Leto XIII., štev. 41 LpravTiištvo: Ljuoijana Knafljeva ulica 5 — Teleton št. 3122, 3123, 3124 3125 3126. lnseratni oddeleK: Ljubljana. Selrn-burcova ut 3 — Tel >49> ra 2492. Podružnica Marbor: Aleksandrova cesta št. 13 — TeletoD št 2455. Podružnica Celie: K-ocenova ulica št Z — Teleton št 190 Računi uri pošt iek zavrih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 7« 1«f1 \V?er. št 105 241 Ljubljana, četrtek 18. iebruarja 1931 ' .'.K na 2 Din iN armirana znaša uicsecno — Dm. za inozemstvo 40 — D'n U rejništvo: Ljubljana Knatheva ulica 5 Telefon št 3122 3123 31M 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celie Korenov-, ul S Tele« 5» 1«0. Rokopisi se ne vračalo. — Ogias po coska vladna kriza Poostritev nasprotstva med levico in desnico — Za enhrat stoji v ospredju Paul Boncour s Tardieujent — Kosasultaeaje pri predsedniku republike Pari^, 17. februarja, os. Predsednik repu K tke Doumer ie danes dopoldne spreiet v *vdijenci predsednika sonata Lsbruna. predsednika poganske zbornice Buwsonj. rato predsednika finančne komisije v poslanski zbornici Malvvja. ki je poda:! o*tav-I,-0 na svoje mesto, in poročevalca finančne komisije v poslanski zbornici La Moureu-xa. ki jc prav tako demisrjoniral. Vod socialistov Leon Blum.je sporočil predsedniku republike v imenu svoje »c tanke zahtevo po svobodnih volitvah v norma'nih okoliščinah ter je izrazil prep^ča-ji je. da bi vlada e tem ciljem ne b"a y zbornici v nevarnosti Cula vrsta dru-flih noiitvkov. ki j h je sprejel predsednik. ;e priporočala sestavo kabineta reoubHkar. ke koncentracije, no da bi pri tem poveiala. kako bi priš'o do t. k" koncentracije, ki se je doslej še vedno izjalovila. Borba za vo-jilno reformo je nasprotstva med strankami še poostrila. Vojni minister Tardieu in kolonialni n1-rister Rovnaud sta popoldne odpotovala / avtomobilom iz Ženeve v Pariz, kamor so ju nuino pozvali. Francoski tisk presoja po-loža j Francije v Ženevi glede na nenadoma nastalo vladno krizo iu meni. da se br ta položaj znatno oslabi!, ker bo vsaj za r.c-kaj časa docea pr-.fcinjcn francoski vpliv na razorožitveni konfcrenci. Vendar oa poudarjalo vsi listi. da se francoska politika o razorožitvi v bistvu ne bo izpremenila, p.-i naj pride kakršnakoli viada. Desničarski listi in organi napadajo senat v tonu največjega ogorčenja. »Echo de Pariš« govori o škandalu in trdi. da je senat tako rekoč umoril vlado. »Figaro« piše celo o zločinu in domneva, da ima pri vsej zadevi bržkone svoie prste stari lisjak Briand. Nasprotno pa sodi levičarski tisk. da je povzročil vladno krizo vladni predlog o volilni retormi. ki ga je sestavil slabotni Georg Mandel. Vpraš—ije. kdo bo sedai sledil Lavalu pri sestavi nove vlade, še ni docela lasno. Splošno prevladuje mnenje, da izrazito levičarski kabinet ne b' preživel niti prvega glasovanja v poslanska zbornici. Prav tako te nemogoč čisto desničarski kabinet. V političnih aogh se kot kandidat za novega ministrskega predsedrrka najvee-k.at imenuje Paul Boncour. ki pri volitvah v senat ni sodeloval v nobeni politični skupini. Zunanie politična smer Paula Bon-co-ria in njegova vloga na mednarodn:h konferencah je dosiei povsod izzvala odobravanje in v parlamentu b: ne našel bržkone nobenega nasprotnika, če bi mu predsednik repub'ike poveril nalogo, da sestavi novi kabinet, ki ki v prvi vrsti slonel na dosedanji večini v poslanski zbornici. Tardieu bi isrral v tem kabinetu vod:1no vlogo in bi lahko nadaljeval svoje delo na razorožitveni konferenci v Ženevi. Nota bo sestavljena v b©I| odločnem tonu, kakor so kile dosedanje — Japonci izročajo med tem Kitajcem svoj ultimat in se pripravljajo na nov napad Ženeva, 17. febr. A A Na včerajšnji dopoldanski seji je svet DN na predlog angleškega zunanjega ministra sira Johna Si-r-na "sprejel načelni sklep, da bo ponovno i.pclirul na Japonsko, naj na miren način likvidira jeponsko-kitajski spor. Gkde kitajske zahteve, naj sc skliče v .-.rSčina Društva narodov v svrho reše-•vanja kitajsko-japonskega spora, je svet sklenil, da pride to vprašanje v pretres na s. ji sveta dne IS. t. m., ko bo razpravljal tudi o poročilu mednarodne konzularne komisije v Šanghaju. Danes so že znane tudi podrobnosti o novi noti. ki bo poslana Japonski. Besedilo note se naslanja na Stimsonovo noto, poslano v Tokio in Nanking 8. januarja, in na Boncourjeve izjave na seji sveta dne 22. januarja. Definitivno besedilo bo se-p'.avil poseben redakcijski odbor, ki ga tvorijo zastopniki Francije, Anglije, Španije in Jugoslavije. V krogih sveta DN komentirajo na različni- načine razloge, ki so pripravili dvanaj-storico do letna Rozina Mussolini, hčerka meseca decembra umrlega brata Mussolinija, je skupno s svojo 20letno se-itrično Marijo in še eno deklico napravila izlet k Lagu Maggiore. Na povratku v Milan je moral šofer zaradi neke zapreke nenadoma ustav.ti voz. Avtomobil je pri tem /adel ob drog električnega voda. Vse, ki so bili v avtomobilu, je vrglo v velikem Joku na cesto, pri čemer so bili hujše ranjeni. Stanje obeh nečakinj predsednika Mussolinija je precej resno. Obtoženci v novem rimskem procesu Rim, 17. febr. ž. V torek se prične pred posebnim sodiščem za zaščito države proces proti 14 obtožencem iz Julijske Krap-ne. Državni tožilec Fallace jih obtožuje, da so 30. novembra 1930 zvečer v Koprivišcu pri Kalu na BanjSki planoti iz zasede napadli italijanske finančne stražnike, ki so bili z avtomobilom na izletu, ter enega izmed njih. Cezarja Rastellija, ustrelili. Izmed takrat aretiranih ljudi je goriški preiskovalni sodnik izročil posebnemu sodišču za zaščito države 12 osumljencev, in sicer čevljarja Valentina Lipicarja, gostil- ENOTNA UREDITEV STROKOVNEGA ŠOLSTVA Narodna skupščina je včeraj sprejela zakon o trgovskih akademijah — Absolventom trgovskih akademij omogočeno nadaljevanje študija na visoki šoli ničarja Štefana Močnika, delavce Donata Lipicarja, Antona Lipicarja, Avguština Moč nik«. Marka Močniku, Rudolfa Pregalja, Ivana Juga, Josipa Šavlija in Andreja Brc-zavška ter kmeta Leopolda Langa in Leopolda Šuligoia. Posebno sodišče je obnovilo preiskavo m obtožilo atentata ter upora proti državi še mehanika Viktorja Hvalo in dijaka Stanislava Kamenščka, ki pa sta zbežala v inozemstvo. Po ugotovitvah fašističnega sodišča sta oba ubežnika glavna krivca kopriviškega dogodka. Proces bo vodil fašistični general Stringali-Casanova, obtožnico bo zastopal Fallace. kot brani-telji obtožencev bodo nastopili odvetniki Angelacci, Kernot in Liuzzi. Sofijsko čudo Sofija, 17. februarja. AA. Sofijsko narodno gledališče bo zaključilo letošnjo proračunsko leto s presežkom. Vsa druga gledališča pa se pritožujejo nad konkurenco bioskopov. Ta uspeh je posledica intenzivnega dela. Gledališče je priredilo tedensko 14 do 16 predstav. Država bo zaradi tega znižala svojo dotacijo gledališču. Podružnici tega gledališča bosta ustanovljeni v Plovdivu in v Varni. Novi predsednik Argentine Buenos Aires, 17. februarja AA. Za predsednika argentinske republike je izvoljen general Justo, za podpredsednika pa Julio Roeca. Macdonald ozdravel London, 17. februarja AA. Ministrski predsednik Macdonald je danes zapustil okrevališče, v katerem je bival 14 dni po operaciji na levem očesu. Dopoldne se je udeležil vsakotedenske seje ministrskega sveta. Macdonald misli še danes odpotovati v Chequers. kjer ostane do nedelje. Plaz porušil dve hiši Carigrad, 17 februarja AA. Na gori Cigani se je utrgal plaz in porušil dve hiši. Razvaline so zasule 30 ljudi, šest trupel so že odkopali, ostale žrtve pa še iščejo. Beograd, 17. februarja p. Narodna skupščina je danes po daljši debati sprejela prvega izmed zakonov, ki jih je predložilo ministrstvo za trgovino in industrijo in s katerim se na novo in enotno ureja naše celokupno strokovno šolstvo. Vsi govorniki so podčrtali veliko važnost, strokovnega šolstva in odobravali inicijativo ministra za trgovino in industrijo. Na današnji sej? sprejeti zakon o srednjih trgovskih šolah, to je trgovskih akademijah, je tem bolj važen, ker omogoča absolventom trgovskih akademij prehod na visoko komercijal-no šolo, kar po dosedanjih različnih zakonih ni bilo mogoče. S tem je dana trgovskemu naraščaju prilika, da se čim bolj usposobi za gospodarsko udejstvovanje. Seja skupščine se je pričela ob 10. Po običajnih formalnostih je predsednik dr. K u m a n u d i objavil, da so skupščinski odbori, ki so razpravljali o zakonskih načrtih, nanašajočih se na ureditev strokovnega šolstva, dovršili svoje delo ter predložili Narodni skupščini svoja poročila. Od-ber za proučitev predloga glede izpremem-be skupščinskega poslovnika se ie konstituiral ter izvolil za predsednika dr. Gjuro Šurmina. Sledilo je čitanje raznih prošenj in pritožb, ki so bile izrečene v nadaljnje postopanje pristojnemu odboru. Po rešitvi nekaterih manjš-h zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red tei pričela i?.z-pravo o poročilu odbora, ki je preučil zakon o srednjih trgovskih šolah Poročevalec odbora narodni poslanec dr. S t i j i c je v daijšem govoru podčrtai važnost tega zakona in njegov pomen za izobrazbo našega trgovskega naraščaja. Dosedaj ni bilo enotnega sistema in enotnega učnega progiama. Zaradi tega tudi strokovno šolstvo pri na; še ni na potrebni višini in dosedaj tudi ni rodilo rezultatov, ki jih moramo in smemo pričakovali. Baš j sodobne prilike v V ~;ovini, obrti in industriji zahtevajo, da se uvede v strokovno šolstvo nov duh naprednih idej ter da bo mladina poleg splošne vzgoje dobila tudi vso potrebno strokovno znanje. Od ministra za trgovino in industrijo predloženi zakonski načrt izpolnjuje vse te pogoje in zaradi tega priporoča odbor Narodni skupščini. da ta zakon v celoti sprejme. Ob splošni pozornosti je nato povzd besedo minister dr. Kramer ki je v daljšem ekspoze ju obrazložil stanje strokovnega šolstva pri nas ter glavne cilje in določbe predloženega zakona. Uvodoma je poudarjal, da je zakon o srednjih trgovskih šolah prvi v nizu zakonskih načrtov, ki jih je predložil Narodni skupščini in ki imajo za cilj definitivno ureditev našega strokovnega in gospodarskega šolstva. Ta zakon je v tesni zvezi z ostalimi zakoni, ki še pridejo na dnevni red. že od vsega početka naše nacionalne države se je posvečala posebna pažnja našemu strokovnemu šolstvu. Uspehi pa dosedaj niso bili najpovoljnejši, ker je bilo na eni strani strokovno šolstvo pre:;ej deso rganizira-no in urejeno po raznih pokrajinskih prilikah iu z raznimi predpisi in pravilniki. Strokovno šolstvo niti ni bilo združeno v eno celoto, marveč razdeljeno na razne re-sore. Gospodarski krogi so že od vsega početka zahtevali, da se strokovno šolstvo združi pod enotno vodstvo ter so ponovno izrazili željo, naj bi se vse te šole podredile ministrstvu za trgovino in industrijo, šele leta 1926., odnosno 1927. se je to izvršilo in šele nato se je moglo pričeti z delom za sistemizacijo vsega strokovnega šolstva in pričeti sestavljati zakone za definitivno ureditev tega vprašanja. Minister dr. Kramer je nato s statističnimi podatki orisal razvoj strokovnega šolstva v naši državi od leta 1919. dalje Takrat smo imeli skupno samo 394 strokovnih trgovskih, obrtnih, nižjih in srednjih šol s skupno 2.360 učitelji in 39.706 učenci. Ob koncu leta L929./30. pa je bilo že 688 strokovnih šol s 4.824 učitelji in 71.591 učenci. To je velik napredek, ki dokazuje, da se strokovno šolstvo v naši državi stalno širi v težnji, da bi se naša mladina kar najbolj usposobila za delo na gospodarskem polju. Novi zakon stremi predvsem za tem, da ustvari enoten tip strokovnih šol. že leta 1930. je bil ta zakonski načrt predložen takratnemu Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki je v glavnem sprejel vse to, kar je sedaj pred Narodno skupščino. Zakon so sestavile ne samo komisije ministrstva, marveč so pri sestavi sodelovali najboljši strokovnjaki na polju strokovnega šolstva. Zakon u poštev;-. vse pridobitve drugih naprednih držav, odgovarja vsem zahtevam moderne šole ter je kar najbolj prilagoden našim prilikam in potrebam. Zakon o trgovskih akademijah, ki je sedaj v razpravi, obsega vsa vprašanja, ki so v zvezi s srednješolsko izobrazbo našega trgovskega naraščaja. Trgovska akademija naj da ono izobrazbo, ki bo popolnoma odgovarjala zahtevam našega gospodarskega življenja in razvoja Zakon dopušča tudi privatne strokovne šole, ako po svoji ureditvi, učnem programu in vseh ostalih pogledih odgovarjajo določbam tega zakona. Mnogo je takih šol, ki bi jih bilo škoda ukiniti. Pri kvalifikaciji takih zaseb- nih zavodov se bo postopalo kar najbolj obzirno. ZaJton predvideva za nižje trgovske šole dva letnika, za trgovske akademije pa štiri letnike ter vsebuje vse določbe o organizaciji šolskega dela. o učnem programu, o šolski disciplini, o pravicah in dolžnostih učiteljskega zbora in učencev in v po-drobnostm ureja delokrog teh šolskih zavodov. M'nis*er dr. Kramer je v obrazložitvi posameznih določb zlasti opozoril na novo določbo tega zakona, ki omogoča absolventom trgovskih akademij nadaljevanje študija na visoki trgovski šoli v Zagrebu. Dosedaj se absolventi trgovskih akademij ni«o mogli vpisati na trgovsko visoko šolo v Zagrebu. Skupščinski odbor je to določbo soglasno odobril in mislim, da to nikakor ne bo na škodo visoki trgovski šoli, ki je vrhovni strokovni šolski zaved. Vprašanje prejemkov učiteljskega osob-ja tigovskih akademij oo urejeno s posebno določbo finančnega zakona skupno z ureditvijo državnih prejemkov ostalih državnih uslužbencev Skupščinski odbor je sklenil, da se dostavi finančnemu odboru tozadevni amandman za finančni zakon. Naposled je minister dr. Kramer tudi s svoje strani priporočil Narodni skupščini, naj odobri ta zakon, da se bo lahko čim prej začelo s še bolj sistematičnim delom za izpopolnitev našega strokovnega šolstva, ki je za bodočnost našega naroda in za razvoj i^ašega gospodarstva največje važnosti. Debata Narodna skupščina je sprejela izvajania ministra dr. Kramerja z dolgotrajnim odobravanjem. Pri nato sledeči debati je prvi povzel besedo narodni poslanec Mita Dimi-trijevir. ki je izrazil zahvalo ministru tir. Kranierju za predložitev tega zakona. V svojih nadaljnjih izvajanjih je izrazil svoje priznanje stari gencraciji trgovcev, ki so b'-ez posebnih šol vzgojili dober naraščaj, ki tvori danes temelj vsega našega gospodarskega ž vi jen ja. Narodni poslanec Josip Stažie se je zavzemal za čim večjo izpopolnitev strokovnih šol. Primerjajoč predloženi zakonski načrt s sličniini zakoni drugih držav, je izjavil, da ie predloženi zakon dober ter da bo glasoval zanj. Zadnji je govoril poslanec dr. Miroslav Slojadinovič. ki ie poudarial. da je vprašanje strokovnih šol najvažnejše gospolarsko vprašanje. Zdi so mu paradoksno, da mui kmečki narod, kakor je naš, tako inalo strokovnih sol. Pri nas so se dosedaj snovale predvsem gimnazije. Razmere pa nujno zahtevajo, da se temeljito spremeni naša celokupna prosvetna politika. Nam je tako ogromno število gimnazij j>opo'no nepotrebno, ker ustvarjajo samo intelektualni pro-letar jat. Govornik ie poudarjal potrebo vzgoje mladine za kult dela, kar je prva na- loga vseh strokovnih šol. Cim več absolventov strokovnih šol bomo imeli, tem več bo sposobnih delavoev za povzdigo in napredek našega gospodarstva. Govornik opozaria ua primer Nemčije, ki ie dosegla najv šji razvoj v tehniki in navaja, da ie tam po uradni statistiki 7o * • vseh inženierjev in arhitektov, ki so na vodilnih mestih, brez faku'tetne izobrazbe u mature Pri nas -e že «edaj opaža silen poraz intelektualnega proletarijata. Za eno d-ni« zdravniško mesto pri beojrr-niski občini se ie potegovalo nad 250 prosilcev. Slifii primeri se dogaiaio v gospodarskem življenju v=fik dan. Niso redki primeri, ko se wa najnižjega trgovskega uradnika iavi vef slo maturantov in ljudi s fakultetno izobrazbo^ Ur. Stoiad:rH>vič ie ob koncu svojega govora toplo zahvilil ministru dr. Kranierm z.a n;egovo tesno sodelovati ie z Narodno skupščino ter tudi s svoie strani predlagal, naj Narodna skupščina sprejme zakon tako, kakor ga ie predložil skupščinski odbor. Zakon soglasno sprejet Pri nato sledečem glasovanju je bil zakog o sredniih trgovskih šolah v načelu in podrobnostih soglasno sprejet. S tem ie bila današnja seja Narodne skupščine zakliučena. prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu ie razprava o zakonu o pomorskih akademijah, izročilo imunitetnega odbora ter poročilo ventilacijskega odbora o volitvah v srezu Olo-čac. Seja kluba senatorjev Beograd, 17. febr. p. Danes popoldne se je vršila tri in polurna seja kluba senatorjev. Razpravljala je o predlogih posebnega odbora za omiljenje gospodarske krize. Večino predlogov je klub odobril brez izpre-membe. Seja se bo jutri dopoldne nadaljevala ter bo razprava o teh predloeih kone že jutri zaključena. Finančni odbor bo še ta teden končal proračunsko razpravo Beograd, 17. febr. M. Finančni odbor pospešeno nadaljuje razpravo o državnem proračunu ter bo bržkone še v teku tega tedna sprejel ves proračun. Zaradi tega se bodo od danes naprej vršile seje tudi zvečer. Na današnji dopoldanski in popoldanski seji je finančni odbor razpravljal o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstva za kmetijstvo. Razpravi sta prisostvovala oba resorna ministra gg. Ivan Pucelj in Juraj Demetrovič. Proračun ministrstva za socialno politiko je bil sprejet žc na dopoldanski seji. Finančni odbor je znižal nekatere osebne izdatke. Proračunska razprava v Narodni skupščini se bo pričela po vsej verjetnosti že prihodnji teden. Velik odmev Marin koyičevega govora Izvajanja našega zunanjega ministra o razorožitvenem problemu so zlasti v Franciji vzbudila nedeljeno odobravanja Pariz. 