Štev. 6.               V Ljubljani, meseca junija 1922.            Leto XXIII.
Ob poroki našega kralja.
8. junij 1922.
Ves t solnčnem svitn iirni svet,        Povsod je cvetje, glej, nastUno, žari po vrtih rožni cvet!                    povsod je zvesto Ijudstvo zbrano,
in proSenj sto in klicev sto Le cveti, polje, vrt in gaj,                 m ^^ pod neb<)!
naj zemlja bo cvetoči raj,
izginejo naj sence vse,                       »Nebo naj blagoslov rosi
svetloba solnčna naj razpne               na Vaju vse življenja dni,
prek vse se naše domovine!              blesteča zvezda sreče jasne
naj nikdar Vama ne upasne! Od Karavank do Beograda                     '
v vseh srcih danes sreča vlada,         Draguljev nima ne zlata
in tja do sinjeg-a neba                        naš rod, da Vama jih poda.
biti nam danes sto prošnja                Daruje Vama rod Ijube2
za blagor mile domovine.                   ljubezni zveste cvet dehteL.
Nad BeogTadom solnce vzhaja,           Ta cvet za Vajin zlati dan
v vseh srcih iarka radost vstaja:     poklanja narod srčno vdan;
visoki, plemeniti par                           nikdar ta cvet ne bo zvenel,
tam stopa danes pred oltar.               ne, vedno lepše bo cvetel!"
Ivanka Kalinova.
133