Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami Pod tem naslovom je izdala zadruga »Pedagoški tisk« svojo prvo publikacijo, ki jo je r.apisal tovariš Mencej. V podnaslovu nakazuje vsebino s tem, da jo označuje kot sosialno - pedagoške poglede. Ustanovitelji zadruge poudarjajo predvsem dejstvo, da je smatrati šolsko in vzgojno vprašanje kot del naše celokupne narodne problematike, ki se mora reševati v najtesnejši zvezi z vsemi ostalimi vprašanji slovenskega ljudstva. Vedno bolj in bolj dozoreva tudi pri nas spoznanje, da smo se do sedaj vse preveč izključno ozirali na tujino ter skušali graditi svoje izobrazbene in vzgojne sisteme na družbenih potrebah, ki so sicer našim podobne in sorodne, a vendarle niso naše v vsem obsegu in v vseh vzročnostih. Slovenija leži sicer v osrčju Evrope in ni ga v zadnjih stoletjih gibanja, bodisi političnega, kulturnega ali gospodarskega, ki je šlo preko našega kontinenta, da bi se ne čutili njegovi sunki tudi pri nas, vendar imamo tudi mi kakor vsak narod svoje zemljepisne, gospodarske, zgodovinske, etnografske in politične posebnosti, ki so reagirale na vsa kontinentalna velika razvojna gibanja na svojstven, t. j. na naš slovenski način. Iz te svojstvene slovenske reakcije rezultira naša problematika, ki je kljub vsemu edinstvcna, edino naša. Zato je treba pri reševanju vseh naših vprašanj izhajati iz konkretnih slovenskih razmer ter slediti splošnim progresivnim tendencam inozemstva le na podlagi temeljitega proučevanja statikc in dinamike našega obstoječega stanja. Graditi je treba, kakor trdi zgoraj omenjena knjižica, naš slovenski pedagoški tekst, ki naj rase iz naše razvojne zakonitosti. Z oduševljenjem je treba pozdraviti to stremljenje ter izraziti vse priznanje nastopajočim novim utiralcem slovenske pedagogike. »Pedagoški tisk« in njegova publikacija sta prvi vidni izraz resnega in vsega upoštevanja vrednega stremljenja mladostnega optimizma »Učiteljskega pokreta«. Z današnjo številko našega stanovskega glasila izdajamo po dolgem presledku zopet »Prosveto« kot organ za učiteljevo delo v šoli in med narodom. Tudi ta publikacija priča o realističnem gibanju na naše narodne razmere, ki je lastno mladim učiteljskim pokretašem. Toliko Mencejeva knjižica kakor najnovejša priloga »Učiteljskega tovariša« sta šele prvi koraki v svet naše slovenske istinitosti. Sledili jima bodo nadaljnji in polni pričakovanja zremo na njihovo požrtvovalno prizadevanje. Prepričani smo, da bo prav to delo že v najbližji bodočnosti mogočno oplojevalo vse šolsko in izvenšolsko delo slovenskega učiteljstva. Vsi se s trpkostjo zavedamo, da naše sedanje delo ne korenini v naših poscbnih razmerah ter da se iz dneva v dan vedno bolj oddaljujemo od svojega ljudstva, da postajamo abecedarski rokodelci, ki nas tradicionalna didaktična šablona čedalje bolj loči od resničnega življenja. Našo šolo je poklical v življenje gospodarski in politični liberalizem preteklega stoletja. Vtisnil ji je pečat svojega življenjskega pojmovanja, predpisal ji smotre, ki jih je potreboval za svoj razmah in triumf. Od tistega časa do danes je prekoračil liberalizem svojo kulminacijsko točko ter se bori danes s sredstvi, ki ne poznajo nikake skrupuloznosti, na zadnjih postojankah svojega nekdanjega mogočnega imperija. Vse pridobitve mu drse druga za drugo iz oblasti, resnično življenje mu podira trdnjavo za trdnjavo, raz katere je še pred nedavnim časom kraljeval skoraj vesoljnemu svetu. Edino naša šola počiva še z zavidanja vrednim samozadovoljstvom na stebrih, zgrajenih po liberalni preteklosti. Potrebe meščanstva, tehnike in naravoznanstva so jo že od prvega početka usmerile mimo večine našega kmetijskega naroda, pa tudi mimo duš in socialnih razmer slovenskega ljudstva. Kljub temu vztraja še vedno skoraj v svojih prvotnih zasnovah v današnjih popolnoma predrugačenih razmerah, zlasti našega podeželja. V bistvu je vedno šola — učilnica. z učnimi smotri, narekovanimi po meščanskem in ne kmetskem gospodarskem življenju ter tem ustrezajočim vzgojnim idealom, stoji kot eratski masiv iz davnine sredi tujega ji okolja ter se vzdržuje samo po sili tradicije in zakona vztrajnosti kljub izpremenjenim razmeram, ki vehementno vpijejo po reformi od nog do glave. Zato hočemo te izpremenjene življenjske razmere, v katerih živi naš narod danes in zaradi katerih ne potrebuje več take šole, korenito študirati in postaviti vso našo izobrazbo in vzgojo v službo resničnega — današnjega življenja. Vsak korak na tej poti pomeni korak v dejansko življenje, pomenja koristen napredek za ves naš narodni razvoj. Petrefakti iz preteklosti morajo iz naših šol, vsak obzir do njih je greh nad interesi našega ljud- ^^6^^hŠZ°^^T vsemi močmi, 3okler ne sine iz njegovega truda nova šola, prava slovenska ljudska šola.