353 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 2, 353—364 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:03/2022; spr eje t o/ Accep t ed:04/2022 UDK/UDC: 27-18T ertulijan DOI: 10.34291/B V2022/02/Bog a t aj © 2022 Bogataj, CC BY 4.0 Jan Dominik Bogataj Caro salutis est cardo: Tertulijanova antropologija v razmerju med telesom, odrešenjem in zdravjem Car o salutis es t c ar do: Tertullian’s Anthropology in the Relationship between Body, Redemption, and Health Povzetek: Prispe v ek odpir a vpr ašanja T ertulijano v e an tr opologije v no vi luči. T a an tr opologija v elja z a unit arno: kljub osno vnemu r azlik o v anju dv eh delo v v člo- v ek u (duša in t elo) t eh ne r az ume k ot medsebojno so vr ažnih, pač pa k ot k om- plemen t arne. T o vr s t en pogled na člo v ek o v o t elesno r az se žnos t, ki se znotr aj pa tris tične an tr opologije uvr šč a v azijsk o-an tiohijsk o t eološk o izr očilo , T ertuli - janu posebej v slo vit em delu O vstajenju mesa omog oč a po zitivno vr ednot enje t elesa (corpus) o z. mesa (caro), z a t o je mog oče g o v oriti o t. i. karnalni an tr opo- logiji. Prispe v ek izpos t a vlja dv e posledici t ak eg a nauk a o člo v ek o v em t elesu: pritr dilno vr ednot enje medicin e na eni in pr eple t en, v z ajeme n odnos med od - r ešenjem in z dr a vjem na drugi s tr ani. Ključne besede : pa tris tična an tr opologija, odr ešenje, t elo , meso , duša, z dr a vje, O vstajenju mesa Abstract : T h e p ap er r ai ses i n a n e w l i gh t so me q u es tio n s o f T ertu l l i an ’ s an th r o p o - logy , which is c onside r e d unit ar y , i.e ., tha t de spit e the basic dis tinction be tw e - en tw o parts in man (soul and body), these ar e not seen as mutually hos tile, but c omplemen t ar y . This kind of vie w of man’ s bodily dimension, which within P a tris tic an thr opol ogy is r oot ed in the Asian-An tiochi an theologi c al tr adi tion, allo w s T ertullian, especially in his f amous w ork On the Resurrection of the Fle- sh, t o positiv ely e v alua t e the body (corpus) or the flesh (caro), which is wh y w e c an speak of a so-c alled carnal an thr opology . The article highligh ts tw o c on- sequences of this kind of doctrine of the human body: the a ffirma tiv e e v alua - tio n o f med i ci n e o n th e o n e h an d , an d th e i n t ertwi n ed , r eci p r o c al r el a tio n sh i p be tw een salv a tion and health on the other . Keywords : P a tris tic an thr opolog y , r edemp tion, body , flesh, soul, health, De resur- rectione carnis 354 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 1. Uvod P ojmo v anje t elesa v pog anski in kr šč anski an tiki k ot poja v a sameg a po sebi 1 – pa tudi z nj im po v e z anih pr eos t ali h člo v eških r az se žnos ti – je bilo v z adnjih dese tle- tjih pog os t o pr edme t r azisk a v , a so t o z animanje na v adno na v diho v ala pr edv sem socialno-z g odo vinsk a me t odološk a izhodišč a. 2 Cilj naše r azisk a v e, ki se osr edot oč a na učenje najz g odnejšeg a la tinsk eg a t eolog a, k art až ansk eg a učit elja T ertulijana († ok. 230; Dunn 2004, 2–8), pr edv sem na njeg o v o slo vit o delo O vstajenju mesa, je nadgr adnja pr ej nak az anih pris t opo v na dv eh r a vneh: po eni s tr ani je z a celo- vit o r az ume v anje seman tik e t elesa nujno os v e tliti njeno t eološk o k ons truk cijo , po drugi s tr ani pa se ob ak tualnih epidemičnih r azmer ah odpir ajo no v a, ner azi - sk ana vpr ašanja , ki omog oč ajo no v o in globlje t eološk o r az ume v anje s t ar oda vnih besedil samih – v t em primeru vpr ašanja o r azmerju med t elesom, odr ešenjem in z dr a vjem (Amundsen 1982; Boudon-Millot in P ouder on 2005; Globok ar 2020; Str aho vnik in Sc asserr a 2021). 2. Razpotja patristične antropologije Z n o tr aj an tičn e kr šč an sk e mi sl i o čl o v ek u l ah k o n a p o d l agi s v e t o p i semsk e an tr o - pologije v gr obem sledimo dv ema smer ema r az v oja: eni v skladu z 1 Mz 1,26 (sk u- paj z 1 Mz 2,7) in drugi v skladu s P a vlo v o an tr opologijo , z asidr ano v kris t ologiji (Gr ossi 2006). Na podlagi pr epr os t e tr ditv e apos t olskih oče t o v , da je člo v ek iz 1 Mz 2, 7, oblik o v an iz z e mlje , e nak člo v e k u iz 1 Mz 1, 26, nar e je ne mu po Bo žji po- dobi in podobn os ti, je sledil dv ojni r az v oj. Če so cerkv eni oče tje v splošnem sicer spr eje li gr šk o dihot omično shemo o člo v e k u, se s t a vlje nem iz t e le sa in duše , pa t e z ar adi sk upne v er e kris tjano v v ut elešenje Besede in v s t ajenje t elesa ni z aznamo - v alo os tr o dualis tično loče v anje. K r šč ansk a misel se je t or ej na podlagi t emeljne enotnos ti člov ešk eg a bitja, k ot je r az vidna iz s v et opisemsk eg a por očila o s tv arjenju, an tr opološk o r az delila v dv e sme - ri: 1. alek sandrijsk a in z ahodna (pos tt ertulijanovsk a) tr adicija poudarja t a r azumsk o pr vino člov ek a (nous) (1 Mz 1,26); 2. (malo)azijsk a in an tiohijsk a tr adicija medt em daje t a v ečji poudar ek plasis, samemu oblik ov anju člov ešk eg a t elesa (1 Mz 2,7). Alek sandrijski an tr opološki pris t op si je člo v ek a priz ade v al opr edeliti po njeg o vi bis tv eni ses t a vini – nous; t o t emelji na opisu s tv arjenja v 1 Mz 1,26. Gr e z a člo v ek a po Bo žji podobi in podobnos ti, ki je duho vni in popolni člo v ek, ki pa mor a v k on- kr e tnem ob s t oju izk usiti omejit e v člo v ek a iz pr s ti iz 1 Mz 2,7 – omejit e v , ki se je 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v alneg a pr ogr ama š t. P6-0262 („ V r ednot e v judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “), ki g a sofinancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v aln o deja vnos t R epublik e Slo v enije. 