YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIII., $T.8 Ptuj, 28. februarja 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Gospodarstva ne dodatno obremenjevati (stran 2) O ekonomičnosti pridelovanja sladkorne pese (stran 7) Silva Razlagova v državni reprezentanci (stran 13) OB LETOŠNJIH JUBILEJIH PRENAŠANJE VSEBINE NA MLADE RODOVE Poleg življenskih jubilejev 70- letnice rojstva Edvarda Kardelja, velikana naše revolucije, 70-le- tnice že umrlih revolucionarjev Toneta Tomšiča in Borisa Ziherla in 80-letnice rojstva Mihe Marin- ka, bomo letošnje leto v Sloveniji proslavili 60 let od prvega zbora Delavske socialistične stranke in 60-letnico velike železničarske stavke, povezane s krvavimi do- godki na Zaloški cesti v Ljubljani. O tem je tekla razprava na no- vinarski konferenci, 22. februarja v Ljubljani, ki jo je sklicala ko- misija predsedstva CK ZKS za preučevanje zgodovine ZKS ter za agitacijo in propagando. Slo- venski novinarji so bili seznanje- ni, da osrednje prireditve v Slo- veniji ne bo, temveč bo vrsta proslav in prireditev po posame- znih območjih, kjer je treba dati predvsem poudarek vsebini jubi- ejnih dogodkov in njihovemu pomenu za razvoj socialistične revolucije na Slovenskem. Prav tu lahko srestva javnega obveščanja napravijo največ. Njihova naloga je, da s polju- dno in popularno napisanimi se- stavki prikažejo mladim genera- cijam zgodovinski pomen do- godkov pred 60 leti in tudi že prej. Ki so pomenili osveščanje najširših ljudskim množic za vse tisto, kar je sledilo pozneje, ki je pogojevalo revolucijo v kateri smo postali iz »naroda hlapcev — narod juna- kov«. Vso to 60-letno obdobje pomeni dejansko boj Titove ge- neracije, boj v katerem je bil TITO kot delavec in revolucionar vse- skozi prisoten, kije v tem obdobju vzgojil Partijo — ZKJ, ki je združila vse jugoslovanske naro- de in narodnosti v monolitno ce- loto, ki razvija svoj politični sistem socialističnega samoupravljanja in politiko neuvrščenosti. Teh jubilejev se bomo spomnili tudi pri nas, saj je prav ptujsko obm(^je dalo pomemben prispe- vek pred 60 leti k razvoju na- prednega delavskega gibanja na Slovenskem. Znano je, da je štu- dent Franjo Žgeč iz Dornave, ko se je vrnil iz Sovjetske zveze, že leta 1919 ustanavljal komunistič- ne celice v Dornavi, Spuhlji, Cvetkovcih, na Polenšaku, v Ha- lozah in drugod. Manj znano je, daje v letih 1919-1920 napredno deloval v Stmišču med več tisoč Slovenci, ki so pobegnili pred Italijani s Primorske, kovinar Ja- kob Nipič, eden od voditeljev ptujskih in stmiških delavcev ter več drugih socialistično usmerje- nih delavcev na našem območju. Posebejje treba omeniti^tujske železničarje. V takratnih Železni- ških delavnicah v Ptuju je delalo 70 delavcev, ki so se 16. aprila 1920 pridružili splošnemu štrajku slovenskih železničarjev in v njem vztrajali do 2. maja. Prav delavci — komunisti iz vrst ptujskih že- lezničarjev so zagotavljali konti- nuiteto revolucionarnega delav- skega gibanja na našem območju, ki je pogojevala narodno-osvo- bodilni boj in socialistično revo- lucijo. Na mladih rodo\ih pa leži odgovornost, da to revolucijo po- nesejo naprej, kajti »Naša revo- lucija mora ostati takšna, kakršna je vselej bila!« je med drugim rekel tovariš Tito lani, ko smo slavili 60-letnico revolucionarne- ga boja ZK Jugoslavije. FF Pogovor o doseženih rezultatih PRED SETVUO SLADKORNE PESE v teku je široka strokovna in družbenopolitična akcija za zagotovitev potrebnih količin slad- korne pese za tovarno sladkorja v Ormožu. V ta namen so bili in še bodo pogovori s kmetovalci za pridobitev potrebnih površin za setev te nove in najbolj stabilne poljščine v severovzhodni Sloveniji. V sredo 22. februarja pa so se v Ptuju sestali predstavniki RK SZDL, Zadružne zveze Slo- venije, Poslovne skupnosti za sladkor, skupščine občine Ptuj in družbenopollitičnih organizacij ter družbenega in zasebnega dela kmetijstva. Ugotovili so, da s pro- gramom pridobivanja potrebnih površin zaostajamo in je akcijo potrebno pospešiti. Vsebino pogovora objavljamo na 2. strani. 1. k. Med pogovorom v Pti^a (foto J. BnitK) Čeprav so noči še mrzle in dnevi dnevi ne posebno topli, se narava nezadržno prebuja. Vse kaže, da se približuje pomlad, ki seje še zlasti vesele otroci. To občutijo prav otroci na podeželju, ki so bolj povezani z naravo zaradi tega, ker živijo sredi naravnega okolja. Posebno razigrani so mladi, predšolski otroci, ki hodijo vsak dan nabirat rožic in ponašajo maniicam vedno sveže šopke zvončkov, noric, trobentic, marjetic in drugih vrst zgodnjega pomladanskega cvetja. Mamice so tega še posebno vesele, poleg tega precej bolj brez skrbi, če otroci nabirajo na travniku cvetice, kot pa da bi se podili okrog ali celo igrali na cesti. Tudi deklica, ki jo vidite na sliki, je ena od takih, ki vsak dan pridrio nabira rožice in jih nosi mamici. Prav nič je tudi ni strah iti v gozd, saj jo vedno spremlja psiček Piki, ki z laježem odganja strahove. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Ni me strah v gozdu, saj me varuje Piki, ki skrit za drevesom takoj zalaja, če kdo pride ZAČETEK RAZGOVOROV V KS IN TOZD Usmeritev k temeljem Da bi naši delavci, delovni ljudje in občani lahko uresničevali svojo ustavno pravico do samoupravljanja, pravico do odločanja o svojem delu in o rezultatih svojega dela, so samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. V okviru teh temeljnih samoupravnih enot uveljavljajo svoje pravice in dolžnosti, bodisi neposredno ali po svojih samoupravnih organih in po svojih delegatih, ki jih pošiljajo v delegatske skupščine. Gre torej za temeljne samoupravne skupnosti, za takozvano delegatsko bazo iz katere se napajajo vse delegataske skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, in stališča te baze morajo tudi upoštevati pri usklajevanju posamičnih in skupnih, ožjih in širših družbenih interesov. Pomembnosti te baze so se v polni meri zavedala tudi občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj, iz članov svojih vodstev sooblikovale 4 do 5 članske delovne skupine, napravile razpored in zadolžitev. Tako je oblikovano skupaj 39 delovnih skupin, ki bodo obiskale vseh 35 krajevnih skupnosti in 95 temeljnih organizacij združenega dela. V torek je bil z vodji in člani teh skupin še kratek posvet, ki sta ga sklicala predsednika OK SZDL in OS ZSS Ptuj, včeraj pa so že bili opravljeni prvi razgovori v 19 KS in v 2 TOZD. Ti razgovori morajo biti končani do 18. marca, vsaka skupina pa mora o razgovoru napraviti poročilo, ki bo služilo za celovito oceno dejanskega stanja v delegatski bazi. VSEBINA RAZGOVOROV S področja družbenoekonomskih odnosov predvsem vsebina stabilizacijskih programov (ali so že sprejeti, kako jih uresničujejo, problemi v zvezi s tem), dohodkovni odnosi, nagrajevanje po delu, razprava o zaključnih računih, rezultati poslovanja, kako jih delavci ocenjujejo, razvojni programi, v kateri fazi je gradivo za srednjeročr" program razvoja 1981—85, kako poteka usklajevanje med TOZD, KS. SIS, DPS in drugimi udeleženci planiranja, v TOZD še zlasti uvoz in izvoz, odnosi med TOZD in skupnimi službami, svobodna menjava dela in druga problematika s tega področja. Na področju političnega sistema socialističnega samoupravljanja pa bodo obravnavali predvsem delo delegatov v samoupravnih organih, delo delegatov in delegacij za delegiranje v zbore občinske skupščine, prav tako delo delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti tako družbenih kot gospodarskih dejavnosti, kako dobi delegat stališča delavcev ali občanov in kako jih potem obvešča, povezanost pri obravnavi gradiva med delegacijami, DPO in samoupravnimi organi ter pomoč strokovnih služb delegatom in delegacijam, metode političnega dela DPO (SZDL, sindikat, ZSMS, ZZB NOV), usposabljanje delegatov in nosilcev vodilnih funkcij, izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in podobno. Posebej bodo obravnavali še področje SLO in družbene samozaščite ter ostalo problematiko, ki obstaja v KS ali TOZD. Poročila delovnih skupin o vseh teh vprašanjih bodo vodstvom družbenopolitičnih organizacij prav gotovo dragoceno napotilo za usmerjanje dela in tudi za nudenje konkretne pomoči posameznim samoupravnim sredinam. FF RNALE POKALA PLAVALNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Tudi tol(rat odlična izvedba Preteklo soboto in nedeljo so člani PK Ptujske Toplice odlično izvedli finalno tekmovanje za pokal Plavalne zveze Jugoslavije, čez mesec dni pa bo v Ptujskih toplicah tudi abso- lutno prvenstvo Jugoslavije. Pokal je v Ptuju tako kot lani osvojil PK Triglav iz Kranja. Podrobneje na 13. strani! I^jske toplice so gostile najboljSe plavalke in plavalce (foto B. Rode) 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 28. februar 1980 - TEDNIK Zadovoljivo - vendar v delo več sistematike in doslednosti Poročilo o delu in delovanju medobčinskega sveta Zveze sindika- tov Slovenije za preteklo leto je bila osrednja tema ponedeljkove seje delegatov na kateri so se tokrat zbrali v Ptuju. Uvouoma so ugotovili, da so v tem času precej svoje aktivnosti posvetili uresničevanju vsebine zakona o združenem d^elu. "ker izkušnje kažejo, da posamezne sestavine zakona le prepočasi uresničujemo. Najslabše je uoslej opredeljeno in tudi najmanj narejenega na pcnlročju urejanja dohodkovnih odnosov in planiranja. Na območju regije za katero medobčinski svet deluje pa je značilno, da so v dokaj nezavidljivem položaju delavci v majtinih delovnih organizacijah, — to je v tako imenovanih dislociranih obra- tih. Na območju regije so sindikati v lanskem letu precej naredili pri uveljavljanju planiranja in družbenoekonomskega sistema, organizira- na je bila ustrezna razprava o osnutku zakona, ki to področje urejuje in dani predlogi za dokončno pripravo predloga tega zakona. Sindikati s v lanskem letu odigrali nomembn vlogo tudi pri spremljanju rezultatov gospodarjenja in dosegli, da .so v številnih d^elovnih sredinah zahtevali obravnavanje rezultatov dela za vsak mesec ali za tromesečje posebej. Naslednje vprašanje, ki so ga sindikati spremljali in na tem področju tudi premalo naredili skupaj z družbe- družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti pa strokovnimi institucija- mi je iskanje oblikovanja in uveljavljanja ustreznih, se pravi enostav- nih in razumljivih kriterijev in meril za ocenjevanje delavčeve uspeš- nosti pri opravljanju določenih delovnih nalog oziroma opravil. V praksi še vedno dajemo poudarek opisu in ovrednotenju delovnih mest, — kot da le delovno mesto tisto, ki nam ustvarja novo vrednost oziroma dohodelc, ne pa delavec. Na tem področju nas čaka v prihod- nje izredno odgovorno delo, ki ga bodo morali zlasti sindikati uspešne- je opravljati kot v preteklem letu. V zadnjem letu je bilo narejenega tudi nekaj več na področju uveljavljanja družbenega dogovora o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in delovne pogoje zaposlenih delavcev. Vse preveč pa je še delovnih sredin, ki tega dogovora ne upoštevajo za že zaposlene delavce in še manj, ko zaposlujejo nove. Na področju telesne kulture, športa m rekreacije beležimo sicer vzpodbudne rezultate, ravno tako pri izobraževanju in vzgoji ter nenazadnje na področju kulture, saj se lahko pohvalimo s celo armado animatorjev, ki vse uspešneje opravljajo svoje poslanstvo v delovnih sredinah. Tudi sindikalna organiziranost je bilo področje v katerega smo usmerili prizadevanja ter analizirali svoje lastno delovanje tako v vsebinskem, organizacijskem, pa tudi kadrovskem pogledu ter na tej osnovi sprejeli konkretne programe za odpravo ugotovljenih in spo- znanih pomanjkljivosti. Poleg tega je bilo veliko pozornosti in skrbi namenjene še ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kjer je bila vodena široka m konkretna aktivnost, zlasti pri uveljavljanju načela, da to mora postati resnično samoupravno in politično gibanje v kate- rem delovni ljudje in občani prevzemajo nase odgovornost za obram- bo domovine in se zavestno pripravljajo, usposabljajo in ustrezno organizirajo. Na ponedeljkovi seji so spregovorili še o stališčih sindikatov o odprtih vprašanjih uveljavljanja samoupravnega delavskega nadzora ki ga moramo stalno spremljati. Pri tem pa je ugotovljeno, da samou- pravna elavska kontrola iz različnih vzrokov še ni dovoli zaživela kot sestavina samoupravljanja v združenem delu kot celoti. Njena uvelja- vljenost je povezana s stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov v posamezni sredini, vendar je realtivno zaostajanje delovanja amou- pravnega delavskega nadzora pogojeno tudi z nerazčiščenimi pogledi m opredelitvami njenih nalog in načina njihovega uresničevanja, kot tudi s pomočjo, ki jo nudijo družbenopolitične organizacije, posebno osnovne organizacije zveze sindikatov Slovenije. mš RAZPRAVA O NAOAUNJIH MOŽNOSTIH RAZVOJA ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA GOSPODARSTVA NE BI SMELI DODATNO OBREMENJEVATI V tem smislu je izzvenela seja konference delegacij rOZI) in krajevnih skupnosti, ki so delegi- rale delegate v SI S za železniški in luški promet SR Slovenije in te- meljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, ki je bila pred dnevi v Ptuju. Od leta 1976, ko je bil sprejet družbeni dogovor o razvoju žele- zniških zmogljivosti, na podlagi katerega prispevajo gospodarske organizacije 8 odstotkov dohod- ka. so bili doseženi pri razvoju in modernizaciji železniškega omrežja vidni uspehi. Kljub temu pa ima železnica v tovornem prometu še vedno zelo podrejeno vlogo. Leta 1976 je na primer že- leznica sodelovala v tovornem prometu z 24,2 odstotka, leta 1978 pa samo z 22 odstotki, medtem ko se je v letu 1979 stanje nekoliko izboljšalo. Ti podatki so dokaj nerazumljivi, če upoštevamo, da je prevoz po železnici cenejši, da železnica porabi mnogo manj dragocene energije in skoraj ne onesnažuje okolja, ter potrebuje za svoje prometne poti mnogo manjše površine, skratka v pri- merjavi s cestnim prometom ima železnica nešteto prednosti, iz- gleda pa. da jih nočemo ali pa ne znamo dovolj izkoristiti. Mogoče je del krivde v močni zaostalosti naših železniških poti, saj je zna- no. da so bile med vojno v pretežni meri uničene in poškodovane, v povojnem času pa smo dali po- vdarek razvoju industrije, razvoj železniškega prometa pa smo za- vestno puščali ob strani. V za- hodnih državah, s katerimi naše železniško gospodarstvo tesno sodeluje, so na primer v teku modernizacije prog. po katerih bo možen železniški promet s hi- trostjo de 300 kilometrov na uro, medtem ko so naši tiri na določe- nih odsekih primerni za hitrost do 120 kilometrov na uro, kar pred- stavlja resnično oviro v medna- rodnem železniškem prometu. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 — 85 bo potekal razvoj našega železniškega omrežja po eni izmed treh variant, ki so jih dali v razpravo delega- tom. Po prvi bi ostala sedanja prispevna stopnja 8 odstotkov, po drugi bi se prispevna stopnja po- višala za 1,5 odstotka, po tretji pa kar za 4 odstotke, torej na 12 od- stotkov. Predvsem zadnja vari- anta, ki pa bi seveda zagotovila najhitrejši razvoj železnice, je je povzročila med delegati precejš- nje razburjenje, saj bi kar 50 od- stotno povečanje prispevka po- menilo za naše gospodarstvo re- snično veliko breme. Naj ilustri- ramo to trditev s podatkom, daje ptujska Perutnina po sedanji pri- spevni stopnji prispevala kar 16 milijonov dinarjev (1,6 stare mi- lijarde). čeprav so koristili 7 krat manj železniških uslug kot na primer TGA Kidričevo, ki pa je prispevala manj sredstev, zaradi tega pač. ker je ustvarila manj dohodka. Zanimiv je podatek, da je po sedanjem družbenem dogovoru plačevalo omenjenih 8 odstotkov le 26 odstotkov slovenskega go- spodarstva, med ostalimi 76 od- stotki pa je mnogo takih, ki v pretežni meri koristijo železniške zmogljivosti, ker pa ne ustvarjajo dohodka, niso dolžni odvajati že- lezniškemu razvoju namenjenih sredstev. Delegati so zato predla- gali. da je potrebno železnici omogočiti nadaljni razvoj, vendar se naj povišanje prispevne stopnje porazdeli na ostalo slovensko go- spodarstvo. Razprava je tekla tudi o pro- blematiki razkladanja železniških vagonov, kije z vso ostrino prišla na dan ob letošnjih novoletnih praznikih, je pa sicer reden pojav in povzroča veliko škodo, tako železnici kot celotnemu gospo- darstvu. če upoštevamo, da je potrebno plačevati visoke zamu- dnine. če je lastnik vagona n druge države, tudi v za nas tako dragocenih devizah. Delegati so v razpravi ugotovili nekaj rešitev lega problema, predvsem pa bj mora a železnica obveščati na- slovnika. kdaj bo pošiljka prispela na njegovo razkladalno postaja- li.