17. febr. AA. V listu Le Journal; komentira Saint Brix včerajšnji govor dr. Marinkoviča ua razorožitveni konferenci v Ženevi. Med drugim pravi, da je bil govor zastopnika Jugoslavije hkrati realen in i;o-mirljiiv. Tako je, nadaljuje Saint Bris, dr. MarinKOvič rekel, da bi že samo sprejetje načel francoskega predloga zadoščalo, če bi se iz tega predloga izvajale posledice za razorožitev. Toda to pojmovanje, pravi avtor članka, gre .predaleč in francoski predlog ima pcmen samo tedaj, če se na praktičen način zagotove potrebna jamstva za znižanje oboroževanja. Na drugi strani, pravi Saiait Bris, pa je tu govoril zdravi razum dunavskega se-ljaka iu je zahteva, naj se postavil razlika med napadalnim in obrambnim orožjem, v teoriji sijajna. Dr. Marinkovič, čigar stališče nasproti kemični vojni je realistično, smatra, aa bi bilo treba tako vojno brezpogojno prepovedati, pa ne samo ua papirju. Prav tako je dr. Marinkovič podal realističen obrazec vojne, kakršen je veljal pred oboroževanjem Lu ki moie veljati tudi po razorožitvi. Enako simpatično Komentirajo govor dr. Marinkoviča tudi drugi pariški listi. ženeva, 17. febr. A A. Vsi ženevski l'i s ti prinašajo velike izvlečke iz govora, ki ga je imel na včerajšnji seji razorožitve« ' konference jugoslovenski zunauji uiinLstcr dr. Vojisiav Marinkovič*. Tako n. pr. meutira g. William Martin v iirftu ^Journal do Genove govor dr. Marlakoviča in pravi. da so Vsi pričakovali z velikim iater«*-Bota govor našega zunanjega ministra, ker uživa jugoslovfeiiSKi delegat v Ženevi ugled in sloves enega izmed najduhoviteišili delegatov na konferenci. G. Martin nato izreka priznanje pozitivnosti, intel,igen.tn"-sti iu korektnosti dr. Marinkoviča iu simpatično laglasa voljo jugoslovenske vlade, da sodeluje pri delu za zmanjšuje možnosti vojne ob zagotovitvi varnosti narodov. Prav tako priznava g. Martin upravičenost Marinkovičeve izjave, da mora vsak uarc-d, dokler obstoje možnosti vojne, storiti vso. da prepreči poraz. Drugi listi komentirajo na podoben način simpatično govor dr. Marinkoviča ua razorožitveni konferenci. Omejitev avstrijskega uvoza Avstrijska prizadevanja za sklicanje velike gospodarske konference, ki naj bi omogočila Avstriji razširjenje njenega trgovinskega področja Dunaj, 17 februarja d. Včerajšnja izjava zveznega kancelarja dr. Burescha zastopnikom tujih aržav, v kateri opozarja na potrebe razširjenja gospodarskega delovnega področja Avstrije ter poziva vse druge države k sodelovanju, je zbudila v gospodarskih in političnih krogin veliko zanimanje Kakor zatrjujejo v poučeuili krogih. žen avstriiska vlada, da bi se ekliraia na Dunaj velika gospodarska konferenca, na kateri oi bile zastopane vse zainteresirane države brez razlike, da določijo, ah ie mogoče zboljšanje tr go vtns ko- po I i t i čn iii odnošaiev Kakor zatrjujejo v peučenili krogihi predstavlja avstrijska pobuda poizkus razjasniti tud. Društvu narodov, da je v srednji Evropi neobhodno potrebna olajšava obstoječega položaja Avstrija misli predvsem na gospodarstvo sodelovanje * sosednimi državami ai preko tega tudi z vsemi državami sveta. Preko gospod a: ski h ukrepov, ki bi j:h podvzela Avstrija, da vsaj prenodno zagotovi svojo trgovinsko politično stabilnost, se gospodarski krogi bavijo že dalje časa r. vprašanjem omejitve uvoza oziroma uvedbe uvozmb dovoljenj Doslej so industrijski in trgovski krogi odklanjali uvedbo uvoznih dovoljenj, posamezne industrijsKO panoge pa so se sedajj izrekle pozitivuo za jmejitev uvoza, med njimi *v prvj vrsti tekstilna industrija iu skoro vse industriiie izgotnvijenih izdelkov. Listi poudarjajo, da je omejitev uvoza n izprememba trgovinske politike neobhodno potrebna, ker so stične ukrepe izvedle že tudi druge države m Avstrija kot najslabejša ne more dovoliti prekomernega u^oza. ki bi ogrožal avstrijsko valuto in avstrijsko gospodarstvo. Pogreška v načrtu Jošlzave Z nenadnim prenosom torišča svojih vojaških operacij na sredo kitajske obale je Japonska nemilo iznenadila ves svet. Dokler so njene čete prodirale v Mandžurijo, sta Evropa in Amerika z neko navidezno nilačiiostjo presojah japonsko prodiranje in njega možne posiedice. smatrajoč, da bo spopad v najslabšem primeru ostal omejen na mandžursko ozemlje in na one države, katerih prvenstveni gospodarski m politični interesi se stikajo na njem. Bila je podoba, kakor da velesile soglašajo s tem. da i.aj so odprto mandžursko vprašanje konč-lioveijavno uredi ni da naj ga rešijo prizadete države, kakor vedo in znajo. Nenadoma pa je Japonska prenesla težišče svojega pritiska kakih 100U km na jug ni to prav v eniporij evropsko in ameriške trgovine s Kitajsko. Sredi prošlega meseca ie izkrcala čete ob ustiu Jangce-Kianga ter z isto naglostjo, ki ie bila zna-čiina za njene mandžtirske pohode, navalila ua Šanghaj. Kakor pa so prvi spopadi pri Čapeju pokazali, se je japonsko vodstvo uštelo, ko je računalo, da bodo naglim napadom sledili brzi uspehi. Japonske čete so doživele občuten poraz, ki ie oškodoval slo-\ ...prciriagjivosti janonske vojske ter prizadejal hud udarec političnemu prestižu otoškega cesarstva Brutalno obstreljevanje mesta, ki so ga nato podvzele vse japonske kopne- baterije in vojne ladje, je sicer napravilo dovolj škode mestu m rnoč-]"J prestrašilo civilno prebivalstvo Sangha-;a, ui pa moglo izbrisati dojma ki ie nastal po prvem japonskem porazu med kitajskimi četami ter močno dvignil njih boi-Jie.va duha. laki delni uspehi imajo v orijentu dvojen pomen in majhni bežni porazi dvojno omajajo politični ugled poraženca. Zato je Japonska pohitela, da čim prej izgladi prvi svoj neusoeli. V sestavu poveljstva je nastopila izprememba in iz domovine so b:!e poslane čete, ki naj ojačijo vojsko v okolici Šanghaja. Kakor poročajo, je japonska vojska pretekli petek ponovila svoj napad, ki pa to pot ni bil naperjen proti kitajskemu predmestju Čapeju, marveč proti obrežnim utrdbam Vuzunga, da svojim četam zavaruje hrbet in bok. Nove vesti o teh operacijah vtdo povedati, da se je Japoncem tudi naskok na vuzunške utrdbe ponesreč i in da so utrpeli pri tem razmerama s:>e -zgube. Več ko tisoč Japoncev je baje našlo smrt v valovih reke Vangpu in pred okopi vuzunških utrdb. Ako so slednja poročila resnična, potem so se Japonci močno uračunali. ko so se radejali tako lahkih uspehov, kakor v Mandžuriji. Tu so imeli posla z razbojniškimi genera!:. ki se dado pomiriti s podkupnino, nri Šangljaju pa stoje redne kitajske čete, nedostopne enakim poskusom. uska. ki brani Sanghai, jo sestavljena brez dvorna iz naiboljšii kitaiskih čet in čudno bi ki:o. ako bi se med stotinami mili- jonov Kitajcev pri današnjem vsenarod-nem ogorčenju proti Japoncem ne dobilo nekoliko desettisočev mož, ki hočejo kljubovati tujemu osvajaču. Operacije japonske vojske, ki se ne premaknejo z mesta potrjujejo pravilnost izjave grofa Sforze o vele-pomembm pogreški v japonskem do najmanjših podrobnosti premišljenem načrtu. Načrt, o katerem govori groi Sforza, ki je dober poznavalec Daljnega vzhoda, je mojstrsko delo Jošizave, bivšega japonskega Doslanika v Parizu in sedanjega japonskega zunanjega ministra Jošizava je dal japonskemu admiralnemu in generalnemu štabu pobudo za dalekosežno akcijo na azijski celini. Prinesel je v Tokio poročilo o popolnem razcepu Evrope, ki ima notranjih težav čez glavo, ter o neslogi Evrope iu Amerike. Mikadovi politiki sami pa so bili dovolj poučeni o stanju v Rusiji in Kitajski. Cas za izvršitev načrta je tedaj tako ugoden, kakor ga ni bilo pričakovati. Lani je tudi šlo vse kakor do loju, letos pa je izvedba nenadoma obtičala pri čini-telju. katerega je Jošizava najmanj vpo-števal. Podjarmljenju Kitajcev se niso ustavili niti Rusi niti Anglosasi, marveč sami Kitajci in to docela učinkovito. Storža naglasa. da tiči japonska pogreška v prevelikem podcenjevanju nasprotnika. Račun je tem slabši, ker se je ravno najslabši čini-telj izkazal za vsega vpoštevanja vredno postavko. Dogodki v Šanghaju se razvijajo čisto v tem pravcu. Japonsko vojaštvo je prestopilo meje mednarodne mestne četrti, nekoliko ameriških državljanov so japonski vojaki pretepli in med temi je baje celo sam ameriški konzul. Jošizavov načrt, ki temelji na nepopravljivi neslogi narodov belega plemena, bi bil morda tudi v tem pogledu pomanjkljiv, kajti že se čujejo glasovi o sporazumu med Anglijo in Ameriko, ki ga' pospešujeta Avstralija in Kanada. Skupen nastop Anglosasov nikakor ni izključen ko gre za nadvlado v Tihem oceanu in ko japonska ekspanzivnost enako močno ograža Kalifornijo in Avstralijo. Kakor stvari stoje. bi za popolno ukročenje Japonske zadostovala blokada otoškega cesarstva, toda danes bi to sredstvo pomenilo edino varstvo anglosaških interesov. Interes miru. kj bi bil lanskega septembra da! blokadi še nesebični značaj mednarodne sankcije, ie izgubil svojo vrednost v trenutku, ko Društvo narodov -vkljub vsem tozadevnim paktom ni nastopilo proti r.apadalcu in kršilcu miru. Z boj i okoli Šanghaja se je problem premaknil iz čisto sosedske sfere Japonske-Rusiie-Kitajske v tihomorsko sfero. S tem je Rusija stopila v rezervo, v središče konflikta pa sta prišli obe anglosaški velesili. Učinkoviti kitajski odpor ie sedaj v stvari tudi korist Anglije in Amerike. Ali je Jošizava računal tudi s to novo postavko, se bo pokazalo prav kmalu. Zastoj v naši industriji in krediti Narodne banke Naša industrija jc prišla lani v jeseni ■v težak po-ožaj. V zvezi z gospoda »ko ktizo je pričela naglo pešat' k orisu m: m moč cn rokih plasti naroda in s tem tudi industrijska zaposlenost. Denarna kriza, ki je nastopila v jeseni, je poiožaj še bolj po-o.striia. Kreditiranje industrijske produk-e je s- jc povsem ustavilo in .ako so bila mnoga podjetja, ki bi bila sicer pripravi-ena v-cij deloma vzdrževati obratovanje za zalogo, prisiljen; k občutnejšim redukcijam. Položaj na denarnem trgu sc je medlem Jv>tveno zbu j>a\. Denarni zavodi imajo zopet na razpolago znatnejša sredstva, toda iiovih kreditov ki bi omogočili zopetno o življenje produkcije, ne dajejo, ker oo izkušnjah lanske jeseni le skrbi j o za čim večjo likvidnost Položaj v naši industriji je torei navzlic vidnemu zboljšanju dersr-nih razmer nadalje slab. Število pri Ofcrož nem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev je >d lanskega avgusta do letošnjega januarja padlo y.t 22.665 nu 76.094. Ta padec pa je ie do-3-tna pripisati sezonskim vplivom. kakor v drugih državah mora tudi r.,i"e prizadevanje iti za tem da omogočimo ---saj oni obseg industrijske produkcije, ki >e jti danih razmerah mogoče doseči. Na tiru-f;r »tram pa moramo stremet za tem. da f pravimo ves produkcijski proces polagoma ■zopet v kolikor toliko normalni tek Za < »življenje produkcije so potrebni znatnejši kredit., ki jih pa naša industrija, tudi ,iaj-močnejša ne moie dobiti v zadostni nvri ■ •J denarnih zavodov, čeprav imajo .e-tu že prceej likvidnih sredstev. V interesu vsega našega narodnega gospodarstva. še boli pa v interesu omiljeni:) brezposelnosti, more danes industrijskim podjetjem, ki imajo pogoje za povečan,e produLcje priskočiti v znatnejši uien na pitnoč le Narodna banka, ki je že v teku lanske jeseni z razširjenim kreditiranimi mat no pripomogla k ozdravljenju razmer n a denarnem trgu. Pri direktnem kreditiranju industrje cd strani Narodne banke ni imela do d^ines slovenska industrija skoro nikakih ko-isti. Kreditov Narodne banke so bile doslej v Sloveniji poleg denarnih zavodov deležne večinoma le večje trgovske firme. Če pa pregledujemo statist-čne podatke letnih poročil Narodne banke, tedaj vidimo da je znašala ob koncu leta 1929 .-kupna rsota kreditov danih večjim industrijskim podjetjem 419 milijonov Dm. ob koncu eta I9ju p^ celo 652 milijonov. Če upoštevamo industrijski razvoj Slovenije tedaj Cn mo r;:l znaten del teh kreditov odpasti ia slovenska lndustriiska podjetja. Kolikor pa nam je znano so slovenska industrnska podjetja teh kreditov |c v prav mali meri deležna Kranjska industrijska družba ki je največje tvomiško pod ctje v dravski banov'ni. nima nn primer nobenega kredita pr Narodni banki. Pa tudi druga velika industrijska podjetja -o brez vsakega Kredita od Narodne banke Danes ko je obratovanje v mnogih podjetjih odvisno v veliki meri od razpolaganja z zadostnimi ue-narnimi sredstvi, je a je že lani v decembru nameravaia ustaviti oorarovanje. zastavna je končno voe sne, ua /zetrzi Gorato vanje, četudi mora sedaj prouuoirati v znani, meri na za.ogo. b teiu pa nevarnost redukcij še ni oupravijcns, kajti prouvaia-nje na zalogo veze vedno večja denarna sredstva. Družba »e je pred kračami odloči la izvesti povišanje svoje demiške glavnice, zato jc danes tcmboij dolžnost Nu-rodas banke, da tudi ona omogoči nadaljnje obratovanje c pr.mernim kreditom m da takoj zasigura ogroženo eksistenco 2300 do.avtem z fc>UOU rodbinskimi člani, od katerih so dalje odvisn; številni trgovci in : obrtniki po vsej S3..cki dolini. Volitve v Bolgariji j Y nedeljo, dne 14. februarja so se vršile v Bolgariji volitve v občinske zastope, in sicer v 67 mestnih občinah. Prihodnjo nedeljo 21. t m. bodo volitve v večini kmet-skin občin. Občinske volitve niso takega značaja, da bi jim bilo mogoče pripisovati poseben pomen za državno poiitiko. V njih odločujejo tudi krajevni interesi in krajevni faktorji. Ali kljub temu imajo pomen tudi v večjem sm.slu, in sicer v tem pogledu, da pokažejo vsaj v glavnih linijah, kako se je spremenilo razpoloženje volilcev do vladajočih in opozicijonalnih strank. S tega vidika so pomembne tudi sedanje občinske volitve v Bolgariji. | Nedeljski rezultat je na pr. pokazal, da more sedanji narodni blok tudi v mestih računati s trdno zaclombo. Stranke narodnega bloka so šle sicer v volitve ponekod ločeno, vendar celotno število glasov, od-rianih_ za njihove kandidate, predstavlja iifd 50 odst. vseh oddanih glasov To se pravi, da more vlada cclo v mestih, kjer so bile najtrdnejše postojanke demokratiče-skega zgovora, računati z absolutno večino, kar je spričo dejstva, da sedanja koa-liciia nikakor ni prevzela režima v ugodnem času. pač precej presenetljiv uspeh in kaže na stabilizacijo sedanjih odnoša-jev v smeri, ugodni za sedanjo vlaoo. De-mokratičeski zgovor je močno nazadoval, tako da so dobile celo socialistične liste mnogo več glasov, nego kandidati poprejšnjega rež ma Socijalisti pred vsem ekstre-mistično orijentirani. so sedaj poleg vladne koalicije edina vpoštevanja vredna stranka, pridobili si sicer niso mnogo občin, toda močno opozicijo tvorijo v večini obč n dočim si demokratičeski zgovor nt pridobil absolutno premoč niti v eni Volitve so tedaj sedanjo bolgarsko vlado prav gotovo okrepile Pričakovati je, da jo bodo še bolj ojačile volitve v kmetskih občinah, kjer so bile že od nekdaj poglavitne pozicije zemljedelske stranke, ki tvori jedro sedanjega režima, dasi v vladi sa mi nima primernega števila ministrov ter onega vpliva, ki ji sodi Sofija, 17. febr. AA Bolgarska agencija poroča: Iz končnih rezultatov občinskih volitev, ki so se vršile preteklo nedeljo, se vidi, da so stranke vladnega bloka dobile pri teh volitvah 50 odst vseh oddanih glasov, dočim je pri občinskih volitvah l 1929 dobU demokratičeski zgovor skupno samo 38 odst. Po sedanji razdelitvi man da to v dobi vladni blok 65 odst skupnega števila mandatov iu upravo v vseh občinah razen v treh. ZASEDANJE BANOVINSKEGA SVETA Zaključena je razprava o Izdatkih - Velika važnost tajskega p?®< meta — Pospeševanje domače industrije Ljubljana, 17. februarja. Na včerajšnji seji je bil banovinskemu senatu sporočen še proračun finančnega oddelka, ki znaša skupaj 10.7 milijona tn ki ga je podrobno pojasnil g. načemik doktor Orel. Gavni del izdatkov (S milijo: ov) gre za obresti in odplačevanje dolgov, ki znašajo nominalno 68 milijonov Bivši ljubljanski oblastni odbor je napravil za 18.5 milijona, mariborski pa za 17.7 milijona dolgov, doč m je ostale dolgove (32 mili-tonov) zaključila že banska uprava. Današnjo dopoldansko sejo je otvoril g. ban dr. Marušič ob 9 Ko je bi" odobren zapisnik včerajšnje popoldanske seje, je banovinski svet prešel na proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo Za uvod je načelnik g. dr. Rudolf Marn prečital pregledni referat o delu bansko uprave za pospeševanje in povzdigo gospodarskih panog, ki spadajo v njegov od-du.ek. Najvažnejše odstavke iz referata objavljamo na 5. strani današnjega lista. K debati, se je prvi og.asii g. Fran Bo-nač, ki je pohvalno omenjal veiiko pawnjo banske uprave za vse naše gospodarske probleme. Tujski promet postaja za naše krajo od leta do leta bolj važen, saj živi od njega dobršen del banovine. Tej panogi naj banska uprava in z njo v<-i drugi prizadeti čmiteiji tudi v bodoče posvečajo čim intenzivnejšo skrb. G. Janžskovič prosi, naj banska uprava zastavi vse sile za odpravo žitnega monopola, ki je našemu gospodarstvu mnogo škodil. G. Zadravec obžaluje, da je proračun oddelka za trgovino in obrt znatno znižan, pozdravlja pa postavko 80.000 Din za strokovno izpopolnitev učite ,otvj obrtno-na-daljcvalnih šol. Ta postavka naj sc v prihodnjem proračunu še zviša. Banovina naj določi večji znesek za nižjo obrtno šolo, ki jo je država obljubila Mariboru. Priporoča ustanovitev vajeniškega doma v Mariboru in sploh čim večjo skrb za obrtniški naraščaj. Navaja nato še podrobno razne predloge glede pospeševanja obrti, zlasti domače. Slovensko planinsko društvo nai kot nosilec tujskega prometa dobi izdatno podporo. Končno opozarja na predpise novega obrtnega zakona glede obveznih obrtniških organizacij; banska uprava naj temu vprašanju posveti stvar.io pažnjo Dr. Roš opozarja, kako zelo bodo nekatere pokrajine prizadete po odrejenem u kin je nju' mnogih potniških vlakov. Zlasti velja to za kraje na glavni progi med Ljubljano in Mariborom. G. Litrop pravi, da je proračun trgovsko-obrtnega oddelka zelo pičel, saj ima od tujskega prometa m domače obrti tudi kmečki stan velike ko-r.sti. Kmečki naraščaj gre večinoma v obrt. zato pomagamo tudi kmetu, ako podpremo oort. Mnogi kmečki posestniki so poleg tega tudi obrtniki. Predlaga, naj se novi-šajo postavke za pospeševanje strokovnega Š0i.stva in domače industrije, ki rabi zlasti v Prekmurju znatnejše podpore. G. šolar opozarja, da so imeli kmetje na Dravskem poiju že iz davnih časov pravico prodajati meso na mariborskem trgu. To pravico inn je Maribor sedaj odvzel. G. Lavtižar prosi bansko upravo, naj v svrho pospeševanja tujskega prometa na GorenjiUem de.a za izibo.jšar.je voznega reda na gorenjskih progah. Za goste, ki bivajo delj časa v letoviščih, naj se dovoli polovična vožnja. G. dr. Senčar se pridružuje izvajanjem g. Šoiarja glede špeharjev s Ptujskega polja in prosi hansko upravo, naj posreduje za zadovoljivo ureditev tc zadeve. Bansko upravo tudi prosi, naj posveti vso pozornost pritožibam avtobusnih podjetij. Tudi g. Babnik se pridružuje tej prošnji, ker so avtobusi danes neobhodno potrebni. Gospod Zadravec pro>* za posredovanje glede omi.jenja predpisov o žitnem monopolu za mline. G. Gajšek predlaga, naj banovin-ska uredba, ki bo na osnovi novega obrtnega zakona uravnala vprašanje vmotočev omeji dovoljenja za vinotoče le na one, ki izključno žive od vinogradništva. Vinotoč-ev naj ne dobe industrijci, trgovci m drugi, ki so jim vinogradi bolj v oddih in zabivo. V Rogaški Slatini naj se ustanovi gostU-ničaraka in hotelirska šola. G. dr. Bratkovič sc pridružuje izvajanjem g. dr. Roša o lioinjenju vlakov m prosi bansko upravo za intervencijo. G. Lončar govori o težkem položaju naše čevljarske obrti in industrije. Krize je predvsem kriva konkurenca Bat'e, ki ima pri na6 številne prodajalne in poprAvljalnice. Banska uprava naj v območju banovine omeji preveliko tujo konkurenco. G. dr. Sajovic opozarja na potrebo srednješolskih in visokošolskih otrokovnjakov za našo industrijo. Oblasti pa morajo tudi poskrbeti, da bodo ti absolventi res nastavljeni in da ne bodo najboljših mest v | naši industriji zavzemali tujci. G. Lovšin slika krizo, v katero je zara "1 elementarnih katastrof zašla elektrarna v Žiroh. Kmetje, ki so jamčili zz elektrarno, so prišli zaradi tega sk oraj na boben. Banska uprava naj pomaga elektrarno sanirati. Njegovim izvajanjem se pridružuje tudi g. Oton Dete!