revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 8, številka 4, december 2002 ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije BirdLife (DOPPS-BirdLifc Slovenija' ), p. p. 2722, 1001 Ljubljana IXTfR>ATIONAL v * ' r ' naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps@dopps-druscvo.si glavna urednica: dr. Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak@guest.arnes.si tehnični urednik: Andrej Eigelj uredniški odbor: Luka Božič, Leon Kebe, Marijan Govedič, Borut Rubinič, Jakob Smole, dr. Davorin Tome, Al Vrezec in Eva Vukelič. lektoriranje: Marjctka Krapež oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Abakos grafični studio tisk: Abakos / KVM Grafika naklada: 1400 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana aii na elektronski naslov andreja.ramsak@guest.arnes.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLifc Slovenia Naslov: p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Društveni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30, fax: 01 S44 12 35 e-mail:dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. Peter Trontelj Podpredsednik: dr. Primož Kmecl Upravni odbor: D. Klenovšek, M. Perušek, dr. A. Ramšak, J. Smole, B. Mozetič, B. Štumbcrger, V. Havlićek, E. Vukelič, dr. T. Trilar, Ž. Šalamun, L. Korošec. Nadzorni odbor: S. Polak, dr. P. Ugisa, A. HudoUin, Ö. Surina poslovni račun: 02018-00182S7011 Direktor: Tomažjančar DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. |f: o I n S U- S gffč iKül C j s s niš L5 a £ DOPPS stran 10 stran 22 stran 24 stran 26 stran 31 Tomi Trilar SINICE SLOVENIJE........................................ 4 Al Vrezec KORZIKA - otok ptičjih endemitov................. 10 Jakob Smole TIHOTAPLJENJE PTIC................................... 15 Borut Stumberger VODNE PTICE V SLOVENIJI IN JANUARSKO ŠTETJE (IWC).......................... 16 Mateja Nose OPREDELITEV OBMOČIJ NATURA 2000............................................. 17 PROGRAM DOPPS-a februar - marec 2003 ................................... 18 Luka Božič OPAZOVANJE GOSI NA ORMOŠKEM JEZERU................................... 22 Damijan Denac POROČILO EVROPSKEGA DNEVA OPAZOVANJA PTIC "EUROPEAN BIRD WATCH 2002"............... 23 Katarina Aleš PRIBA.......................................................... 24 Jakob Smole DRAVA MED MARKOVCI IN BORLOM ........ 26 Aleš Tomažič KOMARNIK poročilo z društvenega izleta........................... 28 Damijan Denac 8. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE................................................... 29 Bojan Marčeta FOTOGRAFIRANJE PTIC............................. 31 Nove knjige: GOZDNE PTICE SLOVENIJE ....................... 34 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA ................... 35 Prirodoslovni muzej Slovenije Slovenian Museum of Natural History ORANO hotel Ur^otM P.P. UVODNIK Spoštovane članice in člani! Izteklo seje Mednarodno leto gora, ki nas je opominjalo na pomen gora. Gorski svet ima izjemno pomembno vlogo, saj igra osrednjo vlogo pri zbiranju in shranjevanju pitne vode- neizogibno potrebne za vse nas. Velike spremembe v višini, nagibu in osončenosti imajo velik vpliv na temperaturo, vetrove, razpoložljivo vlago in sestavo prsti na zelo kratkih razdaljah. Vgorskem svetu najdemo izjemno biološko pestrost, ki je posledica velikega števila raznolikih življenjskih okolij, ki jih pogojujejo mikroklimatske razmere. Nekatere alpske vrste rastlin so prilagojene na mikrookolje, ki je nastalo v senci ene skale. Mnogim vrstam predstavlja gorski svet zadnje zatočišče, potem ko so bile izrinjene iz nižin, ki so prenatrpane s človekovimi aktivnostmi. Zaradi edinstvenih pogojev je gorski ekosistem izredno ranljiv. Majhne spremembe v temperaturi, padavinah ali stabilnosti prsti lahko povzročijo izgubo celotne združbe rastlin in živali. Gorski svet najbolj ogrožata netrajnostno izkoriščanje naravnih dobrin in gorski turizem, posledično z obema dejavnostnima pa gradnja infrastrukture. Škodljivo vpliva na gorski svet tudi uvajanje intenzivnega kmetijstva. Mnogim vrstam ptičje gorski svet tudi edino življenjsko okolje. Samo v Evropi je takih 73 vrst ptic, med katerimi jih je žal polovica že ogroženih zaradi neustreznega gospodarjenja z gozdom, netrajnostnega kmetijstva in izkoriščanja virov zaradi turizma. Ogrožene vrste pa so običajno redke in slabo poznane. Gorski svet pa zaradi težavnega terena predstavlja še dodatno težavo pri preučevanju vrst. V Sloveniji imamo edini nacionalni park v gorskem svetu in to je Triglavski nacionalni park(TNP). Razglašen je tudi za mednarodno pomembno območje za ptice ravno zaradi vrst, ki pripadajo alpskemu biomu. To so planinska pevka, planinski vrabec in planinska kavka, ki gnezdijo nad drevesno mejo ter skalni plezalček, ki ga najdemo izključno na skalnih stenah. Skalne stene nudijo varno gnezdišče tudi drugim vrstam kot so planinski orel, sokol selec, planinski hudournik in skalna lastovka. Značilno ekstremno življenjsko okolje so še pas lišajev in mahov ter kamnita travišča. In kako ravnamo z edinim nacionalnim parkom, ki ga premoremo. Slaba tretjina parka je namenjena paši in ekstenzivnemu kmetijstvu. Triglavske gozdove intenzivno izkoriščajo za pridelavo lesa. V park se zajedajo gozdne ceste, vlake in planinske poti. V parku je 35 planinskih koč, po ocenah obišče samo v poletnih mesecih TNP 1, 3 milijona ljudi. Ali je TNP sposoben sprejeti množico turistov in dejavnosti ne da bi s tem škodovali občutljivemu gorskemu okolju? Končna ugotovitev Mednarodnega leta gora je, da so gore in življenjska okolja v gorah še vedno slabo preučena. To so tudi območja, ki nimajo velike ekonomske blaginje in na teh območjih najpogosteje prihaja do sporov. In ravno zato je bil namen Mednarodnega leta gora zaščititi gore in njihove prebivalce ter jim omogočiti obstoj in trajnostni razvoj. Prepričana sem, da tudi pri nas v Sloveniji. Andreja Ramšak fc>; t>: Toma/ Mihelič Srnice so pogosti zimski gostje na krmilnicah. SINICE SLOVENIJE Tomi Trilar »Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana, v jablani je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj,...« je zapisal Oton Zupančič in nam razkril dve skrivnosti sinice. Prva je pojavljanje v okolici človeških bivališč, druga pa gnezdenje v duplih. Tako kot vrabci, predstavljeni v eni od prejšnjih številk Sveta ptic (Svet ptic 8 (1): 4-9, 2002), nas tudi sinice spremljajo na vsakem koraku. Kdo izgnezdnice na vrtu ali iz zimske krmilnice ne pozna siničke, ki jo ptičjeslovci v slovenščini imenujemo velika sinica. V tem prispevku predstavljam deset vrst »sinic«, ki se pojavljajo v Sloveniji. Poleg njih sta na severu Evrope razširjeni še sinji plavček Parus cyanus in laponska sinica Pcirus cinctus. V klasičnem, dolgo veljavnem, sistemu ptic so predstavljene vrste prištevali v štiri družine: dolgorepke Aegithalidae (2 rodova in 8 vrst), plašice Remizidae (3 rodovi in 10 vrst), sinice Paridae (3 rodovi in 50 vrst) in brkate sinice Panuridae (3 rodovi in 19 vrst). Najštevilčnejši med njimi je rod sinic Parus, ki ima 48 vrst. Sistem ptic temelječ na najnovejših, večinoma molekularnih, spoznanjih združuje poddružini plašic Remizinae (4 rodovi, 12 vrst) in sinic Parinae (3 rodovi, 53 vrst) v družino sinic Paridae. Dolgorepke Aegithalidae (3 rodovi in 8 vrst) so še vedno samostojna družina. Povsem na novo pa so uvrstili brkate sinice (rod Panurus), ki pripada tribusu timalij Timaliini iz poddružine penic Sylviinae v družini penic Sylviidae. Zapleteno torej; pa še se bo spreminjalo, saj je bistvo sistematike, da razvrščaživa bitja na osnovi novih spoznanj o razvoju in medsebojni sorodnosti. Devet predstavljenih vrst seje v izbor uvrstilo zaradi sorodnosti (rodovi Parus, Rerniz in Aegithalos), brkata sinica Panurus biarmicus pa zaradi slovenskega imena. Medtem, ko vse v Sloveniji najdene sinice (rod Parus) gnezdijo v duplih in si jih nekatere tudi same izdolbejo, si brkata siniea, dolgorepka in plašica pletejo umetelna gnezda iz različnih rastlinskih gradiv. Vsem vrstam je skupno zimsko klateštvo za hrano. Sinicc sc klatijo v mešanih jatah v glavnem po gozdovih in v kulturni krajini. Dolgorepke, brkate sinice in plašica se običajno klatijo v ločenih čistih jatah. Dolgorepke se klatijo po gozdovih, brkate sinice in plašice pa po trstiščih. Velika sinica Parus major Značilna bela lica obkrožajo bleščeče črno teme, črna črta čez vrat in črno grlo, ki se nadaljuje v črno progo vzdolž trebuha. Prsi in trebuh so živo rumene. Razširjena črna proga na trebuhu ločuje samca od samice, ki ima to progo ozko. V dolžino meri 13,5 do 14,5 cm. Je najbolj razširjena od vseh evropskih vrst sinic. Razširjena je čez celotni Palearktik od Irske in Portugalske do Kamčatke in zahodnih Kurdskih otokov ter sega v orientalsko regijo na indijski podkontinent, Japonsko in jugovzhodno Azijo do Indonezije. Njena filogenija in sistematika na tem ogromnem območju je zelo kompleksna. Čez celotno