2 P oleg znamenit e Br o wno v e š tudije (slo v enski pr e v od iz le t a 2007) lahk o na t em mes tu z g olj opo z orimo še denimo na knjig o Aline R ouselle (1988), pr edv sem pa na če trti z v e z ek znamenit e serije Histoire de la sexualité a v t orja Michela F ouc ault a, pos v ečen pr a v r az ume v anju spolnos ti v kr šč anski an tiki, ki je pos t - humno , na podlagi njeg ovih z apisk ov , iz šel le t a 2018 pod naslov om Les Aveux de la chair (slov enski pr e v od je nas t al le t a 2020). 355 Jan Dominik Bogataj - Caro salutis est cardo mor a popolni člo v ek os v oboditi z nenehno ask e z o. V t ej per spek tivi K ris tus člo v ek a iz pr s ti ni us t v a r il, t e m v e č je z a nj pos t a l pr e dv se m e tič ni m ode l, z a k a t e r e g a si je tr eba priz ade v a ti: Bo žji Log os je v t ak o v bis tvu pr a v a pot naz aj k t emu, k ar člo v ek v r esnici je. Na t o an tr opološk o usmerit e v je vpliv al pr edv sem pla t oniz em, ki je z a- črt al me t a fizično an tr opologijo br e z posebne po z ornos ti z a z g odovinsk eg a člov ek a. Azijsk o-an tiohijski an tr opološki pris t op, pr edvsem pri dv eh z g odnjih eminen tnih pr eds t a vnikih Ir eneju L y onsk em in T ertulijanu, je na drugi s tr ani v ospr edje pos t a- vil z g odo vinsk eg a člo v ek a, us tv arjeneg a iz z emeljsk eg a pr ahu – ki je Bo žja podoba v v sej s v oji iz ob lik o v anos ti (plasma), ne z g olj v enem delu (duši). Ut elešena Bese - da t ak o ne pr eds t a vlja le e tičneg a modela člo v ek a, t em v eč člo v ek a k ot Bo žjo po - dobo. P o t ej shemi kris t ologija pos t ane hermene v tično načelo an tr opologije, k ar je Ir ene j izr azil z znamenitimi besedami: »Bog se bo po v elič al v s v oji us tv arjenini (plasma), k o jo bo nar edil skladno in podobno s v ojemu Sinu.« (Zoper krivoverstva 5.6.1) Biti us tv arjen po Bo žji podobi t or ej v t em izr očilu ni so vpadalo pr edv sem ali z g olj s člo v ek o vimi in t elek tualnimi sposobnos tmi: člo v ek je podoba Bog a v v sej s v oji soma tičnos ti, t elesnos ti, k ar pomeni, da je po v e z an s počelom, ki g a pr eseg a – t o je z Bog om. Pr v otno dejs tv o us tv arjenos ti je t or ej sk upno v sem bitjem, r azli - k ujejo in določ ajo pa jih r azličn i cilji. P o v edano drug ače: azijsk o-an tiohijsk a tr adi - cija ber e 1 Mz 1,26 pod vpliv om v er e v ut elešenje Besede zno tr aj k on t ek s t a 1 Mz 2,7. Bo žja podo ba v člo v ek u se nanaša na celotneg a člo v ek a in s t em tudi na nje- g o v o t elo. V z v e zi s t em je Ir enej v 1 Mz 1,26 uv edel r azlik o v anje, ki sicer ni iz virno biblino: ,podob o‘ (εἰκών) je razumel kot naravno sestavino človeka, ,podobnost‘ (ὁμ οίωσ ις ) pa k ot nje g ov o ž iv lje nje v Duhu (Zoper krivoverstva 5 .1 .3 ; 5 .2 8 .4 ). K r i- s tus z an tr opološk eg a vidik a t ak o pr eds t a vlja k onkr e tneg a člo v ek a, ,podobo-po- dobnos t ‘ – s čimer pos t ane po t, k ak o člo v ek pos t ane ,podoba-podobnos t ‘ Bog a. Čepr a v Duh v z gr adbo člo v ek a (meso/t elo-duša) neposr edno ne spada, pa v z g o- do vini z ag ot a vlja, da člo v ek pos t ane t o , k ar mor a biti. Z a t o Ir enej pr a vi, da člo v ek a ses t a vl j ajo tri j e el emen ti: meso , d u ša i n Du h (5. 6. 1; 5. 9. 1). T o an tr o p o l o šk o p o j- mo v anje pot ek a na z g odo vinsk o-dinamični r a vni. Člo v ek z anj ni pr edv sem nek aj us tv arjeneg a, t em v eč dejansk o t o , k ar bo pos t al – z a t o ni le ‚B o žje delo‘ v smislu, da g a je us tv aril Bog , ampak pr edv sem ,jams tv o‘ (Res. 6.5), pr a v z apr a v ,jams tv o Duha ‘ , k ot se je izr azil Ir enej (Zoper krivoverstva 5.8.2). Z a Ir ene ja je ut elešena Beseda nosilk a Bo žje podobe v skladu z 1 Mz 1,26, s či- mer v zpos t a vlja bis tv eno po v e z a v o med kris t ologijo (ut elešeni K ris tus k ot Bo žja podoba) in an tr opologijo (človek kot Kristusova podoba) ter razširja imago Dei iz 1 Mz 1,26 na člo v ek o v o t elesnos t in umnos t. Člo v ek o v o meso je Bo žja podoba v o b z o rj u mes a Ut el eš en e Bes ed e. T a t. i . somato - an tr o p o l o gi j a j e n as t al a k o t r eak - cija z oper gnos tik e in pla t onik e, ki so t elesnemu mo žnos t odr ešenja odr ek ali, z a t o značilnos ti ut elešene Besede pripisuje tudi člo v eški podobi. T ertulijan t ak o lahk o z apiše: »V k akr šnik oli ž e obliki je bil oblik o v an tis ti pr ah, je bil v njem ž e mišljen K ris tus, ki bo pos t al člo v ek.« (Res . 