«. G. notar Koder opozarja, da bo ukinjen je vlakov zlasti Prekmurje zelo občutilo in prorsi bansko upravo za intervencijo. Na Siabe gospodarske posle lice ukinjenja vlakov opozarja tud-, g. Rudolf Golouh. Prizadeta je zlasti bivša štajerska Ukrep bo vsekakor treba revidirati G. Zupančič predaga. naj se ukine drag. pregled živali .po živinozd ravnikih pri prodaji, ker se živali itak pregledajo v klavnicah. Pojasnila g. podbana PomočniK bana g. dr. Pirkmajer odgovarja na izvajanja govornikov, železniško ministrstvo se je postavilo na stališče, rta je treba ukiniti nerentabilne vlake Cim prej moramo priti na železnicah do motornih vozil za lokalni promet Ta promet je mnogo cenejši, ker ne zahteva tolikih režijskih stroškov Avtobusni promet je velik problem, ki se ne tiče samo naše, temveč se bavijo ž njim vse države. Gotovo je, da povzročajo arvtobusi železnicam veliko konkurenco, čim he j pa se obremene železnice, tem manj se bodo mogle vpoštevati naše želje Na drugI strani je pokazalo, da so ceste tam, kjer se vrši avtobusni promet, nei>rimerno bolj obremenjene. Kakor drugod Miln'strstvo za promet stoji na stališču, da morajo biti vsi avtobusi obremenjeni vsaj do iste izmere, kakor je obremenjen žeiezniški promet. Vozni' redi avtobusov se ne smejo poljubno spreminjati Glede dovoljevanja v.lnoto-čev stoji banska uprava na stališču, da se orueji na krog onih vinogradnikov, ki drugače ne morejo živeti. Glede elektrarne v Žireli so pogajanja v toku. Upa, ila bo stvar v kratkem urejena G. jDodban odgovarja še na dfuge predloge, ki jih bo banska uprava cim bolj vpoštevala. G. Eniest K r u l e j opozarja, da ima izdelovanje kvasa v rokah samo par podjetij ki imajo zaradi tega monopolnega stališča na leto orcrog o0 milijonov prekomernega dobička Prosi, naj bi se to vprašanje uredilo o priliki uovelizac.je trošarinskega zakona Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer odgovarja, da bo morda državna tiošarina z novim zakonom za neke predmete podvojena. Težko pa je račuuati na to, da bi pri tem banovina participlrala. Podatki mojega predgovorniKa najbrže povsem ne bodo držati To je pokazala nedavna raz-praiva pted sodiščem. G. Krulej pojasnjuje razne načine produkcije kvasa in zagovarja svoje podatke iz lastnega študija. Finančni odbor G. dr Franjo L i p o 1 d izjavlja, da se Maribor noče zapreti proti osolic-i. Pri ureditvi vpiašanja špeliarjev .pa je treba upoštevati predpise glede ogleda uiesa. Kakor za vajenski dom, tako tudi za nižjo obrtno šolo v Mariboru ne more občina nositi stroškov za novo poslopje. Prispevajo naj vsi zainteresirane!. Nato govori dr. Lipolsl o slabih železniških zvezah Maribora, zlasti v relaciji z Ljubljano. Te zveze so nemogoče posebno, odkar je Ljubljana postala selež banovine. Avtobusna podjetja se ue smejo preveč obremenjevati, ker so ljudstvu potrebna in večinoma ne predstavljajo konkurence železnici. Končno predlaga, naj odsek, izvoljen za proučitev kuluka, prouči v ceioti problem kritja banovinskih izdatkov. Ba,n g. dr. Marušič pozdravlja t* predlog. V odsek stopijo še gg. dr. Llpoki, dr. Bratkovič, Janžekovič in Rus S tem je bil splošna razprava o oddelku za trgovino, obrt in industrijo zaključena V podrobni debati o posameznih postaiv-kan so gg. člani bamovinskega sveta izražali razne konkretne želje, med drugimi s Rujlolf Golouh željo po kreditu za organizacijo poklicnih posvetovalnic, ki so tudi pri nas nujno potrebne. Treba je končati dosedanjo navado, da prepuščamo izbiro po Klicov golemu slučaju. Podban g. dr. Pirkmajer potrjuje izredno važnost tega vprašanja. Za enkrat pa bi se najlažje rešili s privatno inicijativo, a s podporo ba.novl-ue in občin. Ban g. dr. Marušič pristaja na to. da se v to svrho vstavi vproračun 10.000 Din. Podban g. dr. Pirkmajer pojasnjuje končno postavko za šolo za glasbila in poudarja veliko važnost take šole, ki bi pri nas utemeljila novo obrtno panogo. Ob zaključku dopoldanske seje poroča g. dr. Pirkmajer še o pogajanjih glede izpopolnitve elektrarne v Velenju in prihaja do zaključka, da bi najbolje kazalo, ako bi banovina prevzela rudnika v Velenju in Za-bukovci. Odbor za finančna vprašanja naj prouči to zadevo. Popoldanska ssfa Po odobritvi zapisnika dopoldanske seje se ie nadaljevala podrobna razprava o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Živahna debata se je razvila o postavkah za pospeševanje tujskega prometa. G. dekan Kurent je opozarjal na potrebe spodnjega Posavja in je znova omenjal on očiščevanje Save po trboveljskih rudni-Kih. G. ban dr. Marušič mu je odgovoril, da je ta zadeva že v zadnjem stadiju in da bo kmalu rešena. Gg. Lovšin ta Bujuk sta opozarjala, da ima tudi Bela Krajina vse pogoje za razvoj tujskega prometa; strokovnjak banske uprave naj krajevne čin telje pouči, kako jim je ravnati. Gospod ban je odgovoril, da bo banska uprava takoj poslala v Belo Krajino svojega izvedenca. Gg. Piki, Zupančič, Babnik, Jereb, Koder, Skuhala, Litrop, Goričar in drugi so iznesh nato še razne druge želje in potrebe svojih krajev, deloma glede tujskega prometa, deloma pa tudi glede drugih zadev, ki spadajo v oddelek za trgovino in obrt Elektrarna v Žireh G. Remžgar je načel vprašanje električne centrale v Zireh. To veliko hidroelek-trično centralo jc povodenj že dvakrat skoro popolnoma uničila. Zaradi velike gospodarske važnosti za ves okraj so jo morali na novo popraviti in zgraditi s pomočjo korporaoij .n posestnikov, ki so kot poroki jamčili največ pri Mestni hranilnici ljubljanski. Ker centrala ni mogla kriti vseh stroškov, je Mestna hranilnica naložila v odplačevanje večje zneske posameznim porokom, kar pomeni za tc v sedanjih težk h časih gospodarski propad. Žirovsko centralo ima sedaj v upravi banska uprava. Umestno bi bilo, da bi prevzela tudi vsa bremena iz prejšnje dobe Banska uprava naj ukrene vse potrebno, da se bremena, ki so danes na ramah onih. ki so imeli namen in voljo napraviti splošnosti nekaj koristnega, prenesejo na bansko upravo. G. ban je izjavil, da se vrše pogajanja med bansko upravo m Mestno hranilnico v Ljubljani glede sanacije žirovske elektrarne. Gospodarska moč prizadetih posestnikov v Žireh nikakor ni tolika, da bi mogli sami odplačati dolgove. Rešitev te scadeve je le v tem da Mestna hranilnica in drugi upn ki pristanejo na odpis določene vsote dolga. V okviru svojih zmožnosti bo banovina skušala, da se to vprašanje likvidira. Pri tem pa bo potrebna dobra volja tudi vseh drug h činiteliev Banovinski svet je nato prešel na razpravo o proračunu komisije za agrarne operacije Načelnik komisije g. dr. Lukan je otvoril razpravo s kratkim referatom v katerem je opozoril na razvoj vprašanja agrar nih operacij v naši banovini in na glavne smenice in uspehe dosedanjega dela. De lo je posvečeno v prvi vrsti delitvam ln ureditvam skunnih vaških zemljišč fgnvin) komasacijam poljedelskih zemljišč, odku- pu servitutnih pravic, melioracijam planin-sk h in drugih skupnih pašnikov, osuševanju močvirnate zemlje itd V razpravi je ojiozarjal g. Goričar, da se Savinjska dolina s svojimi planinami zelo zapostavlja za Gorenjsko, za kate-o se žrtvuje mnogo več. Obširno je govor! o planinskih pašnikih v Savinjskih Alpah, ki so po več ni last ljubljanske škofije In še ni odločeno, komu bodo po agrarn- reformi pripadli. Zaradi tega jim kom;s.ija za agrarne operacije ne posveča zadosms pažnje. prebivalstvo Gornje Savinjske dolino pa trpi veliko škodo. Navaja razne podrobne predloge, kaj bi bilo treba storir vsaj za prvo silo. (Predloge bomo še objav li. Op. ur.) G Lavtižar priporoča podporo za melioracijo planin na Gorenjskem, g. Koder prosi, naj se pospeši v Prekmurju naprava nove zemljiške knjige, g. Šolar m B;t~ juk priporočata čim večje podpiranje komasacije zemlj šč. G. dr. Lukan odgovarja g. Goričarju in izraža upanje, da bo nn-goče že letos u-editi vprašanje paširkov v Savinjskih planinah. G Litrop opozarja, ela je bilo Kszterha/vjevo posestvo v Prekmurju prodano križevski imovinski občini, d-isi je pod agrarno reformo, g. ban dr. Mirušič mu pojasnju:e, da prodaja ne more vplivati na izvedbo agrarne reforme. Hranilnica dravske banovine Po končani razpravi o nserarnih opera. jiih so bile prečitane postavke o rezervne.n kreditu, ki je pro računan na '2:2 milijona D n. Med postavkami i,> določenih 10.000 Din za Novinarski dom v Ljubljani, 100.00o Diti za sokolske čete. 100.000 Din za vajeniške domove. lO.OJO Din za jsoklicne po-svetovalnice itd. Gosp. ban dr. Marušič- pt^ jasnjuje, da ie bil rezervni kre-dit kalkuli-ran čim najnižje. V toplih besedah omenia človekoljubno delo. ki ga opravlja s naših krajih gasilstvo. Našim gasilcem, ki so najštevilnejši in najbolje organizirani v vsej državi, ore vsa časi in hvala. S tem jt^ bila razprava o izdatkih zaključena. Banski svetnik g. dr. Senekovič nato j>rečival poročilo llranilrrce dravsk banovine v Ljubljani. Dne 31. decembra 10;U je imela hranilnica 07.7 milijona hranilnih vlo hranilnica sodelovala pri naaijonalizaciji t« banke. Od 13.000 delnic tiskarne Merkur jih ima banovinski hranilnica 1 -1.642. Kupila jih je bik za 750.(XKJ Din. v ktu 1930. pa j" odpisala 250.CKK) Din. Tiskarna je bila T preteklem letu dobro zajjoelena. Mariborska hranilnica Dravske banovine s svojo podružnico v Celju je imela 31 decembra 1931 za 14 milijonov- dinarjev dolžnikov v tekočem računu, za 68 milijonov posojil, 84 milijonov pa vlog na knjižice in na tekoči račun. Prirastek vlo^-v lanskem letu znaša 8 milijonov, s K ^pital i zi ranimi obrestmi vred pa 13 milijonov. Letos je dotok novih vlog- že živahnejši. Obe poročila sta bili vzeti na znanje. Ko je g. ba-n dr. Marušič še pojasnil, da je po ukinjenju okrajnih zastopov prevzela jamstvo za okrajne hranilnice banovina in da se sedaj sestavlja za te hranilnice nov pravilnik, je bila današnja seja zaključena. Na jutrišnji seji se bo začela razprava o kritju banovinskih izdatkov. »J.atn Nove omejitve za uvoz živine v Italijo Beograd, 17. febr. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da jc italijanska vlada z zakonskim načrtom, kr je stopil v veljavo 15. februarja t. 1. odredila, da se mora vsa zaklana živina in prav tako tudi sveže in zmrzlo meso pri uvozu v Italijo poslati v javno klavnico in šele nato dati na razpolago za konzum Veterinarji bodo smeli izdati dovoljenje za konzum samo tistim ljudem ali tvrdka m. ki zakonito poslujejo in so oddali na teden določeni odstotek domače zaklane živine odnosno domačega svežega mesa v prodajo. Ta odstotek, ki bo znašal po vsej priliki 15, bo odredilo kmetijsko m nistr-stvo. Na meso bo sanitetna oblast pritisnila posebni žig: »Tuje meso«. Ta odlok se nc nanaša na zadrsko provinco, svobodno kvarnersko cono in na vojaške oblasti. Občni zbor Narodne banke Beograd, 17. februarja p. Dvanajsti ro-dni občni zbor delničarjev Narodne banke se bo vršil 6. marca t. L Samomor odvetniškega koncipijenta Kostajnica, 17. februarja n. Odvetniški pripravnik dr. Ivo Miličič, ki je bil nameščen pri odvetniku dr. Vurdelju, je snoči skočil skozi okno z drugega nadstropja hotela Seidl. Dobil je hude rane na glavi, tako da so g a odpeljali nemudoma v bolnico v Sisku. kjer je davi umrl. Vzroki samomora niso znani. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Lahko oblačno, mestoma vetrovno. Zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dnc: Anticiklon v severozapadni in jugovzhodni Evropi se je v poslednjih 24 urah razdelil na dva centra nad Podunavjem in nad Anglijo. Prav tako se je razdelila barometrška depresija, ki se ie koncentrirala nad seve-roevropskimi državami in Sredozemskim morjem. Oba njena centra sta ostala zvezana z ozkim pasom relativno nižjega pritiska. ki se ie razširil nad vzhodnimi Aljia-mi. Pritisk je padel za 0.1 do 2.5 mm v višjih gorskih krajih, v nižjih je narasel za l do 4. v gorniem Primoriu pa za 3 do 7 mm. Temperature so v splošnem padle za 3 Ho 5 stopinj, v zaledju pa so narasle za 1 do 14. naiboli v zapadni Hrvatski in v Slov^niii. ^ Dnnaieka vremenska nanoved za četrtek: Nobene bistvene spremembe. t Naši kraji In ljudje Prizori s sokolskega smučarskega prvenstva v Bohinjski Bistrici Joško Janša, zmagovalec pri 18 km smuškem teku hiti s startno številko 27 kot drugi skozi cilj. — Na desni je prizor s tekmovanja v slalomu. Tekmovalec se kreta z raznimi liki skozi vrata in mimo gosto zasajenih zastavic ter dviga pri zavorah oblake suhega pršiča. Kraljica in kraljeviči na Bledu Bled, 17. februarja Z dvornim vlakom so včeraj dopoldne prispeli na postajo Lesce Nj. Vel. kraljica Marija ter vsi trije kraljeviči s spremstvom. Pred dvorno čakalnico jih je sprejela šolska mladina na smučeh in z zastavicami v rokah. Nj. Vel. kraljica in kraljeviči so živahno odzdravljali in se takoj nato z avtom odpeljali v gradič Suvobor. V ei ban je kraljevičev v zimskem športu Je poverjeno g. Pelanu. Spominska počastitev velike žene Ljubljana, 17. februarja. Pred Božičem je umrla v Tomaju na Krasu SOletna Marija Skrinjarjeva Ko je naš svet po Krasu tn v tržaški okolici izvedel za nieno smrt. se mu je po licu. otrplem v dolgoletni bolesti, utrnila še ena solza, ki io občuti uaš narod za mejo vsakokrat, ko spremlja na zadnji poti človeka, ki mu je nekoč predstavljal vodnika, borca in zmagovalca za pravično stvar. Bridka je ta solza, saj ie solza naroda, ki polaga v ta grob del samega sebe... Politik dr. Slavi k, svečenik dr. Sedej, žena Marija Skrinjarjeva: tri velike osebnosti, ki so kakor zvezde vodnice ugasnile našemu primorskemu rodu ob zatonu lanskega leta. Marija Skrinjarjeva je bila iz Kobarida. Preorosto kmečko dele. Kot orožnikova žena se je po več let-h preselila v Trst. kjer je živela skoro do zadnjega sredi svoje nesrečne družine. Že mlada deklica se je zanimala za prirodo, za slovensko knjigo in pesem ter se je kot samoukinja tako izobrazila, da je postala važna sotrud-nica mnogih listov. Bila je v osebnih ln pismenih stikih z odličnimi kulturnimi delavci: Simonom Gregorčičem, skladateljem Volaričem. Pagliaruzziiem-Krilanom, z uredniki listov, s svečenikoma Vrhovnikom in Tomom Zupanom ter mnogimi drugimi. Zgodaj je razumela kulturno in narodno potrebo našega kmetskega ljudstva na Goriškem. Ko je kot mlada deklica in žena izobraževala svoje preproste znanke v jeziku, ročnih delih, v gospodinjstvu in drugih narodokulturnih panogah, pač ni mislila, da bo morala prevzeti nalogo poljudne narodove učiteljice še enkrat — v osemdesetih svojih letih, ko je bila v To-maiiu, telesno vsa skrušena in bolna, središče in zavetje našim ženam in deci, to-lažnica in učiteljica Višek njenega udejstvovanja je bil na socialnem poprišču. Ko je živela v Trstu, je 1898 ustanovila Zavod sv Nikolaja, zavetišče za služkinje, ki jc čuval naša dekleta pred nevarnostmi velikomestnega življenja in se povsod zavzemal za njihove socialne pravice prav do prvih let po vojni. Slovenske žene bodo počastile spomin pokojne Marije Skrinjarjeve. prve naše socialne delavke, s svečano spominsko proslavo, ki bo v nedeljo popoldne v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Zveze gospodinjskih pomočnic. Poleg služkinj se bo s slavnostnim govorom poklonila po-kojničinemu spominu ga. Maša Gromova, njena najplemenitejša sodelavka ter pevski zbor Obup mladeniča ma blejskem otoku Zaradi nesrečne ljubezni se Je usmrtil pri oltarju Bled, 14. februarja. V petek sta našla sinova cerkovnika na blejskem otoku v otoški kapelici ob oltarju ležečega mrtvega mladeniča. Takoj sta poklicala očeta, ki je o dogodku obvestil blejske orožnike, ki so prispeli kmalu na lice mesta. Ko so orožniki natančneje pregledali truplo, ki je bilo že zmrzlo, so opazili, da ima na levi roki prerezane žile in da ima dva vboda z nožem v prsi. Nož, ki je bil šele nedavno nabrušen, je ležal na tleh poleg oltarja. Ne daleč od kapelice pa je ležala prazna steklenica, ki je dišala po lizolu. Nesrečni mladenič si je pred samomorom slekel gornjo obleko, iz katere je naredil na oltarju vzglavje, kjer so ga našli ležati. Vse kaže, da je nesrečnež najprej izpil stekleničico lizola in ker najbrže ta ni hitro učinkoval, si je prerezal še žile na levi roki in si naposled že ležeč na oltarju, zadal smrtna sunka z nožem v srce. Na oltarju so našli listek, na katerem je bilo napisano, da se pismo nahaja v jopiču. V pismu je izrazil željo, da naj ga pokopljejo na otoku in da naj negovega trupla ne obducirajo. Iz pisma iin raznih papirjev, ki jih je imel pri sebi, so dognali, da ie nesrečni obupanec 241etni mesarski pomočnik Rudi Buršič iz Stare vasi pri Krškem. Kekord smeha! Pride! Vesela kavalerija Žalostna smrt 671etnega starčka Ptuj, 17. februarja. Posestnik Rakuša Alojzij iz Kukave je prijavil orožnikom v Juršincih, da pogreša že od 9. t. m. svojega 67 let starega tasta Lajha Alojza. Lajh se je bil napotil tistega dne v Dragovič na obisk k svojim sorodnikom. Iz Dragovič a se je vračal, kakor so izpovedali sorodniki, še isti dan okoli 16. ure. bil pa je nekoliko vinjen. Pri iskanju je vodila sled do potoka Krke. Ker pa je med tem časom zapadel sneg, je izginila vsaka nadaljnja sled in starčka ni bilo mogoče iskati. Šele 14. t. m. se je posrečilo ljudem, da so ga našli v potoku pod ledom. V vinjenem stanju je starček zgrešil kot in tako zabredel v potok, kjer je utonil in je truplo v hudem mrazu tudi zmrznilo. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznenje čreve sa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jos*;-fovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijslrih trgovinah. V7 njegovi denarnici so našli 180 Din, r žepu sujtnje pa še 11 Din in pol kovanega denarja. Orožniki so odredili prevoz trupla v mrtvašnico farnega pokopaLšča Pred samomorom je mladenič pisal v hotelu »Lovec« na Bledu vsem bratom, sestram in materi ter jim v pismih naznanil dan in čas svojega obupnega dejanja. Njegova dva brata sta takoj drugi dan prispela na Bled. odkoder sta dala prepeljati truplo nesrečnega brata z avtomobilom na dom. Obupanega mladeniča je baje pognala v smrt nesrečna ljubezen. Pogreb se je vršil ub ogromni udeležbi ljudstva na Vidmu ob Savi, odkoder nam poročajo: Nepr.čakovana vest, da si je Rudi Buršič končal v noči od četrtka na petek mlado življenje na Bledu, ki ga je toliko ljubil, ie med prebivalstvom v njegovem domačem kraju vzbudila splošno pomilovanje. Bil ie dobro znan, simpatičen in povsod priljubljen mladenič. Naj mu bo lahka domača zemlja, globoko potrtim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Najbolj pereči problem sedanjosti! Proces proti visokošolen, osumljenemu umora lepotice. Metode postopanja proti osumljencu. Trpljenje nedolžnega človeka, ki ga zaslišujejo dan in noč, da bi priznal to, kar zahtevajo od njega! V preiskavi Po gledališkem komadu nemškega kazenskega zagovornika dr. Maxa Alsberga. Največji karakterni igralec Albert Bassermann Gustav Frohlich H. Brausewetter CHARLOTTE ANDER, OSKAR S IMA, ANNIE MARKA RT, JLL. FALKENSTEIN Predstave ob 4„ «/<8. in 9.14 nri Elitni kino Matica Telefon 2124. Okraden na begu • v« j* iz življenja Ljubljana, 17. februarja Pod rožniškim gozdom se je popoldne sprehajal poleg drugih ljudi, ki jih je zvabilo v naravo lepo vreme, starejši moški Čez čas je zavil tik pod gozd, kjer si je na samotnem kraju pognal iz samokresa kroglo v levo stran prsi. Nezavestnega Je najprvo našel naznan človek, ki mu jc ukradel listnico iz žepa in se polastil tudi samokresa, ležečega v snegu poleg njega. Kandidata prostovoljne smrti so pozneje našli še neki drugi sprehajalci, ki so ga dvignili in ker njegova poškodba ni bila oreh uda, so ga spremili do mesta in ga nato v tramvajskem vozu odpeljali v splošno bolnico. Nesrečnež je 501etni služitelj Karel K. iz Leskovca pri Krškem, ki se je odločil za obupno dejanje zaradi hude živčne bolezni. V bolnici mu bo treba ostati na zdravljenju le nekai dni. Čudovito brezvestnega falota. ki je takoj izkoristil stanje obupanca, pa bi zelo rada spoznala policija. Usodna posledica slabega namena Mumka Sobota, 17. februarja Pri posestniku Ivaeu Kutoši v okolici so zvečer skubili perje in se je tega posla udeložiilo več sosedov. Ka>;or pri ličkanja koruze se tudi pri skubljcnju perja več a!» manj pije in ko je delo končano, se pozno v noči po naših vaseh razvijejo tudi domače zabave, ki se pa ne končajo vedno sreč no. Proti polnoči je postalo domači dtld*» rane, da so morali takoj pozvati zdravnike. Pohotni namen in lažnivo govoričenje predrznega fanta sta domala zahtevala mlado življenje. Peter na begu iz Po dolgih avanturah se je Ljubi jan;r. 17. februarja Peter S. je ljubljanska srajca, star svojih 30 let. Vedno je nosil po strani klobuk, se družil s prijatelji m pil po gostil-nicah, da je pozabil na svojo ženo, na vso resno plat življenja in zašel že pred leti na kriva pota. Korajžen jc, a delati se mu ni nikoli prav ljubilo. Kradel je po mestu in na deželi, sam in z druščino. Tako si je moral nekajkrat ogledati zapore od znotraj m se je vračal na svobodo vedno bolj pokvarjen. Rogovilil je svojčas zlasti na Dolenjskem, kamor je privabil tudi svojega dobrega pajdaša brivca Silvestra. Kmalu so ju začeli preganjati orožniki. Pa sta se fanta lani decembrskega večera pomenila v neki goštilnici pod Ljubljano, da se umakneta preganjavccm čez mejo. Odšla sta peš do Kamnika, čez Gornji grad m naprej skozi Luče v Solčavo, kjer sta se vzpela v breg in se lepega dne v decembru pojavila na Koroškem, na avstrijski strani. Po raznih avanturah sta jo pri-mahala do Velikovca, kjer pa so bili orožniki že obveščeni o njunem prihodu. Izsledili so ju v neki goštilnici, ko sta bila zatopljena v prav važen pogovor. A takoj sta se postavila v bran. Razvila se je huda bitka, vendar so zmagali orožniki, ki so oba uklenili. Pričel sc je žalostni čas ždenju v temnih luknjah, nakar sta bila postopača zaradi raznih tatvin in vlomov v okolici Velikovca obsojena vsak na šest mesecev težke ječe 1 raznimi poostritvami. Peter se je navidezno vdal v svojo usodo, le zapori v Velikovcu mu niso bili všeč in je prosil za »premestitev« v Celovec, kar s<» mu ugodili in kamor mu je sledil tudi pajdaš Silvester. V Celovcu sta se počutila nekoliko boljše in so ju v ujetnišnici zaradi lepega vedenja pridelili v delavnico. Tako se je zgodilo, da je Peter kot pek mesil kruh v pekarni, Silvester pa je bril svole tovariše v jetniški brivnici. Medtem pa je dobil Peter iz domačih krajev pošto, da se mu žena nekam čudno obnaša. To ga je še bolj podžgalo, da je pričel kovati načrt za beg. Dogovoril se jc o tem z dvema jetnikoma in prilika se je kmalu ponudila. Dne 19. januarja je bilo. V delavnici so mesili kruh. Šele okrog 10. zvečer jc stopil v delavnico paznik, ki pa je premražen celovških zaporov sam javil policijski upravi in utrujen prav sladko zadremal poleg peči. Vsi trije domenjenci so se kar spogledali. Peter je spretno posegel v paznikov žep in izmaknil sveženj ključev. Naenkrat so bili begunci pri vratih in že poskušali ključe v raznih ključavnicah. Spočetka ie šlo gladko, ko pa so prispeli do velikih železnih vrat, ki vodijo na prosto, se niso dala odpreti. Vlomili so torej skozi okna na hodnik justične palače in sc splazili na prosto. Kden izmed njih, doma v Celovcu, jih je skril na svoiem stanovanju in }in> oskrbel tudi najpotrebnejšo vrhnjo obleko. Preoblečeni so se potikali po Celovcu in izpred nekega nočnega lokala odvedli nenadzorovano motorno kolo s prikolico . Jadrno so se potegnili v noč. Na nekem križišču sc je Peter ločil od obeh tovarišev, ki sta se obrnila nroti severu, sam na je ubral pot proti Železni Kaplji. Pričelo je snežiti in so bila zametana vsa dolinska pota, kaj šele hribovska. Nad Železno Kapljo sc je Peter pognal v breg. a je i»-val štiri dni in štiri noči. da je prešel mejo. Ponoči je s-pal pod smrekami, kjer st je napravil grmado in se za silo ogrel. Gle-ide živeža je bil skoroda manj v zadregi, saj je na poti obiskal več kmečkih domov, kjer se je oskrbel s špehom, kruhom 111 tudi z žgano pijačo Na naši strani se je ustavil v prvi gorski vasi, pri Sv. Duhu nad Solčavo, kjer so imeli baš praznike in zaradi tega tudi različne dobrote na mizi. Ko se ie izdatno okrepčal, jc nadaljeval pot v dolino. Zagrešil je še nekaj lumparij, a ko je dospel v okolico Ljubljane, je poravnal svoj račun z onim nebodigatreba, ki se je smu-kal okoli njegove žene. nato pa se je včeraj sam javil pri policijski upravi. Izpovedal je svoje gTehe, pomilujoč usodo tovariša Silvestra, ki je —- »revež!«- — še vedno v celovških zaporih. Pa je Peter še prijazno poprosil policijske uradnike za cigarete in je zaključil: »Nu, pa adijo za n«-kaj časa moja zlata svoboda .. .«• Rekord smeha! Pride! Vesela kavalerija KULTURNI PREGLED Pariško pismo 10. febnarja. Pariz ne da, da bi ga tujec površno sodil. Pariz hoče biti metropola duha. In tudi kaže, da (6. Vjfjg? neizmerm-ga snovanja ne moreš uganiti na prvi pogled. A na p «-vi pogled, še pr«nen zapustiš železniško postajo, le pre-vzarr.f dojem: to je mesto knjige! Nikier drugje se knjižni debor tako radostno ne zaveda, ^koliko je knjig i.a svetu«. Nikjer ni toliko knjigarn — če so, pa ne zna j 1 tako opozarjati naše. Nemške (in naše) knjigarne varujejo svoje zaklade v naduti zaprtost'; aristokratsko čakajo, da prideš penje. kakor v davkarijo po kolke. Med knjigo m kupca postavljajo svečeniškega posredovalca (ki zna svojo reč. ali je pa :ie 7.no) Pariška knjigarna pa širi svoje izložbe na ulico, kakor odkrito, zvrhano naročja. »Pr stopi, poglej, beri. izberi!« Tako vabi knjiga človeka v neposredno, osebno razmerje. Ce hočeš, stoi in listaj po njej. dokler te je volja. Vzemi jo. ali io pa odloži in pojdi dalje, kakor mimo človeka, s katerim si nimata kaj povedati. Čakala bo drugega m ga bn tud našla; saj niso vse knjige spisane samo za eno vrsto ljudi, o ne. A če si 10 spoznal za svojo in kupil 'n stisnil pod pazduho, se vrneš domov z zavestjo — »kakor da bi bil našel prijateljsko dušo.s mi ie rekel nekdo. Francosko knjigotrštvo hodi druga pota kakor nemško. Tu nimaš s stematskib priročnikov. v katerih bi zlahka našel vsako knjigo, pod to io to črko, vezava taka. cena toliko in toliko Francoska knjiga si sama išče gospodarjev, s tisto neskrbno samo umevnostio. s katero se menda vse godi v tej dežel'. Očitajo ji. da je malo mikavna. Papir je skromen če ni kar slab; vezane iz- dale so redke; vse tiste vnanjosti, ki drugod slepi (iu tolikrat oslepari!) kupca ter ga zapeljuje v jalovo obremenjevanje poli", ji največkrat manjka. (Čeprav je res, da tiskajo vsake količkaj dobre knj:ge toliko in toliko na beli »alfa«, na 5 veli n«, na holand-ski in japonski papir; da se cena teh posebnih naklad, kakor hitro so v knjigotr-štvu pošle, podboji, popeteri in podeseten, in da dobiš dela, ki imajo dobro ime in trdno vrednost, tudi v razkošnih izdajah vseh stopenj, dostikrat dragocenejših od suhega zlata.) A ta preprosta, nevsljiva francoska knjiga doseže s svojimi nakladami časih uprav bajeslovne števil.ie. Pri romanih, ki j-užgejo«, ni 10(3.000 nič redkega; dostikrat je to šele polovica ... Zakaj neki? Zato, ker ta »lahkomiselni in površni narod« tako nezaslišano mnogo bere? Ali zalo. ker kupuje francosko knjigo ves svet (razen dveli, treh deželic, ki se z naslado valjajo v okvirju tevtonskega Kulturno - kolonijalnega sestava)? Nemara zato. ker je v Franciji taka sitna navada, da mora vsak boljši p'satelj res znati pisati? Nekolika«} gotovo tudi zato, ker so kritiki manj domišljavi kakor .. drugod. V Franciji je, Bogu bodi potoženo. M. Deibler — M. Deibler, književni poročevalec pa književni poročevalec. In pri velikaših francoske književnosti ni nič tako simpatičnega kakor širokodušnost, s katere so zmerom pripravljeni priznati in podpirati nove talente (To omenim, ne da bi priporočal v posnemanje: vsi vemo, da je beseda »nobel« v nekaterem vse časti vrednem jeziku — tujka, in da je na mnogem, čeprav slikovitem miniaturnem Olimpu več bogov kakor zlatih stolov.) Knj:ge visokih nakladnih številk nikakor niso zmerom romani. Vendar je morda zasluga »romana vobčes, ki je, kakor Abra- ham Izaka, rodil »biografski roman«, da je zadnja leta oživelo zanimanje za življenjepise in zgodovino, ki še vedno traja. Nako-pič le so se grmade novega blaga zelo različne vrednosti. Marljivost prevajalcev m podjetnost založnikov sla presadili v francoščino vse, kar je kje znamenitega zagledalo beli dan. Dela E. Ludwiga so 11. pr. tudi tu obče znana (bolj znana kakor hvaljena). Ves ta, po večini špekulativni razmah pa ni obrodil — mimo Mauroisevega »Bvronat, ki je danes že skoraj veteran — ničesar, kar bi se moglo vsebinsko in oblikovno primerjati s »Histo;re de France« in ^Napoi-'^ noni« JacQuesa Bainvillea. urednika »Revne LTniversellet. enega najsijajnejših sodobnih piscev na zgodovinskem in političnem polju. Kakor Bainville v »Zgodovini Francije« ne vidi svoje naloge v nanizava-tiju podrobnih dejstev, ampak v odkopavn-njn osnovnih vzročnih zvez in zakonov, tako tudi v »Napoleonu« globoko sveti v notranjost paradnega empereurja ter izvaja velikana vojne in polittične zgodovine iz Napoleona - človeka. Mislim, da je Ba'nville prvi francoski avtor, ki se ie drznil postaviti tega moža v solidno vsakdanjo perspektivo. Zaradi tega ima njegovo delo kot tol-mačba osebnosti in njenega časovnega ozadja mnogo vrlin, ki so ostale koturnski biografiji in historiografiji nedosegljive. Bainvillov Napoleon ie dokai manjši od tistega. ki ga poznamo, in dostikrat kar čisto majhen, obenem pa nesorazmerno živejši in razumliivejši Vse to brez slovesne nepre-bavljivosti: pogoltneš ga v 24 urah (ker prej ne moreš nehati), kakor kak roman, kakor zvezek Maoaulayeve »History of Englamk Ali: med tem. ko ie mik Macaulaya. razen v epski razgibanosti, zlasti tudi v anekdot-skem elementu, v podrobnosti, je čar obeh Bainvillovih del prav v tem, da vodita bralca nad podrobnostmi in spajata vrhunce dogodkov v roman velikega naroda, v roman velikega človeka. Obe knjigi (pri A. Fayar-du) sta dosegli uspeh, kakršnega pomni le malo romanopiscev: :Ilistoire de France« (1924) okoli 250.000. in »Napoleon , ki je izšel pred nekaj tedni, doslej okoli 75.000 izvodov. Seveda Pariz ne izdaja in ne bere samo takih dragocenih deL Mimo legije dnevnikov in tednikov vseh smeri, strok in zanimanj najdeš povsod tudi plehko in najpleh-kejšo zabavno krmo za tiste, ki jim je knjiga zgolj beg iz priskutne resničnosti v kar moči omledno iluzijo. A videti je, da solzava melodramatska roba ne gre več posebno v denar. Nekam mani košata postaja. Na terenu, ki ga izgublja, se utrjujejo po ceni izdaje dobrih in najboljših del: veselo znamenje časa. Nov pojav na tem polju so Fe-renczyjevi »Cahiers illustrčs'. ki prinašajo vsak teden po en odličen roman za bore 75 cts. Neskrajšan roman za manj ko dva dinarja — kai še hočete, prosim? Prvi zvezek te zbirke (A. de Chateaubn-ant. »Monsieur de Lourdines") sem si položil ob zglavje. Pa menda ne bom mogel brati nocoj: vzlic centralni kurjavi je mraz. Po ulicah brije burja, toplomer kaže 8° pod ničlo in ni ie tako zale Parižanke, da danes ne bi imela rdečega nosu. S to pretresljivo pripombo — do svidenja! Vladimir Levstik. AH bo Upton Sinclair dobil Nobelovo nagrado? To vprašanje zanima precejšnjo plast pisateljev in intelektualcev po vsem zapadnem svetu. Iz Amerike je bila odposlana švedski akademiji zbirka dokumentov. ki priporočajo, da se temu kalifornijskemu pisatelju podeli Nobelova nagrada za L 1932. Za Sinclairjevo kandidaturo se zavzema 770 podpisnikov iz književnih in znanstvenih krogov vsega zapadnega sveta in celo iz oddaljenih dežel, kakor so Al-žir, Kuba Egipt. Maroko, Tasmanija itd. Med podpisniki so n. pr. imena Albert Einstein. Bertrand Russel John Dewev. Reeds Michaud, Fr. Oppenhelmer, Jacianto Be- navente, Romain Rolland, G. B. Shaw, Ju-les Cambon, Gabriel Hanotaux. Lucien De-scaves ter člani mnogih akademij in književnih društev. Zastopana je tudi Jugoslavija z imeni drja VI. čoroviča in dr. št. Stanojeviča, ki sta podpisala bržčas kot zastopnika firpske akademije: ali se ne Hi pri nas našli tudi vodilni pisatelji, ki bi se zavzeli za avtorja The Jungle«, »Oil«, »Boston« in drugih velikih socijalnih pričevanj o našem času?! — V izjavi, ki so jo podpisali glavni predlagatelji, čitamo, da delo Uptona Sinclairja docela ustreza namenu Nobelove nagrade, ki zahteva idealistično tendenco. Vsekako Upton Sinclair zasluži takšno uvaževanje vendar je tehten tudi pomislek, ki so ga v zadnji številki postavile pariške Les Nouvelles Litterai-res«: ali naj Amerika zapovrstjo pobaše Nobelove nagrade? Naj Sinclairu Lewisu sledi kar čez dve leti Upton Sinclair?! — Kakor poročajo iz Prage, so Čehi postavili kandidaturo Karla čapka. že nekajkrat je bila češka javnost hudo ogorčena, da v Stockholmu docela prezirajo obstoj češke književnosti, in vselej so se čuli glasovi, da Čehi klubovaje ne bodo več tekmovali za priznanje matorih švedskih akademikov Obeta se torej zanimiva borba za svetovni sloves in švedske krone; kdo neki bo zmagal tam v decembru?! »Slavjanski glas«, ki izhaja v redakciji dr. Nikole Bobčeva v Sofi ji, je priobčil v tretjem zvezku, ki je pravkar izšel, daljšo oceno spisa prof. dr. Kidriča: »Dobrovski in slovenski preporod njegove dobe.j Pisec ocene, prof. SL Mladenov, pravi, da je ta Kidričeva knjiga vzor. ki nai bi se ob njem tudi bolgarski raziskovalci učili, kako bi blo treba raziskati vpliv Dobrovskega. na Bolgare. Tako študijo pripravlja dr. Boris Jo-cojav, docent zgodovine slovanskih literatur na sofiiski univerzi — V isti številki so tudi kratke beležke o jubilejih Frana Levstika. Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja Domač« vesti ♦ Kralj boter sinu muslimanskega selja- ka. V sel j Orahovu pri Bosanski Gradišk: je v ponedeljek Nj. Vel. kralj Aleksander k urno val devetemu sinu Avde Poriea, siromašnega muslimanskega seljaKa. Vkljub velikemu mrazu ie svečanosti prisostvovalo mnogo ljudi. Kralja je zastopal arti-ijerljski major Mustafa Bašagie. Poričeva žena je pri tej priliki darovala kraljici Mariji tri metre starega turškega platna, ki ga je njena mati pred GO leti prejela 'v Turčije. + Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer v petek 19 t m. ne bo sprejemal stvanK, ker bo uradno zadržan. ♦ V spomin vrlemu možu. Z Bleda nam pišejo- Na Selu pri Bledu je pokosila smrt 1-1 r. m. daleč naokrog znanega iu splošno spoštovanega posestnika Ivana Pangerea Pokojnik, ki je bil šele v 65. letu. je bole-, hal že dalje časa na neozdravljivi bolezni. Pred šr:riin= miseei mu je umrla žena. sar j- še pospešilo njegovo smrt. Bii je do konca življenja trden, neoniahljiv značaj v svojem .japrednem prepričanju in zvest naročnik naprednih listov. Tudi. vse svoje štiri otroke, ki so v dobrih življenjskih pozicijah, je vzgojil v strogo naprednem in narodnem duhu Bil je vzoren gospodar in skrben oče, ustanovitelj gasilnega društva in kmetijske podružnice na Selu Svoj ča< jt bii tudi predsednik krajevnega šolskega odbora v Ribnem in dolgo let občinski odbornik. Daleč naokrog je slovel kot vnet sadjar. Xa zadnji poti ga je spremilo poleg svojcev ter gasilcev iz Se!a in Rib-nega tudi ogromno število prijateljev in znancev. Prijatelja, znaeajnega somišljenika. ohranimo v najlepšem soominu. •> V poročilu o napredovanju profesorjev, < Mavljenem včeraj, se mora pravilno glasi''. da je napredoval v višjo položajno skupin, g. Mirko Kmet (ne Ni ko Kuret), profesor realne gimnazije v Kranjr. + Nova telefonska zveza. Med Jesenicami iu Podrosčieo na Koroškem je bil te ;lni u postavljen telefonski promet. Pristoj-b:na za normalni razgovor znaša 1.50 zlatega franka * Organizacija praktičnih elektro-in strojnih tehnikov v Ljubljani ;OPESTj bo nela \ občni zbor 21. t. m. ob 0. uri dopoldne v prostorih Zveze društev priva.tnla nameščencev. Delavska zbornica, vogelni ' hod -II nadstr. Dnevni red in poročila *unkcijo?ia.r;ev bodo važna, zato naj se vsi člani sigurno udeleže. Vabljeni so tudi vsi absolventi elektrotehnične in strojne delo-vodske šole. ki še niso člani. Posebnih vabil pe b-mo razpošiljali * Družb. sv. Cirila in Metoda je poslal g dr. Matej Potočnik, direktor m. učiteljišča Mariboru pokroviteljnino 100 Din v oočaščenje spomina pokojnega tovariša g. dr. Vladimirja Merleta. Iskrena hvala! * Novi grobovi. V Brežicah je umrl trgovec s sadjem g. Anton Jožef Š k r-j a"n č " Pokopali ga bodo jutri ob 10. — Pinrla je 16. t. m. v Gaberju pri Celju 73 letna vdova po bivšem grobarju na bolni-^ Vizijo;; in Lajov-čev »Veter veje«, Tone Petrovčič pa Adamičevo Kot iz tihe zabljene kapele« in Osterčevo -Jurij in kača belouška«. Na klavirju bo spremlja! vse tri soliste prof. Anton Raivnik. Ves program sestoji iz 6 delov, prvi, tretji in šesti bo zborovski nastop, dragi, četrti in peti pa solistični Opozarjamo ca vstopnice in spored v Matični knjigarni. u— Mladinski koncert orkestra na orglice bo v nedeljo 21. t. m. ob 11. v dvorani kina Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici. Orkester, ki je prvi te vrste v naši državi, vodi ustanovitelj -prof. K. Jeraj. Sodeluje z recitacijami slovenska pisateljica ga. Vida Jeraoeva. Koncert bo ljubljanski mladini pouazas. koliko plemenite glasbe je mogoče izvabiti preprostim orglicam. Starši pošljite deco na koncert, ki je njej namenjen. Vstopnina le 2.50 Din. Vstopnice dobite v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in v trafiki Pugelj na Miklošičevi ce- . sti. u— Treznostna akademija. Na predvečer treznostnega kongresa v soboto 20. t. m. ob 20. bo v veliki dvorani Union a, treznostna akademija našega dijaštva. Na programu je petje, glasba, govor, deklamacija, prizor; Vstopnine ni; rač pa se hvaležno sprejemajo dobrovoljnl darovi v pokritje stroškov, čislano občinstvo se prosi, da s številno udeležbo pokaže svoje simpatije za prepotrebni treznostni pokret. u— ^Arijana« na sporedu filmske matineje ZKD. V petek in soboto ob pol 15. bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici prekrasno filmsko delo »Arajina.; z Elizabeto Bergnerjevo v glavni vlogi. Film je delan po znamenitem romanu Claude Ane-ta in spada med najboljša filmska dela v povestnici govorečega filma. Na ta spored opozarjamo občinstvo že danes. Cene so uajnižje. u— Bernina v zimi. Za alpinsko skioptič-no preda v 11 je. ki bo drevi ob 20. pod okriljem TK Skale v dvorani Delavske zbornice, so vstopnico v predprodaji v Matica knjigarni še na razpolago. Odbor opozarja, da so sedeži vsi numerirani, in pros,, da se občinstvo poslužuje predprodaje, da se s tem izogne navalu pri večerni blagajni. u— Cankarjeve «Hlapce* ponovi srednješolska organizacija j.