šče. da bi le-ta lahko pravočasno organiziral razkladanje. Nedo- pustno pa je na primer to, da va- gone, ki prispejo v petek, razkla- dajo šele v ponedeljek, čeprav še vedno velja dogovor, da je čas za razkladanje vsak delovni dan, tudi v soboto, od 6. do 22. ure, v določenih primerih pa bi bilo potrebno vagone razkladati tudi ob nedeljah in praznikih. To je namreč v interesu železnice, brez dvoma pa tudi naslovnika. Po- vedati pa je potrebno še to, da največ težav povzročajo kmetijske zadruge in drugi manjši koristniki žel. uslu^; medtem ko imajo večji koristniki za težave železnice več posluha. Razprava je stekla tudi o smelih razvojnih načrtih luke Koper, ki pa seveda prav tako pomenijo večjo obremenitev gospodarstva. Tu so delegati opozorili na nuj- nost delitve dela med našimi lu- kami, saj je znano, da luke v sre- dnjem in južnem Jadranu že raz- polagajo z zmogljivostmi, ki jih uka Koper načrtuje v svojem razvojnem planu. Tako bi lahko luka Koper posvečala največ po- zornosti nadaljnji izgradnji kon- tejnerskega terminala, ki ji pri- naša tudi največ dohodka, med- tem ko bi lahko na primer luka v Zadru bolje izkoristila svoje zmogljivosti pri razkladanju raz- sutega tovora in tako dalje. JB Zamude pri razkladanju vagonov pomenijo veliko gospodarsko škodo — plačevanje stojnin, pa tudi blago na poti je brez vre- dnosti. Foto JB PRED SEfVUO SUDKDRNE PESE Široka in enotna akcija In sedaj skupaj v akcijo za zagotovitev površin za setev sladkorne pese! Tako bi lahko podali osnovni zaključek pogovora o izvajanju plana setve sladkorne pese, ki je bil v sredo 20. februarja dopoldan v Ptuju in ga je sklical izvršni svet ptujske občinske skupščine. Razgovora, ki bi, če gledamo objektivno, moral biti že nekoliko prej, so se udeležili pred- sednik sveta za družbenoekonom- ske odnose v kmetijstvu pri republi- ški konferenci SZDL Franček Simonič, predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, predsednik izvršilnega odbora poslovne skupnosti za sladkor naše republike Rado Dvoršak, predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ob- čine Ptuj ter predstavniki delovnih organizacij družbenega in zasebne- ga dela kmetijstva. Do setve sladkorne pese nam ostaja še zelo malo časa, le dobrih štirinajst dni, zato je akcijo pridobivanja površin potrebno pospešiti, saj mora biti v interesu celotnega pridelovalnega območja, da tovarna sladkorja v Ormožu ne bo obratovala z manjšo izkoriščenostjo. Udeleženci so uvodoma govorili o izpolnjevanju setvenega plana v družbenem in zasebnem delu kmetijstva. Kmetij- ski kombinat z ozirom na razpo- ložljive in primerne površine prav gotovo ne more za pridelovanje zagotoviti 800 hektarjev površin letno, kot je to predvideno v planu. S tovarno sladkorja so sklenili pogodbo za 300 hektarjev, to števi- lko pa bodo zagotovo presegli. Vendar se 800 hektarjem res ne morejo približati, saj imajo vseh ornih površin 3200 hektarjev, od teh pa jih več kot polovica za pri- pridelovanje še ni primerna. Večje površine pa bo kmetijski kombinat lahko zagotovil po opravljenih hidro in agromelioracijah v Pesniš- ki dolini in Polskavskem območju ter po nakupu novih zemljišč. Družbeni del se je v akcijo torej vključil v okviru objektivnih mož- nosti. V zasebnem delu kmetijstva ptuj- ske občine, plan je 550 hektarjev, gre počasneje. Razlogov je več, zlasti pa razdrobljenost parcel in nepoznavanje prednosti, ki jih prinaša uvedba sladkorne pese v kolobar. Marsikje je še vedno prisotno mnenje, da pesa zavira živinorejo, v resnici pa je ravno obratno. Vendar je že danes očitno, da so največ površin za setev pridobili ravno na tistem območju, kjer so kmetje že spoznali veliko vrednost stranskih proizvodov pe- se. Kot smo slišali na pogovoru, so pri akciji potrebni zlasti volja, znanje, organiziranost in sredstva. In res je tako. Mogoče v dosedanjih treh letih poskusne proizvodnje temu področju nismo namenili dovolj pozornosti, preveč nas je skrbela gradnja tovarne in manj za- gotovitev surovinske osnove, kar pa je naša osnovna in skupna nalo- ga. Ne moremo mimo tega, da je tovarna naša in z dobrim delom, zaupanjem in zlasti izpolnjevanjem planskih obveznosti, nam bo vsem prinašala korist. Po drugi strani pa je res, da je uvajanje nove kulture dolgotrajen proces, ki ga ni moč izvesti v enem letu. Poglejmo samo koliko časa smo uvajali druge no- vosti, na primer hibridne vrste koruze, siliranje in podobno. Ven- dar tovarna, ki je zgrajena in obratuje, ne more čakati vrsto let na odločitev pridelovalcev. Zato pa velja izkoristiti pozitivne izkušnje drugih in bolj zaupati strokovnim mnenjem in našemu znanju. Na pogovoru smo slišali veliko koristnih napotkov in ugotovitev. Tako je bila beseda o uporabi stranskih proizvodov, kako vnaprej zagotoviti potrebne površi- ne, kjer ne bomo mogli mimo kmetijskin ureditvenih operacij, zlasti komasacij. Skratka, že sedaj se kažejo prednosti, ki jih prinaša sladkorna pesa, o njih smo slišali in jim verjetno nismo zaupali. Svoje mnenje bomo vedno bolj spre- minjali. Tudi to je daljši proces. V teku je torej pospešena akcija za zagotovitev površin. No, ne začenjamo je sedaj, traja še dalj časa. V kmetijski zadrugi Ptuj so z akcijo pogovorov s kmetovalci pričeli pred 14 dnevi. Od omenjene- ga pogovora naprej pa je število strokovnih in družbenopolitičnih delavcev, ki delajo na tem področ- ju, močno povečano, bolj so se vključile tudi družbenopolitične organizacije, akcija je postala strokovna in politična. Da ne bo ostalo zmotno prepričanje, da gre za prisilo. Ne, takšna akcija je potrebna zato, da tovarni zagotovi- mo že sedaj dovolj surovine, da bi delala z največjo zmogljivostjo in že sedaj vsem prinašala korist, in da ne bomo čakali še vrsto let na potrebne količine surovin. In še ne- kaj ne smemo pozabiti. Enotna ugotovitev je bila, da je pesa najbolj stabilna med vsemi kultura- mi, ko gre za zagotovljen odkup, torej naročena proizvodnja za znanega kupca, z vnaprej znano ceno in možnostmi. To pa je izred- no pomembno, kajne? Enotna in široka akcija je torej v teku, največji poudarek pa bo dan pogovorom s kmetovalci, tako posamezno kot na zborih, ki so jih v kmetijski zadrugi Ptuj izvedli to nedeljo. 1. k. USMERJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA Na seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje, ki je bila 13. februarja v Mariboru, so podrobneje razpravljali tako o vsebini kot o uveljavljanju v praksi družbenih dogovorov o politiki cen in o usmerjanju in razporejanju dohodka za leto 1980 v SR Sloveniji. Uvodno obrazložitev k obema dogovoroma je dal Milan KRAJNIK, podpredsednik medobčinske gospodarske zbornice, opozoril je na osnovne značilnosti in globalne usmeritve, ki jih morajo upoštevati OZD v svojih planskih dokumentih za letošnje leto. Po obširni razpravi so oba družbena dogovora potrdili in določili za podpisnika Janeza Pograjca, predsednika MGZP. - u TEDNIK - 28. februar 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 NAS OBISK V TGA ^ORIS KIDRlC V KIDRIČEVEM Težave rešujejo sproti Tako kot povsod v združenem delu je tudi v TGA Kidričevo trenutno med delavci najbolj razgibana razprava o zaključnih računih. V večini TOZD so raz- prave že končane, v glavnem so zaposleni že sprejeli zaključne račune. Ker pa tega še niso storili povsod v tej delovni organizaciji, smo se odločili ob našem neda- vnem obisku, da pač izvemo kakšni problemi jih tarejo, kaj bremeni njihovo delo. Tisti, ki vsaj delno spremljate dogodke v TGA Kidričevo, ste že gotovo zvedeli, da v zadnjem času prihaja do manjših motenj pri iz- delavi livarskih zlitin aluminija. Da bi o tem zvedeli kaj več smo k razgovoru povabili Nika Pauka, dipl ing. metalurgije, direktorja sektorja za marketing v TGA, kije dejal: »Problematika okrog izdelave livarskih zlitin je širšega značaja in je aktualna razen naše delovne organizacije tudi za naše dolgo- letne partnerje, predvsem livarne, ki jih oskrbujemo z našimi zliti- nami. Res je, dejansko so nastale majhne motnje v preskrbi naših partneijev, predvsem zaradi po- manjkanja osnovne surovine sili- cij — metala, kije nujno potreben pri izdelavi takšnih zlitin. Te težave izhajajo že iz janu- aija, z intenzivnimi ukrepi pa jih seveda poskušamo na vsak način odpraviti. Predvsem z dogovarja- njem z našim največjim proizva- jalcem silicija to je Elektro Bosno iz Jajca. Do sedaj nam je s to de- lovno delovno organizacijo uspe- lo vzpostaviti pravilne kontakte. V sodelovanju z gospodarskima zbornicama Slovenije in Bosne poskušamo izgladiti medsebojne spore, pa naj si gre za kvaliteto te surovine ali za ceno. Tako bomo še ta mesec v sodelovanju z go- spodarsko zbornico Jugoslavije pcKlpisali samoupravni spora- zum, ki bi zagotavljal nemoteno nadaljnjo oskrbspk)ševali. Prvi go- vore. da potrošniki od njih zah- tevajo gradnjo novih trgovin ne glede na njihove /možnosti, drugi trde. da trgovci delajo na svojo pesi in nc upoštevajo potreb in /olja potrošnikov. Da to ni tako. ali da vsaj delno nc. je v svojem pogovoru z nami povedal direktor to/da Maloprodaja v Mipu Jože Vaupotič. ki je o letošnjih inve- sticijah dejal: .>V tem letu bomo zaključili z že začetimi investicijami v prodajal- ni Živila na Potrčevi cesti in v prodajalni Kekec v Budini. Sled- njo bomo predali namenu kon- cem marca. Živila pa v maju. V Kekcu bomo pridobili 150^ kv. metrov nove prodajne površine v novem objektu, v starem pa bo skladišče. V Živilih bomo razširili kapacitete za okrog 180 k v. me- trov. posodobili pa bomo tudi dostavo in pripravo blaga za prodajo. V preteklem letu smo pri tej izredno prometni trgovini uredili tudi asfaltirane parkirne prostore, ker je večina kupcev vezana na prevoz z avtomobili. Ker pa se odločamo za novo in- vesticijo v soseski Rabelčja vas- v/hod pričakujemo, da bomo to trgovino in Market v Ciril-Meto- dovem drevoredu precej razbre- menili. (jradnjo na Ziherlovi ploščadi bomo pričeli v tem letu. Takoj, ko ho vreme ugodno, bomo pričeli z arheološkimi raziskavami. Izkop mora biti ročen, zato ga bomo opravljali sami. raziskave pa bodo opravili strokovnjaki Pokrajin- skega muzeja v Ptuju. Z raziska- vami bi morali zaključiti do maja. tako da bi v avgustu pričeli z gradbenimi deli. Vemo. daje ta objekt /a krajane i., "dno po- memben zato bomo storili vse, da bi čimprej pričeli z gradnjo.« O gradnji te trgovine govorimo /e nekaj let. do uresničitve ideje pa prihaja šele letos. Čemu take /amude? •)Nekdanji trgovski organizaciji Izbira in Mercator Panonija nista bili sposobni vsaka posebej za gradnjo takega objekta, ki zahte- \ a precej sredstev. Združitev obeh organizacij pa je pripomogla k temu. da razpolagamo z večjimi in\esiicijskimi sredstvi. Kot član so/da Mercator združujemo in- \ esticijska sredstva in jih potem lahko investiramo v take objekte. Tako bi iz teh skupnih sredstev dobili tretjino, nekaj bi zagotovili iz lastnih in nekaj sredstev iz bančnih virov.« Katere investicije pa še načr- tujete? »V krajevni skupnosti Bratje Reš predvidevajo izgradnjo doma krajanov m med ostalim želijo zgraditi tudi ustrezne prostore za ureditev trgovine. Glede na naša sredstva sami ne bi zmogli fman- cirati celotnega objekta, zato je ta ponudba krajanov /a nas spre- jemljiva. Tako bi mi prispevali notranjo opremo in zagotovili obratna sredstva, tako da bi pre- bivalcem na tem območju zago- tovili preskrbo, saj ta predel nima trgovine.« Morda bi se lahko po tem pri- meru zgledovali tudi drugod. Marsikatera krajevna skupnost ima v svojih načrtih zapisano gradnjo trgovine in brez dogovora z vašim tozdom prenaša investi- cijo na vaša ramena! '>Najprej moram reči. da vse naše trgovine ne prinašajo do- hodka. Na območju Slovenskih goric in Haloz imamo naprimer precej prodajaln, ki glede na strukturo blaga ne ustvarjajo do- hodka. ne pokrivajo nastalih stroškov. V enii) pa. daje potrebn, tudi na teh območjih zagotovij preskrbo in modernizirati objei te. 'Ziilo bi bili veseli takega .S(j delovanja z občani v teh krajevni: skupnostih, da bi ta problei;' skupno reševali. Po drugi strani p se zavedamo, da so prav ti krajan, precej obremenjeni z raznimi \i datki in prispevki za urejanj' infrastrukture, zato upravičenj prihaja di) pomislekov. 1 I reba pa bo najti skupen jeziV V naslednjem srednjeročnem ob, dobju planiramo tudi izgradnjJ trgcn in in obnovo obstoječih tem območju, saj smo nosilej razvoja trgovine. l.etos bomo že pričeli z gradnj( samopostrežne trgovine v Cirku lanah. kjer je v.se pripravljeno zi gradnjo. Moram pa povedati, d} imamo težave s pridobivanjen ustrezne dokumentacije.« Kako pa lahko ocenite sodelo vanje vašega tozda s potrošniški mi sveti v krajevnih skupnostih? ')Sodelovanje še ni zaživelo ' polni meri. čeprav poskušam( sodelovati in skupno reševat probleme. Udeležujemo se se Stankov, na katere nas vabijo konkretno lahko navedem zi primer krajevno skupnost Videni ki res potrebuje novo trgovino ir se za to tudi dogovarjamo. Ude: ležujemo se tudi sestankov pred- sednikov svetov potrošnikov Mislim da ni vloga svetov v tem da kažejo le na naše napake, am pak da skupaj rešujemo proble- me, ki se dnevno pojavljajo, pa na^ gre za težave s preskrbo ali za nov| prodajalne. Pričakujemo, da bq konferenca potrošnikov prinesla novo kvaliteto v tem sodelovanju ki ga narekujejo potrebe.« N. D Prihodnji mesec bo odprta nova prodajalna Kekec v Budini (foto OM) Kaj meni Aleksander Majdič, pomočnik komandirja PM Ptuj V prvem sestavku pod skupf^ nim naslovom Ptuj — prometno vozlišče, ste lahko prebrali naš pogovor z Lojzetom Cencom. vodjem občinskih sodnikov za prekrške v Ptuju. Tokrat vam posredujemo pogovor z Aleksan- drom Majdičem, pomočnikom komandirja postaje milice v Ptu- ju. ki je o problematiki cestnega proiTieta v Ptuju dejal: »Že dolgo nam je znano, daje stanje urejenosti mestnega pro- meta v Ptuju več kot zaskrbljujo- če. Da je stanje takšno obstaja več vzrokov. Res je, da je mesto staro, da .so ulice ozke, povrhu tega pa še površinsko slabo urejene. Prav gotovo pa bi s kakšno poglobljeno študijo lahko prometni režim uredili na bolje. Res pa je tudi, da bi lahko veliko prispevali k varnejšemu in hitrej- šemu odvijanju prometa tudi udeleženci sami. Ugotavljamo namreč, da imamo zelo nedisci- plinirane pešce, ki prečkajo ceste izven prehodov, kjerkoli in se s tem izpostavljajo številnim ne- varnostim, ogrožajo pa tudi osta- le udeležence v prometu. Precej pešcev je bilo v zadnjem času zaradi nepravilnega prečka- nja poškodovano na Potrčevi cesti v Ptuju in na Ormoški cesti v bližini gostišča Lužnik. Za- skrbljujoče je tudi dejstvo, da starši prečkajo ceste izven preho- dov s svojimi otroci in jih tako že male »učijo« kršiti cestnopromet- ne predpise. Nič vzornejši pa niso vozniki. Res je, da v Ptuju nimamo dovolj parkirnih prosto- rov. na kar bodo odgovorni morali bolj misliti. In ne samo misliti, ampak tudi načrtovati in nekaj ukreniti. Dokler je stanje takšno, pa se moramo ravnati po sedanji signalizaciji in obstoje- čem prometnem režimu. Dovolj je. če za hip pogledate po ulicah, vrsto vozi! lahko opazite, ki so nepravilno postavljena in niso parkirana v skladu z oznakami. Vozniki parkirajo vozila kjer- koli. tudi na pločnikih, zelenicah, v križiščih in celo na prehodih za pešce, skratka največkrat povsod tam. kjer je to prepovedano. Tudi komunalna nadzornika, ki skrbita za red na cestah vsega ne moreta urediti sama, ker je prometna nedisciplina že širši družbeni pojav. Navedem lahko, da smo v lanskem letu na kritični točki v Ptuju postavili merilec hitrosti Muha nova. V določenem času je merilec zabeležil 230 mimovoze- čih vozil in kar 75 od teh vozil je prekoračilo dovoljeno hitrost. Ta podatek gotovo ne more biti v ponos voznikom. Omeniti velja tudi železniški prehod na magi- stralni cesti v Ptuju. Ta prehod je ob prometnih konicah zelo ozko grlo. Prav -gotovo bi lahko odgo- vorni na železnici prestavili pre- mikanje na ugodnejši čas, torej takrat, ko promet ni tako gost Prav gotovo niso dobrodošli premiki med 5.30 in 7.00 in med 14. in 16. uro. Do sedaj so te premike le nekoliko omejili. V cestnem prometu je stanje povsem drugačno. Veliko je tistih voznikov, ki med vožnjo pokaže- jo vso svojo znanje cestnopro- metnih predpisov. Reči moram, da imajo nekateri še srečo. Z zadnjimi pospeški poskušajo pre- voziti železniški prehod pod spuščajočimi zapornicami, kljub temu, da rdeča luč začne utripati mnogo prej. Za tak prekršek je poleg denarne kazni predpisan tudi odvzem vozniškega dovolje- nja. Ko so pa zaprnice spuščene se vsi povprek nagnetejo v križi- šču. čeprav je to v nasprotju s predpisi. Vsa ta nespoštovanja predpi- sov nam narekujejo, da bomo morali v bodoče zoper kršilce doslednje ukrepati. Vse to pa seveda ponovno potrjuje, da bi lahko veliko pripomogli k izbolj- šanju stanja v cestnem prometu mesta Ptuja tudi udeleženci v prometu sami. Poglejte, danda; nes sploh več ne znamo hoditi peš. Znano je, da so nekateri že tako razvajeni, v svojo telesno škodo seveda, da se morajo že v .sosednjo ulico prepeljati z avto;| mobilom, ali pa tik pred svoj urad. To seveda nikamor ne vodi in šele ko bomo odpravili takšno lastno navado, lahko pričakuje- mo tudi boljše stanje v cestnem prometu na območju našega mesta.« M, Ozmec Križišče ob železniških zapornicah je eno izmed najožjih pro- metnih grl v Ptuju. Aleksander IVIajdič, pomočnik komandir.. PM Ptuj. Kako z odkupom mleka v KS Cerkvenjak? Na zadnji seji družbenopolitičnega zbc)ra SO Lenart so med dele- gatskimi vprašanji razpravljali tudi o vprašanjih odkupa mleka in o razmerah v KS Cerkvenjak. Odgovora na vprašanje še niso mogli dati v celoti, kerše baje niso povsem urejeni medseix)jniodnosi med KŽ Lenart in Obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. na eni strani in Mlekarno na drugi strani. Odgovor bodo dali na prihodnji seji. O istem vprašanju so razpravljali tudi na seji zbora krajevnih skupnosti, ko so obravnavali delo veterinarsko inšpekcijske službe.— u Zbor borcev na Polenšaku V soboto so se na občnem zboru zbrali tudi člani KOTZZB NOV Polenšak. ki združuje 32 članov. Za novega predsednika so izvolili Jožeta Hojnika. Na zboru, ki se gaje udeležil tudi predsednik občinske organizacija ZZB NOV Ptuj Janko Vogrinec. so namenili osrednjo pozornost skrbi za zdravstveno in nasploh zvečano socialno varnost borcev. Zanje bodo organizirali sistematične zdravstvene preglede. V sodelovanju z mladimi in drugimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, bodo tudi v"prihodnje skrbeli za prenašanje tradicij narodno osvobodilne K^rbe na mladi rod in skrbeli za spominska obeležja NOV na svojem območju. Borci so predlagali K K SZDL in drugim krajevnim družbenopo- litičnim organizacijam, da bi tudi na Polenšaku izbrali ustrezni datum i" dogodek iz bližnje preteklosti kraja, ki bi ga izbrali in določili za svoj kriijevni praznik." " " inS TEDNIK - 28- februar 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 Veterinarsko sanitarna kontrola proizvodnje mleka za javno potrošnjo Na področju zdravstvenega var- stva živali je veliko predpisov, ki urejajo predvsem dvoje: 1) epizootiologijo — varstvo ži- vali pred kužnimi boleznimi 2) kontrolo živil živalskega izvora Na področju varstva živali pred kužnimi boleznimi je bilo že precej narejenega, kar se uspešno kaže v praksi, nekoliko slabše pa je na področju proizvodnje živil žival- skega izvora individualnih proizvajalcev. Eno teh živil je tudi mleko. V zvezi s tem je bil oktobra 1977. leta sprejet republiški zakon o var- stvu živali pred kužnimi boleznimi, ki v svojem 25. čl. pravi: ,,Pose- stnik živali mora prijaviti proizvo- dnjo mleka in mlečnih izdelkov, nam.enjenih za javno potrošnjo, za veterinarstvo pristojnemu ob- činskemu upravnemu organu. Za veterinarstvo pristojni- ob- činski upravni organ izda pose- stniku živah dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo na podlagi izjave občinske veterinarske inšpekcije, da izvira mleko od zdravih živali in da izpolnjuje druge predpisane pogoje. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka velja eno leto in ga pri- stojni občinski veterinarski in- špektor podaljša, če ugotovi, da za to ni zadržkov. Organizator odkupa mleka in mlečnih izdelkov za^ javno potro- šnjo sme odkupovati mleko in mle- čne izdelke samo od posestnikov živali, ki imajo dovoljenje iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih letih je izšlo še nekaj predpisov v zvezi s pogoji, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja za promet z mlekom. Kaj to pomeni za proizvajalce? Vsak proizvajalec mleka mora po določilih omenjenega zakona prijaviti proizvodnjo mleka za javno potrošnjo upravnemu organu, ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev dovoljenja pa ugotovi pristojna veterinarska služba. Nato upravni organ, na osnovi potrdila pristojne veterinarske službe in prijave proizvajalca izda dovoljenje za promet z mlekom. Ker na higijensko neoporečnost mleka vpliva higijena okolja, molže, molzne posode in sploh vsi postopki z mlekom med in po molži se za ocenitev higijenske neoporečnosti ugotovi, ali hlev izpolnjuje pogoje za pridobivanje mleka in pregleda hlevski vzorec mleka na skupno število mikroor- ganizmov v enem mililitru. Za ocenitev zdravstvenega stanja molznic pa je potrebno izvršiti tri diagnostične preiskave in sicer tuberkulinski preizkus, pregled na brucelozo in pregled na število somatskih celic v enem mililitru mleka, ki pokaže subklinične ma- stitise, to je mastitise, ki so v taki fazi, ko še ni opaziti sprememb niti na vimenu, niti na mleku in jih zato posestnik ne zazna. Ce so vse tri navedene diagnosti- čne preizkave negativne, če v 1 ml. mleka ni več kot 5 milijonov kikroorganizmov m če hlev izpolnjuje pogoje za pridobivaiije mleka za javno potrošnjo so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev dovoljenja za promet z mlekom za javno potrošnjo. Cilj celotne akcije ni le statistično ugotavljanje higijenske kakovosti mleka, ampak izboljšanje kvalitete mleka kot surovine za kvalitetne izdelke. Pri tem lahko povem, da so bili odvzeti hlevski vzorci mleka vseh proizvajalcev v ptujski občini, ki so v času odvzema oddali mleko v zbiralnice. Ugotovljeni rezultati nam kažejo, da je bilo higiensko oporečnega, t. j. mleka z več kot 5 milijonov mikrooganizmov v 1 ml. več kot 30 zdravstveno stanje vimena pa je bil moteno v 11 % primerih. To pomeni, da približno 40 % proizvajalcev, ki oddajajo mleko v promet ne izpolnjuje najosnovnej- ših pogojev za prodajo mleka. Pri tem se lahko samo vprašamo, kak- šno mleko in mlečne izdelke lahko pridobimo iz take surovine in kaj nudimo potrošniku. Ker pa celotna akcija ni usmerjena v to, da bi prizadeli proizvajalce in ker se zavedamo, da v enem letu ne moremo doseči cilja, to je boljše kvalitete mleka. smo se načrtno odločili za dolgo- ročno akcijo, ki bi v končni fazi le pripeljala do zaželjenega. To pa bomo sosegli le s tesnim so- delovanjem vseh proizvaj^cev, or- ganizatorji odkupa, KK Ptuj — TOZD IVIlekarna kot predelo- valcem mleka in veterinarsko službo. Iz že prej navedenih podatkov je razvidno, da izpolnjuje pogoje za promet z mlekom približno le 60 % proizvajalcev. Vendar smo se odločili, da zaenkrat prepovemo oddajati mleko v promet tistim proizvajalcem, katerih hlev ne ipolnjuje pogojev za proizvodnjo mleka za promet, v 1 ml. mleka pa je bilo ugotovljeno več kot 5 mili- jonov mikroorganizmov. Takih proizvajalcev pa je v ptujski občini le 1,2 Proizvajalci, ki so že prejeli odločbe pa imajo možnost, da ko odpravijo v odločbi navedene pomanjkljivosti zahte- vajo pri pristojni veterinarski službi ponovni pregled hleva in mleka. Vsi proizvajalci pri katerih se sumi, da njihove molznice bolehajo za mastitisom so bili o tem obveščeni in lahko zahtevajo pri veterinarski službi nadaljnje preizkave za ugotovitev končne di- agnoze in zdravljenje obolelih molznic. Po končanem zdravljenju bodo pridobili pogoje za izdajo dovoljenja. Le — tem pa zaenkrat še ni prepovedano oddajati mleka v promet. Upamo, da bomo z načinom za katerega smo se odločili zadostili zakonskim določilom, pri tem pa ne bomo podražili proizvodnje mleka. To pa vsekakor ni naš interes, čeprav po drugi strani na ta način prispevamo k večji kvali- teti mleka. Jelka Amuš-Peld, dipl. veterinar, ki je pripravila ta prispevek Foto: M. Ozmec POGOVOR Z INŽENIRJEM VLADOM TUMPEJEM O ekonomičnosti pridelovalca sladkorne pese v tem času največ naših priza- devanj na odročju kmetijstva usmerjamo v zagotovitev potreb- nih površin za setev sladkorne pese. Seveda pa je ob tem po- trebno poznati vse prednosti, pa tudi slabosti, kijih prinaša uvedba sladkorne pese v kolobar. Inženi- rju Vladu Tumpeju z Obdrav- skega zavoda za veterinarstvo in živinorejo smo zato v uvodu po- stali vprašanje, kaj pomeni uved- ba sladkorne pese v kolobar na našem območju. »Uvajanje sladkorne pese v poljedelski kolobar je izrednega pomena za naše področje, ker od tega lahko imamo dvojno korist. V prid uvajanju govori ekonomski faktor, saj je to ena redkih kultur, ki nam zagotavlja direktni tržni artikel, na primer pesa, ki jo di- rektno oddamo v tovarno. Po drugi strani pa ima sladkornapesa velik vpliv na razvoj živinoreje, ker pri pridelavi pese pridobimo veliko količino stranskih proiz- vodov kot so listje in glave, še pomembnejši pa pesni rezanci, ki so lahko v sušeni ali mokri ob- liki, uporabljamo pa jih lahko kot silirane. Pomemben faktor je tudi iz- boljšanje same agrotehnike, ker je sladkorna pesa zelo zahte- vna kultura, ki zahteva zelo kva- litetno obdelavo tal, izdatno gno- jenje, dobro zaščito in na ta način lahko, če peso vključimo v kolo- bar. zelo izboljšamo strukturo in predvsem rodovitnost tal. To pa je izrednega pomena. Povsod tam. kjer je intenzivna kmetijska pro- izvodnja in dosegajo velike pri- delke. je v kolobar vključena tudi sladkorna pesa.« — Omenili ste ekonomičnost pridelovanja. Verjetno tu gre bolj za uporabo stranskih proizvodov, saj je cena za oddano peso znana? »Ko se pogovarjamo o kalku- laciji. o dohodkih po hektarju sladkorne pese. zanemarjamo stranske proizvode. Vemo pa, če lahko v naših talnih in podnebnih wgojih brez večjih težav pride- amo 40 tisoč kilogramov pese na hektar in nam ob tem pstane na gospodarstvu še 30 tisoč kilogra- mov listja in glav. ki jih lahko si- liramo in porabimo za prehrano goveje živine, ter 2 tisoč kilogra- mov suhin pesnih rezancev, da se pri tem ustvari dohodek, ki ga z drugimi poljedelskimi kulturami težko dosežemo. Iz 30 tisoč kilogramov silaže listja in glav lahko proizvedemo približno 2300 kilogramov mleka, s čimer lahko pri sedanji ceni mleka 6.50 din ustvarimo okrog 15 tisoč dinarjev dohodka. Mnogo višjo hranilno vrednost imajo su- šeni pesni rezanci — z 2000 kilo- grami suhih rezancev lahko pro- izvedemo približno 4600 kilogra- mov mleka, kar znaša 29.900 din dohodka pri sedanjih cenah mle- ka. Če od tega zneska odštejemo 4550 do 5000 din. kolikor znašajo stroški za dodatek beljakovinskih krmil, ki so potrebne za proiz- vodnjo 4600 kilogramov mleka, dobimo 25300 din dohodka. Skupno torej lahko ustvarimo iz silaže listja in iz rezancev 39.136 din dohodka po hektarju. Ce k temu prištejemo še približno 15 tisoč din od prodane pese in pri odbitku stroškov za obdelavo, zaščito in spravilo, dobimo sku- pno na en hektar približno kar 54 tisoč 136 din dohodka. Takšen dohodek pa pri drugih kulturah dosežemo le s težavo. Prav to je razlog za velik interes kmetovalcev za to kulturo v dru- gih kmetijsko in živinorejsko na- prednih deželah, kjer morajo to- varne sladkorja z utečeno proiz- vodnjo omejevati število proizva- jalcev m proizvodnjo pese. Pri nas je to še na začetku in smo v ravno obratnem položaju. Zato upamo, da predvsem na tistih področjih, kjer so kmetje že preskusili pred- nost pesnih rezancev, ne bo večjih težav pri uvajanju sladkorne pese v kolobar. Seveda se bo to potem razširilo na celotno območje, saj objektivno pri drugih kulturah takšen dohodek težko ustvarimo. Poudariti pa moram, da takšen dohodek ustvarimo z zelo malo ročnega dela. ker je postopek pridelave sladkorne pese praktič- no popolnoma mehaniziran. Sicer je bilo v lanskem letu nekaj težav zaradi neugodnih vremenskih ramer. zlasti suše v maju, zaščitna sredstva niso delovala kot je bilo zaželjeneo in podobno, v glavnem pa lahko rečemo, da je proizvodni postopek pese popolnoma meha- niziran in ne zahteva ročnega dela. kar paje za naše kmetije zelo pomembno, saj praktično imamo na naših kmetijah zelo malo de- lovne sile. To je tudi eden izmed razlogov, ki bi nam lahko dopri- nesel k hitrejšemu razvoju pride- lovanja sladkorne pese.« — Če pogledamo dosedanje uvajanje novosti ugotovimo, da so ti procesi zahtevali določen čas. Tako bo verjetno tudi pri slad- korni pesi. čeprav lahko z ozirom na sedanjo opremljenost in znanje pričakujemo hitrejšo uvedbo. »Vsako novost v kmetijstvu s težavo uvajamo. Če se spomnimo na uvajanje intenzivnih sort itali- janskih pšenic, uvajanje hibridne koruze, herbicidov, vidimo, da so vsi ti procesi trajali najmanj tri. štiri in več let. na koncu pa je le prevladalo pozitivno, torej uved- ba. Tako je tudi pri sladkorni pesi. Vendar je tu nekoliko drugače, ker tovarna že obstoja in prej ko bo tovarna začela obratovati s polno kapaciteto, manjše bodo težave z ekonomiko pridelovanja sladkorja in sladkorne pese. Zato bi apelirali na naše kmetovalce, da bi čimprej objektivno presodili pozitivne in negativne stvari, kijih pri tem imamo, in se potem čim- prej vključili v pridelovanje slad- korne pese. z vključitvijo v kolo- bar.« Opozorili smo torej na ekono- mičnost pridelovanja sladkorne pese. Prav paje. da to vsak kme- tovalec upošteva pri svojih pogo- jih in možnostih. Odločitev za pridelovanje bo potem verjetno dosti lažja. -Seveda pa dodatne informacije lahko dobite na po- govorih in pri vaših pospeševal- cih. 1. kotar Vlado Tumpej (Foto M. Ozmec) Nove kmetijske površine Do pričetka letošnjega leta so na območju občine Slov. Bistrica pridobili 480 ha novih kmetijskih površin predvsem s hidro m agrome- lioracijami. Največ površin so pndobili v dolinah f>otokov Ložnica in l^istrica. S takšnimi uspehi se občina postopoma uvršča med pomembne proizvajalce kmetijskih dobrin na območju SR Slovenije. To je bilo obenem kmetijskim proizvajalcem bistriške občine še večja spodbuda za uresničevanje novih nalog na področju pridobivanja novih kmetijskih obdelovalnih površin. Že letošnjo spomlad bodo aktivirali ob potoku Ložnica nadaljnjih 250 ha zemlje v družbenem in 65 ha v zasebnem sektorju. Letos bodo pričeli tudi z melioracijskimi deli na približno 150 ha zasebnih kmetijskih zemljišč v spodnejm toku Ložnice. Tako realno računajo, da bodo kmetijski proizvajalci v bistriški občini že letos ali vsaj v prvih mesecih prihodnjega leta razpolagali v okrog tisoč hektari na novo usposobljenih zemljišč, ki so do nedavna dajala le slabo krmo ali pa so bila povsem "erodna. Na novo pridobljenih površinah bodo pridelovali pšenico, koruzo, sladkorno peso. oljno repico in tudi druge kmetijske kulture. Viktor Horvat Kmetijski zakoni ZAKON O PREŽIVNINSKEM VARSI VU KMETOV Skupščina SR Slovenije je v decembru 1978 sprejela Zakon o preživninskem varstvu kmetov — skrajšano ZPVK (Ur. list SRS št. 1/79). kije začel veljati osmi dan po objavi v Ur. listu, to je 21/1. 1979. KATERI SO RAZLOGI ZA IZDAJO TEGA ZAKONA? Na izdajo ZPVK so vplivali zlasti sledeči razlogi: — velik odhod kmečkega prebivalstva zlasti mlajšega iz vasi v mesto in industrijska središča z namenom, da se tam zaposlijo. Med njimi je tudi veliko število sinov in hčera velikih kmetov — lastnikov kmetij. Značilno je. da je delež kmečkega prebivalstva na ozemlju današnje Slovenije znašal leta 1900 še 73,2 %, leta 1948 48,9 %, leta 1961 30.9 %. leta 1971 pa že samo 20 %. Predvideva se, da se bo zmanjševanje kmečkega prebivalstva še nadaljevalo; — starost in delanezmožnost lastnikov kmetijskih zemljišč in kmetij, ki nimajo takih naslednikov, ki bi hoteli postati kmetje; — skrb naše družbe, da poskuša rešiti socialne probleme delanez- možnih kmetov; — izvrševanje nalog naše kmetijske politike, da se povečajo družbena kmetijska zemljišča in da poraste kmetijska proizvodnja. KAJ UREJA ZPVK? Ta zakon ureja pogoje in postopek za4)ridobitev pravice do preživ- nine v obliki mesečnega denarnega prejemka tistih kmetov, ki oddajo svoje kmetijsko zemljišče družbeni pravni osebi. Tudi iz zasebnega kmetijskega gospodarstva, ki je proglašeno za kmeti^jo (glej Tednik št. 4/80) se lahko, po našem mnenju, izločijo kmetijska zemljišča in oddajo po ZPVK družbeni pravni osebi. Tu je treba opozoriti, da bi glede na 23. čl. ZPKV moral republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdati v 6 mesecih izvršilne predpise za izvaja- nje tega zakona, kar pa se do konca leta 1979 še ni zgodilo. Pač pa sta omenjena sekretarja skupaj s strokovno službo skupnosti starostnega zavarovanja kmetov pripravila obrazec pogodbe o oddaji zemljišča in o ugotovitvi pogojev za pridobitev preživnine, katerega je navedena strokovna služba z ustreznimi navodili poslala že julija 1979 temeljnim sodiščem, kmetijskim zemljiškim skupnostim in območnim delovnim enotam skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. KAKO SE IZVAJA OMENJENI ZAKON? Presenetljivo je. da se ZPVK v praksi le malo izvaja. Iz članka »Za zdaj dva primera« (glej Večer z dne 25/1-1980) izvemo, da sta doslej v SR Sloveniji le dve kmetici oddali svoja zemljišča družbenim pravnim osebam. Obe prejemata preživnino, ena celo 4500 din mesečno. Kot ovire., ki preprečujejo hitrejše zaživetje omenjenega zakona, so v omenjenem članku navedene: čustvena navezanost starejših kmetov na zemljo od katere se neradi ločijo, čeprav jim daje le skromne sado- ve; nezanimanje kmetijskih organizacij za prevzem kmetijskih zemljišč zlasti tistih, ki leže v hribovitih krajih; pomanjkanje denarnih sredstev na računu iz katerega bi se izplačevala preživnina. Ker je po našem mnenju, tudi nepoznavanje določb ZPVK eden izmed vzrokov, da zakon ne zaživi v polnem obsegu, zato želimo v tem sestavku seznaniti, zlasti kmete o najvažnejših določbah tega zakona, obenem pa podati nekaj svojih pripomb k nekaterim zakonskim rešitvam, kar naj bo opozorilo pristojnim organom da. v kolikor se s pripombami strinjajo, podvzamejo odgovarjajujoče korake (dajo pobudo za spremembo oz. dopolnitev zakona, izdajo navodila, pojasnila ipd.) KATERI OBČAN SI LAHKO PRIDOBI PRAVICO DO PREŽIVNI- NE? To pravico si lahko pridobi le občan, ki je kmet in kot tak lastnik kmetijskega zemljišča oz. gozda v vsaj tako velikem obsegu kot je določen v ZPVK in ki izpolnjuje še druge pogoje, o katerih bomo govorili pozneje. Ker ZPVK ne daje definicije kmeta, niti se ne sklicuje na Zakon o kmetijskih zemljiščih (glej Tednik št. 46 in 48 iz leta 1979 kjer je govora o statusu kmeta) niti na kateri drugi zakon, je po našem mnenju mogoče zastopati dvoje stališč: 1) da ZPVK pod besedo »kmet« pojmuje tistega občana, ki ga 4. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, kakor tudi tistega, kateremu po 142. čl. ZKZ ostane po prejšnih predpisih pridobljen status kmeta, kakor tudi tistega, ki si je status kmeta pridobil po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), če tak kmet izpolnjuje tudi po ZPVK zahtevani pogoj. — daje lastnik kmetijskega zemljišča oziroma gozda. To stališče indirektno podpira določba 2. odst. 3. čl. ZPVK, ki pravi, da pravica do preživnine ne vpliva na pravico kmeta, kije oddal zemljišče do prejem- kov po drugih predpisih. Kot kmet po ZKZ paje lahko imel razne vire dohodkov (osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino itd), ki so bili celo večji kot dohodek iz kmetijske dejavnosti. 2) da ZPVK pod besedo »kmet« misli le na tkz. »čistega« kmeta, ki jo obvezno starostno zavarovan po Zakonu o starostnem zavarova- nju kmetov. To stališče ima indirektno podporo v prvem odst. 5 čl. ZPVK. ki pravi, da tisti kmet, ki sije pri oddaji zemljišča zadržal v lasti manj kot 1 ha zemljišča ne plačuje prispevka za starostno zavarovanje -kmetov. Katero stališče je pravilno bodo pojasnili za to pristojni organi. KATERE POGOJE MORA IZPOLNJEVATI KMET ZA PRIDOBI- TEV PREŽIVNINE? Po 6 čl. ZPVK si pridobi upravičenec pravico do preživnine: 1) če odda družbeni pravni osebi najmanj 2 ha kmetijskega zemljišča oz. najmanj 3 ha gozda za kmetijske, gozdarske ali gradbene namene; 2) če je star najmanj 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) ali ne glede na starost, če je po predpisih o invalidskem zavarovanju delav- cev ugotovljena njegova nezmožnost opravljati kmetijsko dejavnost; 3) če se z oddajo zemljišča strinja njegov zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, ter tisti, ki so po splošnih predpisih o dedovanju njegovi nujni dediči in ki so kmetje po predpisih o kmetijskih zemljiščih; 4) če predloži sporazum s svojim zakoncem oziroma osebo, ki je pzobozdravnik.