PoMinezaa Številka t Din Dttibo, •• (prejema list v upra*i, naročnina 4 Din, na dom is po poiti dostavljen list 5 Dtn. - Celoletna naročnina j« 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovor« POJV£DE£JSK/ Uredništvo: Kopitarjeva ul št. 6/IIL Telelon žl 4001, 40-02, 40-03, 40 04 in 40-05. Lk»1 izha-)a V6ak ponedeljek Uprava: Kopilar-jeva utira štev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljana 16.650. Telefon štev. 4001. Predsednik Kmečke iveie g. ttrodar iirora zastavo zastavonoši. Blagoslovitev zastave Kmečke zveze Takoj po maši je g. škof dr. Rožnimi slovesno blagoslovil krušni novi prapor Kmečke zveze, ki sta mu kumovula minister dr. Anton Korošec in g. banica dr. Natlnčenova. Po bla-goslovitM je dr. Korošec izročil prapor v roke predsednika K/. Brodarja z besedami: »Kmečka zveza! Novo zastavo stanu v čast, domovini v slavo!« Gospod Brodar je nalo izročil prapor zastavonoši, ki ie slovesno prisegel, da bo nosil zastavo v čast kmečkemu stanu in v slavo domovini. Novemu prapor ju so se poklonili vsi mladinski prapori k/. Nato je predsednik KZ Brodar prebral slovesno posvetitev kmečkega stanu brezijan-ski Mariji Pomagaj. (Besedilo objavljamo na drugem mestu.) Tabor Predsednik Brodar je nato spregovoril: »Začenjamo v božjem imenu prvi kmečki tabor, na Katerega so se zbrali kmečki ljudje iz vseh delov Slovenije. Naš kmečki stan se čuti izredno počaščenega, ko pozdravljn v svoji sredi zastopnika naše kraljevske hiše (viharno pozdravljanje). To priliko porabljamo, da v imenu svoje stanovske organizacije KZ ponovno izrazimo svojo sinovsko vdanost in zvestobo naši vladarski hiši.« Med burnim odobravanjem je nato predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. kr. \ is. knezu-namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in ministru za kmetijstvo Stun-koviču. Nato je g. Brodar nadaljeval: »Izredno se rudujemo, da moremo v svoji sredi pozdraviti voditelja slovenskega naroda našega ljubega dr. Antona Korošca. (Ob teli besedah sc je dvignil silovit aplavz, ki se ni in ni hotel pomiriti, gospod minister je prijazno odzdravljal množici, ki ga je pozdravljala s klobuki, robci in kliei.) Slovenski kmet je vedno gledal v njem svojega najiskrcnejšcga prijatelja, pa nuj je bil v pregnanstvu ali pa na položaju notranjega ministrstva kraljevine Jugoslavije. (Vihamo pritrjevanje.) Zahvaljujemo se mu za vse, kar jc našemu narodu in posebej kmečkemu stanu dobrega storil. Prosimo ga, da tudi za naprej pomaga našemu kmetu iz današnjega težkega položaja iu 11111 v imenu Kmečke zveze in po njej v imenu vsega slovenskega kmečkega ljudstvu kličemo: Bog ga ohrani šc dolgo let! (Prisrčne ovacije.) Se posebej smo nm hvaležni, da jc kumoval naši zastavi in mu obljubljamo, da bomo pod to zastavo strumno korakali po poti, ki vodi v lepšo bodočnost kmečkega stanu, našega naroda in naše velike Jugoslavije. Ko je nato pozdravil g. govornik še ministra dr. Miha Kreka, ki mu je ljudstvo prav tako živahno vzklikalo, in se mu zahvalil, da je počastil tabor s svojo navzočnostjo, je nadaljeval: »Naše slavje pa bi ne bilo po|»olno, če bi no mogli v svoji sredi pozdraviti tudi svojega, kmečkemu ljudstvu posebno naklonjenega in dragega bana dr. Marka Natlačena. Izražamo mu svojo hvaležnost in ga prosimo, da svojo veliko naklonjenost