6.3) 3 3 Slo v enski pr e v odi odlomk o v iz dela O vstajenju mesa so a v t orje vi. V bližnji prihodnos ti je sicer pr edviden izid poslo v enjeneg a izbor a T ertulijano vih apolog e tskih, polemičnih in k a t ehe tskih spiso v . Del izbor a bo tudi in t egr alni pr e v od dela O vstajenju mesa. 356 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 3. Tertulijan in pozitivno vrednotenje telesa/mesa T ertulijanov a an tr opologija je bila – tudi v z adnjem č asu – pr edmet pogos tih analiz (W aszink 1947, 263–264, 431–433; Br aun 1977, 301–303; F ernandez 1979, 307–398; Leal 2001, 17; Fr edouille 2005, 324; Br own 2007, 93–114). Razlag alci si glede ocene k onsistentnosti njegove antr opološk e terminologije z ar adi njene velik e k ompleksnosti niso vedno enotni, a v splošnem iz spisov lahk o izluščimo , da T ertulijan v večini prime- r ov pojma caro (meso) in corpus (telo) r azume k ot sopomenki, pri čemer je drugi izr az splošnejši, prvi pa upor abljen zlasti takr at, k o ž eli T ertulijan poudariti snovno r azsežnost člov ek a. T a je bila v an tiki podvrž ena pog os tim kritik am, ki so iz vir ale t ak o iz filo z of - skih (pr edvsem pla t onis tičnih) tr adicij k ot iz gnos tičnih kr ogov , k art až anski učit elj pa na t emelju K ris tusov eg a učlov ečenja in vs t ajenja poudarja njeno po zitivno vr ednos t. 4 V splošnem T ertulijan dihot omično an tr opološk o shemo prizna v a – k ar lepo prik az uje ena izmed njeg o vih opr edelit e v: homo sit qua caro et anima (De carne Christi 13.6; 14.4) –, v endar pri t em pr e vladuje izr azit o holis tično pojmo v anje člo- v ek a. T ertulijan – v erje tno na sledi s t oiški misli, da je v se, k ar ob s t aja, iz dv eh sub- strata – na v aja r azlične dv ojice: člo v ek da je ses t a vljen iz duše in t elesa, mesa in duha, mesa in duše, duha in duše. Člov ek a ses t a vlja t a dv e t emeljni subs t anci – t elo in duša (Apologeticum 22.5). Ti sub s t anci se sicer r azlik uje t a (Res. 35.5), v endar ju ni mog oče ločiti, saj nas t ane t a soč asno (De anima 37.1). T o enovit os t lahk o pr ekine le smrt (Adversus Marcionem 5.9.3) – pri čemer je duša od t elesa ločena, v endar le dokler ne bo z ope t z druž ena z v s t alim t elesom. (Fr edouille 1972; Ale x an - dr e 2001; Leal 2001; Fr edouille 2005; Vic as tillo 2006; Mon t er o 2007) S par adok salnim mišljenjem, ki je z a T ertulijana značilno , smo pri k art až ansk em k a t ehe tu po eni s tr ani prič a os tr emu z a vr ač anju s v e t a – t o se izr až a tudi v visokih ask e tskih z ah t ev ah –, po drugi pa izr aziti obr ambi mesa k ot t ak eg a in dobr os ti s tv ar s tv a. V t ej obr ambi gr e T ertulijan, čepr a v sam k ot pr vi la tinski t eolog s t oji šele na z ače tk u dolg eg a izr očila, dlje k ot k a t eri k oli drug z g odnjekr šč anski pisec, ki mu je sledil. P osebej v njeg ov em spisu De resurrectione carnis sr eč amo v z ače tnih pogla vjih eno najizr azit ejših la v dacij mesa v v sej kr šč anski tr adiciji. T a njeg o v pra- econium carnis , ,h v alnic a mesu‘ v pogla vjih 5–10, je nasploh eno najznačiln ejših po zitivnih vr ednot enj člo v ek o v e t elesne r az se žnos ti. T ertulijan s v ojo h v alnic o mesu o z. t elesu na z ače t ek spisa umešč a k ot odg o v or kriv o v er cem – markionit om in pr edv sem gnos tik om v eč vr s t (dok e tis ti, v alen tini - janci, Bazilid, Apel) –, ki ob pr e zir anju mesa mislijo z g olj na v s t ajenje duše; s t em po njeg o v em mnenju pr e zir ajo Gospoda mesa (Res . 2.12). Z oper t o vr s tne poglede k art až anski pisec nas t opi s po zitivnim vr ednot enjem mesa: po njeg o v em je bilo v r edu bo ž ansk eg a s tv arjenja člo v ešk o meso us tv arjeno pr ed dušo (5.8). Ob k onc u 7. pogla vja T ertulijan izr ek a z ag o v or mesu najpr ej znotr aj splošneg a an tr opološk eg a ob z orja: 4 Naj na t em mes tu z g ol j spomn i mo na di l emo o sl o v enjenju besed e incarnatio (pri m. r azl i čn e sor o dne gr šk e izr az e: ἐν σωμ άτωσις, ἐν σάρκ ωσις, ἐνανθ ρώπησις), z a k a t er o po našem pr eprič anju do v olj us - tr e zneg a pr e v edk a še v edno ni. Najbolj uv elja vljena izr az a, učlo v ečenje in ut elešenje, ne izr až a t a pol - nos ti la tinsk eg a pojma, ki poudarja pr a v r az se žnos t mesa; bi z a t o lahk o g o v orili r aje o umêsenju? 357 Jan Dominik Bogataj - Caro salutis est cardo »9. Je Bog dušo torej postavil v meso ali jo raje vstavil in vmešal mesu? Tako tesno ju je povezal, da ne moremo biti gotovi, ali meso (caro) nosi naokr og dušo (anima) ali duša meso , ali je meso v službi duše ali duša v službi mesa. 10. Čepr a v je bolj v er odos tojno , da je duša, ki je bolj sor odna (proxima) Bogu, nošena s s tr ani mesa in da gospoduje, je tudi to – da vsebuje dušo , ki je sor o- dna Bogu, in da ji daje v poses t to is to oblas t – v prid sla vi mesa. 11. K ajti k a- kšno r abo nar a ve, k akšen sad s vet a, k akšen ok us prvin lahk o uživ a duša, če ne s pomočjo mesa? K aj menit e? Pr ek o mesa dušo bog ati celot en apar at čutov: vid, sluh, ok us, vonj, dotik. Pr ek o mesa se duša napaja z bo ž ansk o močjo , saj z a vse poskrbi z govor om, četudi le pr edhodno , v tišini. T udi govor namr eč iz- haja iz mesa k ot s vojeg a or g ana. 12. Pr ek o mesa so mogoče obrti, pr ek o mesa s v obodni in s tr ok ovni š tudiji, pr ek o mesa dela, deja vnos ti, službe; in v t ak šni meri pripada celotno življenje duše mesu, da je z a dušo pr enehati živ eti pov - sem enak o , k ot da bi se iz mesa umaknila. T ak o sámo umir anje pripada mesu, k er mu pripada tudi življenje. 