« Staro in mlado seje ob bolečinah zatekalo k nje- mu, da jim je kar z navadnimi klešči izpulil zob, ki je povzročal bolečine. Mnogo vedrega in smešnega je doživel v tistih časih. Dva meseca sta minila od takrat, ko mu je umrla žena, prav tako v spoštljivi starosti 86 let. Razpolo- žen in nasmejan seje poslovil od nas ko smo odhajali. Zaželeli smo mu obilo zdravja in izrazili željo. da se ponovno srečemo ob nje- govem 100 rojstnem dnevu. Be.sedilo in posnetek: D Ris Jakob Goričan s svojci pred domačo hiSo. TEDNIK --28^februar 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 MEŠANI PEVSKI ZBOR VITOMARCI MARLJIVI, SPOSOBNI IN VZTRAJNI Številnim zborom, ki že lep čas z uspehom delu- jejo v ptujski občini, se je pred dvema letoma pri- aružil 5e mešam pevsia zbor Kulturnega društva Vitomarci. Tamkajšnji kulturni delavci so namreč pri sestavljanju sporeda za različne proslave, čutili ptimanjanje lastnega zbora kot programsko vrzel, ki sojo zafH)lnili z zbori iz drugih krajevnih skupnosti. To pa ni bilo ravno poceni! Tako se je predsednica društva, sedanja zboro- vodkinja in vsestranska kulturna delavka Vida To- ševa odločila in dala pobudo za ustanovitev lastnega — vitomarskega zbora. Zamisel je obrodila sadove, saj je na ustanoviteljski občni zbor prišlo več kot trideset ljudi. Občni zbor, na kterem so za predse- dnika zbora izvolili Ivana Veršiča, so hkrati izrabili tudi že za prve vaje. Že tu seje pokazalo, da nekateri organiziranemu zborovskemu petju ne bodo kos, zato_sp kar sami odnehali. Ostalo jih je 24 marljivih, sposobnih, vztrajnih in željnih uspeha I'Na lanski občinski reviji pevskih zborov, so s svojim nastopom in petjem »povedali«, da mislijo za res in dase kanijo razviti v zbor, ki bo še nekaj pomenil! Izredno raz- veseljivoje to, daje v zboru veliko mladih ljudi, zlasti med.sopranistkami. Najmlajša članica zbora šteje 14 let. najstarejši pa je letos »srečal Abrahama« tako. da je povprečna starost zbora, ki se čuti m vede kot družina — 22 let! Žal pa vadijo v stari šoli. kjer pogoji z.aradi prevelikega odmeva in mraza niso niti na- jmanj primerni. Jedilnica v novi šoli bi bila mnogo primernejša! Kar zadeva repertoar, si je zbor, zaradi začetni- ških zmogljivosti izbral narodne in borbene pesmi. V bodoče pa se nameravajo lotevati zahtevnejših skladb in z njimi nastopiti že na letošnji Občinski reviji pevskih zborov. Glede na požrtovalnost pevk, in pevcev, ki sestavljajo ta naš najmlajši zbor, smo prepričani, da jim bo to tudi uspelo. Nedavno tega smo zbor posneli in ga uvrstili v spored Radia Ptuj, v nedeljo 2. marca ob 12. uri. Besedilo in posnetek: I. Ciani Vsi so kot remlčna družina. Vodja zbora Vida ToSeva je prva z desne (stoji) Strahospoštovanje pred skrivnostnimi naravnimi silami Pustni čas, dolg le nekaj tednov, dopušča zahvaljujoč tradiciji na našem območju že na začetku koledarskega leta, da se ves ta čas, predvsem pa na ,,mastno nedeljo", torej v nedeljo pred pustom, naslednji dan, sdasti pa na pustni torek, dogaja toliko zanimivega, kar lahko močno prevzame tudi modernega, tehnično mislečega človeka. Navidez norčavo, kot se pristoja ob pustu, se izvajajo starodavni običaji z globoko vsebino, polno straho- spoštovanja pred skrivnostnimi naravnimi silami, od katerih je bilo odvisno življenje na vasi. Zato teh skrivnostnih sil nihče ni hotel užaliti, nasprotno, vsak si je hotel pridobiti njihovo naklonjenost, iz tega pa so se razvila žrtvovanja in obredi. Cela vrsta teh „obrednih" likov je na srečo Se ohranjena, kot so kurenti, ,,orači", ,,rilse", ,,med- vedi" in drugi. Med njimi so tudi izredno zanimivi „piceki" ali kokotiči" in ,,kure", ki so se ohranili predvsem na Ptujskem polju. Po starodavnem ljud- skem verovanju so namreč petelin, kokoš in pišče izrazite demonske živali, ki delujejo na plodnost. Petelin velja tudi za žitnega demona in so ga vklju- čevali v razne obredne svečanosti. Pri nas so ga nekoč zaklali po končani žetvi, semenska zrna pa so poškropili z njegovo krvjo. Pomembno vlogo ima petelin pri oranju, tudi živino so zdravili s hlebcem, ki je bil omešan s petelinjo krvjo, s katero še danes ponekod na Slovenskem poškropijo notranjost nove hiše pred vselitvijo. Kokošja juha se pripravlja porodnicam, in še bi lahko naštevali. ,,Piceki" so po navadi oblečeni v belo, široko žens- ko spodnje krilo, čez obraz imajo papirnato masko, na glavi pa dolgo šiljasto kapo, okrašeno s pisanimi trakovi. „Picek" jaše palico, ki ima rep iz kokošjega perja, spredaj pa nataknjeno originalno kokošjo glavo. ,,Piceki" nastopajo posamično, toda z „gonjačem, ki je našemljen s kako obrnjeno suknjo, okrašeno s trakovi, igra pa na „orglice" in vodi piceka od hiše do hiše. Ima pa tudi grablje, s katerimi simbolično zagrablja seme, „da (ga) ne bodo ptiči pozobali", kot pojeta oba s picekom in želita gospodinji srečo tucU pri kokoših in živini, ta pa ju mora obdarovati. Ob pustu se na Ptujskem polju javljajo tudi ,,vile", ki nastopajo v skupinah po sedem deklet, ena izmed njih pa je kraljica, čeprav so vse okrašene z ,,zlati- mi" kronami na glavah. Hodijo od hiše do hiše in pojejo ter plešejo v krogu okrog kraljice neke vrste kolo. Vsaka skupina ima svojo pesem, ki se ob letu ne ponavlja, takrat je treba napisati novo. Običaj je zanimiv tudi po tem, ker v nobeni skupini, ki smo jih doslej obravnavali niso nastopala dekleta, saj vse eventuelne ženske like vedno predstavljajo preoble- čeni moški, kar brez dvoma poudarja zelo staro tradicijo. Pri nastopu ,,vil" gre za starejšo obliko magičnega prenošenja vegetativne moči pomladnega rastlinstva na ljudi, kar prinaša zdravje in srečo, vpliva pa tudi na plodnost in splošen napredek vsakega doma, saj se „vile" z lepimi željami za nastopajoče leto, ustav- ljajo v vsaki hiši. Kraljica vil predstavlja duha vegetacije, kar je znano tudi pri nekaterih drugih slovanskih narodih. Skupine so ponekod štele tudi osem svečano oblečenih in ozaljSanih deklet, ki so se vse skupaj imenovale ,,kraljice", čeprav je za kralji- co izbrana le ena izmed njih. Pesmi, ki so jih pele in jih ponekod še izvajajo, so bile vedno namenjene gospodinji, gospodarju in tudi drugim članom dru- žine. časovno so nastopale različno, včasih zde zgodaj na začetku leta, včasih ob Jurjevem, ponekod najkasneje ob binkoštih, vedno pa na Domlad. Vile so po ljudskem verovanju in poeziji nadna- ravna ženska bitja, ki imajo čarobno moč. Znane so bile tudi starim Slovanom, po' izgledu, pa so lepa, mlada dekleta, ki nosijo razpletene lase iri imajo kri- la. Rade pojejo, plešejo, tudi pomagajo ljudem, toda gorje, če jih gdo razjezi. Iz zakona vile in navadnega moškega se rodijo junaki. Smatra se, da so prvotno predstavljale demone vetra, oblakov in izvorov, v katere so se naselili duhovi rajnkih. Pogosto se na Slovenskem in tudi v ptujski okolici med pustnimi šemami pojavljajo „svati", v bistvu maskirane skupine, ki predstavljajo svatovsko poroko. Nevesta in ženski svatje so nekoč morali biti preoblečeni moški v ženska oblačila in našemljeni z maskami. Moški so nosili za moške osebe obrnjene kožuhaste plaSče z dlako navzven in si prit^njali rep, torej predstavljali neko žival, ki je pomenila z(^uže- nje z duhovi prednikov. Izgleda, da se ta običaj veže za svatovske procesije, ki so se prirejale na „svetih svatbah", posvečenih kultu Here, ki je bil rezSirjen na grškem kopnu in otokih že v tretjem miljenimu p. n. e. Grška boginja Hera je bila zaSčitnica zakonske zveze, ki ima po izročilu tudi to nalogo, da uravnava razvojno pot deklic do zakona in materinstva. Ker pa je Hera, predno je postala žena boga Zevsa in gospodarja Olimpa, bila boginja prostranih pašnikov, na katerih se je paslo nešteto čred goveje živine, tudi ,,nevesta" našemljene svatovske skupine v naših krajih predstavlja davno božanstvo rodovit- nosti IX)lj. Skoraj vsi ohranjeni običaji, ki se pri nas izvajajo ob pustu, so nadomestilo za prvotni čas, ko so se izvajali ob novem letu. V potrdilo nam Se danes služijo dinarska področja in Balkan, kjer so mnogi slični običaji Se živi, kot tudi nastopi kurentom podobnih likov. Tako kot pri nas, so tam Se bolj pogosto povezani z obredno pesmijo, izvajajo pa se po zimskem solstidju, prilagojeni pravoslavnim in novoletnim praznikom po starem koledarju, toda že v času, ko sonce začne pridobivati na moči, ko nje- gova svetloba in toplota lahko vplivata na prebujanje narave. dr. Štefka Cobelj VIDA ROJIC ]UPORNE[ SLOVENSKE GORICE OSVOBODITEV MARIBORSKEGA PREDELA SLOVENSKIH GORIC Kakor vemo so spadale Slovenske gorice zahodno od okraja Lenart pod okraj OF Maribor levi breg. To je bil pas od Maribora do Šentilja z občinami Košaki, Št. Petrom, Duplekom, Pesnico, Šmarjeto ob Pesnici, Jarenino, Sv. Juijem ob Pesnici, Šentiljem in Kungoto. Vse te kraje so zapustili Nemci in njim vdani pristaši do 9. maja zjutraj. Maribor so zapustili vojaki 8. maja. Nemški oficirje izročil ključe od skladišča hrane inž. Ranču, šefu mestnega gradbenega urada. Skladišče je bilo v meljski kasarni. Inž. Rane je dal živež prepeljati v šolsko telovadnico na Slomškovem trgu, kjer je bil prehranjevalni urad. Okrožni komite KPS Maribor s sekretarjem Jožetom Gričarjem- Metodom se je v prvih dneh maja spustil s Pohorja v dolino. Mico Rokovo, članico okrožnega komiteja je zadolžil Sergej Kraigher, v imenu oblastnega komiteja KPS za Štajersko, naj oskrbi prevzem železnice v roke JA in prepreči uničenja mostov in železniških prog, mostov in postaj. Rokova je bila sekretarka SPŽZ mariborskega okrožja in članica obl. kom. za Štajersko. Ker je že bila povezana z železničarji, je 8. maja z njihovo pomočjo in skupino partizanov zasedla železniško postajo v Mariboru. Z njimi je ustavljala zadnje sovražnikove transporte in jih razoroževala. Do večera 8. maja so za vedno izginili iz Maribora nacistični oblastniki, gestapovci, policisti, SS-enote, Sa-enote, orožniki in drugi, ki so zakrivili Slovencem toliko gorja. Ostala so še tu pa tam sovražni- kova gnezda. V noči na 9. maj so se skozi mesto še pomikale poslednje vojaške enote Madžarov, ustašev in Nemcev na motorjih, avtomobilih, konjih. Zjutraj je zavladal mir. Lep pomladni dan je pozdravil osvobo- jeno mesto. Ljudje so prihajali na ulice, kjer ni bilo več okupatorjevih vojakov, jX)licistov, vermanov, gestapovcev in hitlerjevcev v civilu. Kakšno o ajšanje so začutili po štirih letih gorja! Mir in zadoščenje pa so prekinili streli na mariborskem mostu Tuje trgovski pomočnik Jože Siišterič obesil zastavo na drog ob mostu, ko je po mostu pridrvel zakasneli nemški tank, iz katerega je vojak nameril na moža z zastavo. Razmesarjen je obležal in ob njem še upokojenec Bogdan Rejančič, star 59 let. Pripeljala seje spet nova skupina nemških tankov. Z njih so streljali na bo nišnico, kjer je vihrala slovenska zastava. Zadnji odhaja- joči nemški vojaki so ustrelili tudi Ivana Dobnika, vratarja Metalne, ki je držal v rokah slovensko zastavo. To jutro so privozili ob deveti uri v mesto Bolgari. Kmalu je padel oficir-adjutant, ustreljen z nekega okna. Seje padlo nekaj žrtev, čeprav, je bila nacistična okupacija za vedno pokopana, in je bil 9. maj za Maribor dan osvoboditve. Maribor je tega dne sprejel v okrilje enote partizanske vojske in ^lane okrožnega in okrajnih odborov OF za levi in desni breg. Tuje bil sekretar mariborskega okrožja Jože Gričar-Metod. Tu je bil sekretar okraja Maribor levi breg — Franc Zalaznik-Leon. Tu so bili predstav- niki SKOJ in ZSM. SPŽZ. Tu so bili predstavniki Lackovega odreda.- Prekmurske brigade, obveščevalne službe. Narodne zaščite in drugi. Popoldne ob treh je povorka partizanov in predstavnikov oblasti krenila po mestu z zastavo na čelu. Ljudje sojo navdušeno pozdravlja- li. Nasproti je pripeljal prvi avto Rdeče armade. Vojaki so izskočili in se pozdravljali s partizani. Drugi dan je odpeljal prvi vlak iz osvobojenega Maribora v Ljubljano. Prvi veliki miting so priredili v čast osvoboditve v Mariboru 11. maja 1945. Na njem so donele besede govornikov: Slava padlim! in klici k obnovi v vojni opustošene domovine! (Vir: M. Ostroška: Kljub vsemu upor). V drugih krajih Slovenskih goric, v okrilju okrajnega odbora Maribor-levi breg so si resnično oddahnili od more nemškega nasilja 9. maja. V noči na 9. maj so čez ta predel še prihajale sovražnikove enote. V tedanji občini VELKI, h kateri je spadal Sladki vrh s tovarno lepenke in papirja so Nemci in nemškutarji, vneti hitlerjevci, 7. maja le spoznali, da je konec njihovega gospodstva. Večina hitlerjevcev je občino Velko zapustila že aprila. Zadnji je odšel Scheff, bivši župan in posestnik iz Sladkega vrha. Z ženo je pobegnil na brodu čez Muro. Za njim so Nemci brod razstrehli. Prva slovenska zastava je zavihrala na Pergerjevi hiši. 16. maja so pripravili v Sladkem vrhu miting v čast osvoboditve. Pred tovarno se je zbralo več sto ljudi iz vse občine. Na mitingu je govoril Sergej Kraigher, mladina paje pela partizanske pesmi. Po odhodu sovražnika so se na mariborskem območju Slovenskih goric pojavile enote bolgarske pehote in topništva. Pregledale so okolje m odsie proti Mariboru. 10. maja so ti kraji pozdravih enote Jugoslo- vanske armade. V Šmarjeti ob Pesnici se je ustavil bataljon, ki je prenočil v šoli. nato pa od.šel v druge kraje. Oblast so po osvoboditvi, kakor drugod po Slovenskih goricah in širom po Sloveniji prevzeli tudi tu krajevni odbori OF. skrb za red in mir pa Narodna zaščita. Še v letu 1945 so prebivalci Slovenskih goric na prvih svobodnih volitvah izvolili posebne organe ljudske oblasti — narodno osvobodilne odbo- re. Iz zaporov in taborišč so se kmalu po osvoboditvi vrnili obnemo- gli in bolni sodelavci OF. Vrnili so se partizani v kolikor jih ni za daljši ali krajši čas še zadržala jugoslovanska vojska v svojih vrstah. Vrnili so se izgnanci in ljudje, poslani na prisilno delo v Avstrijo in Nemčijo. Steklo je novo življenje v miru. Mnogim je grenil srečo svobodnih dni spomin na padle starše, brate, sestre, žene. može in otroke. Mnogi -so se vrnili na opustošene domove, na požgane domačije. Hudo je bilo- obnoviti porušeno in opustošeno spričo splošnega povojnega poman- kanja. Vendar je šlo. Veliko rok je prijelo za motike in krampe pri javnih delih. Ustanavljale so se delovne brigade, ki so osuševale močvirja, gradile mostove, železniške proge in ceste. Čas je klical v novo dobo. v lepšo bodočnost Slovenskih goric v novi federativni demokratični republiki Jugoslaviji pod modrim vodstvom predsednika republike — maršala Tita. (Vir: Kronike NOB; muzej NO Maribor). SLOVENSKE GORICE DANES Od vojnih dni je preteklo skoro 35 let. Slovenske gorice so se od tedaj močno spremenile, ne po prirodni lepoti, ki je tu kraljevala od davnine; pač pa so zrasli mnogi lepši domovi, po vseh vaseh je zasveti- la elektrika, razrasle so se asfaltne ceste, osušena so mnoga močvirja, kultivirani sadovnjaki, vinogradi, polja, zgrajena nova gospodarska poslopja. Poljedeljski stroji razbremenjujejo kmečkega človeka. Nove šole. prosvetne dvorane, domovi družbenopolitičnih organizacij, kooperacija kmetij s posestvi družbenega značaja, kombinatov in zadrug — vse to vodi k vedno večjemu napredku in blagostanju v Slovenskih goricah, prelepi slovenski pokrajini, kije darovala v jugo- slovanskem in svetovnem boju proti nazadnjaškim silam fašizma nad 800 žrtev. Na bojiščih širom po Jugoslaviji je izkrvavelo za osvoboditev okrog 280 borcev in bork iz Slovenskih goric. V taboriščih in ječah jih je umrlo okrog 150. Okupatorje pobil na moriščih talcev in posami&io okrog 270 domoljubov. Bombni napadi, vojaške operacije in drugo gorje je terjalo okrog 120 smrtnih žrtev. Za narodne heroje so proglašeni iz Slovenskih goric štiije organi- zatorji upora proti okupatorju in dva poveljnika narodnoosvobodilne vojske. Organizatorji upora proti okupatorju so bili narodni heroji Jože Kerenčič. Dušan Kraigher-Jug, Jože Lacko in Vinko Megla. Prof Jože Kerenčič iz Jastrebec se je rodil leta 1913 v Jastrebcih pri Središču in je bil ustreljen 27. decembra 1941 v Mariboru. Bil je organizator upora v Slovenskih goricah. DUŠAN KRAIGHER-JUG se je rodil leta 1908 v Gradišču pri Lenartu. Bilje sin pisatelja dr. Alojza Kraigherja. Šolal seje v Ljub^a- ni, kjer je stopil v komunistične vrste in kamor seje družina preselila, ko je bil Dušan še otrok. Padel je kot član POOF za Štajersko 15. julija 1943 na Dobrovljah. JOŽE LACKO, kmet v Novi vasi pri Ptuju, rojen 1894 v Kicaiju, organizator upora proti okupatorju v ptujskem okraju, je bil žrtev nemškega nasilja v ptujskih zaporih 18. avgusta 1942. VINKO MEGLA, rojen 1922 pri Tomažu, organizator upora v Slovenskih goricah, Prekmurju in Medjimurju, po poklicu krojaški pomočnik je padel v spopadu z orožniki v Mali va.si pri Tomažu, 26. januarja 1942. Vojaška poveljnika sta bila heroja Kavčič in Polak. IVAN KAVČIČ-NANDE, rojen 1913 v Desnjaku pri Ljutomeru, zidar, partizan od leta 1942, komandant odreda in cone na Dolenj- skem. nazadnje član Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, je padel v Selah pri Šumberku 30. julija 1943. Narodni heroj BOJAN POLAK-STJENKA seje rodil leta 1919 v Ormožu in je edini preživeli heroj, rojen v Slovenskih goricah. Ob vdoru okupatorja je bil študent tehnike, partizan pa od decembra 1942. Odlikoval se je kot komandant raznih enot NOV, med drugim bataljona Ljuba Šercerja. Danes je generalmajor v pokoju. Vsi heroji Slovenskih goric so se že pred vojno vključili kot komu- nisti v revolucionarni boj. Na osvobodilni boj v Slovenskih goricah spominja danes okrog sto spominskih obeležij, največ spominskih plošč, posvečenih padlim v boju proti fašizmu in za osvoboditev domovine. V kamen vklesane besede na spomenikih bodo trajne priče o upornih slovenskogoriških borcih za svobodo med strašno drugo svetovno vojno, ki je pomorila -okrog petdeset milijonov ljudi, razvrednotila delo človeških rok in ponižala človeka. Konec Bojan Polak-Stjenka, narodni heroj in generalmajor v pokoju Spomenik talcem, ustreljenim v Bučkovcih, 8. marca 1945 Foto: I. Ciani 10 - NASI DOPISNIKI 28. februar 1980 — Elektrokovinar Ptuj in Mari- bor, januar 1980: Kari Menhart, Marjeta 110; Jože Visočnik, Milana Platovška 10; Anton Kline, Spuhlja 19; Herman Lobnik, Pivola 5, Mari- bor; Antonija Kmetec, Popovci f3; Ivan Marin, Volkmeijeva 11, Ptuj; Milan Petek, Trniče 37, Franc Koražija, Brunšvig 49; Ivan Kramberger, Domava 132; Marjeta Plečko, Creta 43; Marija Kelemina, Regentova 14, Mari- bor; Olga Krojs, Zrkovska 10, Maribor; Cvetka Kraner, Mi- klavška 10, Maribor; Rafael Svenšek, Zagrebška 93; Anton Valent, Ziherlova 7, Ptuj; Dragica Krajnc, Ziherlova 7, Ptuj; Mihael Čeh, Sp. Korena 73. Posamezniki, januar 1980: Irena Kamenšek, Grajena 1; Branko Eržen, Slov. trg 7; Jože Fošnarič, Gradišča 22; Branko Kolarič, Muzejski trg; Franc Ke- špert, Majšperic 93; Janez Letonja, Dolena 48/a; Jože Ceh, Videm 67; Emesl llovSek. Pobrežje 21; Ivan Zuran, Kraigherjeva 3; Ivan Fiirst, Zg. Velovlak 8; Franc Fras, Cirkovce 68; Franc Petek, Sp. Ja- blane 45; Ludvik Vogrinec, Cun- kovci 6; Rado Kajzersberger, Po- trčeva 42; Alojz Zoreč, Potrčeva 50/a; Marija Lendero, Štuki 27/b; Ivan Mlakar, Slovenja vas 58; Stanko Brodnjak, Potrčeva 43; Angela Ilešič, Hvaletinci 2; Anica Frigl, Mestni vrh; Marjan Vrho- všek, Lancova vas 27; Anton Jerič, Drag. vas 1; Katica Svenšek, Za- greb. 93; Branko Cajnko, Nova vas 100; Tvanka Mere, Potrčeva 13; Franc Brunec, Za vrč 1; Franc Mislovič, Mezgovci 33; Mladen Raca, Ob Dravi 3; Gorišnica, 12. februarja 1980: Jožefa Vojsk, Placarovci 7; Neža Vojsk, Zagojiči 14; Branko Laura, Tibolci 47; Marija Vojsk, 2^gojiči 6; Vida Kovačec, Formin 4; Marija Hutinski, Formin 5/a; Angela