žar^ na kiasičid gimnaziji na željo občinstva, ki ni dobilo vstopnic 23. t. m. ob 20. v dramskem gle dališču 00 znižandi cenah. Premijera je izvrstno uspela in je upati, da bo repriza še boljša. u— Družabni večer Trgovskega društva Merkur v Ljubljani bo danes ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih Zvezde. V ciklu predavam j ud ska univerza pride na vrsto predavanje o aktualnem predmetu — gospodarskih krizah iu o potili iz kri* O Foto Tourist ŠELENBURGOVA ULICA 6 Vam nudi filme, plošče, papirje, kemikalije, povečaj slike, kakor tudi vsa amaterska dela najcenejše. — Izdelava prvovrstna, hitra, točna! Cene konkurenčne. tem perečem vprašanju izpregovori ravna telj Ljubljanskega velesejma g. dr. Milan Dular. Pereče predavanje vzbuja po vse', pravici zasluženo pozornost v naši javim sti. Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. u— Preporodaši! V soboto 20. t. m. bo zopet zanimivo predavanje o naših planinah v besedi in sliki. Predaval bo g. V Kravos. Prlčetek točno ob 4. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptične slike Udeležba obvezna. Vabljeni tudi člani Starešinske organizacije. V soboto zvečer bo ob 8. redna plesna vaja v dvorani Trgov-SKega doma. Vljudno vabljeni! U— Belokrajinci! V sredo* 24. t. m. ob S. zvečer bo ustanovni občni zbor društva Bela Krajina - z naslednjim dnevnim redom- 1 otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. volitev upravnega odbora in pregleda ..kov, 3. slučajnosti. Dolžnost vseh v Ljubljani živečih Belokrajincev je, da se tega občnega zbora sigurno udeleže in pristopijo k društvu. u— Sokol Ljubljana IV. prosi svoie članstvo, ki se namerava udeležiti vseso-kolskega zleta v Pragi, da prijavi to v društveni pisarni na voj. strelišču, Dolenjska cesta, do 23. t. m., kjer se izvejo tudi podrobnosti slede časa in stroškov. Zdravo! u— Sokol 1. poziva članstvo, da počasti pokojnega br. Lovra Demšarja z udeležbo pri pogrebu, ki se bo vrš'1 danes ob pol 15. izpred bi še žalosti, Sv. Petra cesta št. 4. V civilu z znakom. u— Zahvala. Za vse, v tako velikem številu bodisi ustmeno ali pismeno izražen0 čestitke, si sem jili prejel ob svoji 70 letnici, se prav prisrčno zahvaljujem. Vsem skupaj m vsakemu posebej moja najsrčnejša zahvala! _ Drago Benedik, šolski upravitelj v p. Rekord smeha! Pride! Vesela kavalerija u— V društvu »Soči« bo predaval v soboto v salonu pri v.ovu ob navadni uri strokovni tajnik g. Vladimir Kravos o Iranco&ki revoluciji. Lepo predavanje bo spremljalo nad 100 barvanih skioptlenih slik. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva, da se polnoštevilno udeleže zanimivega predavanja. Vstop je vsem svoboden. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. redni članski sestanek. Na dnevnem redu je predavanje g. prof. Rudolfa in poročilo odbora. u —Odbor Fotokluba Ljubljana sklicuje za četrtek 17. marca ob 20. v Matično sobo gostilne pri ; Sokolu pred škofijo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. u_ Poučna ekskurzija »OPEST«. Električno razdelilno postajo na Črnučah si ogledamo v nedeljo. Natačnejša navodila dobe člani dopoldne na občnem zboru, ka-tereza udeležba je dolžnost. u_ ženski pokret opozarja vse. ki so se priglasile za soeialno-politični tečaj na današnje predavanje ob 18. v društveni sobi šelenburgova 7-II. Tema: Ekspanzivnost kapitaia in brezposelnost, u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi julija lanskega leta zastavljenih predmetov za zlatnino, srebrnimi in dr. 7 marca, za perilo obleke, stroje iu dr. pa 12. marca od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. Samo ie danes t Ob 4., I/28. in 9. zvečer 4 vragi Film, ki presega po svoji lepoti vse filme iz pestrega cirkuškega življenja! Globoko pretresljivo! Cene 4 in 6 Din. u— Nevaren požar je nastal včeraj zjutraj v velikem poslopju nekdanje eukrar-ne, ki je sedaj last tovarnarja Josipa Kunca. Okrog (J.48 je opazil v tretjem nadstropju stanujoči Robert Don?ti, da se vali izpod stropa njegovega stanovanja smrdljiv dim Donati je zbudil sosednje stranke, nakc.r so telefonirali na gasilski urad. Gasilci so takoj odšli na pomoč s trenskim vozom in v vsej naglici razkopali strop poleg dimnika Pregorela sta dva lesena trama, vzidana poleg dimnika. Gasilci so opravili svoje delo v dobri uri. ŠKoila znaša par tisoč dinarjev. u— Pogrešan natakar. Te dni je neznano kam izginil od svoje družine 45 letni bivši plačilni natakar Leon Winterleitner, stanujoč na Starem trgu št. 21 Pri odnodu z doma je bil oblečen v črno obleko in črno dolgo suknjo. Pogrešani, o katerem slutijo domači, da je utegni! izvršiti obupno dejanje, je velike suhe postave, suhega podolgovatega, obraza in ima na licu več izpuščajev u— Miada navihanka. Pred nekaj dnevi se je oglasila pri zasebnici Tončki Jeralo-vi v židovski stezi neka 15 letna mladenka Ln prosila za podporo, ki jo je tudi dobila, a se z nio še ni zadovoljila, čim je stopila na hodn'k. se je polastila tudi več kosov tam visečega ženskega perila, nakar je hitro LzgimUa Po Ljubljani se sploh potepa vač takih žensk kakor tudi moških, ki mo-delujejo za darove, a so zelo nevarni zmikavti. ZALOGA POHIŠTVA F. F A J DI G A, SIN Ljubljana, Sv. Petra c. 17 Spalnice od 2.500 Din naprej Kuhinje od-1.000 Dia naprej Iu— Jaaranova plesna vaja bo drevi v Trgovskem dumu točno ob 2o. Igra priznani salo isto jazz iOdeon«. u— Dancing, prvovrstni artisti v hotelu Tivoli Vsako noč odprto do jutra. u— Drevi — nadaljevalni plesni tečaj — Jenkove šole v Kazini. V soboto — čajanka. Iz Maribora a— Pogreb Ivana IVlihorka. V sredo popoldne so položili k večnemu počitku nenadoma preminulega trgovca Ivana Mi-liorka, ki ga je smrt pokosila v najlepši moški dobi. Kako priljubljen je bil pokojnik. je pričal njegov veličasten pogreb. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi, ker je bil pokojni rezervni mornariški častnik. Njegovega pogreba so se udeležili tudi lovci številni prijatelji in znanci. Pokojnik je bi; tudi dolga leta predsednik Slovenskega lovskega društva 111 načelnik strelskega odseka. Ub odprtem grobu, se je poslovil od njega predsedn.k Lovskega društvu bančni -ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, vojaška četa pa je oddaia častno salvo. Pokojnik zapušča žalujočo vdovo in tri nedoietne otročiče. a— Strah Maribora zopet pred sodiščem. Ivan MagerJ, ki ie bil lam v decembru obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zaradi neštetih vlomov in tatvin na S let robi je, je stal včeraj zopet pred sodniki. 2e po izrečem obsodbi so namreč prišli na dan še drugi njegovi grehi. Lam \ juliju je Magerl okradel farno eerkev v Studencih, v katero se je splazil skozi okno, vlomil v tabernakel pri prvem oltarju. ukrade! iz njega monštranco s clbo-rijem. vdrl pa ie tudi v kripto pod nekim oltarjem ter snel nekemu kipu z zlatom okrašeno krono in tri dragocene prstane s kamni v skupni vrednosti 12.000 I)in. Čez nekaj dni je vlomil v mrtvašnico na rad-vanjskem pokopališču ter odnesel iz kapelice in sobe pasove, s katerimi spuščajo krste v grob. Magerl je priznal oba vloma, obtožil pa ie še nekatere druge osebe. Sodniki so mu prisodili še eno leto. tako da bo moral sedeti 9 let. a— Ljudska univerza v Mariboru.1 V petek IS t, m ob 8. url zvečer je otvoritev Slovenskega cikla in bo imel prvo predavanje g prof. France Vodnik, pisatelj v Ljubljani in predsednik Mladega Penkluba, ki je našemu občinstvu dobro znan iz lanskoletnega literarnega večera. Razmotrival bo veJevažni literarni problem sodobni umetnostni nazor seveda v prvi vrsti z ozironi na naše domače prilike. V nedeljo dopoldne pa ponovimo dr. Varlovo predavanje s filmom o tuberKulozi mladostnikov. Prireditev je samo za našo srednješolsko mladino in je brezplačna. Ob 8.45 je predavanje za deške, ob 10. pa za dekliške šole. a— Ljudska univerza v Studencih. Danes ob 19. bo predaval g. dr. Vari o jetik.. Predavanje bo pen a zoro val film. Vstop dece je dovoljen samo v spremstvu staršev. a— Občni zbor Slovenskega obrtnega društva. V ponedeljek zvečer je Imelo Slovensko obrtno društvo svoj redni letni občni zbor v Narodnem domu. Občnega zbora se je udeležil tudi obrtni nadzornik g. Založnik, ki je zborova.lcem obrazložil novi obrtni zakon, naglašal potrebo po ustano vir.v.i Obrtne srednje šole v Mariboru in želel društvu čim širšega razmana. Pri vo-libvaa je bil ponovno izvoljen za predsednika Franc Novak, za podpredsednika pa kipar Soje. V odbor so bili izvoljeni Josip Sulic, Ivan Kvas. Franjo špes mL, Emami-e! Ilih, Justin Gustinčič, Rajko Zotter. Miha Vahter in Joža Volčič; za namestnike Koter, Ratajo in Kom.pare. Za predsednika razsodlča je bil izvoljen Fran Bureš v nadzorni odbor pa Jemec in šabeder. a— Razne nesreče. V Počehovi je spodrsnilo starčku Konradu Sarniču na poledici, da je padel in si zlomil levo nogo. — Pomožnega delavca -Ivana PJečka iz Rač pa je doletela huda nesreča. Po nesreči mu je skobelni stroj odrezal tri prste na levici. — V Krčevini pa je pri smučanju padel 13 letni železničarjev sinček Joško ši-benik in si zlomil levo roko. — Hude opekline na giavl 111 po životu je dobil 9 letni France,k Meglic. Po nesrečni se je prevrnil ua njega lonec vrele juhe. Vse ponesrečence so pripeljali včeraj v tukajšnjo boi-n ico. Pred gripo, vnetjem vrata in prehladom varujejo . Pasillavm pastilc. Odobreno od Min. soc. politike in narodnega zdravja S. štev. 1409, 6. II. 1932. vauu^ v Gaberju Razpisana su 3 darila /.a člane in 2 za tekmovalce izven konkurence. Tekmoval bo lahko vsak verificiran član JZSS. žrebanje startnim številk bo n t startu 1 uro pred oričetkom tekme. Smučarski Klub -Celje pa priredi istega d>>e tekmo za klubovo .prvenstvo na pro-i Celjska koča-štore. za juniorje in dame -a bliže štor Start ob 10. pri Celjski koči. '.a ostale pa ob 13. v bližini štor e_ Gospodinjska nadaljevalna šola v Celju priredi v nedeljo 21 t. m. ob 15 na šolskem odru celjske deško okoliške narodne šole dramatično bajko Izgubije i raj. v režiji g Vizjaka Igrale bodo eoVp-Ke gospodinjske šole Ker je čisti dobo"' ii namenjen v prid g >spodin iske h a !a,:<----a!-ue šole v Celju, se pričakuje velik o'>'sx občinst va. e_ V soboto ob 20. bo imela 01:ka. v hotelu ;Hubertus občni zbor. Vsi in tečno! e— Mestni kino bo prelvajal drevi pol 21. premijero krasnega zvočnega illina Kongres pleše . e— Nesreča pri delu. Pri delu je zašel z levo roko pod ostrino cirkularkc lOlctni delavec Prane Počiti k iz Velikega S. rja pri Zidanem mostu. Žaga 11111 je pri tem odrezala prv; členek levega palca. Pečnik ic moral poiskati zdravniško pom> č v ccl>ki bolnišnici. e— Izgubljena cktovka. Včeraj je izg-nila žalskemu županu g. Rudolfu Lorberja v savinjskem dopoldanskem vlaku med Žalcem in Celjem njegova rjava aktovka, v kateri je imel svoj pen/tiski dekret o več važnih koncesijski! Mstin. glaseČih se na ime Olobočuik. Kdor jc akt-", ko vzel. naj vrne vsaj snise na gornji naslov ■ i pa pri predstojništvu mesne policije v Celju. Iz Škofje Lcke š'— VIII. redni obfni zbnr podruž -\-t Kola ju<»uslovenskih sester v škof ji L . bo drevi ob 20. z običajnim dnevnim avde« 11. Vabljene vse članice. šC— Občinski kulukarji .-o te dni na uc-lu. Meščani to se / vozovi io konji .spra • nad sne'4 in je Mestni tr<< p »polnoma očiščen. Sne<4 vozijo v Soro. š!— Tatvina. Neznani falotje vlomili v kočo SPD na Ljubniku in od", sli bal > Jugoslo- fkupnecfa vrsčunljivega polnopravnega č!an-stv? pri skladnicl. da se nemudoma prijavijo / d«'lav«2 k o kn ižieo /:•. brezposelni podporo v uradu v stari bolnici. t— Trboveljski odbor Rdečega križa javlja kupoivalcem. da ni n'f,-d,>r žhcI, ozi-rc»na zahteval od tukajšnjih konzumov in trgovcev procente v dobrodelne namene. Društvu je dobro znano, da pripadejo procenti od kupne vsote samo kupovaleem. Rdeči križ sprejema ie prostovoljne prispevke. Tiste elemente, ki zlobno razširjajo take neosnovi.ne govorice in s tem begajo itak bedno in ob-pam« ljudstvo, 00-mo naznanili državnemu pravilniku. t— Svečano Tyršev<» proslavo z ;fcnde-mijo bo priredil Sokol 5. marca. t— Srečke državne razredne loterije e znč le v občinski pisarni deliti podpore po kijuču, ki Mino ga že objavili. Ta podp >ra pa je zaenkrat samo za pol meseca ali pnuv za jarav za 12 delovnih dni. Poglavar družine, odnosno samostojni delavec dobi 10 Din dnevne podpore, za vsakega čia^u družine pa no 3 Din na delovni i dan. Ker s- > steklarji brezposemi že peti teden, je nujno potrebna pomoč tudi od drugod. Razne podpore 60 obljubljene, brezposelno delavstvo pa je hvaležno /a vsako pomoč h— Napovedane ukinitve v!akoy hi težko prizadele tudi Hrastnik. Tako bi Hrastnik mnogo izgubil z ukinitvijo dopolcfan-tkega vlaka proti Mariboru zHasij t-^daj v te n težkih č.ish. ko želi vsak opraviti t?vo-ie posle v najkrajšem času. To je bilo tlo-siej mogoče pri oblastvih v Laškem in Celju. če pa ne bo ugodne zveze, bo pa vse to zvezano z velikimi stroški Zelo' bi se poslabšala tudi zveza z Ljubljano kajti od pol 9 do 17 ne bi inn ij tja nobenega vlaka, Prebivalstvo se čudi nameravani ukinitvi teh vlakov ki so bili vedno tako dobro zasedeni, da je moralo skozi več postaj mnogo potnikov stati celo na hodnikih. Iz Šoštanja š— Film »V kraljestvu Zlatoroga< se ne ho predvajal danes in jutri, temveč v soboto 20. t. m. ob 16. za šole in ob 20 z* odrasle,^ v nedeljo ob 10. dopoldne za okoliške šole, pri treh predstavah popoldne in zvečer pa za ostalo občinstvo/ Iz Tržiča č— Odmev volilnega boj:: pred sodiščem. Menda niso nikjer volilni čaj' /a razne volitve tako Ootr.i kakor ravno v fr/ieu. Po v kjni ni bilo volitev, k: ne bi *ae!e . ,-kih © »Jiiih pc*'edic. Žalostno pri tem je vedno le. Ga ]o -kupijo preprost- volilni voj-generali pa se poskrilo Te dm je bila pred tukajšnjim solnem končani pravda zaradi žaljcuja časti. >oJiš-\- je »iS-r>>dilo občinskega odbornika, bivšega o-iastr.egu po.-" i a., e.-1 g Ivana Majeršiča v 3(9 i)n in povračilo vseh pravdnih in o J v „ t lil- h -stroškov, ki-r je za ča«?j volilnega boja r../žalil g Klofuta rja Joška. posestnika v Tržiču. č— Ure šohkega rad.a so za dijake me-šl-anske šole prava slaščica. Radio je Montiran v drugem razredu, kj^-r se zvrste raz-r -di pri ura'i tako, kakor j:m pač prija aravkur podajana sr.ov. P v-ebno so se di-veselili na ko-iccrt trboveljskega mla- • kli torek .iskega zbora. ui ie pel prt Prenos je bil prav dober, razlaga koncertnega vodje učitelja g. šidigoja preprosta io krepka, šolski r;,dlo ima veliko prijateljev. Priporočuuvj prir ditcliuri. da se zavedajo. da jc pestrost najboljša reklama. Kratka dnevna poročila posl-ušajo dijaki naravnost z naslado in užitkom Konsta-ta-c da so v Ljubljani /vozili• v vodo vagonov snega, i m jc več veljala Kakor prid;ca o kruti m nadležni zimi. Mislimo, da je not šolskega radia prava. Uradni dnevi sre-kega načelstva bo-do v Tržiču tudi .letos ysak prva in teetii četrte;, a- mesecu v mestni posvetovalnici od ln. do 13. ure. Tržiško m okoliško pre-b:v;ilstvo opozarjamo na te uradne dneve, k r -i lir I.o prihrani mnogo potnih stroškov in drugih nevšečnosti. Iz Novega mesta n— Nevarno drsanje. V hudem mrazu je ' mr/nil tudi R oz i nov porok (Težka voda). ki se steka v Krko pod Šukljevnn gra- dom. Tu se zbira šo sku odrasla mladi- na, ki / drsaikami c!i brez njih manevrira po* zalodcnelem potoku blizu ustja pri Krki. ki jc tudi zamrznila, vendar led še nima prave odpornosti. Ravno tu se smeli drsalci najčešče pojavljalo, da opazovalce obliazona. Tu bi k,izat'o drsanje sploh ./-.