13. P oleg t eg a, če so pr ek mesa vse s tv ari pod- vrž ene duši, so podvrž ene tudi mesu: pri upor abi nek e s tv ari mor aš nujno upor abiti or odje, s k at erim jo upor abljaš. T ak o je meso – čepr a v v elja z a slu - ž abnik a in slugo (ministra et famula) duše – njen sopotnik in sodedič (consors et coheres). Če pa v pos v etnih s tv ar eh, z ak aj ne tudi v v ečnih?« (Res. 7.9–13) Bog je dih s v ojeg a duha pomešal z mesom in po T ertulijanu ni mog oče r eči, ali meso nosi dušo ali duša meso (7.9). Čepr a v mor a duša pr e vlada ti nad t elesom, t o dejs tv o daje sla v o tudi t elesu, saj je duša bliz u Bogu (7.10). T em splošnim pr emi- sle k om o z ag o v or u me sa se na t o v odlomk u, k i ob se g a tudi značilno T e r tulijano v o izja v o caro salutis est cardo, pridruž ujejo še značilno kr šč anski: » 2. Z ados t o v alo bi dejs tv o , da nobena duša ne mor e doseči odr ešenja, če ne z ačne v er ov a ti v č asu, k o je v mesu: t ak o je meso os odr ešenja (caro sa- lutis est cardo); k er je namr eč duša pr ek o odr ešenja pov e z ana z Bog om, je meso tis t o , ki omog oč a, da Bog iz v oli dušo. 3. T udi t elo umijemo , da bi bila očiščena duša; t elo mazilimo , da bi bila pos v ečena duša; t elo z aznamujemo (s križ em), da bi bila z aščit ena tudi duša; t elo z as tr emo s polag anjem r ok, da bi bila z Duhom r az s v e tljena tudi duša; t elo hr animo s K ris tusovim t elesom in kr vjo , da bi bila z Bog om nasičena tudi duša. Pri plačilu t or ej ni mog oče ločiti t eg a, k ar je pov e z ano v delov anju.« (8.2–3) T a z ag o v or mesa (suffragium carnis) v sebuje slo vit o izja v o , v k a t eri T ertulijan meso o značuje z a cardo odr ešenja (8.2) – t or ej z a os, t eč aj, jedr o , z glob, nasadilo o z. vrtišče, na k a t er em visi in od k a t er eg a je odvisno odr ešenje celotneg a člo v ek a. T o se po T ertulijanov em mnenju najlepše k až e pri z akr amen t alnem delov anju (8.3), kjer je vidno t elo z aznamo v ano z znamenji in ma t erijo , da bi t o us tv arilo učinek v ne vidni duši. K ar se T ertulijana tiče, je jasno , da člov ek nujno v s t opa v odnos z Bog om pr a v pr ek t elesa: » 4. K ajti tudi boguv šečne daritv e – v mislih imam mrtvičenja duše, pos t e, po zno in skr omno hr ano t er ne všečnos ti, ki spr emljajo t a naš trud – spr o ž a 358 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 meso s s v ojimi las tnimi neprije tnos tmi. P oleg t eg a so deviš tv o , v dovs tv o t er skrivna, z g olj na vide zna sklenit e v z ak ona in enkr a tno z ak onsk o spo znanje tudi daritv e Bogu na podlagi dobrin mesa. 5. No , k aj si mislit e o mesu, k o g a z ar adi v er e v Ime vlečejo v ja vnos t in se bori izpos t a vljeno ja vnemu so vr a - š tvu, k o se v z aporih muči v og abnem iz g onu od s v e tlobe, v pomanjk anju vsak eg a okr asja, v bedi, umaz aniji, sr amotni hr ani – s v obodno ni niti v spa- nju, saj je celo priklenjeno na pos t eljo in iznak až eno z ar adi s v ojeg a le žišč a –, k o g a na t o celo pri dne vni s v e tlobi r aztr g ajo z vsemi mučilnimi pripomočki, k o g a n ap o sl ed u n i či j o z u smrtitvi j o , p o t em k o si j e p ri z ad e v al o p o p l ač a ti K ris tusa s smrtjo z anj, pog os t o z is tim križ em, da ne omenjam še hujših k a- znilnih pripomočk o v? 6. Da, pr eblaž eno in pr esla vno je, k o lahk o pr ed K ri- s tusom Gospodom por a vna t ak o v elik dolg , da mu ne dolguje ničesar r az en t eg a, k ar mu je pr enehalo dolg ov a ti; t olik o bolj z v e z ano , k olik or bolj je bilo os v obojeno.« (8.4–6) Meso se bori z a K ris tuso v o ime in je izpos t a vljeno člo v ešk emu so vr aš tvu: mor - da bo mor alo iti celo v ječ o , pr e trpe ti v sa naspr ot o v anja in se na k oncu v smrti dar o v a ti z a K ris tusa. Meso mor a biti najbolj blag oslo vljeno in sla vno , k o lahk o s v o- jemu Učit elju v celoti po vrne v elik anski dolg , ki g a ima do Njeg a (8.5sl.). V nadalje v anju k art až anski učit elj izpos t a vlja odličnos t mesa v on t ološki per - spek tivi, saj g a je Bog k ot edino us tv arjenino us tv aril s s v ojimi r ok ami in g a z a t o ne bo pus til pr opas ti, ampak g a bo obudil (9). Sledi serija dialek tičnih obr a t o v v obr ambo mesa na podlagi s v e t opisemskih na v edb, v k a t erih pa si T ertulijan oči pr ed slabotnim s t anjem mesa ne z a tisk a, t em v eč odg o v arja z r azlag o o Bo žjem milos tnem posegu, ki t o šibk os t mesa pr a v z apr a v pr edpos t a vlja. »1. Torej, če povzamem: meso, ki ga je Bog z lastnimi rokami napravil po Božji podobi (ad imaginem dei struxit); ki g a je z las tnim dihom o živil po po- dobnos ti s v oje življenjsk e moči; ki g a je pos t a vil z a obdelov anje, uživ anje in g ospodo v anje nad v semi s v ojimi deli; ki g a je oblek el v s v oje skrivnos ti in nauk e; čig ar čis t os t ljubi, čig ar mrtvičenje odobr a v a, čig ar trpljenje pri sebi š t eje z a dr ag oceno – mar t o meso , ki je t olik okr a t pos t alo Bo žja s tv ar , ne bo z opet vs t alo? 2. Nik ar , nik ar naj Bog v ečnemu uničenju ne pr epus ti dela s v o - jih r ok, po z ornos ti s v oje spr e tnos ti, posode s v ojeg a diha, kr aljice s v oje s tv a- ritv e, dedič a s v oje v elik odušnos ti, duho vnik a s v oje v er e, boje vnik a s v ojeg a pričev anja, ses tr