Kokot, Placarovci 17; Marija Bezjak, Zamašani 2; Mi- lena Belšak, Gorišnica 114; Metka Žnidarič, Gorišnica 38; Jože Mu- hič. Mala vas 7; Pavla Vinko Go- rišnica 111; Betka Praprotnik, Na obrežju 15; Tomaž Kovačec, Formin 16; Anica Cvitanič, Za- mušani 95; Ivana Dajčar, Mo- 5kanjci 77; Janez Horvat, Formin 26; Franc Jurgec, Moškanjci 36; Ferdo Trunk Formin 26; Martin Jurgec. Moškanjci 36; Jože Bez- jak, Gajevci 24;. Elizabeta Kol- mančič, Gorišnica 49; Rajko Turk, Gorišnica 6; Marija Muhič, Gorišnica 62; Marjan Kovačec, Gorišnica 70] Maijeta Kajses- berger, Ziherlova 13; Marija Vaj- da, Zagojiču 24; Mojca Toplak, Gorišnica 7; Milan Toplak, Go- rišnica 8; Terezija Kovačec, Go- rišnica 70; Liza Roškar, Gorišnica 146; Marija Laura, Gajevci 44; Jože Štumberger, Gajevci 25/a; Olga Tušek, Gorišnica 115; Ma- rija Belšak, Gorišnica 114; Anica Hergula, Gorišnica 26; Ana Ke- lenc, Moškanjci 110; Janez Go- lob, Tibolci 19. Franc Zamuda, Gorišnica 100; Mimica Lah, Ti- bolci 21; Marija Levanič, Mo- škanjci 43; TGA Kidričevo, 15. februarja 1980: Jože Žnidarič, Zg. Jablane 4/a; Anton Auer, Mihovce 12; Anton Belšak, Gorišnica 114; Vlado Kos, Majšperk 36; Feliks Pišek, Apače 118; Srečko Murata, Kidričevo 1; Jože Cafuta, Kidričevo 13/a; Ivan Furman, Kidričevo 19; Franc Maj- cen, Podlože 40; Vinko Gajšt, Podlože 44; Janez Majhen, Jurov- ci 4; Anton Pernat, Mihovci 7; Milan Slavinec, Strma ul. 11; Da- nijel Nahberger. Gerečia vas n. h.; 'i^vonko Mohorko, Kidričevo 10; Drago Amuš, Kidričevo 100; Šte- fan Vidovič, Selška 52; Jože Jan- čec, Kidričevo 8: Janko Milošič, Kidričevo 9; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Martin Leskovar, Apače 107; Stanko Perko, Kidriče- vo 13; Viktor Dvoršak, Stopno 8; Vili Angel, Ptujska gora n. h.; Janez Smigoc, Potrčeva 42; Drago Kokot, Kidričevo 36; Janko Krap- ša, Potrčeva 46; Štefan Dončec, Kidričevo 15; Viktor Bigec, Nji- verce 14; Ludvik ^honja, Kidričevo 6; Milan Zupanič, Pa- nonska 4; Mirko Petrovič, Bukov- ci 145; Manan Horvat, Kidričevo 15: Anton Cernezl, Ob železnici 3; Drago Svagan, Majšperk 57; Ivan Fišer, Slape 29; Franc Jerenko, Njiverce n. h.; Maks Emeršič, Draženci 18; Milan Lovrec, Tr- novci 13; Danilo Rajs, Rucmanci 45; Janez Pulko, Hajdoše 11; Vlado Predikaka, Levstikova pot 1; Marjan Štumberger, Kidričevo 10; Anton Zagoršek, Dornava 30; Jože Lampret, Medvedce 26; Mi- lan Lašič, Kidričevo 63; Vojko Sluga, Kidričevo 9; Gorazd Inkret, Kidričevo 13; NA KMETIJI SEM OSTAL SAM Na kmetijo sem se priženil 26. avgusta 1929, star 30 let, žena pa jih je štela 23. Njen oče je umrl leta 1916 nekje na Siciliji kot vojni ujetnik v Italiji, toda za mrtvega je bil proglašen šele spomladi 1929. Tedaj je bila cenitev posestva. Ocenjeno je bilo zelo visoko, moj oče je primaknil, da sva lahko pla- čala ,,desetek". Tako sva si z ženo naložila težki „križ" na rame, saj je bilo treba samo za desetek od- šteti toliko kot so bile vredne tri lepe krave. Zagrizel sem se v delo in nisem prodal niti koščka zemlje, čeprav so me nekateri k temu nagovarjali, te odločitve me ni bilo nikoli sram. Kmalu sem prodal prve vole, zanje sem dobil 10.300 takratnih dinar- jev. Tedaj pa je nastala znana go- spodarska kriza. Cez leto in četrt sem dobil za enako težke vole komaj 3.000 din. Kako naj potem odplačujem dolgove. Pa vendar je šlo, nekaj iz gozda, nekaj iz hleva, nekaj iz svinjaka, pa Se v tovarni strojil v Majšperku sem nekaj zaslužil s prevozom taninskega lesa. Toda ta dinar je bil krvavo zaslužen, mladi si danes niti ne morejo predstavljad po kakšnih klancih smo morali nekoč voziti. Tudi v Maribor sem vozil drva, 125 din sem dobil za klaftro (4 prostorninske metre) drv. Z ženo sva imela tri hčerke. Sina žal nismo zmogli, čeprav bi bil na kmetiji potreben, kajti „dekle od doma prehitro zleti, ko enkrat perje dobi" pravi rek. To se je tudi pri meni potrdilo. Delavne in pri- dne so sicer bile vse tri. Najstarejša se je hitro poročila, danes ima dve hčerki, obe že s samostojnim po- klicem. Druga se je poročila na manjšo kmetijo, dodal sem ji 2,7 ha njiv ^n travnikov, da ji ne Iji zmanjkalo dela doma, medtem ko je mož zaposlen v TGA Kidričevo, hčerka na pedagoški akademiji, sin pa kovinar. Tretja hčerka je obi- skovala gimnazijo v Ptuju, pa ji je zmanjkalo volje, zato je odnehala v četrtem razredu. Prigovarjal sem ji, da naj gimnazijo le konča, pa me ni poslušala. Sicer pa sem si mislil, tudi doma so potrebne pridne roke. Posestvo je bilo precej veliko, 10,74 ha obdelovalnih površin, 1,56 ha pašnika in 11,67 ha go- zdov. No, na taki kmetiji je vedno preveč dela, denarja in gnoja pa premalo. Hčerka je bila pridna in delavna, vendar vedno slabe volje... Potem je prišel 5. maj 1967, ko sva bila z ženo po opravkih v Ptuju, hčerka pa je doma vse lepo pripravila za pobeg od doma. Ponoči sem sicer slišal, da je hodila po sobi, da je nekdo zunaj startal z mopedom. Mislil sem, da koga gosti, zato sem mirno zaspal naprej. Ko se ob pol petih vstanem, vidim klet odprto, v njeni sobi posteljo nedotaknjeno, njene omare prazne... Lahko si mislite, kako je pri srcu staršem, ko ugotovijo, da ti lastni otrok pobe- gne od doma. Cez nekaj dni že zvemo, da je odšla za fantom na Dunaj, kjer se je zaposlila v neki tekstilni tovarni. Ljudje so to različno komentirali, zlasti so se čudili, kako to, da si gre nekdo služit kruha v tujino, čeprav ga ima doma več kot dovolj. Tako so minevali bridki meseci, ki sva jih z ženo preživela sama na kmetiji, toda nekako je šlo. Cez nekaj mesecev zveva, da se je hčerka vrnila in da ie ori fantovih starših. Rekel sem ženi, da naj gre po njo, saj imamo doma štiri sobe in sva samo dva. Res je prišla, bilo mi je zelo hudo ob pogledu nanjo, bila je noseča. Ko so se približevali državni prazniki, si je pripravila kovčke. Vzel sem jih in zaklenil v drugo sobo, ključ pa v žep. Ni- kamor ne boš šla, sem pribil. ,,Bom odšla" je trmoglavila, in med prerivanjem sem jo potisnil v sobo in še njo zaklenil. Potem sva se z ženo posvetovala in drugo jutro sem vrata odklenil. Vzela je kovčke in odšla, še srečno ni rekla. Cez nekaj dni se je poročila in do- bila stanovanje v Ptuju. Z ženo sva ostala sama in gara- la. Posebno žena, ki jp bila bolj slabega zdravja je čisto onemogla. Še sedaj, ko to pišem, itri solze zalivajo oči, moram nehati in oditi v gozd, da si malo opomorem. Toda postalo je še huje. Zet je 3. septembra 1974 peljal ženo k zdravniku v Majšperk, ki ji je svetoval bolnišnico. Imela je tvor na želodcu in morala bi na operacijo, toda tega se je bala in ni šla. Prišla je domov, v svinjski kuhinji je mislila pripraviti krmo za prašiče. Pomoči roko v posodo z vodo in zakriči. Mislil sem, da se je opekla, pa ni, le v želodcu jo je strahovito bolelo. Spravim jo v posteljo, sosed pa je z mopedom odhitel po zdravnika, ki je bil že čez slabe pol ure pri njej. Takoj jo je naložil v avto in v ptujsko bolnišnico. Ugotovili so, da ji je počil čir na želodcu, vso noč je strahovito trpela. Drugo jutro so jo odpeljali v Maribor, kjer so jo operirali in očistili, toda bilo je že prepozno, po operaciji si ni več opomogla in osmi dan je umrla. Zame pa se je začelo novo poglavje bridkega življenja. Kot običajno v takih primerih je priSli) do cenitve posestva in do zapuščinske razn-ave. Sodnik ie vprašal hčerke, če bo katera pose- stvo prevzela? Nobena ni odgo- vorila, zato sem rekel, da sta zu- naj zeta. Sodnik ju pokliče, toda tudi zeta sta rekla ,,ne". Tedaj reče sodnik: ,,Oče, sami boste morali prevzeti posestvo!" Razmišljal sem, star 5em bil tedaj 75 let, kaj naj nare- dim? Končno sem se odločil in prevzel posestvo. Naj še povem, da je takoj po pogrebu žene bila pri meni še sest- ra, toda že drugi dan je odšla, sosedi pa rekla, da ji je preveč dolg čas, zato gre raje domov. Obupal sem do konca. Tuhtal in razmišljal sem samo o tem, kako bi si vzel življenje. Nekega dne sem se odločil, opravil sem vso delo v hlevih in svinjakih. Potem sem presekal kabl za priklop elektro- motorja in ga vključil v vtičnico. Sezujem si čevlje in se vsedem na prag, tako da sem imel bose noge na cementu... kabel sem si pritisnU na levo sence... Le močno me je streslo in malo posmodilo. Hitro sem si opomogel, kot da bi se pre- budil iz težkega sna, šel sem v spalnico in zaspal. Ko se drugo jutro prebudim, začnem razmišljati: Nočeta me hčerki, noče me niti ne bog ne vrag, zato pač moram še živeti in se še naprej mučiti. Še vedno sem hodil srednji hčerki ponujat posestvo v upanju, da ga bo končno le prevzela, toda vedno sem odhajal obiokan. taen oa znancev je Kieii moje škornje in tisti del odsekane- ga kabla. Nekaj se mu je zdelo narobe, tudi mene je skrivaj opazoval. Svoje ugotovitve je .povedal starejši hčerki, ki je takoj prihitela na obisk, čeprav je doma celih 9 km vstran. Malo me je oštela, potem pa naprosila soseda, da najnujnejša dela na kmetiji opravi on, mene pa je vzela s sabo. To je bilo točno dva meseca po ženini smrti. Pri hčerki sem razmišljal, da ima sosed več kot preveč dela doma. zato ne bo mo- gel obdelovati še mojega posestva, zato sem odšel nazaj domov. ,,Strica boste morali bolj podpreti, drugače bodo obupali" je rekla soseda mojim svojcem, toda jaz sem životaril naprej kakor sem vedel in znal. Moj najljubši vnuk, Franček mi je redno vozil na mopedu zajtrk in obed, potem pa naprej v šolo v Majšperk. SmUil se mi je mali, ker ga je na mopedu zeblo, zato sem mu rekel, da mi •zajtrka zjutraj ni treba voziti, bom si že kaj sam pripravil. t ako sem si začel sam Kunaii zajtrk, enkrat si skuham mleko, pa mi je navadno vedno ušlo čez rob, po štedilniku, drugič sem pražil jajčka pa se mi je navadno vsakič prismodilo. Zaradi tega sem napravil križ nad mojo kuharsko nerodnostjo. Za večerjo pa sem navadno šel spat, saj pravijo, da je to za stare ljudi še najbolj zdravo, to trdijo celo šolani ljudje, zato sem jim verjel, čeprav mi je prene- katerikrat celo noč krulilo po želodcu. Tako je prišla pomlad. Ko sem sosedu pomagal voziti na njivo gnoj, mi je ena od hčerk rekla: ,,Drugim lahko vozite, sebi pa ne!" Odgovoril sem ji, da ne bom ne vozil gnoja in ne oral, naj ostane tako kot je. No, ni se pa ponudila, da bo prišla pomagat obdelovat zemljo. Spet sem prigovarjal zetu, da naj posestvo prevzame, kolikor bo lahko sam obdeloval naj zadrži, ostalo pa proda. Že tedaj je namr^ imel traktor, kobilo in avto, pa ni hotel, najbolj pa je bila proti hčer- ka. Vnuk pa je modro povedal: „Veš stari ata, mi grunta ne bomo imeli, jaz tudi ob tem gozdu ne bi hotel biti doma, toda eno njivo bi pa imeli". Bilo mi je vsega dovolj, posestvo sem prodal nečakinji, hčerki od ženine sestre, seveda p)oceni. Ponovno je bila cenitev, precej višja in tudi drugače ni vse tako kot bi moralo biti. Vse bolj ugotavljam, kako resnični je ljud- ski rek: ,,Dobrota je sirota". Ljudje najhitreje pozabijo tisto kar komu storiš dobrega, sicer pa izjeme so povsod. Ivan Predikaka s svojimi pri^ubljenimi štirinožnimi prqate^'i NE SAMO FIZIČNO DELO Ob tem, ko se pripravljamo na organiziranje mladinskih delovnih akcij v letošnjem letu, je prav, da se ozremo tudi na uspehe v lanskem letu. fJa območju celotne socialistične Jugoslavije so briga- dirji in brigadirke opravili lani 6,873.251 norma ur, izraženo v denarni vrednosti bi to pomenilo 408,998,764 dinarjev, upoštevajoč vrednost norma ure 59,50 din. Ti podatki nam tudi povedo, da imajo mladinske delovne akcije polno ekonomsko opravičilo. Zadnja leta vse bolj raste zanimanje mladih za MDA. To potrjuje tudi podatek, da je lansko leto na območju vse Jugoslavije sodelovalo na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah čez milijon in pol deklet in fantov. Vsi so se trudili, da bi v mejah svojih telesnih zmogljivosti napra- vili čimveč. Seveda je treba pri tem upoštevati tudi različne pogoje dela, organizacijo dela in podobno, kar vse v veliki meri vpliva na storilnost. Opažati je tudi, da se zadnja leta brigade vse bolj pomlajujejo, kar pomeni, da odhajajo na delovne akcije pred- vsem mlajši mladinci. Premalo pa je med brigadirji študentov, čeprav so doslej prav študentske brigade dosegle največje uspehe. O vseh teh problemih so podrobneje razpravljali na Konfe- renci ZSM Jugoslavije, ki je bila 30. januarja 1980 in se dogovorili o vrsti konkretnih nalog za boljšo organiziranost, boljše idejnopoli- tično in organizacijsko delo med brigadirji na mladinskih delovnih akcijah širom naše domovine. B. Zupanič, Capljina IZ DELA OK ZSMS (NE) DELO KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA PRI OK ZSMS ALI: En sklep več ali manj ne spremeni stvari če... »Pri OO ZSMS Ptuj se mora v čim krajšem času konstituirati koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva (KO za DO—D). V njem morajo biti predstavniki vseh občinskih zvez DO—D, delegati področnih konferenc pri OK ZSMS Ptuj in predsednik KO za DO — D pri OK SZDL«... ... v njem morajo DO—13 in OK ZSMS vsklaje- vati programe in zagotoviti, da ne pride do dupli- ranja akcij... Kar sem zapisala v narekovajih je sklep. Sklep, kot toliko drugih, bi nekdo dejal. Pa poglejmo, kaj je z njim. Kdo je zadolžen (odgovoren) za njegovo izvršitev, ali je izvršen, če ni zakaj ni? Odgovoriti moram na vprašanje, zakaj ni, ker »na žalost« (čigavo?) sklep namreč ni izvršen. Vzrokov, da nečesa ne naredimo, je vedno veliko, vendar jih je večina neopravičljivih. Da ne bo (spet) hude krvi in mnenja, daje to kar pišem »kritizerstvo« (torej kritika brez osnove) naj povem, da sem tudi sama ena izmed tistih zgoraj navedenih predstavnikov DO—D (Planinsko društvo Ptuj) v KO za DO—D. To dolžnost opra- vljam. ali bolje, nimam priložnosti opravljati že skoraj leto dni. Do sedaj sem bila vabljena na en sestanek (ne mislim, da ti že sami po sebi pomenijo aktivnost). Prisotni smo bili trne, torej dva člana predsedstva OK ZSMS in jaz. Prepričana sem. da ni tudi druge DO—D poslale predstavnika, če bi bile obve.šcene. V to me je prepričal odgovor zadolženega za delo KO. ki mi je na vprašanje katere DO—D so povezane v občinske zveze, torej, kdo vse bi moral oiu prisoten, odgovoril, da tega np ve Mislim Ha sp ta cn ne da delati. To ie ravno tako, kot če nekdo trudi, da zna pisati, pa ne pozna črk. Fant, ki se »spozna na to področje« je odšel k vojakom, mi pa še vedno nismo vskladili progra- mov. kar nas zgoraj navedeni sklep zavezuje. In če si sedaj mislite, da ni kriv samo predsednik, vam dam popolnoma prav. Toda sestanek navsezadnje mora sklicati tisti, ki je za delo KO zadolžen. Tega pa so člani predsestva na eni izmed sej zadolžili (o tem .se lahko prepiičate v prvi številki). Minilo je že precej časa od programske konfe- rence naše OK ZSMS. Ne v gradivu zanjo, niti kdaj pozneje nismo videli programa tega organa OK. Kako bi ga bili. ko pa se od prej omenjenega sestanka, razne ob obisku tov. Mrkuževe, podpred- sednice RK ZSMS sploh nismo sestali. Imamo le sklepe na papirju, ki smo jih sprejeli v razgovoru z njo. Programa pa se seveda ne da narediti iz nič ali iz teh nekaj sklepov. Ne ta, ki sem ga navedla, ne kateri izmed ostalih ne odseva v življenju, v akciji... Ne odseva zato, ker mu ga (ji) nismo približali. O tem nedelu resnično ne smemo več molčati in iskati najrazličndših opravičil. Ne enkrat, večkrat sem poskušala izvedeti, ali se bomo sestali, se dogovori i o najrazličnejših akci- jah, ki jih lahko sktipno izvajamo (npr. pohodne brigade), zakaj se ne; Zdi se, kot da to nikogar preveč ne skrt)i. Nam, ki delamo v DO—D pa ravno ni v veselje, kadar moramo zadnji teden »zrihtati en avtobus mladi- ne«. ki bi se udeležila kakršnekoli manifestacije. Da ne bo kdo narobe razumel, proti le-tem nimam nič. le način ni pravilen, se vam ne dozdeva? Darja Lukman TEDNIK - februar 1980 NASI DOPISNIKI - 11 ALI LAHKO SREDNJEŠOLCI USPEŠNO VODIJO IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI? Mladi zadovoljujejo svoje želje in interese v raznih interesnih dejavnostih v Soli in izven nje. Ne- kaj učencev pedagoSke gimnazije D. Kveder se je odločilo, da bodo delovali kot mentorji na osnovnih Šolah. Svoje izkuSnje in pridoblje- no znanje, bodo prenaSali na mlajSe in s tem pridobivali izkuS- nje, za njihovo nadaljnje pedago- ško delo. O svojem delu in izkuS- njah, ki jih pridobivajo so dejali: Tatjana Ačko: ,,Vodim roč- nodelski krožek na O. S. Franc Osojnik. V delo sem se dobro vključila, saj se z učenci dobro razumem. Za delo so zainteresira- ni, saj celo tekmujejo med seboj, kdo bo imel boljši izdelek. Delo poteka v živahnem vzdušju in klepetavosti, saj krožek obiskujejo le dekleta. Delo je zame koristno, saj mi bo kot pedagogu pomagalo pri opravljanju pedagoškega poklica." Miranda S^ljar: ,,Pripravljam učence O. S. Olga Meglič za tekmovanje v Veseli Soli. Ustanovi- li smo klub veseloSolcev, sestajamo se enkrat na teden, vendar pa se veselimo čimprejšnjega srečanja. Z discipliniranostjo učencev nimam problema, saj me ubogajo kot učitelja, čeprav naše delo temelji na tovariških odnosih in ne na odnosu ,,učitelj—učenec", kar je za uspeš- no delo krožka nujno potrebno. Davorina Zamza: ,,Sem vodja pravljičnega krožka na O. S. Olga Meglič. Sestajamo se vsak petek, vendar je čas, ki ga preživimo skupaj, prekratek, saj učenci zelo radi obiskujejo krožek. To naj bi bila prostovoljna dejavnost učenca. obenem pa se otrok ob branju pravljic tudi vzgaja, saj je vsebina pravljic zelo poučna. Naš program je popestren tudi s številnimi pološčami in kasetami pravljic. Ko se bodo učenci že dobro vpeljali v delo krožka bomo pripravljali tudi igrice, ki naj bi imele namen učence že v nižji stopnji osnovnošolskega izobraževanja, uvajati v samostoj- no delo in razmišljanje. Krožek ni samo ura sproščenosti za učence, temveč je predvsem po- memben zame kot učenko pedago- ške gimnazije, kajti z delom na osnovni šoli že sedaj soznavam in vključujem v delo in vzgojo otrok, kar mi bo kot bodočemu pedagogu zelo koristilo. Upam, da bo naše delo uspešno, kar je v interesu učencev, predvsem pa v mojem, kajti že sedanjo uspešno vodenje pravljičnega krož- ka je vzpodbuda k uspehu v šoli in poklicu, ki ga želim doseči." Ali se pri delu v krožkih srečuje- jo s težavami in problemi? Vseka- kor problemi so, vendar pa so prepričani, da jih bodo z željo po čim uspešnejšem delu premagali. Po nasvete, kako učence pritegniti v krožek, kakšni naj bodo odnosi pri delu, da bo delo