kontinentalno Evropo je razširjena nominantna podvrsta, ostale tri evropske podvrste pa so vezane na otoke. Velika sinica je ena najpogostejših vrst v Evropi. Razširjena je v vseh evropskih državah in kar 17 med njimi poroča o populaciji, ki presega milijon gnezdečih parov. Iz nobene evropske države ne poročajo o upadanju njene populacije, pač pa iz Velike Britanije, Nizozemske, Estonije in Ukrajine celo o 20 do 50 % povečanju populacije v zadnjih tridesetih letih. Skrivnost uspeha te vrste jc v veliki vedenjski prilagodljivosti in neke vrste inteligenci. Gnezdi v vseh mogočih habitatih; v vseh oblikah gozdov in grniišč, vrtovih, parkih, sadovnjakih do drevesne meje. kjer je le dovolj dupel za gnezdenje in dovolj žuželčje hrane za zarod. V optimalnih habitatih dosega gnezditvene gostote do 500 gnezdečih parov na kvadratni kilometer. Pomemben element uspeha je prilagoditev na gnezdenje v gnezdnicah in na »umetno« hrano, ki jo pozimi ljudje ponujajo v krmilnicah. Izven gnezditvene sezone se prehranjuje s semeni različnih dreves (npr. bukov žir). Severne populacije se selijo proti vzhodu ali severovzhodu že jeseni, da bi se izognile težkim zimskim razmeram. Drugod po Evropi so stalnice, ki se klatijo lokalno odvisno od letne spremenljivosti obroda drevesnih semen na posameznem območju. Pojavljanje v Sloveniji: Velika sinica je poleg ščinkavca Fringilla coelebs in črnoglavke Sylvia atricapilla najbolj razširjena vrsta v Sloveniji, verjetno pa tudi med najbolj pogostimi. Njena populacija in velikost zaroda iz leta v leto zelo niha v odvisnosti od razpoložljive hrane, ki so v gnezditvenem obdobju večinoma ličinke žuželk. Pozimi se klati, običajno v mešanih jatah z drugimi sinicami. Zelo pogosto gnezdi v gnezdnicah in prihaja na krmilnico. Plavček Parus caeruleus Plavček je manjši od velike sinice (II do 12 cm). Po videzu je zelo podoben veliki sinici, le da ima modro teme, zelo tanko ločitveno črto po sredini prsi in veliko modrine v letalnih in repnih peresih. Gnezditveno območje plavčka pokriva skoraj celotni zahodni Palearktik od Kanarskih otokov in severne Afrike do centralne Skandinavije in jugovzhodno do Kavkaza in severnega Iraka. Ciper je edini večji sredozemski otok, na katerem ne gnezdi. Njegova razširjenost proti vzhodu je omejena zaradi tekmovanja s sinjim plavčkom Parus eyanus, ki je sestrska vrsta plavčka inje razširjena čez celotni vzhodni Palearktik. V osrednji evropski Rusiji in na Finskem poteka cona križanja med obema vrstama, kjer so celo opazovali uspešno gnezdenje mešanega para. Čeprav je plavček prvotno prilagojen na gnezdenje v zrelih hrastovih gozdovih z gosto podrastjo, naseljuje široko paleto listnatih, mešanih in vednozelenih gozdov. Najdemo ga tudi v kulturni krajini v parkih, sadovnjakih in vrtovih. Izogiba se čistih sestojev iglavcev. Vezan je na nižine, čeprav sledi listavcem do nadmorske višine 1500 metrov. Tudi plavček seje prilagodil na gnezdenje v gnezdiinicah in na zimsko krmljenje. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je pogost v listnatih in mešanih gozdovih, logih in sadovnjakih ter se izogiba čistih sestojev iglavcev. Najpogostejši je v nižinah, najdemo ga tudi v sredogorju in le izjemoma tudi višje. Menišček Parus ater Meniščekja najmanjši med našimi sinicami (10.5 do 11,5 cm). Po hrbtu in letalnih peresih ter repu je temno siv, po trebuhu sivkasto bel. Ima belo lice in belo liso na tilniku, ki ga loči od vseh ostalih sinic. Prvo perje, ki mladičem zraste po trebuhu, je rumenkasto. Razširjen je v pretežnem delu Evrope, v hribovjih severozahodne Afrike in v dobršnem delu severne in centralne Azije tja do Pacifika vključno z Malo Azijo, Iranom, Himalajo, Kitajsko in Tajvanom. Na tem območju je razširjenih devet podvrst, v Evropi in pri nas se pojavlja nominantna podvrsta. V Palearktiku je pogost v borealnih, zmernih, sredozemskih in alpinskih predelih. Čez pretežni del areala je vezan na iglaste in mešane gozdove različne sestave in strukture, kjer je ena najpogostejših in foto: Marko Trebljšak Velika sinica Parus major. foto Marko Trebušak Močvirska sinica Parus palustris. foro Jože Osredkar Plavček Parus caeruleus. toco Peter Büchner Čopasta sinica Parus eristatus. foto: Mi'ari Vogrin Gorska sinica Parus montanus. Ion:: Marko Trebwfak Menišček Parus ater. \ R» č^lf; tbu>: Hellonic Omithplogical Soc eiy Žalobna sinica Parus lugubris. foto: Davorin lome Plašica Remiz pendulinus. foto: Marko Trebušak Dolgorepka Aegithalos caiidatus- foto. Jdkoti Smoli- Brkata sinica Panurus biarmicus. najznačilnejših vrst. V optimalnih habitatih dosega gnezditvene gostote do 100 gnezdečih parov na kvadratni kilometer. Pojavljanje v Sloveniji: Je enakomerno razširjen po vsej Sloveniji z izjemo Krasa, Posotelja, Prlekije in Prekmurja. Tudi v Sloveniji živi pretežno v iglastih in mešanih gozdovih od nižin do drevesne meje, najdemo ga tudi v parkih in listnatih gozdovih s primesjo iglavcev. Pozimi se klati v mešanih jatah z drugimi sinicami. Zelo rad gnezdi v gnezdilnicah in prihaja na krmilnico. Čopasta sinica Parus eristatus Čopasta sinica je velikosti plavčka (11 do 12 cm). Po zgornji strani je enotno sivkastorjava, po spodnji pa belkasta. Ima značilno črnobelo progasto čopko, ki jo lahko našopiri. Lice jc belo z opazno črno zaočesno progo zakrivljeno navzdol. Majhen črn podbradek se nadaljuje v črn ovratnik, ki obkroža belo lice. Postavna sinica s čopko na glavi je endemitska v gozdovih Evrope (zahodnega Palearktika). Izven tega območja se pojavlja samo še na Uralu. Razširjena je med 45 in 65 stopinjami severne geografske širine, od koder se razteza na jug čez lberski polotok. Poznanih je sedem podvrst, od katerih je nominantna razširjena od Skandinavije do Urala in na jug do Romunije in Ukrajine. Pri nas, tako kot v pretežnem delu zahodne in centralne Evrope, gnezdi podvrsta mitratus. Čopasta sinica gnezdi večinoma v iglastih gozdovih. Najpogosteje jo najdemo v starejših gozdovih rdečega bora in v smrekovih gozdovih. Pogosto se pojavlja še v mešanih gozdovih, kjer pa obvezno gnezdi na iglavcih. Gnezdi v trhlih deblih kot duplarica. Pojavljanje v Sloveniji: V osrednji in severni Sloveniji je splošno razširjena, vendar nikjer ne dosega velikih gnezditvenih gostot. Manj pogosta je na jugozahodu in severovzhodu Slovenije. Pozimi se klati v mešanih jatah z drugimi sinicami in redko prihaja na krmilnico. Močvirska sinica Parus palustris Močvirska sinica ima svetlečo se črno kapo in majhen črn podbradek. Belo lice ni obkroženo s črnino, pač pa postopoma prehaja v enotno rjavkasto zgornjo stran. V dolžino meri 11 do 12 cm. Močviska sinica ima dvodelno svetovno razširjenost. Na zahodu naseljuje večino Evrope, z izjemo severne Skandinavije. Finske, Irske, pretežnega dela severne Škotske, dobršnega dela obalnega sredozemskega območja in Iberskega polotoka južno od Pirenejev. Na vzhodu pa naseljuje Sahalin. jugovzhodno Sibirijo, Korejo in severno Kitajsko. V orientalski regiji se pojavlja še ena populacija v Burmi (Myamar). Močvirska sinica je vezana na listnate gozdove, v katerih se pojavljata bukev in hrast. Bukev ji nudi žir za zimsko hrano, hrast pa široko paleto žuželčje hrane med gnezditvijo. Vrsta se izogiba suhih območij in iglastih gozdov, še posebej smreke. Zanimivo je, da se izogiba tudi čistih bukovih sestojev, zelo verjetno zaradi pomanjkanja žuželčje hrane med gnezdenjem. Gnezdi v glavnem v nižinah in se le lokalno pojavlja do 1300 metrov nadmorske višine. Močvirska sinica je ekološko zelo zahtevna vrsta. Gnezdi izključno v duplih, pri čemer je vezana na gozdove, v katerih je presežek dupel. saj naseljuje le dupla, kijih niso naselile močnejše vrste. Za svojo velikost potrebuje izredno velik teritorij za gnezdenje, ki mora biti velik najmanj 4 do 5 hektarov. Pojavljanje \ Sloveniji: V Sloveniji je splošno razširjena, čeprav njene gnezditvene gostote nikjer niso velike. Je nižinska vrsta, ki običajno sega do 1000 metrov, višje pa le izjemoma. Pozimi se klati po nižinah v mešanih jatah z drugimi sinicami. Gnezdi tudi vgnezdilnicah in prihaja na krmilnico. Gorska sinica Parus montanus Gorska sinica je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa. Vendar se zelo dobro razlikujeta po petju in oglašanju ter v gnezditvenem habitatu. Gorska sinica (11 do 12 cm) ima motno črno kapo. ki sega dlje na hrbet kot pri močvirski sinici. Tudi črn podbradek in belo lice je večje. Zelo značilna so svetlo obrobljena letalna paresa. V primerjavi z močvirsko deluje gorska sinica bolj razmršeno. Razširjena je čez cel Palearktik in sega tudi v orientalsko zoogeografsko regijo, na zahodu od Velike Britanije in do pacifiške obale na vzhodu. V Evropi gre najjužneje na Balkanskem polotoku. Njena razširjenost v Evropi je omejena z julijskimi izotermami med 12 in 23°C. Živi v borealnih iglastih gozdovih ter v vlažnih gozdovih vrb, breze in jelše, v južni Evropi pa v odprtih gorskih iglastih gozdovih tja do drevesne meje. Glavna komponenta habitata, nujna za