kmečkemu stanu ohrani ludi naprej. Istočasno iskreno pozdravljamo njegovo gospo soprogo in se ji za kuinovanje naši zastavi toplo zahvaljujemo. Zal nam je, da se našega tabora, čeprav bi bil rad, ni mogel osebno udeležiti mariborski škof prevzv. g. dr. Ivan Tomažič, par pa nam je poslal svoj škofovski blagoslov. Predlagani, da ga zato brzojavno pozdravimo. (Prebral je pozdrav, ki je bil sprejel s ploskanjem.) Tabo rvernih slovenskih kmetov ni mogel pogrešati naših vrhovnih duhovnih pastirjev. Zahvaljujemo se prevzvišenemu gospodu škofu 1x1-grajskemu msgr. dr. tjčiču za službo božjo in ga vdano pozdravljamo. Prav posebno pa pozdravljamo škofa, v čigar škofiji ta labor praznujemo, našega prevzvišenega dr. (Jregorija Rozmana. Zagotavljamo mu sinovsko vdanost in ga toplo pozdravljamo. Pozdravljam zastopnike vseh društev, ki so se spomnili našega tabora, in jim kličem: Dobrodošli med nami! Najlepši svoj pozdrav pa sem prihranil za svoje drage stanovske tovariše in lovarišice, ki ste od vseh strani prihiteli sem, da dokažete v svojem imenu in v imenu sto tisoč slovcnPkih kmetov svojo stanovsko zavednost, svojo ljubezen Kmečki tabor na Brezjah 15.000 kmečkega ljudstva je včeraj zborovalo pri svoji Zaščitnici - Voditelj Slovencev dr. Korošec med svojimi možmi in lanti — Ostra obsodba šenčurskih dogodkov Brezje, 7. avgusta. Slovenska kmečka zveza, ki je bila ustanovljena pred dobrini letom in si je nadela nalogo, da organizira kmeta, ga uči in se bori za njegove pravice, je letos sklenila, da skliče vse svoje člane na en kraj, da bo lako preštela svoje vrste in obenem kmetu pokazala, kaj je kmečki stan in koliko zmore, če je složen in edin. Vodstvo zvezo prav gotovo ni mnogo razmišljalo, kam naj ta tabor skliče. V Ljubljano, središče Slovenije, ali v kako drugo mesto morda? Le kaj bi kinet v mestu počel ? Jasuo je bilo kot na dlani: na Brezjah pri Mariji Pomagaj, kamor vsako leto roma toliko kmečkih ljudi prosit pomoči v svojih nadlogah, tam mora biti ta tabor kmetov. Komaj dobro sc je ta sklep razvedet po slovenskih vaseh, je vse vrelo in sklepalo: »N a Brezje pojdemo!< Prihajali so začeli že v soboto popoldne. Celi vlaki iz vseh krajev Slovenije so se ustavljali na Otočah in bruhali iz sebe množice ljudi. Prihajali pa so tudi avtobusi in tovorni avtomobili, polni zagorelih obrazev in močnih mišic. Komaj pa je ta dolga reka prišla do cerkve, kjer je prostor ves v mlajih, napisih in zastavah, niso množice utegnile pomisliti na ta kras, ki so ga pripravili za njihov veliki praznik. Vsak je imel le eno željo in namen: priti čim prej v cerkev in k Materi. In poklekali so pred spovcdnicc fantje in možje, ki so jim delo in skrbi sključile plečate hrbte, in žene, ki jim je kopica otrok, vseh zdravih in polnih v rožna lica, posrebrila lase, pa pred Marijin oltar. Z njihovimi prošnjami je šlo z njimi vred po koleuih okrog čudodelne podobe vse kar jim je drago, dom in otroci, živina in polje, in še ona komaj dobro se prebujajoča življenja pod srci polnimi skrbi... Ce bi bil tisti čas v cerkvi pesnik z domišljijo, bi dejal, da jc zrak po božjem hramu kar trepetal od obilice prošnja, ki so jih te množice pošiljale pred Njen prestol s trdnim upanjem in živo vero. 0, če bi bil Gregorič videl tc ljudi, bi bil ponovuo zaklical iz vsega srca: sLe vstani, borni narod moj, do danes v prah teptani Pepelni dan ni dan , yeč tvoj, tvoj je vstajenja dan.