e s v ojeg a K ris tusa! 3. V emo , da je Bog dober; poleg t eg a nas je njeg ov K ris tus poučil, da je on edini nadvse dober . Tis ti, ki z apov eduje lju- be z en – najpr ej do sebe in na t o do bližnjeg a (Mt 22,37) –, t o , k ar z apov edu- je, iz vr šuje tudi sam. On ljubi (diligit) t elo , ki je na t olik o načinov njeg ov bli- žnji: 4. čepr a v je slabotno , se v endar ›moč izpopolnjuje v slabotnos ti‹ (2 K or 12,9); čepr a v je šibk o , v endar ›ne potr ebujejo z dr a vnik a z dr a vi, mar v eč bol- ni‹ (Lk 5,31); čepr a v je neugledno , v endar neuglednim s tv ar em dajemo v ečjo č as t‹ (1 K or 12,23); čepr a v je iz gubljeno , v endar pr a vi: ›Prišel sem r ešit, k ar je iz gubljeno‹ (Lk 19,10); čepr a v je gr ešno , v endar pr a vi: ›Rajši imam r ešit e v gr ešnik a k ot njeg o v o smrt‹ (Ez 18,23); čepr a v je pogubljeno , v endar pr a vi: 359 Jan Dominik Bogataj - Caro salutis est cardo ›Jaz bom udaril in bom o z dr a vil‹ (5 Mz 32,39). 5. Zak aj gr aja t e v mesu t o , k ar prič ak uje Bog a, k ar upa na Bog a? Čemur Bog pomag a, t o tudi odlik uje. Dr - znim si r eči: če meso ne bi imelo t eh pomanjkljiv os ti, bi bila Bo žja dobr ot a, milos t in usmiljenje, vsak a njeg ov a dobr otna moč, pr azna.« (9.1–5) V sklepnem odlomk u pr eds t a vljene e vlogije mesa T ertulijan ek seg e tsk o dialek - tik o nadaljuje – in t ak o s t ar o z a v e znim k ot pa v linsk im m e s t om , k i g o v or ijo o šibk o- s ti mesa, z oper s t a vlja drug a mes t a, ki naznanjajo r ešit e v tudi z a t elesno r az se žnos t člo v ek a. » 1. Oklepa t e se Pisem, v k a t erih je meso nepomembno; ohr anit e tudi tis t a, v k a t erih je pov elič ano. Ber et e, k o je poniž ano; naglejt e se tudi, k o je pov z di- gnjeno. 2. ›V se meso je tr a v a‹ (Iz 40,6). Iz aija ni izr ek el le t eg a, ampak tudi: ›V se meso bo videlo Bo žje odr ešenje‹ (Iz 40,5). V Pr vi Mojz esovi knjigi je z a- pisano , da Gospod pr a vi: ›Moj duh ne bo os t al na t eh ljudeh, k er so meso‹ (1 Mz 6,3), po Joelu pa g a slišimo r eči tudi: ›Od s v ojeg a Duha bom izlil na vse meso‹ (Jl 2,28). 3. T udi apos t ola ne bi smeli po zna ti zgolj po t ej eni sami t émi, s k a t er o pogos t o zbada meso. Čepr a v namr eč z anik a, da bi v njegov em mesu pr ebiv alo k aj dobr eg a (Rim 7,18), čepr a v tr di, da tis ti, ki so v mesu, Bogu ne mor ejo ug aja ti (Rim 8,8), k er meso po ž eli z oper Duha (Gal 5,17), in če z a trju- je še k aj podobneg a – s čimer dejansk o vendarle ne obsoja bistv a (substantia ), mar v eč delov anje (actus) mesa –, bom v nadaljev anju pov edal, da mesa ni pr a v kriviti, r az en v smislu gr ajanja duše, ki si meso podr eja z a s v ojeg a služ ab- nik a. 4. P a v el je namr eč v t eh spisih opisan k ot tis ti, ki na s v ojem t elesu nosi K ris tusov a znamenja (Gal 6,17); ki pr epov eduje skruniti naše t elo , ki je Bo žji t empelj (1 K or 3,16-17); ki naše t elo napr a vlja z a K ris tusov e ude (1 K or 6,15); ki nas opominja, naj v s v ojem t elesu nosimo in po v eličujemo Bog a (1 K or 6,20). 5. In če neč as ti mesa pomenijo z anik anje njegov eg a vs t ajenja, z ak aj ne bi pot em njegov e č as ti bolj v odile k njegov emu vs t ajenju? K ajti Bogu je bolj primerno , da k odr ešenju povrne tis t o , k ar je v č asih gr ajal, k ot da izr oči po- gubi tis t o , k ar je celo odobril.« (10.1–5) P o T ertulijanu se t or ej celotno dog ajanje v er e odvija v t elesu. V nadalje v anju tudi opisuje, k ak o us t a iz g o v arjajo s v e t e besede, je zik se v z drži bog okle tja, sr ce se iz ogiba r az dr až enos ti, r ok e pa dajejo in delajo (45.15). Da bi se iz ognil izkrivljenim r azl ag am t o vr s tn e an tr o p o l o gi je, p o k a t eri h n aj b i p o zi tivn o vr ed n o t en je čl o v ek o - v e t elesne r az se žnos ti odprlo mor alno r ela tivis tičen pogled na t elo , T ertulijan jasno r azlik uje med t elesno danos tjo v člo v ek u in deli mesa, ki da jih je tr eba z a tir a ti: »Tisti, ki ne morejo ugajati Bogu, niso tisti, ki so v mesu, ampak tisti, ki živijo po mesu; medt em k o tis ti, ki so v mesu, v endar hodijo po Duhu, Bogu ug ajajo.« (46.3) 5 P o njeg o v em je način našeg a življenja v mesu tr eba spr emeniti v način s v e t os ti, pr a vičnos ti in r esnice (49.7). Pr eobr azba naših t eles v podobo K ris tuso v eg a t elesa bis tv o mesa ohr anja – t ak o da bo is t o t elo , ki je r aztr g ano z ar adi mučeniš tv a, no - silo kr ono (56.11). T elesa, ki so bila pr ed smrtjo ali po njej pohabljena, bodo ob 5 Ključ z a di f er enciacij o je t or ej e tično r a vnanje, prim. P e tk o v šek 2021. 360 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 v s t ajenju pono vno pridobila s v ojo popolno celo vit os t (57.2). Ob v s t ajenju bo t ak o meso pos t alo sposobno no v e vr s t e življenja, ne da bi iz gubilo s v ojo bis tv eno iden- tit e t o (59.1sl.). Bo žja sodba bo uničila gr ešno meso in r ešila tis ti njeg o v del, ki je celo vit, čis t. T ertulijan se z a v eda, da si v is t em mesu, v k a t er em je nek oč pr ešu- š tv o v al, z daj priz ade v a z a v z držnos t. V naši moči je namr eč, da gr ešno meso , ki je tr a v a, pok osimo – in ohr animo meso , ki g a bo Bog r ešil (59.3sl.). Upor abnos t v s t a- leg a me sa ni vpr ašljiv a, saj v Bo žji na v z očnos ti ne bo br e z delja (60.9). T ak o meso k ot duh s t a z druž ena v K ris tusu, ki ju je z družil k ot ne v es t o in ž enina, sponsa in sposus (63.3): »Me so je tisto, k i je ne v e sta, saj je v Je zusu K r istusu s pomočjo k r v i sprejelo duha za ženina.