njeno pojavljanje, so razkrajajoča se drevesna debla, ki so dovolj mehka, da gorska sinica lahko izdolbe duplo za gnezdenje. Značilne zagorsko sitiico so nizke gnezditvene gostote (3 do 4 gnezdeči pari na km2), ki so posledica zvestobe gnezditvenemu območju in zamotane socialne strukture. Teritoriji so tudi pozimi zasedeni s skupino sestavljeno iz odraslega para in iz 2 do 4 mladostnih osebkov. Zvestobo gnezditvenemu območju omogoča kopičenje zalog hrane in sposobnost čez noč spustiti telesno temperaturo za 10°C. Pojavljanje v Sloveniji: Sklenjeno se pojavlja v gorskem svetu severne Slovenije od Julijskih Alp do Pohorja. Tudi drugod v Sloveniji je vezana na gorski svet (Trnovski gozd. Snežnik itd.). Po pričakovanjih manjka v vzhodni Sloveniji, kjer ni primernega gnezditvenega biotopa. Žalobna sinica Parus lugubris Žalobna sinica (14 cm) izgleda kot bolj čokata gorska sinica z daljšim in močnejšim kljunom. Najznačilne zanjo je velik črn podbradek, ki sega globoko na prsi. Črna kapa je na temenu rjavo nadahnjena in ne sega tako daleč na hrbet. Bela lica so izrazitejša z ostrim prehodom v sivkastorjav hrbet. Med evropskimi sinicami ima žalobna sinica najmanjši areal, ki sega od vzhodnega Sredozemlja in Balkanskega polotoka ter se razteza vzhodno do Turčije in severnega Irana in južno do Libanona in severnega Izraela. Njena razširjenost je omejena z julijskimi izotermami med 23 in 30°C. Geografska variabilnost je kompleksna, saj poznamo pet podvrst. Na Balkanskem polotoku se pojavlja nominantna podvrsta. V Evropi se pojavlja v širokem spektru suhih, bolj ali manj odprtih habitatov, kjer je njena gnezditvena gostota zelo nizka (manj kot en gnezdeč par na kvadratni kilometer). Gnezdi v redkih grmiščih, makiji, oljčnih nasadih in tudi v odprtih gozdnih habitatih, še posebej hrastovih in borovih. Odrasli so stalnice, mladostni osebki pa se pridružijo mešanim zimskim jatam klatežev. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas pojavljajoče se žalobne sinice predstavljajo severno mejo razširjenosti na Balkanskem polotoku. Beležimo malo opazovanj iz slovenske Istre in Dinaridov z eno samo domnevno gnezditvijo (Geister 1980). Plašica Remiz pendulinus Samec ima svetlo kostanjevo rjav hrbet in izrazito sivo glavo z očitno široko črno progo čez oči. Samica je bolj bledih barv. Plašica ima ozek zašiljen kljun, s katerim iz laskov vrbovih in topolovih semen spleta med vsemi evropskimi pticami najbolj eksotično gnezdo, podobno gnezdom tkalcev. V dolžino meri 10,5 do 11 cm. Oglaša se z visokim piskajočim glasom. Plašica poseljuje južni Palearktik med južno Finsko, osrednjo Švedsko, Portugalsko, južno Španijo, Iranom in severovzhodno Kitajsko. Plašice so razširjene točkasto in niso nikjer pogoste. Bolj pogoste so vzdolž rečnih dolin in v močvirnih predelih. Kjer so gnezditvene gostote večje, so samci poligamni. Gnezdi v gozdovih ob rekah, vrbovih goščavah, majhnih gozdnih zaplatah, živih mejah ali celo na osamljenih drevesih v močvirjih, sploh če je v bližini trstišče. Za izbiro gnezdišča je ključna bogata strukturiranost habitata. prisotnost odgovarjajočega drevesa z visečimi prožnimi vejicami (v glavnem vrbe in breze, lahko pa tudi topoli, jelše ali robinije) in veliko rastlin za gnezdno gradivo (kopriva, hmelj, rogoz, trst ter cvetoči topoli in vrbe kasneje v sezoni). Jeseni in pozimi se v jatah klatijo po trstiščih. Pojavljanje v Sloveniji: V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je čez Slovenijo pljusknil močan poselitveni val. Zaradi presežka osebkov v matični populaciji seje razširila in gnezdila domala v celi Sloveniji. Poleti se prehranjuje z žuželkami, pozimi pa s semenjem predvsem trstja. čemur se prilagaja tudi encimska sestava prebavnih sokov v želodcu. V zadnjem desetletju je slabo vreme v času spomladanske selitve v nekaj zaporednih letih zdesetkalo njeno populacijo. Med spomladansko selitvijo zimski semenski kemizem želodca že zamenja za poletnega žužkojedskega in več zaporednih dni slabega vremena je lahko usodno zanjo. Danes v Sloveniji spet gnezdi v mejah svoje prejšnje razširjenosti, lokalno ob Muri in Dravi. Dolgorepka Aegithalos caudatus Izrazito črno bela ptica, ki jc na hrbtu nad perutmi, po bokih in podrepneni perju rožnato nadahnjena. Majhno puhasto telo se nadaljuje v zelo dolg rep. Dolgorepka gnezdi od Portugalske do centralne Kitajske in na jugu do Irana. V Evropi manjka samo na Irskem, v severni Skandinaviji, na Balearih, Sardiniji in Kreti. Dolgorepka daje prednost strukturno bogatim habitatom, ki vsebujejo mnogo prehodov med gozdnimi in odprtimi območji, običajno pod 1000 metrov nadmorske višine. Naseljuje močvirne predele, vlažne iglaste in mešane gozdove, žive meje in makijo v Sredozemlju. V zadnjem času je dolgorepka postala pogostejša v kulturni krajini v grmiščih, parkih in prostranih vrtovih. Pozimi se klati v večjih jatah, ki potrebujejo velike strnjene gozdove (20 do 25 ha), zato dolgorepko močno ogroža drobljenje habitatov. Zaradi majhnosti in celoletne prehrane z žuželkami je zelo občutljiva na neugodne zimske vremenske razmere. V severnih predelih lahko huda zima iztrebi vrsto iz obsežnih območij, ki ostanejo šc več let nezasedena. V južnih predelih pa zimska smrtnost vpliva na velika nihanja v populaciji. Pojavljanje v Sloveniji: Je splošno razširjena vrsta v nižinah in sredogorju. Gradi si kroglasto gnezdo s stranskim vhodom iz najdrobnejših lišajev. Pozimi se klati v jatah z do 20 osebki, ki se običajno glasno oglašajo. Brkata sinica Panurus biarmicus Svetlo oranžnorjavo svilnato telesno perje, veliki črni lisi v obliki »brk« na obeh straneh kljuna pri samcu in dolg pahljačast rep so glavne značilnosti brkate sinicc. V dolžino meri 16 do 17 cm. Prepoznamo jo, ker se kot papiga obeša na socvetja trstja in se pri tem značilno oglaša. Gnezdo je spleteno iz listja trstja ter postlano s travnimi bilkami. Točkasta razširjenosti v Evropi predstavlja zahodni krak razširjenosti v osrednjem in vzhodnem Palearktiku, ki je omejena z julijskimi izotermami med 17 in 32°C. Vezana je na močvirne predele z obsežnimi trstišči, ki so tako njen gnezditveni kot tudi zimski habitat. Brkata sinica je zelo občutljiva na mraz. kiji povzroča bodisi velike izgube ali jo sili v masovno preseljevanje. Posledice takega preseljevanja so pogosto v gnezdenju na novih območjih, na katera seje pozimi umaknila pred mrazom. Brkata sinica je zelo ogrožena zaradi uničevanja trstišč. Iz Nizozemske, Ukrajine in Moldove poročajo o 50 % padcu populacije. V Veliki Britaniji, Španiji in na Danskem pa se je v zadnjih tridesetih letih populacija povečala za 50 %. Pojavljanje v Sloveniji: Nam najbližja gnezdišča brkate sinice so v Italiji in na Madžarskem, zato naj bo pozornost predvsem na obali in v štajerskih trstiščih še posebej velika. Včasih seje pozno jeseni in pozimi dokaj redno pojavljala v priobalnih trstiščih, ki pa so jih v zadnjih dveh desetletjih tako zdesetkali, daje postala izjemno redek zimski gost. Literatura: Geister, I. (1980): Žalobna sinica (Pariti tugubris). - Acrocephalus 4: 61. Harrap, S. in D. Quinn (1995): Tits. Nuthatches and Treecreepers: An Identification Guide.- Christopher Helm identification guide. KO OTOK PTIČJIH ENDEMITOV Al Vrezec Endemit - organizem, ki živi na določenem omejenem območju in ga drugod ni mogoče najti. Med ptiči so endemiti zaradi njihove velike sposobnosti selitev izjemno redki. V Evropi si je zato laskavi naslov endemnega ptičjega območja (EBA - Endemic Bird Area) pridobilo le malo območij. Med nje se je kot sekundarno endemno območje, določeno z le eno endemno vrsto, uvrstil sredozemski otok Korzika, kjer se stapljata dva skorajda nezdružljiva biotopa, visokogorje in morje. Velika pestrost biotopov in relativna izoliranost otoka sta poskrbeli, da seje na otoku razvilo ali ohranilo nekaj svojevrstnih vrst in podvrst ptic, ki jih ne bomo našli nikjer drugje na svetu. 