« šelo potem, ko so se namolili. so šli in si ogledali še druge stvari. Crko za črko so polglasno prebirali napise na mlajih in jih prikimovaje odobravali, potem pa sedeli po klopeh naokrog in razvezovali na njih svojo popotino in se krepčali ter morda samo tako zastran lepšega naročili merico pijače, da bodo vzdržali ves dolgi dan. Pozno zvečer pa so se vsi ponovno zbrali in 6e strnili v veličastno rimsko procesijo, ki se je v svitu plamenic vila od cerkve po vasi. fiele potem so se polagoma spravili k pokoju, nekateri po gostilniških prostorih, drugi pa v cerkvi ali kar na prostem in tako pričakovali nepozabnih doživetij naslednjega dne. Nedelja na Brezjah Pettisočglavi množici, ki je že v soboto popoldne in zvečer prišla na Brezje, se je danes zjutraj pridružilo še najmanj 10.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, tako da je bilo na taboru okrog 15.000 ljudi. Ze zjutraj na vse zgodaj so začeli prihajati z vlaki, avtobusi, vozovi, s kolesi in peš in proti desetim dopoldne je bil ves prostor okrog cerkve in še daleč naokrog napolnjen s kmečkimi ljudmi, ki so prišli na svoj prvi tabor. Prostor okrog cerkve je bil ves v mlajih in zastavah, sredi zborovališča pa je no visokem mlaju vihrala dolga državna zastava. Na desni strani oltarja je bila pripravljena tribuna za odličnike, ki so se tega kmečkega taborn udeležili v izredno častnem številu. Med njimi moramo omeniti predvsem zastopnika Nj. Vel. kralja, Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge, g. podpolkovnika Pavlica, voditelja slovenskega ljudstva dr. Aniona Korošca Jn ministra dr. Kreka, g. bana dr. Marka Natlačena z gospo soprogo, ki je bila v narodni noši, dal je senator ja dr. Kulovca, prevzvišenega ljubljanskega škofa g. dr. Gregorija Rožmana in belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča, predsednika KZ g. Brodarja z ženo, tajnika KZ g. dr. Voršiča, okrajnega glavarja iz Radovljice g. dr. Vrečarja in ptujskega okrajnega načeluikn dr. Vid ica, predsednika Županske zveze g. Nan-deta Novaka, predsednika Kmečke zbornice g. Steblovnika, predsednika Prosvetne zveze v Ljubljani gosp. dr. Lukmana in predsednika mariborske P/, g. dr. Jos. Ilohnjeea, poslanca Miha Brenčiča, nač. okr. cestnega odbora za kamniški okraj g. streina, zastopnika ljubljanske mestne občine g. dr. Kamušiča in seniorja slov. županov g. Ivana Zabreta. — Posebej jia moramo omeniti, da se. jc tabora udeležil tudi profesor bristolske univerze g. Jones Stanley, ki je na Angleškem znan kot specialist za kmeti jstv o. Ko so se vsi odličniki zbrali na slavnostni tribuni, so zapeli zvonovi in čudodelno podobo brezjanske Marije so prinesli v spremstvu obeh škofov na oltar jired cerkvijo. Takoj nato je imel prevzv. g. škof dr. Rožman sledeči govor: Cerkveni govor škofa dr. Rožmana Danes se je pri Mariji Pomagaj zbral stan, ki je najmočnejši sleber slovenskega naroda. Kmečki stan je tisti steber, ki je skozi stoletja držal in nosil in ohranil najdražje, kar imamo: zemljo našo prelepo, ki nam vsakdanji kruh daje, besedo našo slovensko, ki je sladka posoda naših misli, naše kulture, vero sveto katoliško, ki nas z Bogom veže in v večno življenje vodi po Mariji, naši preljubi Materi. To