uspešno, plodno..., se zatekajo k prof. Joži- ci Korpar, ki jim svetuje na kak način naj ravnajo z učenci. Upajo, da bo problemov čim manj in želijo si, da bi na učence v krožkih prenesli čimveč znanja. Sami pa si pridobili izkušnje za nadaljnji pedagoški študij. Sanja Bogdanovič Vaja v nudenju prve pomo« Foto: M. Ozmec Kam zahaja ptujska mladina v prostem času Veste, kaj me najbolj razjezi? To, da mladi tako radi zahajajo v lokale. V tiste, ki se jim ob vhodu bleSči ploščica s črko D (ali A, B, C), pa v tiste, ki so čisto pri dnu in bi brez mladih obiskovalcev že davno zaprli vhodna vrata. Da naša (in vaša, dragi starši) mladina za- haja v take in drugačne lokale torej vemo. Kaj pa tam počnejo smo zvedeli.... Ciani (trije) centra za informiranje in propagando smo se v decembru odpravili snemat radijsko oddajo na temo: KAJ POČNO MLADI V LOKALU? Malce, zaskrbljeno, ker si nismo pred- stavljali kako bo srečanje uspelo, smo se kmalu DO dvanajsti uri odpravili v KEGLJIŠČE HO- iTELA ,keglban'. Na naše veliko prese- nečenje je bil le ta skoraj prazen, a smo takoj zvedeli zakaj. Prišli smo malce prehitro (pouk se večini učencev konča ok. 13. ure) in smo se zato najprej pogovarjali z natakarico. Zvedeli smo, da v kegljišče zahajajo največ srednješolci. da tukaj popijejo kak sok ob le-tem pa ob- vezno še ,,kakšno pokadijo". Alkohola srednješolci navadno ne uživajo. V pogovor se je vmešal moški srednjih let, ki je menil, da se mladi ne znamo obnašati, da samo razbijamo in da smo popolnoma nevzgojeni, — on je pa vsem nam lep vzor ob steklenici piva. Čudovito, ni kaj! Končno! Nekaj deklet smo zaprosili za pogovor. Večina ni bila pripravljena odgovoriti na vprašanje: „Zakaj zahaja v lokale, oz. če najde tukaj tudi tisto kar pričakuje." Tiste pa, ki so odgovorile, so menila da v Ptuju ni pri- mernih prostorov, kjer bi se mladi zadrževali v prostem času. ,,Mladi v „keglban" ne zahajajmo s kakimi posebnimi željami. Navadili smo se, da tukaj skupaj s prijatelji poklepetamo, nato pa odidemo, kot smo prišli. Nihče nas ne vpraša, če nam tu kaj ni všeč. Zakaj le? Saj nas tudi nihče ni vabil." Meni (oz. vsem trem) se je zdelo; da mladi ,,tam notri" počasi popolnoma otope, pos- tanejo samo lutke, ki ne vedo — KAM? Ne preveč veseli, pričakovali smo namreč več živahnosti, mladostne razigranosti, pa tudi predrznosti, smo se opravili proti Pepsi-ju. Ze skozi stekleno steno smo videli sošolce, ki so med živahnimi pogovori pili svoje sokove in molčali. „Obsuli" smo jih s podobnimi vprašanji kot v „keglbanu": ,,Zakaj prihajajo v Pepsi, kaj pogrešajo?..." Mladi bi rabili svoje prostore.... mnogi tukaj čakamo na avtobuse, malicamo..., klub mladih. Mnogi, ki sedaj zahajamo v Pepsi smo prej ,ko je bil klub mladih še v starih prostorih, redno zahajali tja. Mnogo primernejši je, saj lahko tam igraš šah, narišeš prijatelja, pleSeš. Pravijo, da bo klul? kmalu spet v „starih" prostorih. Končno! Slavica Pičerko Spoznajte naše delo in priključite se nam! Mladi smo, razigrani, radovedni. Živimo v svobodni domovini, imamo dovolj obleke, hrane, hodi- mo v šolo, skratka, po mnenju starejših imamo prav vse, pri tem pa često pozabljamo, da človeku niso dovolj le materialne dobrine, temveč je zelo potreben tudi moral- nih dobrin. Čeprav se že radi šteje- mo med odrasle pa kljub vsemu velikokrat začutimo, da bi Se nam vendarle velikokrat prišel prav kakšen nasvet, bodisi od staršev ali prijateljev. Tu pa se nit navadno utrga. Ravno iz teh vzrokov smo nedav- no tega mladi ustanovili svoj mladinski klub, ko smo ga imenovali „Bela puščica". Ta klub je v okviru šole, niso v okviru kakšne druge organizacije, temveč je popolnoma samostojen. Njegov namen je, da bi se čimveč mladih spoznalo. Povezalo in tia osnovi istih zanimanj našlo skupne odgovore. V klub se lahko vključi vsak, ki aktivno deluje vsaj v eni interesni dejavnosti. Njegova naloga je, da od vsakega sestanka napiše zapisnik in ga pošlje k nam. Zakaj tako? Zato, ker imamo edi- no tako vpogled v delo vseh članov in si edino tako lahko pomagamo. Kako pa sedaj poteka ta pomoč? Npr.: mi obravnavamo neko te- mo (kultura, politika, glasba. šport...) a je ne moremo zaključiti, ker nam manjkajo nekateri podat- ki. Zato vsem ostalim klubom pošljemo vprašanja o tej temi in kaj oni vedo, nam sporočijo. O končnih dognanjih zopet obvesti- mo zainteresirane klube in tako s skupno močjo najdemo zadovoljiv odgovor. Lahko pa člani delujejo samo v okviru kluba. Primer je kulturno-umetniška skupina Ptuj. Člani te KUS se sestanemo enkrat tedensko. V svoj program imamo vključeno kulturno izobraževanje, odraz moralnosti, prirejanje nasto- pov, pod razno pa obravnavamo teme v sodelovanju z drugimi klubi. Mladi spoznajte naše delo in priključite se nam! Vse ostale in- formacije lahko dobite vsak delov- ni dan od 9.35 do 9.50 na CSUI ali pa pišite na naslov MK „BELA PUŠČICA" VIDA HORVAT, GORISNICA 28, 62272 Goriš niča Foto: M. Ozmec MLADI V SLOVENSKIH GORICAH Na tem območiu je v sedmih KS skupno 12 W ZSMS. V lanskem letu smo si v predsedstvu km KS skušali kar najbolj prizadevati za povezovanje mladinskih organizacij na vseh po- dročjih družbenega življenja. Imeli smo tri skupne seje. Zadnja je bila v Destmiku. kjer smo ocemli dosedanjo aktivnost, sprejeli ob- Siren program za leto '80, pogovorih o sistemu informiranja ter se soočili s problemi, s katerimi se srečujemo. Ugotovili smo, da je sodelovanje sicer na zadovoljivi ravni, vendar preveč specializirano na športnem področju. Uspeli smo izpeljati do konca nogometni maraton, ki je bil v Trnovski vasi. Na njem smo začasno postavili tudi sve- tovni rekord. V maju smo Se skunno organi- zirali kros mladosti. Mini igre brez meja, ler mini nogometno ligo. Zraven tega pa smo se S€ prenekatero nedeljo srečali ob kakšnem pikniku ali nogometnem turnirju. Sodelovali pa smo seveda tudi v tekmovanju ob mesecu mla- dosti. Na področju IPU nismo uspeli doseči za- «ijenih rezultatov. Uspeli smo sicer izvesti en seminar (Rogoznica), pri drugih OO z ZSMS pa Je to ostalo le na papirju njihovih programov Qela. Večina pa nas je sodelovalo na kvizu n SKOJ '19—'79, ki ga je organiziralo OK ZSMS. Tudi na kulturnem področju bi lahko storili veliko več . NaSe komisije in sekcije sicer delujejo v sklopu PD, vendar so ta v večini nedelavna ali pa so premalo aktivna. Kot vsako leto, smo se tudi lani udeležili pohoda v Mostje. Na tem področju ima po- membno vlogo pri povezovanju mladih v Slovenskih goricah štab Kranbergerjevega odreda. Letos moramo dati posebna jaozornost idejno političnem usposabljanju članstvo OO ZSM. Zato smo sklemli, da bo vsaka OO ZSMS v Slovenskih goricah organizirala po en seminar, na katerem bodo sodelovali pred- stavniki vseh mladinskih orgamzacij s tega opmocja. Pomembni so predvsem enodnevni seminarji, saj takšne bodo mladi najlažje organizirali. Drugo pomembno obliko so pa kvizi, ki so tudi eno od uspešnih oblik IPU mladincev. Pri povezovanju mladih pri prostovoljnih dejavnostih moramo biti bolj or- ganiziram. Dela je sicer dovolj, le pravilno je treba pristopiti k njemu. Na kulturnem področju ne smemo ostati samo pri povezovanju pred PD. Na naših kvizih, raznih kulturnih prireditvah se neznamo predstaviti z raznimi kulturnimi točkami v sosednjih KS. Pomembna vloga_nas čaka tudi pri ohranjevanju revolucionarnih tradicij. Na naše seminarje moramo povabiti t)orce, se z njimi pogovarjati, spet se moramo organizirano udeležiti pohoda v Mostje. Dogovor je stekel tudi v sodelovanju s COP pri OK ZSMS. Če mladi želimo svoje glasilo kvalitetno dvigniti si moramo prizadevati, da bodo informacije redno prihajale v COP. Obstaja tudi možnost, da preko informativne mreže, ki bo sodelovala s COP-om, izdamo tudi skupno glasilo DO ZSMS Slovenskih goric. Poleg subjektivnih slabosti, ki se kažejo predvsem v slabem organiziranju deiavnosti, pa so Se predvsem tudi materialm problemi. Smo na območju, ki je v primerjavi z drugimi precej zaostalo. Tako se pn raznih športnih srečanjih pojavlja pomanjkanje športnih objektov. V KS, kjer še nimamo niti osnovnih pogojev za inte- resne dejavnosti, se bomo morali uspešno vključiti v planiranje v naslednje srednjeročno bodobje za dograditev najnujenjSih športnih objektov, ki so tudi na vasi sila pomembni. Milan Zver MLADI V KICARJU Danes je pač tako,, čim več bomo kritizirali, tem bolj se bomo zavedali svojih napak. Moj namen ni olepševati našega dela. ampak v pravi luči prikazali naše napake. Najprej vas želim seznaniti s potekom naših sestankov. Tuje treba kot prvo povdariti slabo obveščenost. Res, daje naš kraj velik, oziroma hiše .so zelo raztresene, in ravno toje vzrok, da nihče noče raznositi vabil, niti člani, ki so v komisiji za informiranje. Zato raje nalepijo tri plakate, enega tu. drugega tam. toda le malokdo bo iskal informacije na prej odbijajočih, kot privabljajočih plakatih. Udeležba na sestankih je različna. Udeležijo se ga predvsem mla- dinci. tudi tisti za katere bi lahko rekli, da ne spadajo več mednje. Menim, da. predvsem zaradi tega. ker hočejo uveljavljati svoje mnenje, če ga že v DO ne znajo. Iz tega pa sledi, da mlajše generacije za takšne sestanke niso zainteresirane, češ, kaj bomo tam, ko moramo molčati, ali naši predlogi niso nikoli sprejeti. Pogosto se razvijajo tudi prepiri. Predsednik pa sloji ob teh problemih ob strani, saj bi lahko marsikaj dosegel. Vključil bi lahko tudi najmlajše, vendar je to naloga tudi vseh ostalih, toda naše besede toliko ne zaležejo. Lani smo ustanovili komisijo za šport, informiranje in kulturo. Komisija za šport zasluži pohvalo, organizira razne turnirje. Priredili smo tudi šahovska tekmovanja, katerega so se udeležili šahisti KS Rogoznica. Kulturna sekcija pripravlja proslave ob praznikih, toda lahko bi bile boljše pripravljene. Saj zvemo za kulturni program le nekaj dni prej in kar na hitro pripravimo kako točko kulturnega programa. Premalo je mladinskih plesov, ki bi »povezovali« med sabo mla- dince. Pomagali smo pri gradnji gasilskega doma. Kar mnogo delovnih ur smo prebili med samokolnicami in lopatami. Starejši gasilci so samo ukazovali, ne da bi kdo poskusil, kako je lopata težka. Toda sedaj vse počasi zamira. Mnogokrat se sprašujem kje je predsednik, kje so ostali člani vodstva. Približuje se zima, ceste bo potrebno čistiti, toda na našem področju ni več nobenega cestnega delavca, zato ostajajo ceste polne peska in grušča, ki ga ob velikih nalivih, teh pa ni malo, odnaša po cesti navzdol. Odlaga ga v dolini na ovinkih, kar pa povzroča nevarno vožnjo s kolesom. Potem je pa razumljivo, da pozimi zmanjka soli in peska za posi- pavanje cest. Seveda, če bi bili mi mladinci zainteresiram za delovne akcije, bi lahko očistili ta grušč in pesek. Pred leti smo se. oziroma so se naši starši potegovali za asfalt. Dobili smo ga. toda le prvo plast. Druge plasti pa še sedaj nimamo. Voda, kar mirno gloda asfalt, saj so že na nekaterih krajih nastale kar velike luknje, ki lahko povzroče padec kolesarja. Sprašujem se. kje so sedaj naši vaščani in starejši, ki kar na veliko sprejemajo sklepe, ki ostajajo le na papirju, kje je sedaj .. . mladina? Toda lahko mirno rečemo, starejši so vedno vzgled mlajšim. Voda bo grizla asfalt tako dolgo, dokler se ne bo naš kraj znašel med zaostalimi vasmi in se bomo vščani ponovno odločili za samoprispevek. V našem kraju imamo tudi nekaj starih vaščanov, ki žive sami. Mladinci bi lahko organizirali obiske na domovih le-teh, se z njimi pogovarjali, da ne bi čutili samote. Toda le kdo bo to prevzel nase. Mi smo vendar mladi, polni življenja in brez pomislekov da bomo tudi mi kdaj sključeno sedeli v samoti. Predvsem bi se radi zabavali, le malokdaj bi prijeli za delo. Eno pšenično zrno, na velikem polju, le malo prispeva k bogati setvi. Toliko o problemih v našem kraju. Še večjih je, le da jih ne opazimo ali pa jih nočemo opaziti. Jelica Primožič Pohod v Spuhlje Kot vsako leto, smo -tudi letos učenci osnovne šole iz Markovec obiskali spomenik v Spuhlju. Na tem mestu so 1944 ubili Nemci mar- kovske kurirje, ki so šli iz Polenšaka do Šturmovca, kjer bi naj oddali važno pošto. Toda bili so izdani. Nemci so jih počakali prav v Spuhlju in jih ustrelili. Eden izmed njih seje odvlekel v hlev k najbližji domačiji. Zjutraj so tudi njega odkrili in ga vprašali kdo je, on paje ponosno dejal: ;»Slovenec sem!« Takšni so bili naši kurirji iz Markovec. Med njimi sta bila oba Štrafelova in prav po njiju se imenuje naša šola , šola Bratov Štrafela Markovci. Sedaj, ko živimo v svobodi smo zelo ponosni na vse padle borce, posebej pa na naše kurirje. Upam tudi želim, da se vojna ne bi več ponovila, saj je povzročila veliko škode. Mladi iz osnovne šole Markovci Obveščanje v OŠ »Boris Kidrič" Na naši šoli poteka obveščanje takole: Kadar dobimo na šolo vabilo za sestanek, skličemo delegate in izberemo učenca, ki naj bi zastopal našo .šolo. Ko se pa ta učenec vrne s sestanka, skličemo vse predstavnike razredov in pionirsko organizacijo na sejo, kjer ta učenec poroča, kaj so se na sestanku dogovorili ah kakšne cilje so si zadali. Ti predstavniki razredov oa skličejo razredne sestanke in poročajo vsem učencem, kar so izvedeli. V šoli imamo tudi oglasno desko, na kateri pa se na žalost znajdejo le literarna dela. Imamo namen ustanoviti šolski radio, ki bi deloval enkrat na teden. Letno izhaja šolsko glasilo, ki pa vsebuje predvsem literarno sno- vanje učencev. Vesna Medved Delo kluba OZN na osnovni šoli Markovci Letos se je vključilo veliko novih učencev, predvsem iz šestih razredov. Nekaj nas je tudi, ki obiskujemo ta krožek že več let. Tem učencem pomagamo pri delu, saj so se komaj letos vključili v OZN. Sestajamo se enkrat na teden. Krožek vodi tov. Dragica Znidarič, ki poučuje zgodovino, zemljepis. Pripravljamo razne razstave, referate. Prodajamo voščilnice UNICEF-a. Tako pomagamo otrokom v Afriki... V lanskem letu smo se udeležili občinskega kviza. Dosegli smo peto mesto... V maju smo z OCKOZN odšli na izlet v sosednjo državo — Madžarsko. Ze letos smo si zadali zelo obsežen program. Pripravili smo že več razstav in sicer ob konferenci neuvrščenih v Havani, razstavo ob 24. — oktobru — dnevu OZN in še razstavo ob mednarodnem letu otroka. V prihodnje pripravljamo razstavo za 8. marec, 1. maj, 25,maj in še druge. Takšen je naš program dela krožka OZN. Mladi iz O. 5. Markovci 12 - NASI DOPISNIKI 28. februar 1980 - XEDNfIK ZA KAKŠNEGA ME IMAJO A za kakšnega me imajo? Hmmm! Lepo vprašanje. Mislim, da me imajo za velikega športnika. Toda po moje nisem prav noben športnik. Res, da sem imel včasih nekaj krompirja, ampak se mi zdi, da nisem športnik. Približno pred dvema mesecema smo imeli tekmovanje v teku štirikrat štiristo metrov. Po treh tekmovalcih smo bili še vedno na drugem mestu. Prednosti so imeli približno 100 do 150 metrov. Razjezil sem se in prehitel vodilne- ga, kakor bi trenil. Toda nekaj korakov pred ciljem sem imel jezik do tal. Na cilju so na mene skočile vse sošolke in sošolci. Obljubile so mi tudi veliko čokolado. Toda iz tega ni bilo nič. Andrej Mesarič. 7/a oCetove dogodivščine Moj oče je bil doma v Prven- cih. Imel je dva brata in ve sestri. Živeli so na kmetiji, zato so morali otroci že v rani mladosti pridno pomagati pri delu. Otroci so večkrat čutili po- manjkanje. Dobri stric, ki je bil čebelar, jim je, če je le mogel, pošiljal med, ki so ga otroci s slastjo pospravili. Nekega dne je Jakec, moj oče, opazil v stekleni- ci rumeno tekočino. Misleč, da je mediča, je hitro nagnil steklenico in pil. Kaj se je zgodilo? V steklenici je bil namreč razsto- pljen lužni kamen. Očka je moral takoj v bolnišnico, kjer so ga še pravočasno rešili. Neki večer sta bila s starejšim bratom sama doma. Spala sta in naenkrat zaslišala ro|wt, ki je prihajal iz kuhinje. Najprej sta se ustrašila, potem pa ojunačila. Sldenila sta, da bosta nepridiprava napadla. Eden je vzel metlo, drugi pa petrolejko. »Ko ga bom udaril,« je šepetal stric, »vrzi vanj petro- lejko, potem bova zbežala.« Tiho sta odprla vrata. Bila sta pripra- vljena na napad, tedaj pa je iz kuhinje skočil velik muc. To je bilo smeha! Pot v šolo ga je vodila skozi gaj. To je bil za šolaije pravi raj. Ure so jim tekle hitreje kot sekunde, ko so se v gozdu vrstile igre brez meja. Plezali so na mlada drevesa, se spuščali na zemljo, se žogali, lovi i. V jesen- skih dneh so si tudi zakurili ogenj in uganjali norčije. Doma so se hudovali, toda otroške želje je bilo težko brzdati. Nekoč je spotoma v šolo na njivi odrezal zeljnato glavo in jo prodal v trgovini. Za denar si je kupil tri cigarete. Ko je stopil v razred, mu je učitej, ki je že dalj časa sumil, da oče kadi, prebr- skal torbo. Našel je tiste tri cigarete. Učitelj je bil nepopustl- jiv, dokler ni zvedel resnice. Danes, ko oče obuja spomine, pravi: »Dobri u6telj, še premalo je bil strog.