1. pristaniško mesto Bastia 2. vranjek 3. Genovežanski opazovalni stolp 4. križanec domačega in divjega prašiča 5.Napoleon Bonaparte Površina: 8.722 km2 Dolžina obale: 1047 km Število prebivalcev: 255.100 Število območij IBA: 12 Št. opaženih vrst: 323 Št. gnezdllk: 147 (vključno z izumrlimi gnezdilkami) Najvišja točka: M10 Cinto (2706 m n.v.) Posebne vrste ptic: rumenokljuni viharnik, strakoš, tatarska živižgavka, rjavi škarnik, brkati ser, ribji orel, španska kotoma, sredozemski galeb, bledi hudournik, otoška penica, palčja penica, osočnikova penica, korziški brglez, črni škorec, skalni vrabec, korziška kor.opeljščica Zanimive živali: muflon, korziški lastovičar Papilio hospiton, korziški pisanček Fabriciana elisa, korziški okar Hipparchia neomyris, korziški cekinček Coenonympha Corinna Zanimive rastline: korziški bor, hrast plutovec, evkalipt Varstvo narave: Naravni park Korzika - Pare Naturel Regional de la Corse (330.000 ha, ustanovljen leta 1972); 21 endemičnih vrst in podvrst ptic Viri ogrožanja: pesticidi, intenzifikacija kmetijstva, obalni turizem, uničevanje habitata posameznih vrst in lov, zaradi katerega je leta 1966 izumrla beloglavka Rastlinski pasovi: spodnji sredozemski (do 100 m n.v.), srednji sredozemski (100-1000 m n.v.), zgornji sredozemski (1000-1300 m n.v.), montanski (1300-1800 m n.v.), subalpinski (1800-2100 m n.v.), alpinski (nad 2100 m n.v.) Oredozenilje je glede svoje favne svojevrstno območje, saj za kar lepo kopico živali predstavlja celoten svetovni areal. Medtem ko so nekateri endemiti po Sredozemlju širše razpostranjeni, med pticami so to balearski viharni k Puffinus mauretaniais, sredozemski viharnik Puffin us yelkouan, sredozemski galeb Larus audouinii, oljčni vrtnik Hippolais oliveloruni, otoška penica Sylvia sarda, črnogrla penica Sylvia rueppelli, balkanski strnad Emberiza caesia in italijanski vrabec Passer X italiae, pa Sredozemlje skriva še nekaj t.i. stenendemitov, vrst omejenih na izjemno ozko območje. V Sredozemlju so kar štiri območja določena kot EBA: Ciper, z dvema endemitoma, ciprskim kupčarjem Oenanthe cypriaca in ciprsko penico Sylvia melanothorax; Levantinsko gorovje z endemičnim sirijskim grilčkom Serinus syriacus; del gorovja Atlas v Alžiriji z alžirskim brglezom Sitta ledanti. in Korzika z endemičnim korziškim brglezom Sitta whiteheadi. medtem ko se za endemično korziško konopeljščico Serinus (citrinella) corsicana, ki sicer živi tudi na Sardiniji, še vedno ne ve natančno, ali gre za samostojno vrsto ali zgolj podvrsto. pa je narava še vedno tista, s katero se Korzika še danes lahko brez sramu ponaša, zlasti zaradi velikega števila endemitov. Oglejmo si tri značilne biotope Korzike. Vsakega od njih zaznamuje po en ptičji endemit: (1 j obalni oziroma obmorski pasje svet sredozemskega galeba. (2) pas makije zaznamuje otoška penica, (3) gozdovi montanskega do alpinskega pasu pa so življenski prostor korziškega brgleza. Obala in sredozemski galeb Larus audouinii Korziška obala je izjemno raznolika. Na vzhodni strani otoka je položna, zato tu najdemo poleg peščin tudi soline in številna brakična močvirja ob izlivih rek. Tod je nekdaj gnezdila beloglavka Oxyura leucocepliala, ki pa jo je zdesetkal lov in tako na Korziki od leta 1966 ne gnezdi več. Še danes, čeprav redka, pa gnezdi v teh biotopih tatarska žvižgavka Netta rufina, tu in tam pa je možno opazovati tudi kravjo čapljo Bubulcus ibis, ki priložnostno na Korziki tudi gnezdi. Sredozemski galeb Larus audouinii je endemit Sredozemlja, saj je njegov gnezditveni areal omejen le na to območje. Korzičani so se vedno šteli za nekaj posebnega, čeprav Korzika politično spada k Franciji in tudi jezik, ki ga na otoku večinoma govorijo, je francoski. Kljub temu ljudje še vedno govorijo tudi v materinski korziščini. Na svojo zgodovino so Korzičani ponosni, saj bila Korzika mati kar nekaj znamenitim osebam svetovne zgodovine. Glavno mesto Korzike Ajaccio je rojstni kraj velikega francoskega cesarja Napoleona I., ki je zavladal Evropi v začetku 19. stoletja. Poleg tega Korzičani še vedno zatrjujejo, daje danes univerzitetno mesto Corte rojstni kraj velikega raziskovalca sveta Krištofa Kolumba, katerega poreklo si pripisuje tudi Genova, ki je dolga stoletja Korziki tudi vladala. Vsekakor «.ahodna obala je popolnoma drugačna, saj se večinoma bazaltne stene strmo spuščajo v morje. Zatorej ni presenečenje, da lahko nekatere izrazito skalne vrste, kot sta skalna lastovka Hirundo rupestris in puščavec Monticola solitarius, opazujemo ob sami morski obali, naprimer okoli naselja Piana. Previsne stene nad morjem so gnezdišče v Sredozemlju redkih ribjih orlov Pandion haliaetus, 24 parov jih danes gnezdi na Korziki. Na skrajnem jugu otoka leži mesto Bonifacio, ki bi mu lahko rekli tudi mesto treh hudournikov. Sam sem tod opazoval hudournika Apusapus, bledega hudournika Apus pallidas in planinskega hudournika Tachymarptis melba. Strmi klifi pri Bonifaciu, bližnja otočja kot so otoki Lavezzi in Cerbicale ter skrajni severni polotok Korzike, Cap Corse, so gnezdišča morskih ptic. rumenokljunega Calonectris diomedea in sredozemskega viharnika Puffinus yelkouan, strakoša Hydrobates pelagicus, vranjeka Plialacrocorax aristotelis in sredozemskega galeba. Od leta 1978 korziški ornitologi redno spremljajo številčnost sredozemskega galeba na Korziki. Leta 1996 so našteli 112 gnezd, največ na polotoku Cap Corse. Poleg sredozemskega na Korziki gnezdi tudi mnogo številnejši rumenonogi galeb Larus cachinnans, ostalih devet vrst galebov pa ima na Korziki zgolj status poletnega, zimskega ali občasnega gosta. Makija in otoška penica Sylvia sarda Obalni pas se proti notranjosti prevesi v zaraščeno sredozemsko makijo, ki smo je sami vajeni tudi z bližnje Bonifacio - mesto na skrajnem jugu Korzike je zgrajeno na obmorskem klifu, kjer gnezdijo mnoge morske ptice. Dalmacije. Mnoštvu trdolistnih in tmastih grmovnih rastlin so primešana posamezna drevesa. Najbolj v oči padejo drevesa evkalipta Eucalyptus sp. z izredno aromatičnimi plodovi. Lvkalipti so v Sredozemlju tujerodna drevesa, saj sicer naravno uspevajo v daljni Avstraliji. Drugo drevo, zanimivo za obiskovalca Korzike, pa je hrast plutovec Qiierctts suber. Večina dreves ima golo deblo, saj so iz njih odstranili tudi po več centimetrov debelo lubje, iz katerega izdelujejo pluto. V ornitološkem smislu pa makijo najhitreje povezujemo s penicami. korziško makijo pa z endemično otoško penico. katere glavnina populacije poleg Korzike gnezdi še na Sardiniji. Hibi in Balearih. Za ornitologa iz Slovenije je tu zanimiva še palčja penica Sylvia unduta. ki ima značilno zahodnoevropsko razširjenost, medtem ko sta taščična S. itmiillans in žametna penica S. metanocephala znanki tudi iz našega Primorja. V makiji na Korziki gnezdi še precej endemnih podvrst ptic. denimo sivi muhar Muscicapa striata tvrrhenica. šoja Gamthts glandarius corsicanus, rjavoglavi srakoper Lamus senator badius. lišček Carduelis carduelis tsehusii. čc naštejem le nekatere. Veliko teh podvrst si Korzika deli s sosednjo Sardinijo. I opla sredozemska klima v tem pasu ustreza grški kornjači Testudo hermanni. Te želve se pogosto znajdejo na jedilniku brkatega sera Gypaetus barbatus. ki je sicer mrhovinar, a si jedilnik rad popestri tudi s tako hrano. Želvo zgrabi, se z njo dvigne v višave, od koder jo spusti na skale, da se njen oklep stre. Želvje meso pa ne tekne le brkatemu seru. pač pa tudi tamkajšnjim ljudem, zato želvja juha na jedilniku lokalnih gostiln ni nikakršna redkost. Domače živali. •0:0 A! Vnvet Na zahodni obali Korzike se večinoma bazaltne stene strmo spuščajo v morje, kot naprimer pri naselju Piana. Oluščeno drevo hrasta plutovca Quercus sub i r. Do nekaj centimetrov debelo lubje je surovina za pluto. denimo prašiči in koze. se večinoma prosto sprehajajo naokoli, zlasti v višjih predelih Korzike. Veliko mnoštvo živali pa pomeni tudi veliko količino mrhovine, kar je za brkatega sera kot naročeno. ia vzhodnem delu otoka je veliko nižavje Aleria. kjer je makija izkrčena za potrebe poljedeljstva. Odprte površine so za svoje gnezdišče izkoristili čebelarji Merops apiaster, ki si na Korziki gnezdilne rove pogosto izkopljejo kar v ravna tla. Kmetijstvo s pridom izkoriščajo tudi škorci, v tem primeru črni škorci Sturmis unicolor, ki so nekakšna zahodnoevropska različica naših škorcev. Kanje, tu kot endemična podvrsta Buleo buteo arrigonii, so na Korziki redke. Vlogo običajne ujede so zato v teh krajih prevzeli rjavi škarniki Milvus milvus. brglezu sta najbolj sorodna alžirski Sina ledanti in turški brglez Sina knteperi. ne pa brglez Sina europaea iz celinske Evrope, kot bi morda kdo pričakoval. Tipični življenski prostor korziškega brgleza so obsežni montanski gozdovi z mogočnimi drevesi korziškega bora Pinns uigra laricio. kjer dosega gostote tudi do 0,9-1.5 para/IOlia. Sam sem ga Montanski gozd in korziški brglez Sitte whitehead/ Marsikdo bi ob latinskem imenu korziškega brgleza. edini pravi endemni ptičji vrsti Korzike, pomislil, da gre za brgleza z belo glavo. Ime je dobil po raziskovalcu Johnu Whiteheadu, ki je avifavno Korzike raziskoval v 19. stoletju in ki jc na svojih ekspedicijah brgleza tudi odkril. Brglezi so tipične stalnice, ki se le malo selijo, zato so različne endemne vrste pri njih dokaj pogost pojav. Korziškemu Na Korziki gnezdi endemična podvrsta sivega muharja Muicicafia striata tyrrhenica. Na stiki je speljani mladič. Ciozc) korziškega bora Pinns nigra laricio na prelazu Col de Bavella (1218 m n.v.) je značilen gnezditveni habitat dveh endemičnih ptic: korziškega brgleza Sitta whitehead! in korziške konopeljščice Serinus (citrinella) corsicana. Grška kornjača Testudo hermanni je pogost plen sicer mrhovinarskega brkatega sera Gypaetus barbatus. opazoval v Aitonskem gozdu (Forel d'Aitone; I300 m n.v.) in na prelazu Bavella (Col de Bavella; 12I8 m n.v.), sicer pa je razširjen po celem osrednjem delu otoka, kjer se razprostira tudi naravni park Korzika (Pare Nature! Regional de la Corse). Svetovna populacija korziškega