« (63.3) T ertulijano v par adok s hkr a tneg a z anik anja – ki se g a v t ej pr eds t a vitvi ni bilo mog oče dot akniti – in po zitivneg a vr ednot enja s v e t a odr až a bo ž ansk o ek onomijo , ki se giblje od s tv arjenja do v s t ajenja – in z a k a t er o je tr eba živ e ti s v oboden od gr ešnih po ž elenj in v polnos ti mesa, ki bo pono vno v s t alo. T elo in duša ob s t aja t a v har moniji in ima t a sk upno pr ihodnos t v v s t aje nju. Bog je ur e dil s tv ar s tv o z a člo- v ek a, ki j e h kr a ti d u ša i n t el o (5). Čep r a v j e čl o v ek ses t a vl jen i z t el esa i n d u še, j e njeg ov o življenje nedeljiv a enotnos t – člov ek ov eg a mesa ni mog oče z a vr eči; njeg ov k ončni cilj se mor a nanaša ti t ak o na dušo k ot na t elo – in ne le na en del člo v ek a. 4. Izpeljave Tertulijanove karnalne antropologije Očrt ana po zitivna karnalna an tr opologija, k ot je značilno izr až ena pri T ertulijanu, neiz ogibno – ž e sk o zi poliv alen t en pojem salus 6 sam – odpir a v eč vpr ašanj, ki z a- de v ajo tudi vr ednot enje medicine (ukv arja se namr eč s t elesom) t er posledično odnos med odr ešenjem in z dr a vjem. K ot me t odološk o pojasnilo je tr eba tu doda ti, da gr e tudi pri r az ume v anju t o- vr s tnih posledic T ertulijano v e an tr opologije z g olj z a posk us his t orične k on t ek s tu- aliz acije . Me dt e m pa se v elja – v se k ak or ob prizna v anju določe ne g a tr ansk on t e - k s tualneg a pomena an tične o z. pa tris tične misli z a r azbir anje znamenj tudi dana - šnjeg a č asa – ž e vnapr ej me t odično dis t ancir a ti od k akr šne k oli pr e tir ane anahr o- nis tične ak tualiz acije. 4.1 Pozitivno vrednotenje medicine Razlag alci T ertulijana ž e dolg o opisujejo k ot pr v eg a kr šč ansk eg a pisc a, ki izk az u- je pr ecejšnje po zna v anje medicine: analiz a k orpusa njeg o vih del r azkriv a dosle- dno spoš t o v anje z dr a vnik o v , poglobljeno r az ume v anje medicinsk e znanos ti in pa us tv arjalno upor abo medicinskih me t a f or (Amundsen 1982, 344–345; Fr edouille 2005; Ha y ne 2011). N je g o v o me dicinsk o znanje , k i g a je čr pal pr e dv se m iz Sor ana E f ešk eg a in Plinija St ar ejšeg a, je bilo globlje od znanja pr edhodnih kris tjano v in 6 Slov enjenje besede salus (prim. tudi izr az e sanitas, σωτηρία, ὑγίεια) le s t e žk a z ajame njeno šir ok o seman tično polje, ki seg a od pomeno v ,z dr a vje ‘ , ,blag os t anje ‘ , ,v arnos t ‘ , ,čilos t ‘ , ,sr eč a ‘ pa v se do po - meno v ,r ešit e v ‘ in ,odr ešenje ‘ . 361 Jan Dominik Bogataj - Caro salutis est cardo z di se, da se je z a č asa njeg o v eg a življenja še poglobilo. V ečina z g odnjekr šč anskih pisce v je medicino na splošno (dokler je bila podr ejena Bogu) spr ejemala, v en- dar podr obnos ti medicinsk e znanos ti ni po znala. Raz en A t enag or a A t ensk eg a in Klemen t a Alek sandrijsk eg a pr ed T ertulijanom noben kris tjan posebne medicinsk e erudicije ni izk az o v al. A če so nek a t eri kr šč anski pisci tis t e, ki so v er o z amenjali z med i ci n s k o t eo ri j o ( k o t n p r . Gal en o vi č as til ci p ri E v z eb i j u , Historia ecclesiastica 5 .2 8.1 4 ), ob sojali, je obe ne m z e lo m alo z g odnjih k r is tjano v z dr a v nišk i pok lic od- krit o kritizir alo. Medicina ni bila nik oli vključena na se zname poklice v , ki bi bili kris tjanom pr epov edani. Spoš t ov anje do z dr a vnik ov in medicine je nak az ano z upor abo medicinskih me t a f or pri pr vih oče tih, pri čemer je šlo z a z družit e v po - g ansk eg a me t a f oričneg a izr očila z e v ang eljskimi por očili o t em, k ak o se je K ris tus sam imeno v al z a z dr a vnik a bolnik o v (Mt 9,12; Mr 2,17; Lk 5,31). P o drugi s tr ani v saj pri dv eh kr šč anskih a v t orjih, T acijanu in Orig enu, z adržk e do medicine je mog oče z aslediti. T acijan, ki je bil pr ed T ertulijanom in je nanj vpli- v al, je upor abo pharmakeie z a vr ač al – in tr dil, da se mor a kris tjan z a o z dr a vit e v obrniti na Bog a (T acijan, Govor proti Grkom 4.17–18). Orig en je manj r adik alno v erjel, da je me dicina sicer Bo žji dar – kris tjanom do v oljen –, v endar je tudi pr e- dlag al, naj tis ti, ki ž elijo »živ e ti na način, ki je boljši od življenja mno žic,« r aje mo- l i jo , k ot da se z a t ek ajo k med i ci ni (Contra Celsum 8. 60). Z a Ori g en a – z ar adi n je- g o v e an tr opolo gije, ki daje pr ednos t umsk emu delu člo v ek a – je najvišji z dr a vnik K ris tus. T o se lepo pok až e v ar gumen t aciji, da k ak or med bole znimi t elesa ob s t a- jajo tudi t ak šne , k i jih nobe na z dr a v nišk a spr e tnos t ne m or e po z dr a v iti, po dr ug i s tr ani v umu ni t ak o močneg a zla, da g a ne bi mogla pr emag a ti vrho vna Beseda in Bog: »K ajti močnejša od v seg a zla v duši je Beseda in z dr a viln a moč, ki pr ebiv a v njej; in t o z dr a vljenje po Bo žji v olji upor ablja z a v sak eg a člo v ek a.