalnična podružnica v Gorici uljudno vabi vse p. n. društvenike podružnice in Čitalnice k dogovoru „o narodnem gibanji goriških Slovencev", — ki bode v nedeljo 27. marca ob 7. uri zvečer v čitalnic nej dvorani. Po predavanji bode v I a jler.ievej gostilni domača zabava z narodnim petjem. Odbor. — ( Na pad V) V Šent Lenartskem okraji na slovenskem Štajerskem je gospodar J. Janza opazil nekega večera minolega tedna, da gori v njegovem hlevu. Skoči tja in v hlev, kar nekdo za njim vrata zaklene. Z največjim trudom je vrgel vrata s tečajev in se rešil grozovite smrti. Janza ima škode 500 gld., ker mu je hlev do tal zgorel a o zločincu nehče nič povedati, ker se boji, da bi mu še kake druge škode ne učinil. — (Utonil je) v bohinjskem jezeru 18 let stari Janez Šilar iz Starih Fužin, ko je dekleti France Pikon ter J. Sredkar dne 9. t. m. iz cerkve domov črez zamrzneno jezero sprem-ljeval; kar se pod nogami dekletov utere led in obe dve zgineta pod njim. Šilar jima hoče pomagati, a tudi on zgine pod ledom, ker se je pod njim utrl. Dekleti so ljudje rešili še živi, a Šilarja so mrtvega našli še le črez štiri ure. Služba cerkvenika in organista Se o V. J ur j i na Koti i posta Domžale) odda; kdor jo želi dobiti, naj se precej osobno ali pismeno pri podpisanem oglasi. 156 i Alojzij tttaro. Razpis javne dražbe. V Velikoj Dolini, političnem okraji Krškem, se bode zidala nova žnpna cerkev. Delo vknpno cenjeno je na 87.806 gi(L 01 kr. in bo oddano po javnoj dražbi. Dražba s< bo vritla dne 6. aprila 1.1. od i<>. do 12. tire predpoludnein v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem. Kdor se dražbe udeležiti želi, mora :"»" 0 /.albino položiti, dostalec pa ima to na 10 jamčevino pomnožiti. Sprejemale se bodo tudi pismeno ponudbe: takim so mora priklopiti 10*/« jamčevina in mora nndilee v njej i&rečlio izjaviti, da so mu stavbeni pogoji znani In da se jim pod\ rž o. Pri jednakih ponudbah ima iistinomi prednost. Nacrti, prevdarek In stavbeni pogoj! so razpoloženi pri o kr. okrajnem poglavarstva V Krškem iu pri podpisanem predsedniku sta\bonega odbora na Jesenicah. Odbor si pridržuje pravo od podanih ponndeb ono sprejeti, katero spozna za najugodnejšo rOSiVSJO so na dražbo vsi, ki upitno delo pod-VSeti želijo. Odbor /Al stavbo cerkve v Velikoj Dolini, dne il. marca 1881. 1 >t-. INn 111« H'«. (l.'KJ—3) predsednik. Razne vesti. * (Nadplača pri eolnini.) Finančno ministerstvo je določilo za mesec april, da ce ima v onih slučajih, kjer se plačuje col namesto v zlatu v srebru, 16 procentov v srebru nadplačati. *) Mi o tej stvari še ničesar nij snio čuli. Ured. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo iiiIIikiio mijlioljtto /ilravilo zujut )>rotiti ter fi-rtiuitlzrtii, Irf/mijr jm< mlih. Imlr-rinr r I.t: • irrili. uliljiin>, nlrjtmlr tnlr in Ititf it«1., mulo chmi če »o rabi, pa mino |»i|)oliioiu trganje, kur iloka/uji? obilno r.nhval. Zubt.'vu naj m> hiiiiio ,,ciWii zapor tfffttnjr jki 'ii: Mtihrir- rnirn nUtfr- < <r»-vi'«u ]>rotlaj» mimo (73—M) lekarna ,tpri lUBOrogu" J. |>l. n.i m.- Inoin 't .'u at. 4 v Ljubljani. I inel ii« ((•40—28) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanske m sistemu v slutu* vulkuultu ali celuloiilu brez bolečin. IMuiublru i. /.lulom itd. Zobne operacije izvrSnje popolnem brez bolečin 8 prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichcl, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Tržne cen« v Ljubljani 23 marca Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr, --- rei *> giff, 18 kr.; — jočinon 4 gld. 71 kr.. oves 2 g'd. M kr.; ajda D gld. 34 kr — proso 4 gld, 87 k.. — KOTOM 5 t>.'t. 70 ki.; - krojnpir :0O kilograum. 3 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram 1 gld. 04 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špeb friSen - gid. 66 kr.; špeh povojen — gld. 70 kr., — jajce po l»/a kr.; — mlak« Pter 8 kr.; — govednine ki ograui -r>6 kr.. - to letina - 48 kr.; svinjlko ■ne«io 54 kr. sena 100 lulograsaov 2 gl-1. 68 kr.. - si ime 1 gld. 62 kr. Na prodaj so novo izdelane (135—3) z dvema registroma, katere orgljavec sam lehko goni pri Jarnefu Tavćerju, na sv. Petra cesti h. St. 1, 'I 11)4*1. PriNlouu: De Centa iz Travnika. m i — Pogačnik iz Cerknice. — Arko iz Za- JJ. marca: j gorja. — Schnabl Iz Gorice. Pri ■ Zieman h Ureadena. — Pri avstri|akem cesarji» Upri- Lederer, Kiihl z Dunaja. mny iz Stevera. Bergerjevo medicinično mjilo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah se sijajnim vspehom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — llergerjevo mjilo Iz smole ima to koncentr. smole iz lesa ter se Btvarno od vsega drnzega rojila iz Binole, ki so v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjenju ixonut>. zahteve naj se odločno Bergerjevo mjilo iz Hinole ter naj se pazi na znano varstveno marko. Kot niilejfte mjilo o