knjižcvnost in umetnost. Pozir slovenskim skladaieljem! — BGlasbena Matica" v Ljubljani je sklenila, novembia meseca ob obletnici smrti Simona Gregorčiča prirediti velik in lep nG r e g o r č i č e v v e č e r". Da se pa ta večer čim lepše proslavi, treba nam novih, lepih skladb na besede slavnega našega pesnika in narodovega ljubljenca. V to svrho se obrača rGlasbena Matica" do vseh slovenskih skladateljev, naj ji vsaj do začetka meseca septeuibra t. 1. dopošljejo, če imajo kaj novih, še ne objavljenih * Tudi mi eestitamoUredn. skladb na Gregorčičeve besede, v prvi vrsti mešanih zborov, pa tudi moških ali pa samospevov in dvospevov, vokalnih ali s spremljevanjem klavirja. ,,GIasbena Matica" je pripravljena, vredne zgradbe primerno nagraditi. — Odbor BGlasbene Matiee". Zvonček objavlja v 7. štev. 'to-le vsebino: 1. Jutranje besede. I v o D a n i e. Pesem. — 2. Kresni večer. S o k o 1 o v. Pesem. — 3. Prošnja. S o k o 1 o v. Pesem. — 4. Zjutraj. E. G a n g 1. Pesem. — 5. Sosedov angelček. I v o T r o š t. Povest. — 6. Otrok in solnce. Polenčan. Povest. — 7. V kot. E. G a n g 1. Pesem s podobo. 8. Premodre glave. K. Sily e s t e rt Narodna smešnica. — 9. Volčja črešnja. A v g u š t i n Š a b e c. Poučni spis. — 10. Dobra južina. Podoba v barvotisku. — 11. Zgode in nezgode. I v. Kiferle. Povest. — 12. Kosec. E. G a n g 1. Pesem s podobo. — Večernica. P o 1 e n č a n. Povest. — 14. Spoštuj prirodo! Lud. Potočnik. Povest. — 15. Pouk in zabava. — Zastavica v podobah. F r. E o j e c. — Koliko porabijo na svetu šivank ? — Prebivalci Avstrije leta 1800 in 1900. — Na Gorenjskem. I v. K i f e r 1 e. Uglasbena pesem. — Eešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Popotnik. Letnik XXVIII. Štev. 6. — Izrečno opozarjamo na uvodni spis te »Popotnikove" številke: „0 s e b n a p o 1 a", spisal Dragotin P f i b i 1. — Avguštin P o ž e g a nadaljuje in končuje svojo znamenito razpravo „0 t r o c i , odgojevalci dorasli h". — Eud. Horvat prijavlja konec svojega temeljitega poročila „0 pouku v oddelkih". — nŠolsko-higijenski utrinki" (priobčuje Ig. Š i j a n e c) prinašajo važna poročila iz šolskega zdravstva. — Naslednji članek obsega poziv nMladike", prvega slovenskega ženskega penzionata. — »Književno poročjlo" navaja več novosti s književnega polja. — V članku BŠ o 1 s t vo v tujini" čitamo poročilo o novem šolskem zakonu v Črni gori in o meklenburškera šolstvu. — Sedem strani obsegajoč BE a z g 1 e d" prijavlja v svojih treh razpredelkih (Listek — Pedagoški paberki — Kronika) vse polno važnih novic iz šolskega življenja. — Vsa časti sotrudnikom in uredniku! Slorenska abeceda za žcnska ročna dela. Priredila in založila Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah (Kranjsko). — Opozarjamo vse slovenske učiteljice ženskih ročnih del na to brošurico, ki je pri nas prva svoje vrste. Stane samo 20 h in se naroea pri gospe založnici. Snujmo Tlnarske in sadjarske zadrage! Ponatisk iz BZadruge". Izdala in založila BZadružna Zveza v Oelju. — Ta brošura je jako instruktivna in jo najtopleje priporočamo. Dobiva se pri BZadružni Zvezi" v Celju, in sicer brezplačno. Eduard Maierls PrSparationen zur unterrichtlichen Behandlung des Heimatlandes Steiermark. Fiir die zweite AufIage durchgesehen und ergiiazt von Emmerich H y d e n , Oberlehrer in Eisenerz. Leoben 1907. Verlag von Max Enserer. — Ta pomožna knjiga je pisana strokovnjaško in pregledno, a preveva jo nemško-nacionalni duh. Slovence imenuje le B"VVendenu in pravi o njih: BSie spreehen eine uns unverstandliche Sprache ... Viele Slovenen steheu als Holzknechte in Arbeit. Die Madchen verdingen sich oft bei den Deutschen in den Stadten als Magde." (Str. 172.) Dvomimo, bo li knjiga ugajala štajerskemu slovenskemu učiteljstvu. Solska Izvestja. Prejeli smo nekaj šolskih izvestij. Ker narn danes primanjkuje prostora, izpregovorimo o njih kaj več prihodnjič. Simon Grregordič. Življenjepis. Spisal Anton B u r g a r. 1907. Natisnila »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Založil Ign. Gruntar. Oeaa: broš. K 1-20, vez. K 2*—. Danes samo opozarjamo na to prelepo knjigo.