brgleza je ocenjena na vsega 2000-3000 parov. Poleg brgleza te gozdove naseljuje še cel kup endemitov. predvsem podvrst, od korziške konopeljščice do kragulja Accipiter gentilis arrigonii, velikega detla Dendrocopos major harterti, meniščka Parus aler sarcitis, dolgoprstega plezalčka Cerlhia familiaris corsa in krivokljuna Loxia eiurvirostra corsicana. Poleg ptičjih naseljujejo ta svet tudi drugi živalski endemiti. Najbolj opazni so metulji, korziški lastovičar Papiliohospilon v višjeležečih dolinicah, korziški okar Uipparchia neomyris v borovem gozdu in korziški pisanček Fabriciana elisa nad gozdno mejo v alpinskem pasu. Visokogorje doseže najvišjo točko na gori M,c Cinto z 2706 m n.v. in ustvarja okolje za povsem gorske vrste kot so planinska pevka Prunella collaris, planinska kavka Pyrrhocorax graculus in planinski vrabec M on lifringilla nivalis. fako velika pestrost tako različnih življenskih prostorov na tako majhnem območju daje Korziki zares izjemen pečat. Podobnost s Slovenijo je neizogibna in morda je ravno to razlog, da je Korzika postala v zadnjem času priljubljeno letovišče vse več Slovencem. ■ ■ ■ PRIPOROČENA LITERATURA: THIBAULT. J.C (1979): Pare Naturel Regional de la Corse, Les Oiseaux en Corse. Dicouverte de la nature, Numero 17. A.R.P.E.G.E., Pare Nature! Regional dc la Corse, Ajaccio THIBAULT, J.C. inG. BONACCORSI (1999): The Birds of Corsica. BOU Checklist No. 17. British Orntihologists.' Union, Tring. Tihotapljenje ptic Jakob Smole Slovenija je most med kaotičnim Balkanom in užitka željno Evropo. Poleg trum turistov, ki vsako poletje zasedejo jadransko obalo, se tja zgrinjajo tudi lovci, ki jim ti kraji nudijo skoraj neskončne možnosti za »rekreacijo«. Na papirju so možnosti seveda omejene, vendar se v nekaterih državah bivše Jugoslavije za denar počne, kar si človek zaželi. Lov pa tujcem ne predstavlja le sprostitve, ampak jim nudi tudi ogromne možnosti zaslužka. Mediteranska kuhinja naših zahodnih sosedov uvršča na jedilnik ptice pevke že od antike dalje. Ker pa so pevke v EU zaščitene, dosegajo na črnem trgti precej visoke cene: vse ptice, ki so ustreljene na Balkanu, gredo v italijanske restavracije čez slovensko ozemlje. Kakšne količine se prevažajo po naših cestah, nam lahko ilustrira lanski tovor 12 ton ptic (čez pol milijona osebkov), ki so jih zasegli italijanski cariniki na naši zahodni meji. Letošnjo jesen pa je verjetno zavel nov veter tudi na naši strani meje. Na mejnem prehodu Bregana so prestregli 6 pošiljk s skupno 5551 pticami, ki so pripadale 38 vrstam. Pri tem si ne morem kaj, da ne bi omenil nekaterih vrst: kosec Crex crex, priba Vanellus vanellus, puklež Lymnocryptes minimus, veliki srakoper I.anius excubitor, bičja trstnica Acrocephalus sboenobaenits... Po prvih treh zasegih je Carinska uprava RS sklicala tiskovno konferenco, kjer je z upravičenim ponosom predstavila zaplenjene pošiljke. Žal se je pokazalo, da slovensko pravosodje na Into: Totnai (Vlf Itelii Mrrva prepelica Coturnix coturnix i/ tihotapskega tovora. takšne primere ni bilo pripravljeno, saj so tihotapstvo obravnavali le kot prekršek, kar je za kršitelje pomenilo 480.000 tolarjev kazni. Vendar seje na pobudo DOPPS-a tudi sodna veja oblasti bliskovito odzvala in naslednji tihotapci so pristali v zaporu z možnostjo izpustitve pred prvo obravnavo proti plačilu 20.000 evrov varščine. Območje bivše Jugoslavije je upravno neurejeno, zato ne moremo pričakovati, da bodo kmalu zakonsko uredili pravila lova na ptice, pa čeprav bi bila to najboljša rešitev. Vendar pa Slovenija lahko postavi železno zaveso za lovce in jim tako vsaj oteži ropanje naravnih bogastev Balkana. foto Carinska uprava RS Primer razkritega tihotapljenja ptic. Vodne ptice v Sloveniji in januarsko štetje (IWC) Borut Štumberger Vodne ptice so življenjsko odvisne od mokrišč, tod se pogosto pojavljajo v velikih gostotah in so eden najbolj očitnih kazalcev bogastva in diverzitete teh produktivnih ekosistemov. Mednarodno štetje vodnih ptic - International Waterfowl Census (IWC), ki ga koordinira Wetlands International, na nacionalnem nivoju pa DOPPS omogoča spremljanje velikosti populacij vodnih ptic na osnovi stalnih štetij po vsem svetu. Pri tem ima posebno vlogo prav januarsko štetje. 2 njim na osnovi kvantitativnih podatkov na severni polobli ocenjujemo velikost prezimujočih populacij posameznih vrst ptic in ugotavljamo mednarodno (npr. Ramsarska konvencija) in nacionalno pomembna mokrišča v obdobju prezimovanja. Iz naravovarstvenega vidika je štetje dejanje z mednarodno veljavo, ki temelji na objektivnih kvantitativnih kriterijih. Na osnovi rezultatov štetja lahko tudi v državnem merilu uveljavljamo zahteve po primernejši skrbi za ohranitev vodnih ptic ter varstvu in upravljanju mokrišč. K .1. j učne lokalitete z vodnimi pticami v Sloveniji, npr. Ptujsko in Ormoško jezero, Zbiljsko jezero. Cerkniško jezero in Sečoveljske soline so v program štetja vključene od leta 1988 naprej. Od leta 1997 pa IWC z razširjeno shemo poteka na 1302 kilometrih vseh velikih in srednje velikih slovenskih rek. na Obali ter 150 lokalitetah s stoječo vodo po vsej državi. Istočasnega štetja na vseh izbranih lokalitetah se vsako leto udeleži do 300 popisovalcev. Ti povprečno preštejejo nekaj manj od 50.000 vodnih ptic 55 različnih vrst. 1.8 1,6 1.4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 1997 1998 1999 2000 leto 2001 2002 Indeks prezimujočih vodnih ptic (labodi, race in liska) v Sloveniji v letih 1997-2002 (črna črta) in isti indeks v enakem obdobju brez laboda grbca, mlakarice in liske (rdeča črta). vir: Štumberger (1997-2002) / DOPPS-BirdLife Slovenia Rezultati januarskega štetja (IWC) 25-ili vrst vodnih ptic odprtih vodnih površin so združeni v indeks (slika 1). Pozitiven indeks je pretežno posledica naraščanja velikosti populacije ene same vrste - mlakarice. Naraščanje števila le vrste na številih odsekih in lokalitetah po Sloveniji je realno (npr. N1997 = 10.376. N2002 = 28.318). Izrazit trend 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 liska Fulica atra kreheljc Anas crccca žvižgavka/5nas penelope 1997 1998 labod grbec Cygnus olor 1999 2000 2001 leto 2002 Trendi štirih vrst vodnih ptic odprtih vodnih površin v obdobju 1997-2002 v Sloveniji vir: Štumberger (1997 2002) / DOPPS-BirdLife Slovenia v obdobju 1997-2002 kažejo še štiri vrste: labod grbec in liska pozitivnega, žvižgavka in kreheljc negativnega (slika 2). Slovenska mokrišča so dom široke palete živalskih vrst. Imajo pomembno vlogo za veliko število selečih se ptic. Toda vrstna sestava in število ptic se je v zadnjih dveh desetletjih drastično spremenilo. Zlasti v obdobju prezimovanja so se pričele uveljavljati bolj razširjene in robustnejše vrste, kot so labod grbec, liska in mlakarica. To jc rezultat onesnaževanja in eutrofizacije voda, uravnav vodotokov in vnosa tujerodnih (ribjih) vrst. Na primeru zvonca, specializirane race potapljavke, ki se prehranjuje npr. z ličinkami enodnevnic in potrebuje čisto vodo za lov, vidimo, da so sc prezimujoče populacije v Sloveniji bistveno zmanjšale: npr. od 3000-3500 prezimujočih zvoncev iz začetka 80-ih let jih v zadnjih letih prezimuje le še okoli 600. Številne vrste vodnih ptic vezane na ostanke nereguliranih rek, barij ali čistih jezer ogrožajo nekontrolirana rekreacija in lov ter pospeševanje kmetijske pridelave. Kakovost in geografska razširjenost mokrišč v deželi na prepihu so odločilnega pomena za preživetje številnih evropskih selečih se populacij vodnih ptic. Spremembe v številu vrst in velikosti populacij vodnih ptic so kazalec razmer vse večjih človekovih pritiskov na mokrišča. OPREDELITEV OBMOČIJ NATURA 2000 - nujen korak za vstop v Europsko unijo Mateja Nose Petnajst članic evropske unije sc razprostira na ozemlju od severnega dela Evrope prek alpskih vrhov do Sredozemlja. Pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov je na tem ozemlju velika, a žal skoraj povsod ogrožena. Nekatere vrste ptic so že zelo redke in jim grozi izumrtje. Pri nekaterih vrstah, ki so bile še pred časom zelo pogoste, so se populacije močno zmanjšale. Tak trend ni opažen le pri pticah, ampak ga zaznavamo od sesalcev do žuželk: čc se omejimo samo na najbolj znane in dobro vidne skupine. Trenutno je ogroženih 45% evropskih metuljev. Življenje v morju ogrožata prevelik ribolov in onesnaževanje. Slabo načrtovanje, nesmotrna uporaba zemlje in intenzivno kmetijstvo, so prispevali k izgubam naravnih habitatov kot so mokrišča in ekstenzivni travniki, ki nudijo ustrezne pogoje za preživetje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Države kandidatke za pridružitev v EU. bodo s svojim vstopom povečale območje EU za 58%. EU bo pridobila še veliko neokrnjenih krajin, gozdov in mokrišč. Njihova ohranitev in pravna zaščita je najpomembnejši izziv v prihodnjih letih. Vse države kandidatke morajo uskladiti svojo zakonodajo tudi na področju varovanja okolja. Na osnovah Ptičje in I labitatne direktive bo potrebno