(braniti. Drzen podvig je tvegala neka dijakinja ki se je podala s smučmi preko ScMIove-ga travnika na tenko zaledenelo Krko in jo letos prva prehodila oo Rugo-vega loga in nazaj GVnnazi*sko ravnate! -■•vn je izdalo od'ok da morajo imeti vsi dijaki pismeno dovoljenje od steršev, da c-j smejo drsati. e drle - -fpk čelrlt I Vlek "I- K Si r I >' i I l.JUBU \NSKA DRAM a Začetek ob 20. k, 18.: Vzrok. D. . in.: Zaprta i. 20.: Nekdo. Premijera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA k. 18.: Knez Igor. C. 10.: Simfonični koncert opernega oi-estra v unionski dvorani, a. JO.: Luiza. D. Ljubljanska drama. Frankova tragedija »Vzrok« se ponovi danes v običajni zasedbi. — Vred Cortiti. znameniti internaeijonal-n pustolovec, ki ustvari za svojo hčer Edi ;o ženina, bogatega grofa Ghuvea, je slavni junak najnovejše Molnurjeve komedije »Nekdo . katere premijera bo 20. t. m. Zanimivo ulogo pustolovca kreira Levar. njegovo hi. r pa Nablocka. Komedijo odlikuje polog duhovitega zamisla tudi sijnien, Molnar.m lastf>ii d aloir in spretno obvladanje odrske tehnike. Občinstvo, ki liubi duhovito zabavo. opozariamo n».ta večer. Ljubiiaiiska opera. Danes se poie Knez !«or . v naslovni ulosi bo tokrat Mirko Pu-g-di. -Taroslavna Thierr.vjeva. Končakovnn ]\i-,ij" evn. Vladimir Teorevie Gostič. Jarosla-v č Janko, Han Končak Riimpel. sviraea na midok Zupan in Kovač. Polovec Mohorič. Dirigira Stritof. režira Primožič. Nastopi celotni baletni zbor. — II. simfonični koncert Irtoš-ijf sezone bo iutii. Med drugim se bo tu več"t- izvaial prvič v Ra ve lov i instrumen-!-■•:' Musor.'?ke2n ciklus Slike z razstave . I: s ■ '01 no i|i'~'rira sprehod po slikarski razstavi. Skladatelj ?<> ustavi prj slikah-Gmotius. -turi s rad. Tnilerins. livdlo. Ziv-žav perutnine, pogovor dveh Židov. Na živilskem trau. Katakombe. Divi- ples čarovnici. Velika kiievska vrata. Kave lova instrn-meritariia je naravnost oenHalna in izrablja v^ako barvo, vsak efekt. Drži se stroiro originala. v kombinacijah pa je neizčrpno n*. naidliiv Vstopnice v Matični kn'i°'«rni. Občinstvo vljudno vabimo, da v velikem številu ifoset; koncert, ki ho brez dvoma eden najlepših koncertov zadnjih sezon. ŠUNTJAKOPSRI GLFTUL1ŠKI ODER Začetek ob 20.15 Sobota. 20.: Sedem njegovih grehov. Nedelja. 21.: Sedem njegovih grehov. š;'iitiaki»h-ki gledališki oiler bo ponovil 20 in 21. t. m. ob 20 15 izvrstno burko v treh dejanjih s pevsko predigro ~Sedem nienovdi grehov. Občinstvo se bo izborno zabavalo in ne bo prišlo iz smehu. Ker .je bila zadniič pri blagajni velika gneča, kupite vstopnice že prej v trgovini Karničn -k ,,., si-jreni trgu V ul.avuih ulosah nastopita priljubliena Ervitri \Yrisclierjeva. ki je v nlo-ji lepe zapeljivke Otil ie tieprekosljivn " nad vse zappli'va in Lavrič. izvrsten ko-•ik. ki odl'čno kreira veliko in naporno ■ ■|o"o svetnika list+mriierjar V večjih ulogajj nastopijo še (ioriimova in Pifčeva ter Škerii Karus. Kune in Petrovčič Režira Petrovčč nevsko ;>redigro. ki ie o občinstvo tako navdu- šila. po;e k zbor. npletistar. Nilo uucar ni n i e. ni « <«m da UDOi-abliafe tem da upodabljate NIVEA-CHEME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne peka in ne postane hrepava. Nadrgnite Vašo kožo veče» »sak predeni, resle na počitel« lemetjito t Nivea-Crerra Tkanine postanejo s tem mladstno napete, keža pa močna in prožna Veter m slabo vr«me ii ne moreio več skodli Nadrgnite pa ludi podnevi, predeni odideta na prosfo lice in »oke i M;vea Creme. Ta krema namreč ne tapusfi nikak sijaj ter Vam nudi onr sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi »ako 'adi imamo R;z!'ka nasproti tuksuzniiT) kremami Naiviši' jčinek ali ceneje. Nivea-Creme Orn 5.00—?2.oc Ju^osi. P Beiersdori 4 Co o.s o.j.. Maribor C!o§nodar§ f v Težave mariborskih gostilničarjev Maribor. 17. februarja. Včeraj popoldne so mariborski gostilničarji in kavarnarji zborovali v lovski dvorani pri Urin -, kjer se vrši občni zbor Z.a-drugo gosliln.čarjev in kavarnarjev v Mariboru. Zborovanje ki se ga .je udeležilo nad ICO članov, ie vodil načelnik g. Oset. ki je uvodoma pozdravil navzoče nos te. zlasti zastopnika banske uprave obrtnega nadzornika g. Založnika. Nato ie podal daljše poročilo o poslovanju v preteklem letu. Zadruga si je mnogo prizadevala, da bi izboljšala današnje težko stanje, ki ga je tudi v go-slilničarski obrti povzročila gospodarska kriza. V svojem prizadevanju j« zadruua dosegla prav razveseljive uspehe. Po neštetih intervencijah je preko zveze uspelo spraviti z mrtve točke vprašanje ukinjenja trošarinskih registrov, ki bodo predvidoma v kratkem opuščeni. V Mariboru je bil ustanovljen obrtno - |)ospeševalui urad, uspeh pa je bil dosežen tudi v pogledu bolniškega zavarovanja služinčadi v nižjih razredih Načelnik je nadalje omenil, da deluje zadruga vzajemno s Tujsko prometno zvtv.o in je tudi v dobrih odnošaj h s planinskimi in drugimi športnimi društvi, 'lesno sodeluje zadruga tudi z mariborskim, gospoda skiiii predstavništvom, ki stremi za tem, da pride v Maribor čim več življenja, da se nadomestijo izgube zaradi ukiiiienja nekaterih važnih uradov, s tem, da postane Maribor setl0ž ' in ugodnosti klimatskega 1 nesla Svoje poročilo je načelnik zaključil z željo, da bi mestna obema upoštevala sedanje težko stališče gostilničarjev in jim ne nalagala novih bremen. Obširno poročilo je podal tajnik Zveze gostilničarskih zadrus g. Peteln, ki je obenem tajnik zadruge. Raztolinačd je zbo-rovalcem ukrepe glede perečega vprašan |a vmotočev pod vejo. ki jih je na področju mariborskega okrožja nad 200. Navedel je. da je banska uprava v tem pogledu upoštevala predloge, ki jih je stavila zadruga. L uveljavljenjem obrtnesa zakona (9. marca) bo v tem pogledu položaj znatno razčiščen. Pri mestni občini je zadruga Umi doseg a d,i se gostiln carjem prizna pravica do 1.o"m-kale. Znižana je bila tudi cena plinu, /-a-dru«a bo stremela za tem. da se cena električnemu toku zniža na ceno, ki .10 plačujejo privatniki. V svojem poročilu o poslovanju zvezne uprave je tajnik g. Peteln poudarjal pnza devanje zveze za odpravo trošarinskega !>■-oistra ki je prava nadloga tako za krčmir-[e kakor za finančno oblast. Namesto registra bodo predvidoma s 1. aprilom t. 1. uvedene revizijske knjige. l'o načrtu za reformo trošarinskega zakona, naj bi se trošarina pobirala le od soda, ki je na pipi Zadruga si šteje tudi v zaslugo, da je bil pavšali-ran davek na poslovni promet pri nakupu vina v višini 10 par pri litru. Z reformo pobiranja trošarine je po informacijah, ki ::h je podal tajnik g Peteln, predvidena tudi sprememba glede načina plačevanja točilne takse. Po načrtu, ki ga je akceptiralo že finančno ministrstvo, se bolo gostilmski obrati glede plačila točilne takse razdelili na sedem skupili Nadalje je tajnik raztol-mačil zborovskem določbe novega obrtnega zakona in je v zvezi s tem podčrtal zelje gostilničarjev. da se pri Zbornici za TO! "stanovi poseben gostilnicarski m hoten r-0 zelo dol "eni presledku na našem odru v nedelj ) fl t 111 ob 20 Za svoje gostovanje si ie izbral ulogo barona Wepsa v Zellerjevi melo diiozni opereti »Pličar". Prihodnja preiuiiera lelošnje sezone bo v kratkem Uprizorila se bo Millfiekerieva opereta "Diiak prosiak« To dejo. ki_5.!' vr^vratu še ni bilo iz\aiano. pripravljati! režiser Trbuhovlč in dirigent Herzog. — Neposredna plačila obveznosti v Avstrijo n.so dovo.jena. (AA), MeJ na/o kraljevino in avstrijsko republiko je bil nedavno skrenjen sporazum, ca se vse terjatve, nastaie iz blagovnega prometa ine-d našmii dr-avijam 111 državljani avstrijske republike ure de s klinagom. to je na pud-iagi vzajemnega medsebojnega obračunavanja in ne 7. 11 ep os rednimi piačiii go žpi-Kov ene države upnikom v drugi državi. To obračunavanje oprav..ia za našo kraljevino naša Narodna banka, za avstrijsko republiko pa avstrijska Narod:«* banka. Plačevanje dolgov odnosno iikvidiiranje terjatev sc izvrši tako, du se 1/. p.ačiL, ki jih nakažejo dolžniki naše kraljevine na račun ovojih upnikov v Avstriji posredno ali neposredno naši Narodii'1 banki, poravnajo terjatve tistili naših državljanov, ki so jim avstfjski douaniki plačati svoj dolg pr avstrijsk;i Narodna banki. Kakor se tz teg-f. vidi. niso terjatve na.ši.h državljanov pri avstrijskih dolžnikih toliko odvisne od mo aienta poravnanja dolga pn avstrijski Na rodni banki, kakor od efektivnega stanja klirinškega računa pri naši Narodni banki To stanje pa je odvisno od plačil naših dr/avijanov-dolžnikov v korist njihovih upnikov v Avstriji. Pn tem je treba pripomniti, da poravnavajo mnogi naš: dr- žavljani moje avstrijske dolgove neposredno s pošiljkami clektivncga denarja. Tako ravnanje ni samo na škodo naš en izvoznikom, ki na ta način zaradi uvedbe klimi: škoga obračunavanja prepočasi pridejo u>o dolžnega jim dcna'ja. s čimer ie posredno prizadeta naša izvozna trgovina, nego je tudi v nasprotju s predpusi pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, ker pomeni način poravnavanja do.gov z direktnim pošdj.mjem eKIvtivneg?. denarja nedovoljeno trgavino z valutami. Kršitve omenjenoga pravi.nika se kaznujejo po zakonu o kazenskih sankcija«, ki je bi! udari oktobra 1931, z denarno globo do .J<>0'J00 dinarjev. Narodna banka zato opozarja poslovne ijudi. ki uvažajo blago iz Avstrije, da poravnavajo svoje dolgove edino preko klirinškega računa pri Narodni Danki, da .se tako o>Jr.ejo Kaznovanju. — PrennjsKo žrebanje obve/.nic za vojno škodo. V toiek se je v Beogradu v dvorani oddelka za državne dolgove vršilo pre-mijsko žrebanje obveznic za vojno škodo (amortizacijsko žrebanje se je vršilo že v januarju). Izžrebanih je bilo lSfc dobitkov, ln sicer en dobitek za 1 milijon Din, 2 dobitka po 500.000 Din, 5 dobitkov po 200.0U0 Din, 10 dobitkov po 100.000 Din, 20 dobitkov po 50.000 Din, 50 dobitkov po 20.000 Din in 100 dobitkov po 10.000 Dm. Izžrebane so bile naslednje obveznice: dobitek i,000.000 Din: serija 4170/št. 812; dobitka po 500.000 Din: 2394/574 in 1977/582; po 400.000 Din: 1732/970, 2109/147, 2173/713, 4309,202, 4616 229: po 100.000 Din: 1138/883, 2279,557, 3135/48, 33i0/29, 3566 105, 3629;?95, 3745 698, 3901/540, 4003/379, 4687/383; po 50.000 Din: 219 845, 251/431. 745/465, 921/937, 1009 691, 1030 233, 1161/704, 1319/852, 16S5'225, 1709 960, 2134 969, 2304 305, 2330 423, 2657/306, 3227/532. 3286/8, 3373/152, 3559/89, 4081 259, 4793/733. Dobitke po 20.000 in 10.000 Din bomo še objavili. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Senicove, trgovke z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter po-sestmee v Šmarju pri Sevnici (poravnalni upravitelj dr. Al. Klemenčič, odv. v Sevnici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Sevnici 30. marca ob 10., ogiasitveni rok do 26. marca, ponudena. poravnalna kvota 501f.). Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje v imovini Andreja Lu-žarja, posestnika in trgovca v Podzemlju 10. (poravnalni upravitelj Slavko Pretnar, odv. v Metliki; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Metliki 22. marca ob 9., ogiasitveni rok do 17. marca 1. Borze 17. februarja. Na ljubljanski borzi je danes deviza Nov." Yurk obdržala izredno nizek tečaj, ki je bil zabeležen že včeraj. Devizi Amsterdam iu Berlin sta se zopet okrepili, dočim ie London za malenkost popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna šk-eda obdržala včerajšnje tečaje in se e trgovala za kaso po 249 in 25;). Prijaznejše razpoloženje je nadalje v dolarskih p.ipii-jili: prišlo i«* do prometa v 7'Vu Blairovem posojilu po 46.75. 46.875 i« 47 ier 7° « Seii.>-manovem posojilu j>o 49.50, 50 in 50.50. V ostalem je bil zabeležen še zaključek v 1"» investicijskem posojilu po 59 De> ize. Ljubljaua. Amsterdam 2272.88 — 2284.24. Berlin 1332.31—1343.31. Bruselj 763.19 do 787.13, Curih 1096.15—1101.05. London 193.48—195.08. Ne\v Vork kabel 5/>10.80 do 5639.06. ček 5588.80—5617.06. Pariz 221.30 do 222.42. Praga 166.27—167.13. Trst 291.65 do 294.05. Zagreb. Amsterdam 2272 88 — 2284.24. Bruselj 783.10 — 787.13 London 193.48 -Io 193.08. Mila.i 291.(15 - 294 05. Ne\\ Vork kn bel 5610.80 - .Jii-ID (1J. Ne v, vork ček 5588.80 do 5617.06. Pariz 221 ?.() _ 222.42. Curih. Beograd 9 05. Pariz 2019. London 17.70. Nevv.vork 511.87. Bruselj 71.45. .Milan 26.65 Madrid 39.50 Amsterdam 207.50. Berl'11 121 65. StoekhoJm 98.75. 0-'o 96. Kobenliavn 97 25 Sofiia '>.71 Praga 15.17, Varšava 57.45. Bukarešta 3.GS. Efeliii. Zasreb. Državne vrednote- Voiit3 škoda 249.50 — 251. za februar 247 — 249. za marc — 249. za april 249 bi.. 7 ' •» investicijsko 08.0O — 59.25. 4"'.. agrarne 29 6".. begluške 41 — 41.5. 7" Blair -16.75 — 47. &% Blair 53.5«> - 54 5(1, 7"» Drž. hipotek banka 50 - 50.25 Beograd Vojna škoda 246 zakli.. 7" « ••)-vesticiisko 59 den.. 'i'"« begluške 40. 11 zakli. 8" n Blair 54 — 5'S 7% P»la!r 47.25 zakli.. 7"'« Drž. I inotek. banka 59.7.") zaklj.. Narodna banka 4920 zakli. Dunaj. Bnnkverein 11.50. Dunav - Sava-jaoran 11.40, Staatseisenbahngesell. 18.35. Trbovlje 33.25, Sečerana 26.50. Blagovna tržišča 21 TO + Cliicago. 17. februarja. Začetni tečaji: Pšcnita: za marc 58.875. za maj 62. za julij 63.25 za september 04 75. koruza: za niarc 37 875. za mai 41.125. za julii 43.375. za seu-tember 44 375: rž: za juhi 49.2o. -f Novosadska blagovna horza (17. t. 111.) Tendenca nespremenjena, promet: 19 vag - llz: baška 105 - 170. - 0'«->: baski, srem-ki banaški l2p - 130 Ječmen: bas,;. ,n sre„,ski «3'64 kg 125, - 1S0. baski in sremski poiiila.mi. «7'68 ks 1-tO -Koruza: baška 72 - 74: okolira Sombnr 73 - 75: sremska z.a marc maj <•> — • banaška 71-73; sremska 73-.-»: sremska. parit Žid 75-77 Moka- baška in banalna (K... baška in banat Og1 3(50 do .>S6: s. ..o,--540 - 3(50: 305 - 310: Uit 2.)o do o,k-r ,7, 190 _ 200 '--S^ 122 50 - 127 50 -Utrnili• baški m -rem-U' 85 _ 90. banat.-k« 80 _ 85 Fižol: baški. sremski. beli. bre* vreče 180-185 -1- liudimpešlanska iernim»ka borza U<- t m ) Tendenca čvrsta, promet ereden. I s"-nira: za marc 12.03 -- 12.05. za niaj 13 M 13 02- rž: za marc 13.93 — 14.73 — 14.75; koruza: za — 13.95. za m u maj 14.3' - --14.35. eševanle obrti 1 Iz poročila načelnika g. dv. Mama na včerajšnji sc?i banovinskega sveta Na včerajšnji seji je banovmski svet raz- ! dobre pletarje, da se že več družin v.dr-pravljal o proračunu oddelka za trgovina ^P^nTr^ več ki ie preračunana " pričet-kj razprave je JSI ^Tp^ £ad,ti ok o- bra lanskega leta v Mlaki. S tem hočemo ustaviti propadanje te prastare domače obrti. Banska uprava ie uspešno posredovala tudi pri na Kupo raznih strojev v inozemstvu ter tud. skoro v vseh primerih izp >-slo vala carine prost uvoz. zlasti za radiu-ge. " Banska uprava se je pa tudi potrudila, da so mogli obrtniki na svojih tečaj h izpopolnjeno spretnost in pridobljeni un?t'-niški okus pokazati z razstavo svojih izdelkov, -predvsem na liubljanri-:em ve.csej-itiu. Za razstavo malih obrtnikov je i/poslovala na spomladanski in jesenski razstavi primeren prostor, ga na lastne roške okusno opremila ter brezplačno porazdelila med 25 raznih obrtnikov. Večina :e bila z dobljenimi naročili zelo zadovoljna, poleg tega pa so napravili vsi najboljšo in najcenejšo reklamo, ki jim je med letom prinesla zaželjena naročila. V mizarskem paviljonu je banovinski strokovni učitelj s priznano spretnostjo in vestnostjo aranžiral celo mizarsko razstavo, ki je bila tudi letos velika privlačnost velesej- ma. . Strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja je skušala banska uprava dvigniti tudi s podelitvijo primernih podpor za posečanje domačih m inozemskih s'tokovnih šol :n za prirejanje poučnih ekskurzij. Skrb za domače ©brti Domačim obrtem je banovina posvečala največjo pozornost, saj daje ta gospodarska panoga našim najbolj potrebnim r° 1 " želanom nekaj priboljška in navaja ljudi k veselju do dela. Treba je pa postopači previdno, da ne nastane namesto koi. -.i škoda. Prevelika razširjenost, ene same noge bi rodila preveliko produkcijo :zd<.i-kov in s tem lanko resno ogražaia vse. ki so se posvetili dotičui panogi. Za.to se sistematično poskušajo k starim uvajati aove , panoge. Delo je zelo komplicirano m zante-►vetila banska uprava i va navadno večletnega truda, preden se u ,-v prvi vrsti izpopoi- \ sežejo vi»'.ni in trajni uspehi v ™ r,. razbe našega obrtni- pridejo v poštev pletarstvo, .lončarstvo. obrt in industrijo. V r podal oddelkov načslnlk g. dr. Rudolf Mam daljši referat o stanju gospodarskih panog, s katerimi se peča njegov oddelek, in o delu banske uprave za njihovo povzdi-go in njihov razvoj. Iz referata posnemamo: Strokovno šolstvo Strokovnemu šolstvu je banska uprava posvečaia največjo pažnjo, zavedajoč se, da se morajo v oanovini čim boJj dvigniti industrija, trgovina© in obrt, kca- se pre-živija samo s kmetijstvom komaj polovica prebivalstva. Strokovne šo e so sieer po večini državne, venuar pa jih mora banovina z izdatnimi zneski podpirati, zlasti v pogledu praktičnega pouka. Kjer ni dovolj državnih učiteljev, se nastavljajo tudi učitelji na banovinski račun, celo tehniška srednja šola ima take učitelje. Pletarska šola v Ptuju ima tri banovinske naslav-ljence in se v resnici lepo razvija. Tudi na tekstilni šoli v Kranju je banska uprava morala nastaviti pomožnega učitelja in mnego prispevati za ureditev delavnic. Na novo je pričela ta mesec delovati šola za glasbila, ker hoče banska uprava, da po-s ane izdelovanje glasbil domača obrt. Tekom lanskega leta se je na novo ustanovil pletarski tečaj v Sodražici, ki bo, kakor oni v Lužarjih, postal stalna pletarska šola. Obrtno- in trgovsko-nadaljevalnim šolam se posveča posebna skrb, ker se skrbi za izobrazbo kvalificiranih učiteljev za te šole, daje izdatne podpore in jih skrbno nadzoruje. Za industrijo in trgovino skrbi banska uprava v tem pogledu, da daje štipendije marljivim dijakom, da pesečajo v incze.n-slvu višje strokovne šole ali pa da si praktično izpopolnjujejo svoje znanje. Pospeševanje strokovne izobrazbe obrtništva Veliko skrb je pos pospeševanju cbrta, nitvi strokovne izobrazbe našega obrtni štva. Priredila je v i. 1931. 44 različnih strokovnih in mojstrskih tečajev, največ čevljarskih, krojaških in mizarskih. Drugi tečaji so bili za obrtno knjigovodstvo, strojno pletilstvo, višjo strojn-5 izobrazbo, za strojnike in kurjače za brivce itd. Vseh udeležencev je bilo 1095. Pri vseh tečajih je /krila banska uprava stroške za učitelje t/r podelila še izdatne podpore obrtnim za-idrugam, da so omogočile udeležbo brezpo-/ s ein i m in revnejšim zadružnim članom. Pletarski tečaj v Lužarjih je že vzgojil tako Enkratna vloga!! iev Ni igra na kolo (razrede) 12 milijonov znaša glavni dobitek ZA ZGRADBO KATEDRALE dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu MORETE DOBITI TUDI VI z vlogo Din 200.— (Dvojna srečka) ■v Žrebanje a j a Na 1'4 srečke (Din 25.—) odpade od zadetega glavnega dobitka Din 625.000.-' Dobitki: 2 x Din 2,500.000.— — Din 5,000.000.— ' 2 x Din 500.000.— — Din 1,000.000.— 10 x Din 100.000.— — Din 1.000.000.— I00x Din 10.000.--Din 1,000.000.