« Ko je končal šolo, bi rad postal avtomehanik ali šofer. Ker sta starejša brata odšla z doma, je moral ostati na kmetiji in se sprijazniti z garaškim delom na zemlji. Danes je dober očka, ki pridno dela in skrbi za svojo družino. Je dober vzgojitelj, ker želi, da z bratcem ne bi zašla na kriva pota. Marija Vesenjak, 7. a OS Franc Belšak Gorišnica SILVESTROV DAN Zadnje jutro starega leta je bilo hladno. Počasi je na nebo priplulo sonce in z žarki božalo zimsko pokrajino, kakor bi žalovalo za letom, ki se bo izgubilo v polnočruh urah. Preden se jc izgubilo za gorami, je 5e posleidnjič poljubilo dan, ki se nikoli več ne bo rodil. Noč je legla na zemljo. Na nebu je zamigljalo nebroj zvezd, v človeš- kih srcih pa so se budile misli. Leto 1979 je bilo mednarodno leto otroka. V časopisih, revijah in na televizijskem ekranu sem spremljal besede in fotografije o otrocih, ki so lačni, sestradani, bolni. Njihove oči dan za dnem prosijo za košček kruha, za košček sreče. In prav njim je bila posveče- na skrb v letu otroka. Svetovna organizacija UNICEF se je trudila, da bi sestradani otroci dobili vsak dan vsaj košček kruha in skodelico mleka. Vem, da je to za življenje prema- lo, toda plemenitost, ki se je rodila v mednarodnem letu otroka, naj se uresniči v letih, ki se bodo rojevala. Potem bo vsak otrok doživel svojo srečo. Ob misli na revščino, ki gospodari v svetu, pa si srčno želim, da bi se ljudstva pomirila, da bi ne bilo vojne, ki tako krutp posega v človeško življenje. Zakaj bi človek nasilno uničeval svoj življenjski dan, ki nam je vsem ta- ko kratko odmerjen! Zdravko Vinkovič, 8. b OS Franc Belšak Gorišnica NEKDO Kot šopek v laseK nosi breme in greh. Kot cvet se razpleta in oveni sredi leta. Kot sonce se vrti in v njem hitro zaspi. Kot voda, ki v bistrem potoku Sumi in onemi Marjanca Arbeiter, OS Maksa Bračiča, Cirkulane SKRBIM ZA PTICE Začela se je zima. Zapadd je sneg in vsa pokrajina ima tepo belo snežno odejo. Ko se začne zima, nastavimo kr milnice. V njo nasujemo različno hrano za ptičke. Nekatere ptice je treba hraniti s pogačo, druge z zrnjem. Nekega dne sem nasula zrnja v krmilnico pred hišo. Nato sem nesla zrnje v krmilnico na drugi strani. Kmalu je priletela drobna sinička in začela jesti. Od nekod pa so se pripodili vrabčki in jo pregnali. Zelo mi je bilo hudo, da se sinička ni mogla prav najesti. Tisti natakljivi vrab- čki pa so se najedli do sitega. Pozimi iSčejo ptice hrano na vse načine. Ko sem bila v Halozah na obisku pri teti sem sliSala iz gozda, kako je detel trkal in preiskoval debla, da bi naSel hrano. Otroci bomo pticam 5e naprej nastavljali hrano, da bodo lahko preživele mrzlo zimo, a pomladi nam bodo zelo koristile, ker uničujejo sadne škodljivce in z le- pim petjem naznanjajo pomlad. Soma Vaupotič, 3/b, OS Videm rai Ptuju KORENTI KJE STE? Najbrž vam kurenta ni treba posebej predstavljati, saj ga vsi poznamo. V ospredje bi postavila vprašanje, zakaj kurenti in druge značilne pustne Seme kot npr. ruse, piceki itd. iz leta v leto izginjajo. Starejši ljudje pravijo: ,,Ja, mi smo ohranjali to do današnjega dne in še bomo, toda tudi mladina mora ohranjati stare običaje in jih iz generacije v generacijo obnavljati in ohranjati." Da čisto prav so povedali. Ampak, jih mi mladina dovolj ohranjamo? Res je, da je v Ptuju že več let zapore- doma kurentovanje. Tudi tako ohranjamo stare običaje. Toda je to dovolj? Moj dedek, ki jih letos šteje že 92, mi je pripovedoval o kurentih pred 70 in 80 leti. Dedka sem obsula z vprašanji, tako da ni vedel, kako naj začne odgovarjati. Domenila sva se, da bova šla lepo po vrsti: iz časov, ko je kurent še zelo veselo poskakoval z ježevko po Ptujskem polju in vse do danes, ko kurentov skorajda več ni. „Ja deklica moja, to so bili časi, ko bem še oblekel kiu-entijo in Sd od dekline do dekline po robček. Toda ne sam. Zbralo se nas je po 25 in šli smo iz vasi v vas. Že tisti petleten dečko je oblekel korantijo in veselo skakal po vasi, ne da ku- rentije ne bi obldtli fantje v 20 letih. No, kot sem že rekel smo sc zbrali sredi vasi ter odganjali zimo. Nekoč smo doma izdelali kurentije, ne kot danes ko se mladim še sanja ne o tem. Med kurenti je priSlo tudi do pretepa. Spil si pač kozarček domačega vina tu in tam in bili smo skupaj. Stepli smo se tudi do krvi, saj se med seboj nismo poznali. Ampak to je bUo pozabljeno. Kako pa je danes? Se je kje Se ohranil ta običaj? Seveda so se kurenti ohranili, toda koliko? Ce si jih v naSi vasi obleče kurentijo 7 mladeničev je to res že veliko. Toda kot je razvidno Se to izginja iz leta v leto. Toda povem ti, namesto da bi fantje (Slekli ku- rentijo (mislim predvsem na vaSke fante) in k dekletu Sli po robček, raje gredo v disko in na plese. Kurenti so bili za Ptujsko polje zelo znameniti in morali bi biti Se naprej." To je le drobec dedkovega i»i- povedovanja. Mar boste rekli, da dedek ni imel prav, da se morajo ohranjati stari običaji. Vsi dobro vemo, da moramo obnavljati naSe ljudske običaje. Toda ali jih ohranjamo dovolj? Ne, prav goto- vo ne! V bodoče se res moramo potruditi, da bomo čim bolj ohra- nili naSe ljudsko izročilo. Marija Strafela, dopisniSki krožek, 8/b OS Markovci KAKO SEM POSTAL KURENT Začela sc je pomlad. Ob večerih so kurentovi zvonci naznanjali pomlad. Želel sem biti kurent. Doma sem imel ovčjo kožo, ki mi jo je kupil očka na morju. Stara mama mi je dala fižol in sirko. Tudi kuro je zaklala in mi dala peruti. Zvečer je očka vzel ovčjo kožo in mi jo seSil v kožuh. Nare- dil mi je tudi kapo. Vzel je nekaj ovčje kože in mi jo seSil. Zavezal je peruti. Na kos usnja je prilepil sirkine brke in mi potem izrezal oči. Maska je bila gotova. Dan pred pustom mi je prinesel Se ježevko in zvonce. Kurentija je bila pripravljena. Na pustno nede- ljo sem se naSemil in zvonil po vasi. Nagajal sem manjšim otro- I kom, ki so se me bali. Bil sem vesel. Pustni dnevi so hitro minili. Kurentijo sem pospravil v shram- bo. Zelo rad sem kurent. Gorazd Cmila 2/b, Videm pri Ptuju LUČ JE UGASNILA Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Z očkom sva gledala nogometno tekmo. Bilo je zelo napeto. Nekaj minut pred koncem tekme pa je ugasnil televizor. Bila sem zelo razočarana. Prižgala sem luč in ugotovila, da je zmanjkalo dektri- ke. Babkri sem rekla, naj gre po dektričarja, ona pa se je nasmeh- nila in odgovorila: „Kmalu bo spet zasvetila luč." Z očkom sva bila vesela. Bojana Rogina, 3/b SNEMALI SMO RADIJSKO ODDAJO V četrtek, 7. februarja 1980, smo snemali radijsko oddajo na temo o kurentovanju. Pogovarjali smo se o ohranjanju tradicije, ki je doma predvsem na našem področju. Posebej smo ponosni, ker so kurenti, ki so priljubljeni tako otrokom kot odraslim, doma v Markovcih. Oddajo smo posneli s člani COP-a. Snemanja smo se udeležili nekateri člani dopisniSkega krožka: Natalija Plohi, Helena Horvat, Bojan Peklar, Marija Strafela in jaz. Ostali člani, pa so bili mogoče še na počitnicah. Janja Pičerko, 5/a, OS Bratov Strafela, Markovd KOLINE MED VOJNO Ni še dolgo tega, ko mi je babica pripovedovala razne zgodbe. Med drugim mi je povedala tudi zgodbo, ki se je resnično dogodila med vojno. Vsepovsod so bili takrat fa- šisti. K babičini kmetiji so Nemci prihajali poredko. Nekega dne so zaklali prašiča. Takrat še niso imeli štedilnikov, kot jih imamo danes. Kuhali so v krušnih pečeh. Babica jc opazovala cesto. Zagledala je polno zelencev in je zaklicala bratu Tejču: „Nemd prihajajo!" Ni vedela kaj naj nare- di. Potem ji je Sinila odreSilna misel. Hitro je stekla v kuhinjo in naložila v peč mokre trske in drva. Začelo se je kaditi, da ni bilo za vzdržati. Imeli so Se črno kuhinjo in se je kadilo povsod. Nemci so prišli, hoteli so v kuhi- njo, toda dim jih je že na pragu odgnal. Peklo jih je v oči, zato so odšli naprej in niso preiskovali po kuhinji. Babica si je oddahnila. Med vojno so bile koline redkost in dragocenost. Večkrat je bilo tre- ba tudi pogostiti partizane, kurirje in druge terence, zato jim od kolin za svojo potrebo ni dosti ostalo. Kljub temu je bila babica srečna, da je z zvijačo preslepila Nemce. Zdenka Korez, 4. razred OS Stoperce SPORT NAS ZDRUŽUJE Na Soli imamo več krožkov. Tudi sama obiskujem krožke za katere sem se odločila. Najraje obiskujem rokomemi krožek. Ta krožek deluje na šoli več let. PrejSnja mentorica je bila tov. Stanka Knapič, zdaj pa vodi krožek tov. Tina Podpadec. Treninge imamo enkrat na teden in to ob torkih. Tov. ima knjigo v kateri je zapisano „vaje za roko- met". Pomerile smo se že v OS iz Cirkulan, z Dravo in gimnazijo. Dve tekmi smo zamagale in sicer z Cirkulanci in gunnazijo, zgubile pa z Dravo. Zdaj se pripravljamo na zimski turnir, ki naj bi bil pri nas v telovadnid. Helena Horvat, 7/b, dopisniSki krožek, OS Markovci NA SNEGU Letošnjo zimo je zapadlo precej snega. Radi se sankamo in smuča- mo, zato smo se tega razveselili. Zmenili smo se, da bomo imeli športni dan. V četrtek zjutraj smo prišli v šoli. Namalicali smo se in si razdelili šolske sanke, nekateri so sanke pripeljali od doma. Razdelili smo se v skupine. Eni so se sankali za šolo, drugi za pošto, nekaj učencev pa se je smučalo. Večkrat smo tudi padali in bili sneženi. Nazadnje smo še tekmovali. Izmerili smo čas in ga zapisali. Na- to smo se razdelili po razredih. Prvouvrščeni in drugouvrščeni so dobili majhne nagrade. Za konec smo še nastavili ptič- kom hrano. To smo dali pred šolo v krmilnice in po drevju v sadovnjaku. Anica Lorber, 3. r. OS Stoperce NA PRELOMNICI LETA Leto 1979 se je počasi poslavljalo, v nas pa se je porajalo vprašanje: kaj nam bo prineslo leto, ki se rojeva? Novo leto je prelomnica desetletja, saj stopamo iz sedmega v osmo desetletje. Na previsu sedemdesetih in osemde- setih let se bude v vseh ljudeh želje, ki so tako bogate, da nas je kar strah, ali se bodo izpolnile ali ne. Tudi v meni se je rodilo mnogo želja. Ena od njih je posebno občutljiva: letos hodim v osmi razred in v junijskih dneh se bom moral dokončno odločiti za svoje življenjsko delo. Zato je moja največja novoletna želja, da bi imel pri izbiri poklica srečno roko. Že- lim si, da bi me poklic, za katerega se bom odločil, osrečil in notranje obogatil. Čeprav se z naglico približuje konec prvega polletja, še vedno ne vem, za kateri poklic naj se odlo- čim. V mojih mislih je več poklic- nih predstav. Mika me, da bi postal gledališki igralec, zanima me zdravniški poklic, ogrevam se tudi za gradbenega inženirja, razmiš- ljam celo o pravniškem študiju. Niz poklicnih želja nosim, vem pa, da se bom moral odločiti samo za eno. Starši prav nič ne vplivajo name, zavedajoč se, da moram to stisko sam premagati, saj bo poklic obraz mojega življenja. Zelo sem vznemirjen, kadar me preganja misel, da časa ze premišljevanje ni na pretek. V novem letu načrtujem seveda več želja, prednost pa dajam poklicni želji, ker mora vsak človek v življenju po svojo srečo. In to bom ujel takrat, kadar si bom svest, da se mi je posrečilo doseči poklic, za katerega sem žrtvoval čas, prostor in svoje mlade duševne ter telesne sile. Janez Horvat, 8. b TUDI JAZ SEM BILA KURENT Kurent. Kako lepa beseda je to. Ce jo slišimo sc takoj spomnimo na pust, na to veliko pošast, bi rekli majhni otrod. Toda kurent jc že od nekdaj priljubljena maska, kajti on nam preganja zimo, zvoni z njegovimi velikimi zvonci in s tem naznanja, da bo dobra letina, da so kmetje lahko brez skrbi. Včasih je kurent lahko bil samo moški, danes pa jc to prešlo že tako daleč, da se lahko tudi ženska obleče v priljubljeno masko. Tudi jaz sem lansko leto na vsak način želela biti kurent, pobirati robčke, od vasi do vasi, ter zvoniti s temi lepo oglaSenimi zvond, ki igrajo tako lepo melodijo, kot zvonček, ko prvič pokuka iz zemlje. Res se mi je ta želja uresni- čila. Bila sem vesela, ko mi je prijateljica povedala, da bo njen oče poskrbel za kurantovc obleke in med njimi sta dve, ki bi bile pri- merne za naju. Vse presrečni sva komaj čakali, ko bo nastopil tre- nutek, ko se bova nadeli na glavo to čudovito mlasko, i>ripeli zvonce, pa tudi ježevko v rokah bova morali imeti. PriSel ie pri čakovam ponedeljek m res sva s prijateljico dobili vsaka svojo korantijo. Zelo čudno se nama je zdelo, ko sva na glavi začutili to čudno poSast. Toda kaj kmalu sva se privadili in že sva odhiteli od hiše do hiše. Pobirali sva robčke pri dekletih in fantih in ko sva se končno odkrili so bili vsi začudeni in skorji skoraj niso mogli verjeti, da sva to midve. Smejali so se, kako, da so lahko tudi ženske kurenti, toda midvc jih nisva poslušali. Zvečer sva izmučeni od dolge poti končno prispeli do doma. Ko sva si snele masko z glave, sva videli, da imava obe rdeče nosove, zguljene od maske. Res je bilo lepo tistega dne, ko sem 'bila kurent. Želim, da bi bila Se kdaj kurent, toda da bi imda manj oguljeni nos, kot prvikrat. Mislim, da se bo ta običaj Se ohranil, saj se ljudje malo pove- selijo, veliko je himiorja, hudo je pa tam, kjer pusta ne poznajo, kjer se bojujejo za svoje pravice, kjer namesto vesdja nastopa grozota, ki se je mi najbolj bojimo. Natalija Plohi, 7/b, dopisniSki krožek, OS Markovd RITMICNI KROŽEK Letos smo na naSi Soli prvič ustanovili ritmični krožek. Vodi ga tov. Slavica PukSič. Krožek največ obiskujejo učenke nižje stopnje. Sestajamo se enkrat na ted^n v ponedeljek in to v telovadnid. Najprej smo se udli baletskih osnov, zdaj pa že tudi vadimo po ploSčah. Nastop, ki smo ga pri- pravili za novo leto je izvrstno uspd. Delo v krožku me vesdi in zato sem tudi članica tega krožka. Metka Kovačič, dopisniSki krožek, OS Markovd FOTOGRAFSKI KROŽEK Fotografski krožek na naSi Soli deluje že nekaj let. Vodi ga tovariS Jože Kramberger. Njegov pomočnik, ali somentor je Franc Janžekovič, ki ne obiskuje več OS, pomaga pa pri delu krožka in ga vodi v odsotnosti tovariSa Kram- bergerja. Krožek obiskujejo učenci 7. in 8 razredov. Sestajamo se enkrat tedensko, v četrtek ob 13. uri. Delamo dve uri, včasih, ko imamo več dela, pa Se več. Smo v kabinetu tehnične vzgoje, kjer imamo tudi temnko. Pri krožku slikamo v naravi, razvijamo slike in filme. Svoje izdelke tudi raz- stavimo na deski v hodniku. Krožek smo ustanovili zato, ker slikanje zanima učence naSe šole, jih veseli, uporablja pa se tudi pri učni snovi tehnične vzgoje. Darja Zagoršek, 7/a, dopisniSki krožek, OS Markovci STARA MAMA MI JE PRIPOVEDOVALA Nekega večera sem zaprosila staro mamo, naj mi pripoveduje, kako je živela med vojno. Rekla mi jc: „VeS, draga vnukinja, takrat so bili hudi časi. Pričelo se je leta 1941. Nemd so mi ubili moža. Ostala sem sama s tremi otroki. Lahko si misliS, kako so otrod pogrešali očetovo roko. Tvoj očka je bil najstarejši, zato jc to najbolj občutil. Ko gledam vas, otroke, sem zdo srečna. Kako imate lepo mladost in vsega v izobilju! Tega moji otrod niso imeli. Videla sem, da so ji v oči nastopile solze, zato sem končala z vprašanji. Stanka Belšak, 3/b TEDNIK - 28. februar 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 POKAL TRIGLAVU - ŽE DRUGIČ V PTUJU Ptujske toplice so bile v soboto 23. in v nedeljo 24. februarja pri- zorišče finalnega tekmovanja za pokal Plavalne zveze Jugoslavije. Pokal so že drugič zapored osvojili plavalci in plavaalke Triglava iz Kranja. V dvodnevnih bojih so imeli najbolj izenačeno vrsto, ki jo po propozicijah iporajo sestavljati pionirka, pionir, članica in član. Tako je delno poskrbljeno tudi za vključevanje in boljše delo z mlkdimi. Končni vrstni red je naslednji: 1. Triglav (Kranj) 31 004, 2. Partizan (Beograd) 28 342, 3. Mladost (Zagreb) 28 189, 4. Cr- vena zvezda (Beograd) 27 473, 5. Ljubljana 27 391, 6. Rudar (Tr- bovlje) 26 722 točk. Orneniti velja, da je bil enak vrstni red tudi po prvem dnevu tekmovanja, ki se je začelo s sve- čanim mimohodom vseh sodelu- jočih. Tekmovanje za pokal PZJ je ekipno in so tako nastopi plaval- cev in plavalk podrejeni ko ektivu in ne posameznih izidom. Tako je na primer naš najboljši plavalec Borut Petrič iz PK Triglav nasto- pil v disciplinah, ki jih na večjih tekmovanjih ne plava, »njegove« discipline (1500 m in 400 m kravi) pa je plaval njegov mlajši brat Darjan, ki je na 1500 m prvič plaval pod šestnajstimi minutami. Kljub temu pa so bili v 25-me- trskem bazenu Ptujskih toplic doseženi trije državni rekordi (absolutni), vsi drugega dne tek- movanja. Rekorde .so postavili Žarko Mitrovič (Crvena Zvezda) na 200 m prsno s časom 2:26,47, Nendar Miloš (Crvena zvezda) na 200 m delfin s časom 2:05,99 in štafeta Partizana 4 krat 100 m kravi s časom 3:39.09. Kljub eki- pnemu tekmovanju pa moramo omeniti tudi pionirko TTriglava Špelo Rebolj in članico Mladosti Vesno Šeparovič, ki sta dosegli po štiri posamične zmage in tako svojima ekipama priplavali veliko število točk. Pokal Plavalne zveze Jugosla- vije so tako zasluženo osvojiH plavalci in plavalke Triglava iz Kranja, ki so to dragoceno klub- sko lovoriko osvojili tudi lani na tekmovanju, ki je tudi bilo v Ptujskih toplicah. Tudi tokrat ne moremo mimo odlične izvedbe tekmovanja, ki so jo pohvalili tako tekmovalci kot vodje ekip in zvezni kapetan naših plavalcev Mitja Prešeren, bila pa je v rokah članov in špoftnih funkcionarjev Plavalnega kluba Ptujske toplice. ""Pomoč pa so organizatorjem nudili tudi PZJ, PZS, Emona — Merkur in ko- lektiv Ptujskih toplic. Cez mesec dni pa bo v Ptuju tudi absolutno prvenstvo Jugoslavije. Več o iz- vedenem tekmovanju z organi- zacijske in tekmovalne plati pa v prihodnji številki. 1. kotar foto B. Rode Borut Petrič Tekmovanje si je ogledala tudi naša olimpijska zmagovalka Djurdja Bjedov — organizatorji so ji.t 7-Hj»rili simbol Ptujskega polja Svečani mimohod ob otvoritvi Boii so bili zelo zanimivi, pravtako spodbujanje KEGUANJE Silva Razlag v državni reprezentanci! Kegljavka mariborskega Kon.struk- lorja. .sicer pa Ptujčanka. Silva Razlag je dosegla izjemen uspeh. Po konča- nih kvalifikacijskih tekmovanjih za sestavo državne reprezentance je v .skupni uvrstitvi osvojila peto mesto in tako postala zanesljiva članica naše najboljše vrste, ki se bo letos v Rom uniji udeležila svetovnega prven- stva. Peto mesto si je Silva zagotovila z odličnim nastopom na zadnjem turnirju, ki je bil v soboto in nedeljo v Krškem. Dosegla je delitev prvega mesta s Krištofovo, obe pa sta podrli 871 kegljev. Trenutno je Razlagova sicer na četrtem mestu, vendar se zadnjega turnirja "ni udeležila dru- gouvrščena pred zadnjim turnirjem Sobolova, ki bo Silvo po opravljenih metih v okviru zadnjega turnirja pravgotovo prehitela. Razlagovo se- daj čakajo dnevi napornih treningov in nastopov za našo najboljšo vrsto, ki se bo pripravljala za nastop v Romu- niji. Iskrene čestitke za izjemen dose- žek! 1. kotar ŠAH Posamično občinsko prvenstvo v prostorih osnovne šole Tone Žnidarič se je v ponedeljek končalo posamično občinsko prvenstvo v ša- hu. Tudi tokrat, tako kot v ekipnem delu. so največ uspeha zabeležili predstavniki in predstavnice OŠ Go- rišnica. Mlajši pionirji: I. Miloš Ličina (Gorišnica) 6. 2. Vlado Bezjak (Graje- na) 5, 3. Tomo Viher (Gorišnica) 4 itd. Nastopilo jih je 24. Mlajše pionirke: 1. Irena Muhič (Gorišnica) 4, 2. Tanja Bedenik (Gorišnica) 3,5, 3. Tatjana Leben (Gorišnica) 2,5 itd. Nastopilo jih je 6. Starejši pionirji: 1. Dušan Majcenovič (Kidričevo) 5,5, 2. Samo Bezjak (Juršinci) 5, 3. Tomaž Žmavc (Tone Žnidarič) 5 točk med 24 šahisti. Starejše pionirke: 1. Lidija Horvat (Juršinci) 9, 2. Tatjana Kokol (Graje- na) 7, 3. Milena Tušak (Gorišnica) 5,5 med 10 nastopajočimi. Najboljši s tega tekmovanja se bodo 1. marca udeležili regijskega prven- stva v Mariboru. I. k. Začetek tekmovanj je pred vrati Tekmovalna komisija Medobčinske nogometne zveze Ptuj je že pripravila tekmovalni razpored za drugi del sezone 1979/1980. Pri tem je morala upoštevati zaostala srečanja, tekmovanje za pokal na tem območju, tekmovanje za prvaka rekreacije v SRS, pionirsko ligo, skratka, s prvimi srečanji bo potrebno začeti že 16. marca. Takrat bo na sporedu pokalno srečanje Zavrč-Pragersko 75 ter zaostali srečanji Gerečja vas A — Zgornja Polskava in Videm—Apače. V nedeljo 23. marca pa ^ že redno kolo v skupinah A in Zahod, v sredo 26. marca pa pokalna srečanja. Seveda pa morajo vse ekipe do začetka svojih srečanj urediti vse potrebno z registracijo igralcev. Ob tem pa je tekmovalna komisija razpisala tudi pokalno tekmovanje za mladinske ekipe, ki se morajo prijaviti na sedežu MNZ v Ptuju. Tekmovalni razpored in ostala obvestila bodo klubi rekreacije in nosilci selekcij prejeli v kratkem. 