opredeliti posebna varstvena območja (SPA Special Protected Area in SAC Special area of Conservation), ki bodo vključena v mrežo območij NATURA 2000. Do sedaj je opredeljevanje zaščitenih območij temeljilo na Nacionalni strategiji varovanja okolja, ki je bila sprejeta leta 1993. V njej je predvideno za zaščito približno 30% Slovenije. Zaščitena območja naj bi bila razglašena po ustreznih kriterijih za ogrožene ali redke vrste rastlin ali živali, na podlagi rdečih seznamov, IUCN kategorij za parke, itd... Uresničevanje Nacionalnega programa zavarovanih območij je počasno in se v določenih pogledih ne ujema z uresničevanjem zahtev povezanih z razglasitvijo območij Natura 2000, torej z zahtevami Ptičje in Habitatne direktive. y EU so sprejeli dve direktivi za ohranitev in varovanje narave, da bi zaustavili izgubo biološke raznolikosti v Evropi in zunaj njenih meja. Direktivi temeljita predvsem na varovanju habitatov kakor tudi na varovanju posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Prva je bila leta 1979 sprejeta Ptičja direktiva, ki se nanaša na ptiče, njihova jajca, gnezda in habitate. V njej je naštetih 181 ogroženih vrst ptic, za katere morajo države članice in države kandidatke opredeliti posebna varstvena območja. Podobno kot za ogrožene vrste morajo biti opredeljena tudi pomembna območja za selivke. Ptičja direktiva določa tudi osnovna navodila kako opredeliti območja SPA in daje možnost za ustanovitev čvrste mreže zavarovanih območij. Členi Ptičje direktive se nanašajo na ohranitev vseli vrst prosto živečih divjih ptic na ozemlju držav članic EU. Foto: Jure Maroll Trenutno je ogroženih 45% evropskih metuljev, v Sloveniji pa 35% vrst dnevnih metuljev. Lastovičarja pri nas še pogosto vidimo. Vprašanje je koliko časa še. Leta 1992 je bila sprejeta tudi Habitatna direktiva, ki zahteva od držav članic določitev območij, ki so za ohranitev biološke raznolikosti evropskega pomena. Poleg zaščite območij morajo države sprejeti tudi ukrepe za upravljanje s temi območji. Ukrepi za upravljanje morajo vsebovati zaščito ogroženih vrst kot tudi načrte za ekonomske in družbene dejavnosti na teh območjih, ki so sestavni del sprejemljive razvojne strategije. Mrežo območij imenovanih Natura 2000 tako sestavljajo območja SPA opredeljena po Ptičji direktivi in območja SAC opredeljena po I labitatni direktivi. Natura 2000 je temeljni kamen evropske politike varovanja okolja. Mreža območij Natura 2000 že sedaj obsega približno 15.000 območij, kar predstavlja približno 15% evropskega ozemlja. EU tudi sofinancira ukrepe za razvoj tc mreže, predvsem prek LIIE-Natura programa. Območja SPA so v Sloveniji dobro opredeljena, saj so prostovoljci v okviru DOPPS-a opravili veliko popisov in s tem pridobili zelo natančne podatke za opredelitev posebej zaščitenih območij za ptice. Na osnovi veh podatkov smo predlagali 24 območij za posebej zaščitena območja. Površina predlaganih območij zavzema 24% ozemlja Slovenije. Sedaj je na potezi država, da predlagana območja SPA sprejme in jih zakonsko zaščiti. Za rastlinske in druge živalske vrste Slovenija še ni natančno opredelila kje in katera so tista območja, ki naj bi jih zavarovali. Zaradi tega bo potrebno opraviti še veliko dela, vstop v Unijo pa je tako rekoč pred vrati. Območja naj bi bila zaščitena z različnimi mehanizmi, vključno z zavarovanjem območij in posebnimi ureditvenimi načrti. Zaradi tega sta način in skrb. ki jo posvetimo opredeljevanju teh območij toliko bolj pomembna. Pomembno je tudi. da se varovanje narave vključi v druga področja človekovega življenja. Kmetijstvo je eno takih področij. Stoletja tradicionalnega kmetovanja so združevala pridelavo hrane in skrb za krajino, saj je bila zemlja edini vir preživetja mnogo večjemu delu prebivalstva kot sedaj. Intenzifikacija kmetijstva je pretrgala to tesno in občutljivo povezavo med izkoriščanjem zemlje in njenim obnav- ljanjem. Aktivnosti, ki prinašajo dobiček (kmetijstvo in turizem) ne smejo biti v nasprotju z naravovarstvom. Varovanje narave mora rasti v partnerstvu z ljudmi. Glede na zahteve za vključevanje v Evropsko unijo. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravlja seznam območij, ki naj bi bila opredeljena kot območja Natura 2000, vendar postopek še ni bil predstavljen javnosti. Tudi območja, ki naj bi bila zaščitena še niso natančno določena. Z nadaljnjim zavlačevanjem pri razglaševanju zavarovanih območij (vključno z območji Natura 2000) bo sprejetje in uresničevanje zahtev Ptičje in Habitatne direktive še težje. Na žalost se v javnosti pridobiva negativen odnos do predlaganih zavarovanih območij, kije posledica dvomov glede omejitev in možnih dejavnosti v teh območjih. Z odlašanjem sprejetja območij Natura 2000 se zmanjšujejo tudi možnosti za razumno upravljanje teh območij. ■ ■ ■ NOVA SEZONA POPISOV ZA ATLAS JE PRED VRATI Kljub temu, da se letošnja zima še ne poslavlja prav resno, se ob mirnem vremenu že slišijo kratki napevi tistih najbolj neučakanih ptic. Siničke so zaenkrat najbolj zagrete, to pa je tudi resen znak, da morajo biti priprave za novo sezono popisov pri koncu in daje prišel čas za razporejanje in začetek. KDAJ? Letos bomo začeli enako kot lani. Datum začetka popisov razširjenosti v 10 kilometrskih kvadratih bo 15. marec, za začetek popisov številčnosti znotraj tetrad pa 1. april. Pred tem se bo potrebno še razporediti širom po Sloveniji. KJE? Izbira kvadratov je še vedno prepuščena željam popisovalcev. Informacije o nepopisanih kvadratih dobite pri koordinatorju atlasa. Pokličite čim prej, da si pred vami priljubljenega kvadrata ne rezervirajo vaši kolegi. Na podlagi izbranega kvadrata vam bomo poslali gradivo za izvajanje popisov (popisni obrazci, zemljevid, navodila). KDO? K sodelovanju ste vabljeni vsi, saj lahko sodelujete tudi priložnostno. Lahko nam sporočite podatke o gnezdilkah okrog vaše hiše, s poti v šolo, z izleta... Obrazec in navodila za tovrstni popis bomo poslali vsem članom društva. Začetnike bi radi navdušili za popis redkih vrst. Omejitev na določene vrste namreč omogoča, da se omenjene vrste na terenu naučimo hitro in zanesljivo zaznavati, kar naredi zadevo obvladljivo. Zlatovranka je ena izmed kritično ogroženih vrst v Sloveniji. Če se bo trend nadaljeval, jo bomo kmalu uvrstili na seznam v Sloveniji izumrlih vrst. Najvišja koda gnezditve, ki smo jo potrdili v letu 2002, je bila 13! Bo letos višja? kontakt: Tomaž Mihelič, vodja NOACS tel: 01 /544-12-30, gsm: 031/438-545 e-mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si ORNITOFON - POLNE KRMILNICE foto: Tomaž Mihelič Odraz stanja v naravi se lahko lepo pokaže tudi preko ornitofona, ki vse pogosteje zvoni na društvu. V začetku leta 2002 smo z njim zabeležili več kot 100 klicev na temo, kam so izginile vse ptice, ki so prejšnja leta obiskovale ptičje krmilnice. O tem smo že poročali v sredici Sveta ptic. Rekorden obrod nekaterih gozdnih vrst je imel očitno za posledico nezainteresiranost ptic za ponujeno krmo. Ob koncu leta pa je očitno drugače. V novi zimi nas na to temo ni poklical še nihče, prejeli pa smo že klice z vprašanji, koliko semena naj se natrosi v krmilnico, saj je letos toliko ptic, da krmilnico izpraznijo po parih urah ne glede na količino semena, ki je bila v njej. Tudi večina ostalih klicev seje nanašala na krmljenje ptic, od tega, kako se pravilno izdela krmilnico, kam sejo postavi do tega s čim in kdaj se ptice krmi. Jesenske afere s tihotapljenjem mrtvih ptic so sprožile klice, v katerih so ljudje spraševali, kako lahko sami prispevajo k lažjemu odkrivanju storjenih nepravilnosti nad pticami. T.M., N.P. jJUVJSlŽ SKUPINSKI POPIS NA KRASU V sklopu popisov atlasa bo tudi letos potekal skupinski popis. Podobno kot lani v Beli krajini, se bomo letos lotili popisa Krasa. Z vsakoletnimi skupinskimi popisi želimo popisati predvsem območja, v katerih nam primanjkuje popisovalcev. Kras poleg tega ponuja še celo paleto atraktivnih in redkih vrst, tako da bo popis zagotovo prava ornitološka poslastica. Namenjen je tudi druženju vseh, kijih zanimajo ptice, kar ga naredi še toliko bolj prijetnega. Kdaj bomo na Krasu? Obdobje popisov je ločeno na dva dela: na prvi del, v katerem se vršijo prvi popisi ploskev in drugi, ko se na ploskvah vršijo ponovitve popisov. Edini pogoj pri udeležbi je, da se nam v obeh delih pridružite enakokrat. To omogoči, da isti popisovalci ponavljajo svoje prve popise. Najbolj zagreti boste zato na Krasu lahko skoraj vsak teden v gnezdilni sezoni, vsak od udeležencev pa se nam bo moral pridružiti vsaj dvakrat. Posamezen popisni vikend se bo začel v petek zvečer in končal v nedeljo opoldan. Za spanje in prehrano bo poskrbeljeno. Prijave: Vsi zainteresirani se lahko prijavite po tel. 01/544-12-30 ali e-pošti: tomaz.mihelic@dopps- drustvo.si. Ker je število udeležencev omejeno, bodo imeli prednost aktivni in obetavni popisovalci. T. M. RAZPORED POPISOV NA KRASU 4. - 6. april 11. - 13. april 25. - 27. april 9. - 11. maj 16. - 