— Prodajajo: vsi župni uradi, kolekture. denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Glavna uprava: Beograd Prodajna podružnica: Zagreb Ulica Jovana Rističa 20. Tvrtkova ulica 5. . Cene srečk: Dvoina srečka Din 200 — 1/1 » » 100.— 1/2 » » 50.— 14 .» » 25.— pridejo v poštev pletarstvo, razna lesna dela, čipkarstvo in podobne tehnike. Nov vir dohodkov za siromašno podeželsko ljudstvo se je odkril v izdelovanju ličnih mrežnih torbic, ki so se zaradi praktičnosti hitro udomačile pri naših gospo- Domačemu tkalstvu se nudi prilika za izpopolnitev s poimehaničnimi statvami, ki jih je banska uprava nakupila m se udo-mačuiejo po raznih krajih banovine. 5aiu teča ji* so se že vršili in se bodo še naaa-1 i e val i Da se morejo izdelki domačih obrti tudi vnovčiti, posveča banska uprava velijo pažnjo tozadevni propagandi doma .n v tujini. Tujski promet Pospeševalna služba za razvoj tujske,:s premeta je tekom zadnjega proračunske^ ieta storila velik korak naprej. Poleg običajnega dnevnega dela je letos s.one:o o a organih banske uprave veliko delo prireditve tujskoprometne razstave, ki ie -ieio zadovoljivo uspela. Zbrani reliefi, diagrami m slični predmeti bodo služili tudi v oo- doče za iste namene. _ Razpisani Pacečaj za vzorne podeželske gostilne je dosegel prav lepe uspehe m banska uprava .ma seuaj na razpolago izbiro načrtov za vzorne gostilne. Po nalogu banske uprave je bila napisana nova knjiga o serviranju, ki se že tiska. Prizadevanja lokalnih činiteljev za gorsko železnico na Pohorje ter za vzpenjaeo na Biedu m na šmarno goro je banska uprava podprla s primernimi podporami in nasveti ter tako omogočila, da js načrt za vzpenjačo -a Bledu dovršen že v podrobnostih, prav tako načrt gorske železnice na Pohorju, dočim so izdelani generalni načrti za vzpenjačo na šmarno goro. živahno delo obeh Zvez za tujski promet v Ljubljani in Mariboru, prometnih društev, Slovenskega planinskega društva ud. je banska uprava podpirala z izdatnimi prispevki. ruui za propagando v Jugoslaviji in v inozemstvu je banska uprava izdatno prispevala. Začeli so se že prvi filmski posnetki naših narodnih običajev kot del velikega propagandnega filma o naši banovini. Prav tako so se začele priprave za tujsko-prometno razstavo v Zagrebu. Sodeč po uspehih, ki jih je dosegla nasa ujsko-prometna propaganda, vidimo, da so oiii izdatki z- ta namen plodonosno naloženi. kaiti statistika tujskega prometa v oreteklem letu nam da je poset tuj- cev in letoviščariev ostal na isti višini kot oroisnia leta. dočim ie v vseh drugih državah in tudi v drugih hp-novinab nazadoval. Ljubljana 31. jan 1932. Načelnik: Dr. Marn, s. r. Najboljša humoristična serija risb brez besedila ADAMSON se Imenuje postava, ki je stopila v ospredje znamenitih humoristienih likov. S svojimi značilnimi potezami in stoično mirnostjo vzbudi ADAMSON pozornost vsakogar ter je v časopisu prav tako na mestu kakor Chaplin na platnu. Risbe kažejo dogodek brez vsake besede —' samo kratek naslov pove vse. ADAMSONOVE RISBE so mojstrovine, polne humorja. ADAMSON govori v slikah, ki so vsem umljive. In te slike prično izhajati v ilusirovani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina Din 8.—, trimesečna Din 20.—. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. HBHHnBU Smrtni pohod Torgutov »Stanovanje se odda v najem" Toda samo stranki brez otrok. — Socialna slika iz sodobnega Londona. »Stanovanje se odda v najem. Najmodernejši komfort. Stranki brez otrok.« Te besede smo v zadnjih letih čitali tako pogostoma, da ne povzročajo niti bežnih opazk. In vendar čutim, da pišejo z njimi nagrobni napis družinskemu življenju. »Brez otrok«. S tem despotičnim pogojem pretresajo osnove družinskega življenja. Ta pogoj pomeni, da najdejc mladi zakonci dandanes lahko vso udobnost, ne smejo si pa dovoliti otrok. In velikoraeščani se moramo pred mogočnimi hišnimi lastniki pokorno ukloniti — ali pa se odpovedati stanovanju, ki bi ga radi imeli. Te žalostne razmere me bodejo še posebej v oči, kadar grem skozi okraje, v katerih so imele srečne družine nekoč svoj dom. Sedaj tam ni več eno- in dvodružin-skih hiš. temveč so same naiemniške kasarne. Vsak dan več hiš pokimuiejo in 1ih •spreminjajo v te kasarne. Kmalu bo zasebna hiša v središču Londona redkost. In pripomniti moram, da velika provincialna mesta ta »napredek« posnemajo. Toda imoviti in reveži so žrtve istega sistema. Ubožnejše londonske četrti so navezane na najemniške kasarne seveda še bolj nego četrti, v katerih prebivajo bogatini. V teh stanovanjskih okrajih polagajo morda manj važnosti na zakonce brez otrok, a kdo bi mogel trditi, da je to okolje primerno kultu družinskega življenja? Vsak misleč človek bo razumel brez nadaljnjega. da polagajo mladoporočencem že od začetka vsaKovrstne težave na pot. V devetdesetih odstotkih vseh primerov mora mož stanovati ne predaleč od kraja svoje službe in najemno stanovanje je potem običajno edini izhod. Lt> čeprav bi si želel lastne hiše v londonskih predmestjih, se bo moral v večini primerov te želje odreči, kajti spoznal bo. da je voznina od predmestja do notranjega mesta previsoka in da bi ne bilo štedljivo bivati izven mesta. Tu bi lahko za primerjavo navedla idealne razmere v Nemčiji, kjer si lahko tudi najpreprostejši delavec dovoli luksus lastne hiše v berlinski okolici in bi vprašala. zakaj ni tudi na Angleškem tako .. še neka drusra mnoero uporabljena puhlica zveni tragično: »Prihranek dela« ... Nikakor ne želim da bi ženam pripadlo vse breme gospodinjskih posiov. Služabnika ali služabnice ai ne more dovoliti vsak- do. In nihče pri tem ne taji, da bi bilo v prejšnjih časih lažje voditi gospodinjstvo, čeprav je bilo osobja dosti na razpolago. Gospodinjska tehnika tistih časov se nikakor ne more primerjati z današnjo. a bojim se, da so izumi, ki štedijo z delom, privedli domače delo do nasprotnega ekstrema, tako da mlada gospodinja nima mnogo posla V stanovanju ima malo opravka in to vodi seveda do nezado"oijstva Končno se mlada žena začne zanimati za stvari, ki so izven družinskega kroga in namestu idiličnega družinskega življenja stopi stalni poset kinematografa gledališča itd. »čemu,? se vprašuje mlada londonska gospodinja, »bi se morala mučiti s kuho. če je v najbližji soseščini restoran, ki nam pošilja jedi že izgotovljene v hišo? čemu bi morala ostajati doma in pripravljati večerjo za moža. če jo lahko dobiva v lepši okolici? In če živi v skromnejših okoliščinah, ima še vedno priložnost, da dobiva poceni obede v konservnih škatlah Vsak prodajalec kolonialnega blaga jih prodaja. Tako propadajo osnove družinskega živ-fjenja v imovit.ejših in revnejših slojih. V redkih najemniških kasarnah kjer so otroci dovoljeni je položaj teb otrok žalosten v primeri z otroki, ki vzraščajo v lastnih hišah Nlmaio niti koščak vrta, v katerem bi lahko igrali in skakali. Ali morejo potem ti otroci uiti tako zvanemu »kompleksu najemniškin kasarn«, ki jih sili k naziranju, da je par stanovanjskih prostorov, restoran in zabava vse, kar po-crebuje človek za življenje? »Mcdernjaki« naj rečejo k temu, kar hočejo — dom bo vedno temelj vsakega ljudstva — Razpad rimskega cesarstva ni bil samo posledica norega hlepenja starih Rimljanov po zabavi, temveč tudi popolnega razpada družinskega življenja! Kompleks najermrških kasarn je življenjska nevarnost za angleško ljudstvo. Lad.v Strathspey. ANEKDOTA Neki chicaški milijarder je bil povabil slavnega Čaru so za ogromno vsoto, da bi mu doma nekaj zapel Caruso je šel tja, a je bil precej presenečen, ko je ugotovil da ga bosta poslušala samo miliiarder in njegov — pes Tega presenečenja pa ni pokazal temveč ie začel kar peti. V istem hipu je pes skoči1 vani. »Hvala mister Caruso« je dejal milijarder tn mu oomoK' ček »zadosti 1e. Hotel sera samo ugotoviti al! se bo pes raz-ljutii tudi tedaj, če pojete vi.« »Ali bom dobil kozarec vode ali ne? Tri-icrat sem že prosil zanj!« »Oprostite, gospod, mislil sem, da se šalite.«. Zanimive Izjave Nlkole Tesle Novi poljski zastopnik v Gdansku Edgar WaUace je sklenil v novembru lanskega leta, preden je odpotoval v Ameriko, zavarovalnino za tri mesece v znesku 10.000 funtov. Zavarovalnica, ki je sklenila s pisateljem zavarovalno pogodbo, je bila prepričana, da bo iz Wallacea izmolzla nekaj denarja, ki bo pomnožil njeno blagajno. Slučaj pa je hotel, da se je vrezala. Wallace je umrl, preden je potekla zavarovalna pogodba in družba mora zdaj izplačati njegovim zakonitim dedičem vso vsoto, čeprav je zavarovanec plačal samo eno premijo v znesku 100 funtov. Unec Saarinen, zmagovalec v Lake Placido Vsak dan ena Dr. Kazimir Papee, dosedanji generalni konzul v Kraljevu (Ko-nigsberg) je imenovan za novega Doijskega generalnega komisarja v GdansKU. Edgar Wallace kot novinar Znameniti pisatelj kriminalnih romanov, ki je umrl te dni pripoveduje naslednjo zgodibo iz svojega novinarskega življenja: Kot časniški reporter sem doživel mnogo nenavadnih primerov — tako med kriminalci kakor v krogu visoke politike. Mislim, da sem bil eden izmed redkih inozemskih časnikarjev, ki so bdli navzoči, ko je Calle Mayor zagnal bombo na španskega kralja na njegov poročni dam. Prinesel sem na Angleško tudi prvo poročilo g podpčsu pogodbe med lordom Kitchenerjem in bur-skimi generali. Intervjuval sem kralje in državnike, upornike, morilce in krvnike. Menim pa, da sem doživel svoj najbistro-umnejši doživljaj v Alžiru. Takrat se je odločila usoda Maroka, spornega jabolka med Francosko in Nemčijo, želje obeh tekmecev so bile videti tako nezdružljive, da je italijanski kralj na vso hitrico brzojavil svojim zaupnikom na konferenci, naj poskusijo posredovati za vsako ceno. In tako so sedeli frajncoski in nemški delegati z italijanskim poslanikom cede ckii na tajnih konferencah, dočim je vet prežal na vest, da-li so posredovalni nasveti drugih monarhov kaj zalegli. časnikarji smo trli gotovo še bolj nervozni nego sami vodje pogaja-Lahko noč!« Vrata so se zaprla za malim možem. Zdaj, ko jj bil Alan sam, se ni več trudil in brzdal skrbi, ki jo je bilo zbudilo v njem tovariševo nepričakovano odkritje Smithovi koraki so bil' komaj utihnili, ko je Alan že spet drža) papir v rokah Bil je očividno spodnji del navadnega poslovnega pisma, zanikamo odtrgan od lista, tako da ni bilo videti na njem ničesar drugega kakor podpis in nekaj besed, napisanih s široko moško pisavo. Od pisma, ki bi bil Alan zanj veliko dal, je bilo ostalo samo še tole: Če boste previdni in boste pri dobavljanju potrebnih podatkov pazili, da vas na spoznajo, bomo imeli vse gospodarstvo v rokah, preden mine leto dni.« Pod temi besedami se je koračil široki podpis Johna Grahama, ki ga je Alan na prvi pogled spoznal. Velikokrat je bil videl ta podpis. Ta podpis se mu j3 bil vsiljivo vtisnil v spomin, sovraštvo in maščevalnost sta bila storila te črke nepozabne. Zdaj, ko je držal besede, napisane po svojem sovražniku — ki ii bii obenem sovražnik njegovega očeta — v rokah, je v nenadni besnosti vzplamenelo na njegovem obrazu vse tisto, kar je prej vpričo divjega Smitha brzdal in krotil. Izpustil je papir, kakor da bi se mu studil, in skrčil pesti, da so mu členki belo stopili izpod kože. Tako je John Graham izpolnjeval svojo obljubo, nepomirljivo grožnjo, ki se je bila takrat, v uri zmagoslavja starega Holta. izvila njegovim ustnicam. Takat bi bil oče lahko rešil remljo te kače. da se niso njegove roke v tistih poslednjih strašnih minutah, katerih priča je bil Alan v svoji mladosti, uprle takemu dejanju In l\\ary Standisheva je bila orodje, ki si ga je bil izbral, da bi priponiog'a njegovim nakanam do zmage!! V Alanu se ni oglasil noben pomislek; nič ni tolažilo gneva, ki je kipel v niem. Dejstvo je bilo vendar tako jasno; John Graham je bil pisal to pismo Mary Standishevi. Iz neskrbnosti ga je bila shranila pri seb„ dokler ni naposled sklenila uničiti tega nevarnega dokaza. In divji Smith je bil po naključju našel majhen ostanek pisma — majhen, a vendar dovoijšen, da je zadoščal v njeno raz-krinkanje. Zdaj je imel razlago njenega ravnanja: tega, kako je že od začetka izkušala zbuditi njegovo zanimanje, njene drznosti, da ga je | zasledovala prav na njegtfv ranč, in njenega ocrvidnega prizadevanja ; da bi si zvijačno pridobila njegovo zaupanje. In podpis Johna Grahama, ki mu je z mize strmel v oči, je bil poslednji, neovrgljivi dokaz. »Gospodarstvo«, ki ga je omenjal John Graham, se je moglo nanašati samo nanj in na Carla Lomena, na njuno rejo severnih jelenov, ki sta jo bila zasnovala in sta jo hotela nadaljevati, John Graham, v zvezi s svojimi govedarskimi in klavniškimi kralji, jo je pa hotel uničiti. In Mary Standisheva, ta prskanjenka, se je udeleževala njegovega uničevalnega podjetja! A zakaj je bila potem skočila v morje? Nov glas se je pridružil zboru glasov, ki so jo obsojali. Ce je bila naloga Mary Standisheve, da ugladi pot njegovemu poginu in če je bila res agentka, ki jo .ie bil John Graham poslal v ta namen — kaj jo je gnalo, da je hotela v vseh tako dramatično zbuditi mnenje, da je končala svoie življenje v globinah morja? Takega dejanja nikakor m mogel spraviti v zvezo z zaroto, ki bi bila na' perjena proti njemu! Stvari so se mu začenjale kazati v drugi luči. Ali si je bilo moči misliti, da bi Mary Standisheva delala zopei Johna Grahama, namestu zanj? Ali ni bilo morda prišlo med njima do kakega spora, ki je bil vzrok, da je bila pobegnila na »Nome«? Ali ni bila nemara skočila v morje zato, ker je našla na ladji Ross-landa, najzvestejšega slugo Johna Grahama? Njegovo mnenje je omahovalo iz pregnanosti v pregnanost. Tudi če je Mary Standisheva zdaj sovražila Johna Grahama, j; bila nekoč — nedavno še — njegova zaupnica. Pismo, ki ji ga je bil pisal, je bilo prepričevalen dokaz. Zakaj se je bila sprla z Gra-iiamom, zakaj je bila pobegnila iz Seattla in zakaj ie bila zaigrala komedijo samomora — tega morda ne bo nikoli zvedel. A v tem trenutku ga tako ali tako ni preveč mikalo, da bi zvedel vso resnico in vse razloge protislovnega vedenja Mary Standisheve. Zdravilišči Dobrna in Rogaška Siatina Iz proračunske razprave v banovinskem svetu — Obe zdravilišči ugodno prospevata — Odklonjen nakup Delavske pekarne Zaradi pomanjkanja prostora smo mogli včeraj le na kratko omenit., da je banovinski svet razpravljal tud; o proračunih ba-mmnskih zdravilišč Dobrne in Rogašk? Slatine Ker pa se za ti dve zdravilišči za-nima vSTa naša javnost, objavljamo danes še podrobnost.. Proračun Dobrne izkazuje 1,736.220 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov Dr. Lipold je k proračunu pripomnil, da bi bilo morda umestno, da bi zdravilišči v Dobrni in v Rogaški Slatini prevzela zasebna 11 • 1 n i 5 k a družba, ki bi vodila obe. podjetji .po trgovskih vidikih Mogoče bi bilo tudi prav, če bi zasebniki dobili pravico za irniditev novih objektov v oboli zdravilišč1 h Milijonske investicije banovine bi tu ne bile potrebne. Načelnik dr Dolšak je pojasnil, da je ;me!a bauska uprava premagati razne težkoče, ko je prevzela obe zdravilišči v .-vojo upravo. Da ne bi uprava postala pre-•■č birokratična je bil ustanovljen poselit'!] odbor, v katerem z nasveti sodelujejo Trgovsko vešči ljudje in skušajo postaviti • 1 • T-odjetji predvsem na trgovsko renta-Inostno bazo Prvi Korak k predlogu dr ./■><>kila je bil s tem že storjen Zdaj bo tu razmišljati, kako bi se uprava zdra-Tšč .V izboljšala in modernizirala Omejeni odbor bo skušal rešiti vsa ta vpra-š;; n ja. pr.-dlog g. d i Lipold a, naj bi trgov-.- :o v<>i>rvo zdravilišč prevze-la delniška d:.ižb,f, ]'«• pa treba vsseti šele v pretres. Torska tekma v smuku za prehodni pokal tvrdke Glanzmann tn Gassner, na progi Zelenica ■ Sv. Ana bo v nedeljo. Razpis je bil pred tednom objavljen v časopisju in športnem listu. Za dragoceni ookal bo startalo nad 50 tekmovalcev Zckniška koča bo rezervirana samo za pravočasno prijavljene, drugi lahko prp-noče pri Sv Ani ali v Tržiču Žrebanie bo 20 t. m. ob 18. v navzočnosti funkcionarjev JZSS oz LZSP V Tržiču v klubovi dvorani. Vse prijatelje z mske narave posebno sankače vabimo, da pridejo z jutranjimi vlaki in prisostvujejo tej lepi tekmi. Prepričani smo. da ne bodo nikdar pozabili lepote »Gorenjske Švice«, nazaj grede na se bodo sankali na največiem naravnem sankališču v Jugoslaviji SK Bratstvo. Jesenice bo priredil 21. t. m. ob 15 medklubsko skakalno tekmo na skakalnici Lada Kočarja na Jesenicah. Prijavnina 5 Din. brezposelni so prijavnine oproščeni. Tekmujejo lahko vsi pri JZSS verificiran člani Tekmuje se po predpisih JZSS Prijaviti se ie treba do nedelje opoldne pri tajniku Jožetu činkoviču na Jesenicah. — Dopoldne ob 10. pa bo na igrišču Bratstva medklubska mladinska tekma na 2 km s startom in ciljem na igrišču v Kurj vasi. Tekmujejo dečki v skupinah od 6. do 12. leta in od 12 do 18. le ta Zmagovalci v obeh kategorijah dobe praktična darila. Med fekmovaniem bo na razpolago okrepčevalnica pri skakalnici, mimo katere se bo vršila tudi mladinska smuška tekma. Prvo propagandno tekmo dolenjskih smučarjev bo priredil v nedeljo SK Elan v Novem mestu na sl:kovitem terenu pri B-šljinn. ki se razprostira proti Kamen-cam. Start in cilj ob 14 pri keramični tovarni g. Klemenčiča Seniorji tekmujeto na 5 km hmiorji do 14. teta in dame na 2 km. Upamo, da sc bo prijavilo dosti tek- movalcev, saj ima Novo mesto samo krog 80 vnetih smučarjev. Javite svoj nasJov inž. J Medicu. Darila za zmagovalce so prav lepa, za prvo tekmovanje pa bo proga precej naporna. Klubska tekma SK Javornika na 11 km dolgi progi Rakek-Zelše-Podskrajmk-Ra-kek je izborno uspela. Proga jfc bila izred no lepa in iuteresantna ter jc zahtevala od tekmovalcev mnogo tehničnega _ znanja Klubski prvak je postal v času 56.35 D Milic, najboljši čas dneva je dosegel član Sm. kluba Logatec in naš najboljši prov_n-cialni tekmovalec Prane Trk man v 54.50 Slednji kakor še 5 Logateanov jc tekmovalo izven konkurence. — Ta teden se vrši pod vodstvom Eda Držaja iz Ljubljane tečaj za začetnike in starejše smučarje. Upamo, da bodo naši smučarji pokazali napredek že v nedeljo na tekmi za prvenstvo Notranjske v Logatcu. Cenen smučarski tečaj ne Koroškem. Na Koroškem bo v času od 21. do 27. t m. smučarski tečaj za vodnike, namenjen spe-cijelno za smuko na strmem pobočju. Tečaj bo pod vodstvom Seppa Drusgala, vodnika in učitelja v Št. Rupertu pri Celovcu, Kirchengasse 8, kjer se dobe vse informacije. Tečaj sc bo vršil v Flattnitzu, vež-balo se bo v pogorju Eisenhut. Celotni stroški znašajo 68 šilingov. SK Jadran. Redni občni zbor bo 21. t. m. ob 10. dopoldne z običajnim dnevnim redom. Udeležba dolžnost. Samostojne predloge je poslati v teku današnjega dne predsedn:ku ali tajniku. Vremensko poročilo »z Kranjske gore od 16. t. m.: barometer 763)4 mm, temperatura —14' C. vrome jasno iu mirno, veter severozapadni, Višina snega,. -55 -cm. vrsta pršič, smika idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno, izgičdi «a nedeljo odlični. Poziv članstvu in kibicem Ilirije! Uprava kluba se je odločila očistiti nogometno igrišče. Zaradi ogromnih stroškov pa naj bi se izvršilo to delo s prostov.oljn m kuln-kom. Ktfluk prične danes ob 13.15 in se nadaljuje vse prihodnje dni, dokler ne bt> igrišče sposobno za tekme. Kuluk je obvezen za nogometno in lahkoatletsko sekcijo ter njihove odbore; vabijo pa se na igrišče tudi odfoornki centralnega odbora ter vse ostalo člansrvo. Zlasti dobrodošli pa bodo klubovi kibioi in navijači. Kuilukarji. člani in kifoki, danes po kosilu vsi na igrišče. •— Danes trening hazenske sekcije od 18.15 dalje v paviljonu. Vse igralke točno in polnoštevilno! ■— Lahkoatletska sekcija ima drevi ob 20. v kavarni Evropi sejo naeci-stva. — Sestanek vs^h tekmovalcev smučarjev bo drevi ob pol 19. v klubski sobi kavarne Evropa. Vsi in točno! Iz življenja na dežel? RAKEK. Zaradi zastoja v lesni industriji narašča število brezposelnih tudi na Rakeku. Posebno so prizadete družine lesnih nakkdai.ce'Ov na Moto. kamor sta prispe la brez vsake nezgode ter pripeljala 5» konjske odeje in dve steklenici letošniega pridelka Ko je K. pogrešil konja, je kreni' peš proti domu. toda pri Vregovi gostiln' [e omagal in zaspal v snegu Najbrž nj fc-žaf na snegu v»o noč ampak le nekaj ur in to m« jc rešilo življenje. R ad i o Izvleček Iz programov Četrtek. 