« (8.72) T e r tulijan ni nik oli tr dil, da bi se m or ali , boljši‘ k r is tjani m e dicini odpo v e da ti – niti v s v ojih po znejših, bolj eliti s tičnih (mon t anis tičnih) delih. E den od r azlog o v z a t o spoš t o v anje medicine je v njeg o vi an tr opologiji: T ertulijan je – drug ače k ot T a- cijan in Orig en – t elo dojemal k ot č as ti vr edno in bil z a t o globok o pr eprič an o ne- ločljivi enotnos ti mesa in duše, o in timni in nedeljivi enotnos ti občudo v anja vr e- dneg a t elesa s t elesno dušo. Obor o ž en s t o an tr opologijo je T ertulijan v po zna v a- nju in spoš t o v anju medicine pr eseg al mnog e nekr šč ansk e in kr šč ansk e pr edhodni- k e . T e r tulijan v idi t e lo (caro, corpus) k ot v e lik o dobr ino , in ne k ot ne opla t onsk o ali gn os tičn o ječ o. Bo l j k ot k a t eri k ol i d ru g z g od n jekr šč an ski p i sa t el j caro z ag o v arja; ne le z a t o , k er je imago Dei in templum Dei, ampak k er je Bog sam r asel v t elesu, z dr a v il t e le sne bole zni, um r l v t e le su – in g a bo spe t obudil. A dam je bil im e no v an homo , k o je bil še z g olj caro (še preden je prejel svojo animo ), medt em k o se P a- vlo v a sin t agma , de la mesa ‘ po T ertulijanu de jansk o nanaša na ne r az umne izbir e duše (Res. 17; 40.3; 53.4–9). V T ertulijanovi per spek tivi bi bilo z a t o t elo ner az umno z aniče v a ti ali pošk odo v a ti (mor da tudi ne do v olj skrbe ti z anj), saj lahk o člo v ek do - br a dela, kr s t, ask e z o in mučeniš tv o opr a vlja samo pr ek mesa (7–11; Adversus Marcionem 5.7.4–5.). V T ertulijano vi misli s t a anima in caro neločljiv o z druž ena od spoče tja do smr - ti – z a t o lahk o t e ž a v e t elesa priz adenejo dušo , pa tudi obr a tno. Enotnos t t eh so- 362 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 rores substantiae je še posebej in t enzivna, k er je duša sama po sebi – na podlagi s t oišk eg a ma t erialis tičneg a nauk a – corpus , ki pr ebiv a na is t em mes tu k ot meso in je dejansk o sposobna bolečine in užitk a (De anima 7–10; 52.3; 58.3–5; Res. 17.3–5). T ak o l ahk o spodobna pr ehr ana animo nahr ani , medt em k o jo pr e tir ano uživ anje hr ane, pijače ali spolnos ti oslabi (De ieiunio 6.2–7; De anima 25.3–4; 6.6). K er pom eni t elesna bole z en pr ese ž ek ali primanjkljaj, ki nasp r otuje nar a vi, pr ek o t elesa vpliv a tudi na dušo: bole zni, vključno s febris, phrenesis, lethargia ali pa- ralysis, lahko animo oslabijo (Apologeticum 17.5; De praescriptione haereticorum 16.2; Scorpiace 9.13; De anima 5.5; 17.9; 20.4; 25.4; 43.8). Ask e z a in medicina i ma t a oči tn o , v nasp r otju s t em, k ar bi mor da mi sl i l i , sk up ni ci l j – i zbol jša ti du ho v - no z dr a vje (De anima 20.4; Ad martyras 3.4; De ieiunio 17.7–8; Apologeticum 46.2–15). Čepr a v t elesno z dr a vje ni ne osr ednja priorit e t a ne ab solutna nujnos t, se z di, da bi se mor al člo v e k bole zni v saj de lno iz ogiba ti, saj T e rtulijan tr di, da je t e žje moliti z v znemirjenim umom (De oratione 12.1). V naspr otju z Orig enom T ertulijan ne z ag o v arja e t erične pr eds t a v e, da bi se mor ali r esnično ,duho vni lju - dje ‘ z dr a vnik om k ar odpo v eda ti. T ertulijan z dr a vnik o v tudi nik oli ni z aniče v al, k ot t o v elja z a mno g e njeg o v e sodobnik e – kljub t emu pa Galena očitno ni po znal in medicina z anj nik oli ni bila osr ednja, pr ednos tna nalog a. 4.2 Tertulijanova salus: med odrešenjem in zdravjem Z a v edanje o odl i čnos ti i n dos t ojans tvu mesa, ki – k ot r azl ag a T ertul i jan – t emel ji na posebni po z ornos ti Bog a pri s tv arjenju, vsek ak or nar ek uje skrb z a t o meso. Njeg a je namr eč Stv arnik – drug ače k ot drug e us tv arjenine, ki so nas t ale z Bese - do – e dine g a us tv ar il s s v ojimi r ok ami, k ot o t e m por oč a biblično por očilo o s tv ar - jenju (1 Mz 1,26). T ertulijan na podlagi s v oje an tr opologije do z dr a vnik o v in obenem po v e z a v e med z dr a vljenjem in t elesnim z dr a vjem (r az en, r az umljiv o , da očitno naspr otuje spla vu) k až e po zitiv en odnos (De anima 25; Ad nationes 1; Apologeticum 9). Pri t em me dicinskih me t a f or ne up or ablja z g olj k ot način r azlag e S v e t eg a pisma, k ot izr az osebneg a mnenja o z dr a vju o z. z dr a vju člo v ešk e duše ali o t er ape v tsk em r az- merju med t elesom in dušo , pa k ot eno značne us tr e znice – npr . kriv o v er ci in vr o- čic a, kr s t in o z dr a vljenje, potrpe žljiv os t in z dr a vje, pok or a in medicina (K amimur a 2017, 6). T o vr s tne me t a f o r e n amr eč ši ri tu d i n a p odr očja, ki vkl jučujejo č aso vn o spr emembo , r as t in implik acijo izpolnitv e odr e še nja: denimo pr e r ošk e me t a f or e o o z dr a vitvi (v spisu De baptismo) in pojmov anje sedanjeg a trpljenja v funk ciji prihodnjeg a od r ešenja (v spisu De paenitentia). Med z dr a vjem in odr ešenjem po njeg o v em ob s t ajajo r azlične v zpor ednice: člo v ek trpi bolečine, k er je gr ešil; k ot mor ajo bolni ljudje pr es t a ti gr enk o bolečino z dr a vljenja, t ak o mor ajo gr ešniki pr e- s t a ti neprije tno bolečino pok or e, ki v odi k odr ešenju: »Sredstva, ki so neprijetna, vendarle opravičujejo bolečino, ki jo povzročajo, in to z ozdravitvijo, ki jo povzročajo, saj sedanje trpljenje naredijo prijetno zaradi koristi, ki bo prišla v prihodnosti.