1. K. Drava brez centrov športna dvorana Mladika v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Furlan in Djordjevič (Ljubljana); Drava: FiUpič 2, L. Beranič 3, Petek, Reš, Marčič 22, Kosender, Bedrač 13, Cobelj, R. Beranič 8, Savurdjič, Musič 17; Elektra: Napotnik 4, Bukovič, Gomboc 4, Staher 17, Kugonič, Cajner, Grobelnik 4, Breznik I 30, Sabolčki 10, Klančnik 6, Breznik II 6; V prvem polčasu sobotnega srečanja so bili gostje iz Šoštanja veliko boljši nasprotnik, zlasti v skokih pod obema košema in zanesljivih metih. V domači ekipi se je močno poznala odsotnost centra Dobrijeviča, Cobelj je še vedno poškodovan, tako da je Drava igrala praktično le z enim centrom (Bedrač), ki pa se ni mogel enakovredno kosati z nasprotnikovimi centri od katerih se je odlikoval razpoloženi Breznik. Drugi del je Drava začela bolj odločno in čeprav s štirimi branilci in enim centrom po začetnem visokem vodstvu (že 26 košev) razliko zniževala na 15 košev. Tako so domačini drugi del odločili v svojo korist, srečanje pa so izKubili že v p«-vem polčasu. 1. kotar Marčič pod koSem Dektre (foto B. Rode) Območno namiznoteniško prvenstvo V športni dvorani Mladika v Ptuju je potekalo namiznoteniško prvenstvo območne namiznoteniške zveze dPtuj. Tekmovanja bi se morale udeležiti tri ekipe, vendar sta se na tekmovanju pojavili samo dve. Pri dekletih mlade ptujske igralke namiznega tenisa sploh niso imele nasprotnic, tako v posamezni konkurenci kot tudi v ekipnem delu. Torej je nepotrebno govoriti, da so se v nadaljnje tekmovanje uvrstile igralke, kot so Tjaša Meško, Tamara Kampuž, Valerija Novak itd. V konkurenci pri fantih je bilo stanje malo boljše. Pojavili sta se dve ekipi in sicer Ptujčani in igralci iz Poljčan. Pri posameznikih so bili uspešnejši fantje iz Poljčan, saj so osvojili prva tri mesta. Prvo mesto je osvojil Mastinšek, drugi je bil Pivec, tretji Galič, četrti pa je bil Ptujčaii Vodušek. Tudi v ekipnem delu so imeli več uspeha igralci iz Poljčan, saj je njihova druga ekipa osvojila prvo mesto, druga je bila prva ekipa Poljčan, tretja pa je bila ekipa Ptuja. Danilo Klajnšek Tekmovanja v počastitev meseca mladosti v nadaljevanju tekmovanj v počastitev meseca mladosti so bila tokrat v ospredju tekmovanja v košarki. Tako so bila kvalifikacijska tekmovanja za območje mesta Ptuja in območje Slovenskih goric in Ptujskega polja. Najbolj živo je bilo v telovadnici osnovne šole Franc Osojnik v Ptuju, kjer je potekalo kvalifikacijsko tekmovanje v košarki za mesto Ptuj. REZU LTATI: OO ZSMS TOZD TAP: OO ZSMS Bratje Reš 34:36; OO ZSMS BUDINA: OO ZSMS KOMUNALA 21:20; OO ZSMS IVAN SPOLENJAK: OO ZSMS FRANC OSOJNIK 0:10; OO ZSMS DOM UCENCEV: OO ZSMS BUDINA 15:24; OO ZSMS OLGA MEGLIC: OO ZSMS KLUB MLADIH 10:0; OO ZSMS OLGA ME- GLIC: OO ZSMS Franc Osojnik 17:30; OO ZSMS Bratje Reš: OO ZSMS GIMNAZIJA 36:34; OO ZSMS BRATJE REŠ: OO ZSMS FRANC OSOJNIK 25:26. V finalu je ekipa OO ZSMS Budina premagala OO ZSMS Franc Osojnik s 24:23. Tako seje v finalni del tekmovanja uvrstila ekipa OO ZSMS Budina. Prav tako je bilo razburljivo v prostorih osnovne šole Markovci. REZULTATI: OO ZSMS MARKOVCI: OO ZSMS GORIŠNICA 10:39: OO ZSMS OŠ MARKOVCI: OO ZSMS OŠ GORIŠNICA 17:25; OO ZSMS OŠ GORIŠNICA: OO ZSMS GRAJENA 22:24; Do finalne tekme pa ni prišlo, ker se ekipa OO ZSMS Grajena ni pojavila na parketu. Prvi krog tekmovanj v počastitev meseca mladosti se izteka. Ko- misija za šport in prireditve pri OK ZSMS je poskušala napraviti vse, da bi tekmovanje potekalo čim bolj tekoče in v pravem športnem duhu. Do sedaj so tekmovanja dobro uspela in odigrano je bilo že veliko srečanj po posameznih regijah, razen za območje Dravskega polja. Upamo lahko, da bo tudi tukaj steklo vse tako kot je potrebno. Kajti v marcu sta na programu že novi disciplini in sicer v streljanju in v pikadu. Danilo Klajnšek Tretji sklic zbora uporabnikov uspel Kot smo že večkrat poročali, zbor uporabnikov skupščine telesnokul- turne skupnosti občine Ptui kar dvakrat ni bil sklepčen. Sklepčnost pa je bila zagotovljena na tretjem, oziroma drugem ločenem sklicu zbora, ki se je sestal v petek 22. februarja. Udeležba je bila tokrat, v primerjavi z udeležbo na prejšnjih sejah skupščine, zelo dobra, saj je bila kar bhzu 75 odstotkov Delegati so najprej potrdili zapisnik 7. seje skupščine in za tem sprejeli predlog uskladitve programa telesno kulturne dejavnosti v občini Ptuj v letu 1980 na podlagi preoblikovanja materialnih osnov ter sklep o uksladitvi sredstev za izvedbo programa in prispevni stopnji za TKS v letu 1980. Prispevna stopnia za izvedbo programa je sedaj 0,29 odstotka, pred preoblikovanjem pa je znašala 0,30 odstotka od brutto osebnih dohodkov. To pomeni zmanjšanje sredstev za 460 tisoč dinarjev. Kljub temu pa so se delegati zavzeli, da sprejeti program izvedemo.V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bi za telesno kulturo morali nameniti več sredstev, saj smo sedaj po višini prispevne stopnje šele na 5U. mestu med slovenskimi občinami, po dejavnosti pa gotovo veliko višje. Odločilno besedo bo moral pri tem zastaviti zbor uporabnikov, dele- gati pa o tem spodbuditi razprave v svojih delovnih sredinah. Delegati so obravnavali tudi predlog varče- valnega programa skupnosti, njegova izvedba pa je odvisna od izvajalcev. Zato je bil v ponedeljek pogovor s predsedniki osnovnih telesnokuHurnih organizacij, na katerem je beseda bila o prilagajanju letnih programov varčevalnemu programu skupnosti. Pobude za varčevanje, ki so bile podane tako tokrat kot tudi na prejšnji seji, bodo pri tem upoštevane, o njih pa bo podrobnejša razprava na prihodnji seji skupščine. 1. kotar OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO ATLETIKA v športni dvorani Mladika v Ptuju je potekalo občinsko pr- venstvo za pionirje in pionirke osnovnih šol v atletiki. Doseženi so bili dobri rezultati. REZULTATI - PIONIRJI 30 m: Lenart OŠ Tone Žnidarič 4,3 Vugrinec OŠ Tone Žnidarič 4,3; Forstnarič OŠ Franc Osojnik 4,5 Stojičevič OŠ Franc Osojnik 4,5; 400 m: Lovrenčič OŠ Tone Žnidarič 1:05,5; Šešerko OŠ To- "e Žnidarič 1:07,6; Kupčič OŠ 'one Žnidarič 1:09,6; . SUVANJE TEŽKE ŽOGE: hlebih OŠ Tone Žnidarič 13,50 m; Jumerovič OŠ Kidričevo 13.18 Horvat OŠ Juršinci 12,93 m; SKOK V DALJINO: Kuhar 'JS Tone Žnidarič 525 cm; Jako- ["'ni OŠ Tone Žnidarič 503 cm; '^»helič OŠ Franc Osojnik 498 cm; SKOK V VIŠINO: Širec OŠ Tone Žnidarič 170 cm; Štebih OŠ Tone Žnidarič 165 cm; Mihelač OŠ Franc Osojnik 155 cm. EKIPNI VRSTNI RED: Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj 804 točk; Osnovna šola Kidričevo 600 točk; Osnovna .šola Franc Osojnik 520 točk. REZULTATI — PIONIRKE 30 m: Balcar OŠ Tone Žnidarič 4,6; Doki OŠ Tone Žnidarič 4,8; Topolovec OŠ Kidričevo 4,8; TEK na 400 m: Hamerščak OŠ Franc Osojnik 1:10,9; Rojs OŠ Tone Žnidarič 1:13.9; Letonja OŠ Tone Žnidarič 1:16.9; SUVANJE TEŽKE ŽOGE=: Cuš OŠ Juršinci 8.95 m; Viher OŠ Grajena 8,40 m; Cigula OŠ Juršinci 8.35 m; SKOK V DALJINO: Carii OŠ Franc Osojnik 443 cm; Nedelko OŠ Tone Žnidarič 420 cm; Va- lenko OŠ Tone Žnidarič 407 cm; SKOK V VIŠINO: Mihajlovič OŠ Tone Žnidarič 150 cm; Pajnk OŠ Tone Žnidarič 145 cm; Širec. Kramberger OŠ Franc Osojnik 140 cm: EKIPNI VRSTNI RED: OŠ Tone Žnidarič 716 točk; OŠ Franc Osojnik 638 točk; OŠ Kidričevo 457 točk. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Prvo mesto v skoku v daljino je osvojila Carlijeva iz OŠ Franc Osojnik 14 - ZA RAZVEDRILO 28. februar 1980 — TEDNIK HUMOR TovariSice in tovariši! Za začetek bomo ponovili prvo lekcijo o združe- vanju osnovnih šol... Pa se obnašaj za osmi marec stabilizacijsko, če imaš mlado ženo!? Kaj žena, mene bolj skrbi ljubica! Če se ti bo katera posebno posrečila, jo daj na stran .... Pod masko lahko človek marsikaj skrije A je ta tvoj prijatelj cepljen proti steklini? BEISAN = zgodovinsko mesto v severnem delu Izraela znano po arheoloških odkritjih IVANC = sodobn, slovenski Gledališki igralec (Brane) MAKLEN : grm ali drevo z manjšimi krpatimi listi, vrsta javorja (lat. Acer campestre) SERAPIS = egipčanski bog podzemlia, v upodo- bitvah podoben Zevsu SKALAR = slovenska violi- nistka, ki živi v San Franciscu (Sabina, rojena 1934 v Be- ogradu) SISTOLA = ritmično krče- nje srca, ki sledi ši- rjenju SKELETOM = nizke špor- tne sani, na katerih vozač leži na trebuhu in krmari z nogami REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Pratt, Iso, Rodriguez, Evropa, ZA, Anka Senčar, Z, star, De- marest, Rodopi, mahr, alarm, Adonis, kaki, Stenar, Naraks, rja, Laon, M H, Jean Paul, Java, Sartre, Osaka, TO, ar, Navajo, Onič, Bara- bas, Rita, ura, ara. TEDNIK - 28. februar 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Samoupravna delavska kontrola je še preveč zapostavljena Na ponedeljkovi seji medob- činskega sveta zveze sindikatov Slovenije so delegati petih občin — Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, Ormoža in Lenarta, pre- cejšen del razprave namenili stališčem sindikatov o odprtih vprašanjih uveljavljanja samo- upravnega delavskega nadzora o katerem smo sprejeli nalogo na 9. kongresu ZSS, da ga bomo utr- jevali in razvijali ter stalno spremljali njegovo uveljavljanje. Pri obravnavanju samoupravnih odnosov ugotavljar^o, da samo- upravna delavska kontrola iz različnih vzrokov Se m dovolj za- živela kot sestavina samo- upravljanja v združenem delu kot celoti. Njena uveljavljenost je povezana s stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov v po- samezni sredini,'uspešnost dela pa pogojena z nekaterimi neraz- čiščenimi pogledi in opredelitvami nalog ter načinu njihovega uresni- čevanja, kot tudi s pomočjo, ki jo nudijo družbenopolitične orga- nizacije, posebno osnovne organi- zacije sindikata. Predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za podravsko regijo Franc Fistrovič je v uvodni misH med drugim dejal, da smo sicer tudi na področju samo- upravnega delavskeca nadzora dosegli napredek, vendar se le naloge še vse premalo zavzeto lotevamo. Podrobneje bi morali analizirati pogoje pod katerimi ti organi delajo in delujejo v zdru- ženem delu, njihovo kadrovsko sestavo in nenazadnje kakšne pomoči in sodelovanja so deležni z vsemi, ki lahko ustrezne podatke nudiio. Na družbene pravobranilce samoupravljanja s tega območja so naslovili tudi prošnjo, da bi posebej preverili kako je v samo- upravnih splošnih aktih zastopano poglavje o delavskem nadzoru in kakšno mesto in pomembnost mu v resnici dajemo. Tako v aktih kot v praksi še premalo uveljavljamo sodelovanje in povezanost organov samoupravnega delavskega nadzora z organi zunaj organizacije združenega dela kot so družbeni pravobranilci samo- upravljanja, sodišča združenega dela, službe družbenega knjigovodstva in drugi organi, ki skrbijo za izvajanje zakonitosti ter za varstvo samoupravljanja in družbene lastnine. Povdariti je potrebno še to, da je delavski nadzor bolj razvit v OZD na področju materialne proizvodnje, kot pa v družbenih dejavnostih ter v delovnih skupnostih skupnih služb. Tudi v samoupravnih interesnih skupnostih za področje gospodarstva je stanje boljše kot za področje družbenih dejavnosti. Ustava in zakon o združenem delu ter republiški zakon o organu samoupravne delavske kontrole opredeljujejo pravico in dolžnost delavcev, da uresničujejo to svojo nalogo neposredno predvsem na zborih, v samoupravnih delovnih skupinah in drugih oblikah delegatskega delovanja. V pri- hodnje se bodo morali resnično reuno seznanjati s ccioim... poslovanjem ter mai "ialnim in finančnim stanjem OZD, s pogoji in pridobivanjem dohodka, njegovo delitvijo in uporabo skladno s plani, sporazumi in družbenimi dogovori. Vse to delovanje mora delavcem omogočiti neposredno uveljav- ljanje oblik odgovornosti kot je družbenopolitična (javna kritika, odpoklic, razrešitev) ter materialna in disciplinska. Delavec neposredno uveljavlja samo- upravno delavsko kontrolo tudi takrat, ko sam osebno preverja varstvo svojih samoupravnih pravic, preden sproži kakršen koli postopek pred ustreznimi organi v OZD. Pri takšnem neposrednem uresničevanju samoupravne delavske kontrole delavcev so delavski svet in poslovodni organi dolžni omogočiti delavcu neposreden vpogled v dokumente, spise in poročila. V samoupravnih splošnih aktih je potrebno opre- deliti, da poslovodni organ ozi- roma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi stori težjo kršitev svojih samoupravnih funkcij in delovnih obveznosti, če delavcu preprečuje vpogled v s dokumente in poslovanje organi- zacije združenega dela. Delavec, ki je v organizirani raz- pravi podal pripombo, predlog ali svoje stališče, ne more biti klican na odgovornost, niti postavljen v drugačni položaj kot ostali. V samoupravnih splošnih aktih je zato potrebno opredeliti, da poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastih in odgo- vornostmi, ki krši te pravice delavcev oziroma jih v teh pri- merih kliče na odgovornost ali pa postavlja v neugodnejši položaj, stori težjo kršitev samoupravne dolžnosti in delovne obveznosti. Delavci pa v OZD uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo tudi prek organov upravljanja. To je delavski svet ali drugi po polo- žaju in funkciji ustrezen organ upravljanja. Kontrolo nad izva- janjem nalog in sklepov ima tudi poslovodni organ, ki je še posebej odgovoren za zakonitosti in pa za izvajanje odločitev, ki so v njegovi pristojnosti. mš POZOR PRED POŽARI! Spomladansko suho in vetro- vno vreme je prava past za vrtič- karje, za vse tiste, ki v teh dneh sežigajo odvečno kramo, zgrab- Ijano suhljad in podobno. Morda bo tole opozorilo le nekoliko za- leglo. V ponedeljek 25. februarja je sirena poklicala gasilce v Orešje ob cesto Kurirjev NOB. »Nekdo« je nič hudega sluteč ob vrtu zažgal suho travo in dračje, ob tem pa ni pomislil, daje zakuril na območ- ju, kjer je vsa trava suha in željna vročega plamena. Veter se je malce poigral, iskre so preskočile na travo in v hipu je bil ves južni del pobočja v plamenih. V ne- varnosti so bile sosednje hiše in na vrhu hriba. Na srečo so domačini pravočasno požar omejili, tako, da gasilci niso imeli več veliko dela. Sreča v nesreči torej. Cez teden ali dva bo na tem mestu zrasla sveža, zelena trava. Kaj pa če požara ne bi omejili? §e enkrat naj velja vsem opozorilo, da do- bro izberite kraj, kjer boste zaku- rili suho travo aH suhljad, po toči zvoniti je prepozno! Fotozapis: M. Ozmec KMETUSKA ZEMUISKA SKUPNOST OBČINE PTUJ Prva seja v novem mandatu Delegati novega mandata skupščine kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj so se v ponedeljek 25. februam zbrali na prvi seji. In prav prva seja le verietno razlog, daje bila sklepčnost komaj zagotovljena, na prihodnim laJiko oričakuiemo veliko bolišo udeležbo. Delegati so v uvodu obravnavali delo skupnosti v preteklem letu, v razpravi pa največ pozornosti namenili formiranju kmetijskega zem- ljiškega sklada in izvanjanju določil zakona o preživninskem varstvu kmetov. Počasno uveljavljanje zakona je posledica premajhne infor- miranosti in to bo potrebno izboljšati, saj kmetivalci morajo poznati vse prednosti, kijih izvajanje zakona prinaša. Delegati so izvedbo programa dela v letu 19/9 potrdili, pravtako tudi finančno plat izvedbe. V razpravi o programu dela za letos so udeleženci seje ponovno izpostavili preži- vninsko varstvo, kmetijske ureditvene operacije in možnosti za nama- kanje, ki so podane z vgradnjo odvzemnih mest na kanalu HE SD II. Družbeni del kmetijstva projekte za namakanje že pripravlja in prav bi bilo, da bi pričeli tudi v zasebnem delu. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli finančni načrt skupnosti za leto 1980 in dali pobudo za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za melioracije na Polskavskem območju. Za razliko od podobne skupnosti za Pesniško dolino, bo ta skupnost medobčinska, seveda če bosta k ustanovitvi pristopili tudi občini Maribor in Slovenska Bistrica. V raz- pravi so delegati opozorili na programe proizvodnje na bodočih meli- oriranih površinah m težave, ki se pojavljajo ob regulaciji tega območja, gre zlasti za prometnice. Seveda pa so te težave podobne tistim iz Pesniške doline, odpravljene pa bodo s skupnim dogovarjanjem in po izvedenih melioracijah in komasacijah. Delegati so potrdili tudi neka- tere projekte za melioracije v Pesniški dolini in predlog občinskega odlolca. Na seji pa je beseda bila tudi o delovanju Zveze kmetijskih z_emliiških sliupnoslLSJovenije in o izhodiščih za sestavo sredni^eročnega programa KZS občine Ptuj. Ob koncu so deFegati soglafali, da SKupnost najame premostitveni kredit za odpravo napak na meliora- cijskem sistemu v Levanjcih. 1. kotar Zlati par Obran iz Mošl(anjc v krogu številnih znancev, prijateljev in svojcev sta v so- boto. 23. februarja, v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju svečano potrdila in obnovila vse tiste vezi, ki soju trdno družile v zakonskem življenju skozi dolgo polstoletje. To sta Franc in Marija Obran, kmetovalca iz Moškanjc 65. V zakonu sta imela 5 otrok, danes pa se veselita tudi ob 13 vnukih in treh pravnukih. Franc Obran je tudi naš sodelavec kot občasni dopisnik radia in Tednika. Zato ob zlati poroki tudi prisrčne čestitke od našega uredništva! Franc in Marija Obran ob svečani razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc MGZ ZA PODRAVJE Obsežni program dela Včeraj. 27. februarja se je v Mariboru sestal na redni seji izvršni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje in obravnaval vrsto pomembnih nalog s svojega področja dela. K programu izvajanja zvezne, republiške in občinskih resolucij in stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih gospodarjenja je imel uv