18. febrn»rja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. „ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče., borza. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Prašičereja. — 19: Italijanščina. - 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Prenos iz ljubljanske oper«. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 1». februarja. LJUBLJANA 11: šolska ura: nastop meščanske šole v Šiški: Kako se učimo. — 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Narodi zemlje. — 20: Prenos iz Varšave. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. — 12.05: Balalajke. — 17: popoldanski glasba. — 20.15: Prenos iz Varšave. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Koncert orkestra. — 20.15: Prenos iz Varšave. _ PRAGA IG: Koncert iz Brni. — 10: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Plošče. — BRNO 16: Orkester. — 17.05: Komorna glasba. — 19.30: Prenos opere iz »led.ališča. — VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Simfoničen koncert — 22.50: Plesna glasba, — DUNAJ 11.30: Koncert kvarMa. — 12.40: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 19.35: Bevd-hovnova >M'ssa Solenmis . — 20: Zborovsko petje. — BERLIN 20.15: instrumentalna dasba._ 22.30: Godba za ples. — KONIG^ BERG 16.45: JN>r>oldanski koncert. — 19.15: Letni časi v glasbi__20.15: Violinski koncert iz Berlina. — 21.10: Literaren program. — MUHLACKER 17.05: Koncert orkestra. — 20.05: Simfoničen koncert. — 21.30: Izlet po svetu. — 22.50: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. — 20: Skladbe za violino in klavir. — 21.15: Madžarska narodne pesmi. — 22.30: Koncert orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20: Plošče. — 21: Operetni večer. (poict&niCo t Na številna vprašanja pojasnjujemo, da nismo v nlkafci zvezi s Kmetijsko eksportno zadrugo ▼ Mariboru. članstvo pa opozarjamo, da poslujemo na Miklošičevi cesti štev. 28-1. vsak dan od 8,—12. ter 14.-—18.. Načelstvo in nadzorstvo „Prve pomoči" registrirane podporne zadruge z o. z. v L.jubljanL 2422 HOTEL v Dalmaciji na otoku Hvaru ♦ z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi. z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih. Pobližje informacije daje lastnik M. ČANAK, ZAGREB, Hotel Roval. Hica 44—46. 1862 Prifaielj ^otrokov rro6je., milo HERIM4 Cene malim oglasom Ženitvt in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za gifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo se z&ačunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor »i pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za MoUvglasi Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din S.— za šitro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—-Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase /e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki Kod ?S;>retna«. 5700-1 £'iee I i 6 « tastaika, piača na r£iio besed« 50 par-, w oastov aK 'iih* S Dia. — Kdw * t d 5 ta^alick, c* ea be«ads 1' Diii, u 6®Jas}« «as?««m ali s« pa 5 Dfca. (S) Zastopnike (ce) »> ■ s a kavči}« sprejmemo kol aaše zaupnike v vseh t - »jih. Stalen zaslužek n _ uricen. Ponudbe na na »o>: »Materinska pomoč* v? šbor, Aleksandrova 19-5388-3 Velik zaslužek 7* iro.ni) 60 raMUD p»'"0 -.,ra»tb novosti, k! so t&lo »hko povsod razpečavajo. i-^ieaa V vse) državi spo V« rvo«tere zastop ♦•'ka, k.iteri*n uujim mož »rtjst iKuanrt-iDO velikega -.starka. — Dopise ca: rgeračk* k uin »Patent t »W?rsai<, Djofdje S. Ste. -•nofiž. Beograi, lomina ke. ». " 5i5G-S; Zavarujte se *a porodnim«. z» doto in .H*jnrtn:i;c. Zavaruje pa-■»bdaSoea poverjeaik di--•m-tnso. Pride na dom. — Naslov prosim na oglasna .ddni-ek : Jntr.it p»d šifro >lv>va r»>ittoi; r. 570f>-3 Dekle staro od 13 do 18 let (prednost imajo sirote brez starSdv) katero bi inip[o vpelje auini biagom, z dobrim šolskim spričevalom, z zna-ajda pis.-i ija slonronšfiine ia po mogočnosti v govora aeiiiičirie, marljivo, dotire-pa vedenja in stnogo pošteno. ki bi v prostem Č-.=!] pomagaJa tudi v gospodinjstvu, sprejmem kot 'trgovsko vajenbo s popolna oskrb> v hiši in obleko. P. Matjaže, trg., pošta Pesnica Mariborom. Gospodično pridno m vzl-rajjuo-, ki ima veselje do ročnega dala, liič-em. Ponudba na oglasni oddelek ».Jutra« p.id "šifro * Prič et ek tr g-o v in r ■•. 5712-1 Prodajalce v r«eb fcrajib dravske banovine iščemo za naš ted-uik *Zaba\ ni iLst«. i_ih k .t prodaja, ker je poeen:i. Lep postranski zasluž&k! Ponudbe na Upravo »Zabavni list-, Stražišče pri Kranju 5017-1 Neodvisno gdč. spre.j-in-em v pisa-rno. Po-nudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod .šifro »Zmožna nemščino". 5733-1 Kot gospodinja na večje posestvo ali kaj podobnega želi izurjena gospodinja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra;. 5740-2 Knjige | LfiiB beseda; m da !anje naslova aii 13 šifro 5 Din. — Ogla« socialnega inažaja pa besoda 50 par; ta dajanje sadova sli za šv!.-» [ja S Din. f8> Lepa parcela 900 ni", v solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 5725-20 Vrednote V dopolnilo Valvazorja potrebujem: 1 Buch 2 Heft stran 25 do 32. Zamenjam tudi za, druge zvezke. Ponudbo na Drogerijo Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 5731 ti* r* ■ Ojia.-fl trg. toačaja p« 1 Dia beseda; u da jaeje naslova ali ta šifr« S Din. — Oglasi socialnega ssačaja vsaka beeeda 50 ps,r; ta dajanj« nasler« aU »a fe'fno pm 3 Din. (6) Kamgarm ingleški, češki in nemški po zelo nizkih ccnah v tr soviui 0- Slibar. Ljubljana 'Stari trg 21. 07-< in Etru n Služkinjo veščo kuhe ia drugih hiš-riib del išče boljša družina. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 57-17-1 vsaka feasda SO par; «4 čsjarij® aaSiOva ali lit« .-m S Dift. fl) listja t Ka, ta en-eTO plne-iina xa tafcejSen nastop, kš Mua.j-o večletno r-avarol«k-» prakso in raz-, -'a^ajo s kavča;o, naj -šijejo pismeno ponudbe dosedanjega za-. '--ieaja na kav;wao »Na-.-->>■a dom«, Krnu j. 5670-1 Gojenko « ki inteligentno, lepa /•iiinjcKti, t dobrim aa-- 'n pe-tje, :šč-e potujoča k.i.pela (obitelj). lNtetopa-: <: dobro, plača 350 Din, 'n hrana ter ••"•ni streš-ki. Ponudbe s -*':!".o ua kapeln-ko L-j;ib!ea 1-.. jei-ar, Aleksan-■i 5656-1 Kuharico Oblastveno koncesijonirana šoierska šola Go:'ko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zfihttvajte informacije. 2866-4 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36, I'Ta oblastveno koncesijonirana. Prospekt 15 zastonj — pišite panj! t! č c c e e sprejema vsai čas. 351 i'.wk> i.i poSteao, k; !« . ts.-aviiaui tudi druga hiš-• j. dei.i, sprejme s i. roar-•i ?n_ Krt:.* Maribfiff-Kožitki >'. '75. 564:5-2 Instrukcije za c!2'o razrede srednjih Mi meščanskih š&l prevza-me vi-okoš-olka. P^jnudbe na. oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Temeljito«. 5596-4 Učenko *!>rejfuefri raso. . večjo egevkto 3j!<^Eeg... biagš. frodaoi4^ vsaj » -j in zredi ."^ščAnsko L>-nTw>d >■"■ Hpfč, Zotaie. 5>>42-l Inštruktorja za vso retvln-ogimnazijske predmete iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogla«, oddelek * Jutra« pod šifro »Veste« inštruktor«. 5707-4 Službe išče Vrtnarja * «e:e?ija.To »B eve^.ice. •>.i».jS'-ga. samostojBesa is i^rljivega Lsč-t-m. Naslov oglasih m Jutra 55-$-1 Mesar, vajenca - •lejme takoj in kroni stroj •» m4»'i.;e kosti Je.-'h I.o-•r'old, mesir, Medvode. Kroj. mojstra •asttoertojnoga in ap.-ijaiie-ra sprejmem. Heflektentii, imajo obrtni list, naj •*:oz;;j> i-e pismene r.orradbe ? spričerali m referencami asjk-esaejo do 2.1. t. m. na ■jaslov: Gospodarska /.a-poStiiilt iiaiin iiiencev • 5739-1 V*aaka b>s»eda 55 psu-; sa dajeejo naslova »H za Iifro pa S Din. {2) Kuharica i. dobrimi spričevali !.a va-jrT;a vseh gospodinjskih de! ol odd.-!-k »Jutra-. 371«-: 1'':, v.eii sittžT>0 pri boljši '■;. Naslov povf) ogl. Dekle si.:i.r. :-S iet, z gespodinj-sko šoio, išče službo natakarice (začetniee) in v po-m^rč giV«>odin.fi. Naslov* v oglasnem oddelku »J M tra« 5708-2 Vdova i-1-t. službo v g-oapodinj-3tvu. Naslov pove oglasni oddelek -.Tiit-ra-. 5756-2 £3gar R;cc Surroughs: Tarzan, kralj džunslr Gospodinja naroči z dopisaieo zaboj za premog, za smeti, vod ne klo!>i. mize, stoie itd. pri Albertu Ometu, mizarju v Zg. Šiški pri re mizi, ki zna gospodinjam najbolj poe&ni in dobro postreči. 3S5/C-I1 Suhe hruške, tepke in figovke dobavlja najceneje Peter Setina, Sevnica ob Savi. 5535-« Plinsko peč (kamin) ugodno prodam. Poizve »e pri hišniku v Beethovnovi uiici štev. (i. 5722-6 besedo. Ogiasl stv eijalnega zuačjja po 50 par beseda. Za da janjo naslova ali ra £:fro t Diu, oaironia 5 Dii. fii) Moško kolo dobro ohranjom) Kupi m Ponudbe t navedbo eene in znamke oglasni od delok »Jutra« pod značko »G. J. H.« 6500 11 Kupimf Ogiasa trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj* naslova aii za šiir« S Din. — Ogiasi socialnega ioaiatjs vsa ka beseda 50 pa.r; u dajanje caslova aii zs taSra pa 3 Dia. (7) -aiv. 1 Dm, t& dajanjo naalova M S!fro o« 5 Din. OS) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, W'olfova ulica 3 Lokali Lipski pomladanski sejem 1932: Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: ING. G. TftNNIES, LJUBLJANA, Pvofafcova 3. \ zorcni sejem od 6. do l i. marca. Veliki tehnični in gradbeni sejem od 6. do 13. marca. Tekstilni sejem od 6. do 9. marca. Športne potrebščine in pohištveni sejem od 6. do 10. marca. Na obroke lahko kupite kar potrebu jete skoraj v vseii večjib ljubljanskih trerovina-h s (.-o sredovanjem Kreditne za drugo detajlnih trgovcev v Ljubljani. frgov&ki dom. Gregorčičema oiiea 27 (pri banski pala-či). 5139-7 Pisalno mizo dobro oivranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zveza«. 5713-7 Železno blagajno manjšo »Wertlieim« kupim Ponudbo na oglas, oddelek Jutra« pod »Blagajna«. 5733-7 Vsaka branila l Din; za Aajtuij« naslova »iS ta šifro pa 5 Dim. (161 15.000 Din posojila na varno mesto iščem z.-i takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntrai. 5724-1« Vsaka &esmla 1 Din. J sa dajanj« naslova ali * za iiir* pa 6 Dk. C20i I Kišo v Lašker* iri ti leno, lepo iu dobro ohranjeno prodam. Pojasnila daje Josip 0 s o l": n. Iraško. 5640-20 132. Tarzan je premišljal, kako bi dobil nekaj teh smrtonosnih paličic. A zdajci je začul preko jase divji vzkrik in zagledal razburjenega črnega vojščaka, stoječega pod drevesom, na katecem je bil ubil morilca svoje krušne matere Kale. črnec je kričal, mahal š sulico in kazal. Žago venecijanko io mlin na vodni pogon, o v najboljšem stanju prodam. Zraven stanova nje in eca 10 johov njiv ■ n travnikov. Promet rt* lik. lega ugodna, v bli žiui dv-eb trgov Naproti«;, 'i več gozda v mrp> srnini bližini žage. Po o c d be ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro »bn-stovanje«. 5:414-20 Parcelo lepo tn solnčno, 800 m2 veliko, v neposredni bližini Sokolskega doma in tramvaja prodam po dogovoru. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcela« 5592-20 Posestvo obstoječo iz 10 joliov zemljišča, stanovanjske hiše z lep: m go^podarskisn poštenjem, sadonosnikom. njivami. travniki in gozdom, v Savinjski dolini ugodno prodam. — Naslov pri po-družnitl »Jutra« v Celju. 5754-20 Vsaka Ot»e stanovanje in vrt. Vrtača, Kutarjeo-a ul. št. 4a I. 5749-17 Pridelki Vsaka boseda i Din. za dajanje naslova ali za Iifro pa 5 Din. (33) Orehe prvovrstno po Din 4.50 in jedrca po Din 14.50 raz pošilja vsako množino po povzetju Pauer, Bia-slovče. 54,16-33 Dijaške sobe Voaka boseda 50 par: sa dajanj« naslov« aii aa žifro 3 Dia. (22) Dve dijakuji iščeta stanova,nje, z vn oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5748-22 Opremljeno sobo oddani gospodu s 1. marcem na Poljanskem nasipu št. 8,1. 5055-23 Dva gospoda siprejmorm v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5710-23 Veliko prazno sobo z upora bo kopalnice in majhen, opremljen kabinet vsako s posebnim vhodom v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5717-Ž3 Opremljeno sobo separira.iio, z el ek Ir. razsvetljavo in parketom, pri-pravno za častnike, poleg tramvajske postaje takoj oddam. Zrinjskega c. 7/11. 5719-23 Gospodično sprejme na stanovanje Bučar, Pred škofijo 21/11. 5720-23 Sobico lepo opremljeno, pri ugledni družini v strogem t« tru oddam s 1. marcem za 3fifl D; n. Naslov pove eglasui odJeluk »JutTa«. 576-1-23 Opremljeno sobo s sou|>orabo kopalnice in separatnim vhodom od tla m v Gledališki ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Sobo na Mirju blizu električne ure oddam Pojasnila daje Klemene, Groharjeva cesta 21, pritličje. 5735-23 Opremljeno scb„ s poseb. vhodom iu električno razsvetljavo oddam s 1. marcem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5736-23 Sobo le;»o opremljeno, s po&eb-n iri vhmdom o d ti a m na Sv. Petra cesti 49, levo. 5759-23 Lepo prazno sobo z elektriko in parketom, v centru mesta oddam takoj ženski osebi. Naslov v oglasneau oJdciku »Jutra« 3732-23 Krasno sobo event. s klavirjem i.n zajtrkom takoj oddam. — Sprejmem p.t tudi sostanovalca k pridnemu dijaku. Naslov v oglasnem odd-lku »Ju tra c. 5737-23 Lepo sobo na Mestnem trgu št. 9/1, opremljeno, ugodno oddam eni ali dvema snažnima in solidnima gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku »Ju:rac. 5751-23 Na Taboru oddam t-ikoj opremljeno sobo 1 ali 2 o^obama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5726-23 Stanovanje Vsaka beaoda I Din: za dajanj« naslova ali u 6Hro pa 6 Din. (21) Trisob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. maj''in v Tavčarjevi ulici št. :>. Vprašati med 2. in 3. uro istotain v 11. nadstr. 5706-21 Trisob. stanovanje s pritikiinami takoj oddam v Sp. 6l»kl, Uotimirova 14 5705-21 Lepo stanovanie J S'>b in vseh pritikim. blizu tramvaja oddam. — Žiška, Vodnikova c. 51. 575/1-21 vt. S porot." prosim, ce govor mogoč dne 5. je r.ir-in.irt-a 5755-24 A. V. Pistil pismo preda dobil Tvoje. Niri g nil.i. Oprosti. Piši Ljubi Tu samo Tv o sem a dv:g-;tro:im. oj. 5712-24 Glasbila Vsaka beseda 50 par. xa dajanje naslova »ii za Šifro 3 Din. (31-a) Stanovanie najmanj 3 sob in kopalnice, v pritličju ali prvem nadstropju. iščem zraven tramvaja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr" »320*. 5641-21/a V okr. sv. Jakoba iščem s i. aprilom lepo i.n svetlo dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritikiinami. Ponudbe z natančnim naslovom, opisom in najnižjo ceno prosim takoj na oglasni oddelek Jutra pod šifro r LoiM<«. 57'5e-21/a ~S6beišče Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslov« ali za ii fr« rn 5 Din /2f,'> Klavirji Preden kupite klavir, si iglejte mojo bogato zalo 20 prvovrstnih klavirjev Prodajam najceneje in na najmanjšo obroke, z ga rane-ijo. Na.'fone,iša izposo jevalnica! \Varbinek. L;jb Ijana, Gregorčičeva ul. 5. 5 ISO-'26 Vsaka beaeda 1 Din. za dajanje naslova ali za Sifrn pa 5 Din. (27) Ponedeljek Torek Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1 marcem v Slo stali, /iil.oška oestta št. 30. 5015-2 Stanovanje štirisebno, komfortno, s ktv palnico in po oddam s 1. majem. Nas ov v oglasnem odileiku Jutri 5714-21 Zastopstvo za keramiko, pregradne plošče, izolačni materijal dajemo za Dravsko banovino. Solidne tvrdke, ki imajo skladišča in dobre veze v gradbeni stroki naj se jave na 2412 A. ZDRAVKOVIČ & CO., Beograd, Karadjordjeva 22 Zahvala Ob nenadni izgubi naše nad vse ljubljene soproge, matere in tašče, gospe Mežke Šket roj« Dežsnan smo prejeli neštevilno dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol. Najtoplejšo zahvalo izrekamo darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, vsem prijateljem, ki so nam tudi sicer ob težkih urah stali ob strani, dalje vsem številnim gasilcem, ki so spremili nepozabno pokojnico do poslednjega počivališča. Vsem, prav vsem presrčna hvala! V Mestinju, dne 17. februarja 1932. 2414 Žalujoča rodbina. Načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani javlja, da je preminul gospod trgovec in član načelstva Dragemu sodelavcu ohranimo časten spomin. V Ljubljani, dne 17. februarja 1932. 2415 Načelstvo Gremija trgovcev Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifre S Din. (£V-a) Dijak ■Ul šel kot sostanovalec h gimnazijcu, v okelVi aH na Miklošičevi cesti. — Žerjav, MakkSeeva cesfa št. 22/111. 5729-£Va Lepo sobo s strogo separiranini vhodom s stopnjic. ne vezano, išče boljši g'vspod. — Ponudbe na oglasni oddelek >Jutr3< ;C''n-trum 73-. 5728-23,a Stanovanje s hrano i»če šivilja, ki je dnevno 9 ur zaposlena v boljšem salonu, i'0 stalili bi lahko gosj>odi.nji šivala za hrano ali stonova-nje. Išče za takoj. Ima lastni šival, »troj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »iiiviiia«. 571::-23 a Psica - ovčarka se je izgubila. Kvent-uelne poJutra« Adolt Kibnikar. Za Marodno tiskarno cL cL kot uakarnarja Franc Jezeršek. Za inaeratm del je odgovoren Alojz JNovak. Vsi s Ljubljano.