18. maj 23. - 25. maj 30. maj- 1. junij 6. - 8. junij Vsak popis se začne v petek zvečer in konča v nedeljo opoldne. PROJEKT ZA PROMOCIJO NATURA 2000 OBMOČIJ • JJUVJŽŽ SOKOLARSTVO - NOVA GROŽNJA SLOVENSKEMU VARSTVU PTIC Legalizacija sokolarstva, ki jo predvideva predlog novega lovskega zakona, predstavlja resno grožnjo varstvu ptic, zato smo se v društvu lotili preučevanja tovrstne problematike. Pri lovu s pomočjo ujede je nemogoče preprečiti, da ujeda ne bi ujela redke, ogrožene ali zavarovane vrste. Človek ima nad njenim lovom le delni nadzor. Po izkušnjah iz drugih držav po Evropi se sočasno s sokolarstvom vedno pojavlja tudi kraja jajc in mladičev iz gnezd. Legalizacija sokolarstva vedno bistveno pomnoži prestopke nad pticami. Nadzor sokolarstva zahteva veliko energije, kljub temu pa je ponavadi neučinkovita oz. nemogoča. Z legalizacijo sokolarjenja se oteži odkrivanje prestopkov, saj število ptic v ujetništvu naraste. Boj proti prestopkom je ob legaliziranem sokolarstvu navadno neučinkovit tudi v državah z močno in učinkovito naravovarstveno službo in strogimi zakoni, ki urejajo sokolarstvo. Ravno pri sokolarjih je bilo odkrito veliko število nezakonito pridobljenih ujed. Šele ko so na Norveškem popolnoma prepovedali zadrževanje ujed v ujetništvu so s tem bistveno zmanjšali šcevilo ropanja gnezd. Dodatno lahko naravno populacijo ujed ogrozijo pobegli križanci in ujede tujega porekla, ki se pogosto uporabljajo pri sokolarstvu. T. M. V ZATOKU SMO KONČALI NAJBOLJ USPEŠNO LETO DOSLEJ Sredi oktobra 2002 smo si DOPPS-ovi zaposleni v naravnem rezervatu Škocjanski zatok krepko oddahnili. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je potrdilo financiranje odstranjevanja sedimenta iz lagune Škocjanskega zatoka, ki se bo začelo letos. Priprava ureditvenega načrta rezervata je končana in načrt poslan Vladi RS v potrditev. Po dveh letih in pol dela, številnih sestankih in usklajevanjih, bo ureditveni načrt kot pravna podlaga za sanacijo in ureditev zaroka, ugledal luč sveta. Postopek izdelave izvedbene dokumentacije je v teku. Pot za ureditev Škocjanskega zatoka je končno odprta in poplačano trdo delo vseh, ki na projektu delamo! Začeli smo s pripravljalnimi deli za zamočvirjanje Bertoške bonifike. Odstranili smo opuščeni sadovnjak, ki se je razprostiral na treh hektarjih zemljišč, ki bodo naslednje leto preoblikovana v sladkovodno močvirje. Pozitivni rezultati čiščenja območja so bili takoj vidni: po obilnih padavinah seje tam nabrala deževnica, kjer se je takoj začelo zadrževati in prehranjevati večje število vodnih ptic, predvsem rac. Novembra smo pripravili končno poročilo 15- mesečnega spremljanja ptičjih populacij v foto: Borut Mozetič zatoku. V tem času smo na območju rezervata in njegove bližje okolice popisali 132 vrst ptic. V rezervatu gnezdi 37 vrst, 13 vrst v njegovi bližnji okolici, 82 vrst ptic pa se vzatoku ustavlja na selitvi ali prezimuje. Škocjanski zatok smo tudi v zadnjih mesecih predstavili številnim šolskim skupinam, članom DOPPS in tudi udeležencem BirdLife-ove delavnice Building on Experience. Več v biltenu Škocjanski zatok. N.Š. Na društvu smo prijavili projekt za razpis programa Phare. Projekt je bil odobren in z njegovim izvajanjem smo začeli v sredini oktobra. Glavni cilj projekta je vključitev evropskih zakonov v slovensko zakonodajo, s poudarkom na Ptičji in Habitatni direktivi. Načrtovane aktivnosti so osredotočene v oblikovanje mreže območij Natura 2000, s poudarkom na območjih, ki so opredeljena kot območja IBA ali pomembna območja za ptice. Zato so ciljne skupine projekta ljudje, ki so kakorkoli povezani s temi območji; od ljudi na ministrstvu, ki so odgovorni za opredelitev teh območij, do ljudi na občinah, kmetijskih svetovalcev in kmetov, ter drugih ljudi, ki na teh območjih živijo. Pospešiti želimo prenos Ptičje in Habitatne direktive v slovensko zakonodajo, predvsem pa je naša naloga, da opozarjamo na morebitne napake pri prenosu. Ljudem, ki živijo na območjih, ki bodo vključena v mrežo zavarovanih območij Natura 2000, želimo predstaviti pornen takšnega zavarovanja in prednosti, ki ga le to prinaša, pa tudi nekatere, z zavarovanjem povezane omejitve. Predavanja in izleti naj bi se odvijali na območju Ljubljanskega barja, Cerkni- škega jezera, Sečo- veljskih solin in na območju IBA Reka Drava. Izleti in predavanja namenjeni šolarjem bodo tudi po drugih območjih. Spodbuditi želimo tudi vključevanje kmetov v Slovenski kmetijsko - okoljski program, saj ta pro- gram zagotavlja sredstva za povračilo stroškov, kijih imajo kmetje zaradi naravi bolj prijaznega načina kmetovanja. M.N. POSTOVKE PONOVNO GNEZDIJO V RADOVLJIŠKEM CERKVENEM ZVONIKU Postovka je vrsta, ki pogosto gnezdi v linah visokih stavb, zato so eno izmed njenih klasičnih gnezdišč ludi cerkveni zvoniki. Obnova slovenskih cerkva pa je povzročila, da danes s težavo najdemo lino v zvoniku, na kateri ni mreže, kije namenjena preprečevanju dostopa golobom. Mreže onemogočajo gnezdenje tudi drugim redkejšim ali ogroženim vrstam ptic, kot so pegasta sova, kavka in postovka. Po naključnem pogovoru z radovljiškim župnikom smo izvedeli, da je do leta 2000 postovka gnezdila tudi v eni izmed stranskih lin zvonika, da pa so lino po gnezditvi zaprli. Da bi ji omogočili gnezdenje tudi v naprej, smo pregovorili župnika, da bi mreže na linah prestavili na notranjo stran zidov. Debeli cerkveni zidovi namreč omogočajo, da tako nastane skoraj meterglobokagnezdilna polica. Našo zamisel so odlično izpeljali radovljiški skavti. Ni pa ostalo samo pri eni lini in prestavitvi mreže. Zadnjo stranico so na dnu zaprli tudi z deskami, pred njih pa nasuli drobnega peska. Tako je nastala idealna gnezdil na polica. In postovki sta jo z veseljem uporabili. Po pripovedi skavtov sta že prvo pomlad iz nje speljali svoj zarod. Sprva nezaželene postovke so očitno danes priljubljene stanovalke radovljiškega zvonika. T.M. KOSARE ZA MALO UHARICO Na sestanku ljubljanske sekcije, smo ob pripravljanju plana dela za prvo četrtletje 2003 hitro prišli do dogovora, da bomo uresničili zamisel o postavitvi gnezdilnih košar za malo uharico. Ideja je dala idejo in nastal je cel mali projekt. Prva naloga je bila, da spletemo gnezdilnice. Materiala za izdelavo je bilo dovolj na "naši" parceli v Vrbovskih talih. Korist je bila celo dvojna, saj smo z nabiranjem vrbovih šib očistili del zaraščajočega se travnika. Rečeno, storjeno. Sibja, ki smo ga narezali, je bilo za pol Ivanove garaže. Ivan je nastavil osnove za šest gnezdilnic. Finale prvega dela projekta je uspešno potekal v DOPPS-ovih prostorih na Žibertovi 1. Udeležba je bila več kotzadovofjiva. Vzpodbudno je bilo predvsem to, daje poleg starih mačkov pletlo košare tudi kar precej mladih novincev. Celo dva mala polulančka sta pripeljala mamico v pletarsko šolo. Ivan je sem in tja sicerkaj malega popravil, vendarsmo na koncu vsi pridobili mojstrsko diplomo iz pletenja košar. V projektu imamo predvidenih še kar nekaj akcij. Spomladi nas bo na predavanju o mali uharici poučil dr. Davorin Tome. Njegove izkušnje bomo uporabili pri iskanju ustreznega mesta za postavitev gnezdilnic. Ker male uharice gnezdijo zelo zgodaj, bomo morali to storiti že kar koncem januarja ali na začetku februarja. Seveda nas zanima uspešnost takšnega pristopa, zato bo vsaka gnezdilnica dobila po dva ali več "skrbnikov". Njihova naloga bo, da bodo nemoteče spremljali dogajanja v gnezdu in njihovi okolici. Kaj vse je potrebno upoštevati pri tem delu nas bodo poučili iz DOPPS-ove "centrale". Vsi, ki so sodelovali na delavnici, so bili nad svojimi izdelki navdušeni, nekateri bi se v košare kar naselili! Ena od udeleženk je to celo poskusila - bilo je malce pretesno, iz košare ji je namreč štrlelo vse, razen glave! V.H. sjjjvism NA GORENJSKEM RAZVESELJIV OBISK DRUŠTVENIH PREDAVANJ Paleta društvenih predavanj, se je razširila tudi na Gorenjsko. Poleg Ljubljane, Maribora, Celja, Kopra in Cerknice se od oktobra 2002 predavanja vrstijo tudi v Radovljici. Prostore nam je prijazno odstopila Knjižnica Antona Tomaža Linharta. Že na prvih dveh predavanjih se je zbralo skupaj 125 udeležencev. V prvem je Tomaž Mihelič podal osnovno sliko ptic na Gorenjskem, tako iz okolice naselij in sadovnjakov kot gozda, drevesne meje in visokogorja. V drugem predavanju pa je dr. Tomi Trilar prikazal skrivnostni svet ptičjega oglašanja. S svojimi posnetki vrhunske kvalitete je navdušil tako poznavalce, kot začecnike. Obakrac se je predavanje nadaljevalo s sproščenim razgovorom in številnimi vprašanji, poslušalci pa so pohvalili tudi tematiko, ki se dotika predvsem ptic, ki živijo na Gorenjskem kot teme, ki je bila v preteklosti redko predstavljena. T.M. PONOVNA OŽIVITEV LJUBLJANSKE SEKCIJE DOPPS Vsi člani društva iz Ljubljane in okolice verjetno že veste, daje bila konec novembra iz pepela ponovno oživljena Ljubljanska sekcija DOPPS. Za tiste, ki ste to novico do danes preslišali, pa par besed o vsej stvari. Vse seje začelo z občasnimi