« (De paenitentia 10.10) 363 Jan Dominik Bogataj - Caro salutis est cardo P ol eg pa t ol ošk eg a i n ki rur šk eg a znanja je t or ej T ertul i jan oči tno pri s t opal tudi k z dr a vljenju duše in t elesa t er isk al t er ape v tsk e mo žnos ti z a z dr a vljenje obojeg a – duše in t elesa. Na podlagi s v oje unit arne an tr opologije se je z a v edal, k ak o z elo je oboje v člo v ek u pr eple t eno , neločljiv o. Pla t onis tična epimeleia tēs psychēs – skrb z a dušo – t ak o v t ertulijan o v ski per spek tivi pos t ane skrb z a celotneg a člo v e - ka, za totius hominis salus. Kratici Res. – E v ans 1960 [De resurrectione carnis ]. Zoper krivoverstva – Ir enej L y onski 2018. Reference Primarni viri Evans, Ernest, ur. 1 9 6 0 . Q. Septimii Florentis Ter- tulliani de Resurrectione Carnis liber: Tertullian’s Treatise on the Resurrection . T h e T e x t Ed i t e d w i t h a n I n t r o d u c ti o n , T r a n s l a ti o n a n d C o m m e n t a r y . L o n d o n : S . P . C . K ., 1 9 6 0 Irenej Lyonski. 201 8 . Zoper krivoverstva: razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja . Pr e v e d l i J a n C i g l e n e č k i, B e nj a m i n B e v c i n G a š p e r K v a r ti č . L j u b l j a n a : K U D L o go s . Waszink, Jan Hendrik, ur. 1 9 4 7 . Tertullian’s De Anima: Q. Septimi Florentis Tertulliani De Anima. Ed i t e d w i t h I n t r o d u c ti o n a n d C o m m e n - t ar y . A ms t e r d am : M e ul e nh o ff . Sekundarni viri Alexandre, Jérôme. 20 01 . Une chair pour la gloire: L‘anthropologie réaliste et mystique de Tertulli- en . P a r iz: B ea u c h e s n e. Amundsen, Darrel W. 1 9 8 2. M e d i c i n e a n d F a i t h i n E a rly C h ri s ti a n it y . Bulletin of the History of Medicine 5 6 , š t . 3 :32 6 – 35 0 . Boudon-Millot, Véronique, Bernard Pouderon, ur. 2005. Les Pères de l’Eglise face à la science médicale de leur temps . P a r iz: B ea u c h e s n e. Braun, René. 1 97 7 . Deus Christianorum: Recher- ches sur le vocabulaire doctrinal de Tertullien. 2. izd aj a. P a r iz: É t u d e s Au g u s ti n i e n n e s . Brown, Peter. 2007. Telo in družba: spolno odreka- nje v zgodnjem krščanstvu . L j u b l j a n a : St u d i a hu mani t a ti s . Daniel-Hughes, Carly . 2011 . The Salvation of the Flesh in Tertullian of Carthage: Dressing for the Resurrection . N e w Y o r k : P a l g r av e M a c m i l l a n . Dunn, Geoffrey D. 20 0 4 . Tertullian. L o n d o n : R o u - tledge. Fernández, Aurelio . 1 97 9 . La escatología en el siglo II . B u r go s: A l d e c o a . Foucault, Michel. 2020. Zgodovina seksualnosti 4: Priznanja mesa. L j u b l j a n a : Š k u c . Fredouille, Jean-Claude. 1 97 2. Tertullien et la conversion de la culture Antique . P a r iz: Ét u d e s A u gu s ti n i en n es . – – – . 20 0 5. O b s e r v a ti o n s s u r l a t e r m i n o l o g i e an t hr o p o l o gi qu e d e T e r tulli e n : c o ns t an t es e t v a r i a ti o n s . V : V é r o n i q u e B o u d o n - M i l l o t i n B e r n a r d Po u d e r o n , u r . Les Peres de l’Église face a la science médicale de leur temps , 321 – 3 3 4 . P a r iz: B ea u c h e s n e. Globokar, Roman. 2020 . C OV I D - 1 9 , n a c i o n a l n a d r ž av a i n d r u ž b e n i n a u k C e r k v e. Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 2 :3 7 9 – 39 4 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /02 / g l o b o k a r Grossi, Vittorino . 20 0 6 . A n t r o p o l o g i a p a t r i s ti c a . V : A n ge l o d i B e r a r d i n o, u r . Nuovo dizionario patristico e di antichità. Z v . 1 (A–E) , 37 0 – 37 8 . G e n o v a : M a r i e tti. Hayne, Thomas. 2011 . T e r t u l l i a n a n d M e d i c i n e. Studia patristica 5 0 : 1 31–17 6 . Kamimura, Naoki. 201 7 . T e r t u l l i a n ’ s A p p r o a c h t o M e d i c i n e a n d t h e C a r e o f S o u l s: Pr e d av a nj e n a N A P S 201 7 a n n u a l m e e ti n g . C h i c a go, 2 6 . 5. Leal, Jeronimo . 20 01 . Antropología de Tertuliano : Estudio de los tratados polémicos de los años 207–212 d.C. S E A 7 6 . R i m : I n s ti t u t u m P a t r i s ti - c um A u g u s ti n ian um . Montero, Roberto López. 2007. Totius hominis salus: La antropología del Ad v er u s M a r c i o n em de Tertuliano . M a d r i d : P u b l i c a c i o n e s d e l a F a c u l t a d d e T e o l o g í a S a n D á m a s o. 364 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Petkovšek, Robert . 2021 . K aj j e e ti k a i n z a k aj r av n a ti e ti č n o ? Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 99 1 – 998. h tt p s : / / d o i . o rg / 1 0 .34 2 9 1/ b v 202 1 /0 4/ p e t k o v s e k Rouselle, Aline. 1 9 8 8 . Porneia: On Desire and the Body in Antiquity . O x f o r d : B a s i l B l a c k we l l . Strahovnik, Vojko, in José Ignacio Scasserra. 2021 . Av t o n o m i j a , av t o r i t e t a i n z a u p a nj e : v i r u s i n m ej e l e t a 2020 . Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 8 6 7 – 8 79 . htt ps : / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / bv 2 0 2 1 / 0 4 / s tr ah ov ni k Vicastillo, Salvador . 20 0 6 . Un cuerpo destinado a la muerte: Su significado en la antropología de Tertuliano . M a d r i d : B AC .