druženji na Žibertovi 1 v Ljubljani. Ti četrtkovi večeri so z malo reklame bolj zaživeli in ideja o sekciji ni bila več cako zelo nesmiselna. Z malo volje in truda smo sestavili načrt dela (akcije, izleti, predavanja) Ljubljanske sekcije DOPPS, ki naj bi bil bolj namenjen prebivalcem ljubljanske regije., vendar ste na vse aktivnosti vabljeni vsi. Za vse dodatne- natančnejše informacije o naših akcijah ne oklevajte poklicati koordinatorje akcij ali vodje izletov!!! Ž.I.R. Wsjyj^z ENERGIJA VETRA NA PTICAM PRIJAZEN NAČIN Pri sonaravni rabi energijskih virov so vetrne elektrarne lahko ena od možnosti. Na podlagi številnih raziskav so se pokazali njihovi negativni učinki na ptice zaradi trkov, izgube bivališč, motenj... Negativni vplivi so lahko različno veliki in raznovrstni. Občutijo jih lahko številne vrste. Od majhnih ptic pevk, do velikih ujed. Ogrožene so lahko gnezdilke na posameznih območjih, ali pa vrste, ki območja preletavajo v času selitve. V Sloveniji so se v preteklem času že pokazali interesi za postavitev vetrnih elektrarn na več območjih, mnenja o njihovem vplivu na naravo pa so bila zelo različna. To izpričuje nujnost izdelave enotnih metodologij za presojo vplivov na naravo, kijih s seboj prinese tovrstni poseg. V društvu smo na podlagi javnega naročila Agencije RS za okolje (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) pripravili metodologijo presoje vplivov vetrnih elektrarn na ptice. V njej so zbrane vrste vplivov, ki jih imajo vetrne elektrarne na avifavno, metodologija zbiranja in interpretacije ornitoloških podatkov ter izvedbeni koraki. T. M. V Novicah so pisali: Vojko Havliček, Leon Kebe, Tomaž Mihelič, Mateja Nose, Ncvenka Pfajfar, Žiga Iztok Remec Novice ureja Tomaž Mihelič PREDSTAVITEV DOPPS NA SEJMU NARAVA ZDRAVJE Sejem Narava zdravje na Ljubljanskem razstavišču privabi vsako leto med deset in petnajst tisoč obiskovalcev. Ker se nam je zdelo, da je to primerna priložnost za predstavitev delovanja našega društva širši javnosti, smo v hali C postavili stojnico. Na razstavnem prostoru smo postavili razstavo o Ljubljanskem barju in pripravili multimedijsko predstavitev v kateri so bile zajete vse dejavnosti našega društva. Razgibana in slikovita predstavitev, podkrepljena z zvoki ptičjega petja je privabljala obiskovalce na našo stojnico. Obiskovalcem so bile na voljo publikacije, ki predstavljajo naše posamezne dejavnosti. Na razstavnem prostoru sta bila vedno vsaj dva naša člana, ki sta odgovarjala na vprašanja obiskovalcev v zvezi z delovanjem društva ali pticami nasploh. Največ zanimanja in vprašanj med obiskovalci je bilo na temo krmljenja ptic. Sledilo je vprašanje o izdelovanju in postavitvi gnezdilnic za ptice. Veliko zanimanje je bilo tudi za predstavitev bodočega DOPPS-ovega rezervata na Ljubljanskem barju. Predstavitev DOPPS na sejmu je bila zelo uspešna, saj ocenjujemo da je naš prostor obiskalo in se tako seznanilo z našim delom najmanj štiri tisoč ljudi. Na tem mestu gre zahvala Gospodarskemu razstavišču, ki nam je omogočilo brezplačen najem razstavnega prostora. L.K. rULlC tJkLi[2i£CLLia sobota, 22.03.2003 ob 14 urj Modri salon Grand hotela Union, Miklošičeva cesta 1, Ljubljana generalni sponzor DOPPS Grand Hotel. Union d.d. PREDLAGANI DNEVNI RED: Začetek ob 14 uri • Otvoritev in pozdrav • Poročilo o delu društva • Letno finančno poročilo • Poročilo nadzornega odbora • Načrt dela 2003 odmor • Predstavitve iz dela naših članov • Podelitev priznanja Aviana • Podelitev priznanja Zlati legat • Potopisno predavanje Zaključek bo predvidoma ob 18 uri. dr. PeterTrontelj, predsednik DOPPS DRUŠTVENI IZLETI IN PREDAVANJA Program DOPPS-a februar-marec 2003 Predavanja kraj: Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva ulica 18, Celje termin: tretji torek v mesecu čas: ob 18. uri • 18. februar 2003 Jakob Smole: Donji Miholjac Ogromni ribniški kompleks v Donjem Miholjcu na Hrvaškem je eno najpomembnejših gnezdišč svetovno ogrožene kostanjevke. Poleg kostanjevke so ribniki znani tudi po velikih kolonijah drugih močvirskih ptic. • 18. marec 2003 Dominik Bombek: Veliki srakoper Z velikim srakoperjem se pri nas srečamo v glavnem pozimi, ko tukaj prezimujejo. Z ekologijo in razširjenostjo te zanimive ptice nas bo seznanil Dominik, ki se z velikim srakoperjem zadnje čase raziskovalno ukvarja. kraj: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor predavalnica: 0.103 termin: praviloma prva sreda v mesecu čas: ob 18. uri • 5. marec 2003 Michael Tiefenbach: Zlatovranka Priznan avstrijski ornitolog nam bo predstavil rezultate večletnih raziskav zlatovranke v sosednji Avstriji. Predavanje bo za slovenske ornitologe vsekakor zanimivo, saj je zlatovranka v Sloveniji na pragu izumrtja. Poskrbljeno bo za prevod. kraj: Gimnazija Moste, Zaloška 49, Ljubljana termin: praviloma prvi in tretji četrtek v mesecu čas: ob 19. uri • 20. februar 2003 Urša Koce: Mali deževnik Mali deževnik je vrsta, kije marsikje vSIoveniji izgubila svoja gnezdišča zaradi melioracij rek. Ker pa je tudi dokaj prilagodljiv je naselil nekatere antropogene habitate, kot so gramoznice. Več o malem deževniku bomo izvedeli na predavanju. • 6. marec 2003 Žiga Iztok Remec: Veliki škurh na Ljubljanskem barju Veliki škurh pogosto nastopa kot simbol Ljubljanskega barja. To je tudi njegovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji. Na vprašanja koliko velikih škurhov še gnezdi na Barju, kaj jih ogroža in kakšni so izgledi zanj v prihodnje nam bo odgovoril biolog, ki se v zadnjem času raziskovalno ukvarja s to ptico. • 27. marec 2003 Katarina Aleš: Priba na Ljubljanskem barju Tudi priba je ptica, ki jo ogroža intenzivno kmetijstvo. Nekdanja gnezdilka travnikov danes gnezdi pretežno v kulturni stepi, njenem suboptimalnem bivališču. Na predavanju se bomo seznanili z rezultati novejših raziskav pribe na Ljubljanskem barju in izvedeli koliko jih sploh še gnezdi na Barju. kraj: dvorana pod Ljubljansko banko v Cerknici, Cesta 4. maja 16, Cerknica termin: praviloma tretji četrtek v mesecu čas: ob 19. uri • 20. februar 2003 Maja Zagmeister: Netopirji Slovenije Poznavalka netopirjev iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netorpirjev nam bo predstavila način življenja, ekološke zahteve in razširjenost netopirjev pri nas. • 20. marec 2003 Katarina Denac: Ljubljansko barje Kljub množici uničevalnih posegov, ki so Barje že prizadeli, je to še vedno naše najpomembnejše gnezdišče travniških ptic. Obsežni močvirni travniki so njegovo največje naravno bogastvo v mednarodnem in državnem merilu. Na predavanju bo tekla beseda o tem bogastvu, kot tudi o vzrokih za njegovo ogrožanje. kraj: KŠOK (Klub študentov občine Koper), Cankarjeva ulica 9a, Koper termin: drugi četrtek v mesecu čas: ob 18. uri • 13. marec 2003 Borut Rubinič: Pelješac Favna in flora polotoka Pelješca v južni Dalmaciji je za slovenske razmere že prava eksotika. Tam se srečamo s španskimi kupčarji, kraguljimi orli, šakali, mufloni ipd. Živalstvo in druge znamenitosti tega območja nam bo predstavil njegov dober poznavalec. kraj: Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Gornjska cesta 27, Radovljica termin: tretja sreda v mesecu čas: ob 17. uri • 19. februar 2003 Tomaž Mihelič: Pomoč pticam DRUŠTVENI IZLETI »N PREDAVANJA Vsak posameznik lahko z majhnimi dejanji veliko prispeva k ohranjanju in varovanju ptic. Kako na pravilen način pomagamo pticam bomo izvedeli na predavanju. • 19. marec 2003 Maja Zagmeister: Netopirji Slovenije Poznavalka netopirjev iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netorpirjev nam bo predstavila način življenja, ekološke zahteve in razširjenost netopirjev pri nas. Izleti Vse dodatne informacije o izletih dobite v pisarni društva na telefonu 01 544 12 30 ali pri vodji. • 15. februar 2003 Tivoli: Dare Fekonja Mestni parki so prave oaze življenja. Tudi Tivoli ni izjema. Ker je opazovanje ptic tukaj dokaj enostavno je obisk parka posebej primeren za ornitologe začetnike in otroke. Zborno mesto je ob 9. uri pred zastekljenim rastlinjakom v Tivoliju (v neposredni bližini ribnika v parku). • 22. marec 2003 Pokljuka: Ivan Kogovšek (041 777- 219), Jošt Stergaršek (040 226-789), Žiga Iztok Remec (031 718-232) Izlet na Pokljuko je izvrstna priložnost za vse tiste, ki se želite seznaniti s pticami submontanskega pasu. Pokljuka je že območje malega skovika in koconogega čuka. • 29. marec 2003 Medvedce: Matjaž Kerček Vodni zadrževalnik Medvedce je ornitologom dobro znano območje. Čezenj vodi mogočen selitveni koridor ptic in prav zanimivim pomladanskim selivkam se nadejamo na tem izletu. Za sodelovanje pri akcijah seje potrebno predhodno dogovoriti s koordinatorjem zaradi lažje organizacije. • 29. marec 2003 Čiščenje stene za vodomca na Ljubljanici. Koordinatorjejošt Stergaršek (040 226- 789). Pomanjkanje primernih gnezdiščje eden glavnih vzrokov za ogroženost vodomca. Pravilomazelo hitro zasede umetno izdelane gnezditvene stene. Grand Hotel. Union d.d. \lik/nxtt'i'riitt