trojno nam je kmečki slan ohranil skozi vse borbe in nevarnosti — v turških navalih, ob razširjanju lutrovega krivoverstva, v težkih časih tlačanstva. kmečki mladini: Sveto je vaše kmečko delo, spoštujte ga; veselo je vaše delo, ljubite ga; nenadomestljivo je vaše delo, cenite ga visoko najprej vi sami. Uspeh kmečkega dela je bol j kot kateregakoli drugega odvisen od boijr n£ naukJih katoliškc Cerkve, in se more Ohranila m iz roda v rod prenašala to naso J0JsUviti o|) stra„ velikih in mogo5nih narodo sladko besedo tudi se nad« je in tudi tam, kjer K, , veseiiem nozdravlia. da f Beckers, ki je Flamec iz. Belgije, je sporočil tople pozdrave belgijskih katoliških esperantistov. Za češke esperantiste je sporočil v esperantščini in češčini tople pozdrave g. B u h r. Za slepe esperuntiste je v esperantščini in francoščini govoril slepi g. G al a i s, v imenu drugih francoskih esperantistov pa duhovnik V e r n o u x. V esperantščini in nemščini je govoril ne-oficielni zastopnik avstrijskih katoliških esperantistov g. N. N. Za njim je povzel besedo zastopnik madžarskih katoliških esperantistov g. dr. Erdey. Za Italijane je govoril p. Carolfi. Za slovenske in jugoslovanske je govoril g. Damjan Vahen, najprej v esperantščini, nato pa v slovenščini. Za Holandce je govoril g. D a m e n , za Poljake pa ga. C e n s e. G. Vahpn je nato prevedel slovenske nagovore domačih predstavnikov v esperantščino, G. Heilker je nato predlagal udanostni brzojavki sv. očetu in kralju Petru II. Toplo zahvalo je izrazil za pomoč pri organizaciji kongresa vseh činiteljem, tako škofu dr. Rozmanu, g. banu dr. Natlačenu in njegovemu zastopniku ter mestni občini in njenemu zastopniku. Zahvalil se je uredništvu »Slovenca« za naklonjenost ter je pozdravil njegovega zastopnika na kongresu. Zahvalil se je tudi radijski postaji, ki je prenašala otvoritev kongresa in delala prej propagando zanj. Posebno zahvalo je izrekel tudi g. častnemu odborniku g. proštu Nadrahu. Izvojeno jc bilo nato predsedstvo kongresu, in sicer je bil izvoljen za predsednika g. Hcikler, za podpredsednika gg. Golobič in D a m c n , za poročevalca pa gg. Vahen in S t e r I e. Ga. Fiedler iz Pešca na Madžarskem je nato razvijala globoke misli ob dvajsetletnici katoliškega esperantskega gibanja ter je podrobno poročala o sklepih, ki so jih katoliški esperantisti napravili ob priliki evbarističnega kongresa v Budimpešti. G. H e i k 1 e r se je za referat ge. Fiedler-jeve toplo zahvalil, enako tudi p. Čarolfiju za njegovo današnjo pridigo v stolnici. Prisrčen pozdrav je sporočila nato gospa Bcrkova iz Brna, soproga glavnega tajnika Mednarodne katoliške esperantske zveze; dalje v imenu češko esperantske lige g. Krysta, ki jim jc množica toplo aplavdirala. v imenu tukajšnje Slomškove družbe pa gosp. Štrukelj. V imenu »Kruco en štelo« (Križ v zvezdi) je govoril duhovnik g. P o k o r n y s Češkega. S toplo zahvalo g. činiteljem, ki so pripomogli k tako uspelemu kongresu v Sloveniji, je zaključil dopoldansko zborovanje g. Heikler, ki je tudi obljubil, da se bodo katoliški esperantisti v svetu potrudili za propagando za Slovenijo in Jugoslavijo. Takoj po kongresu so se udelcženci skupno fotografirali na Kongresnem trgu pred ur-šulinsko cerkvijo. Nato so imeli skupno kosilo. Popoldne je bilo predavanje, ki ga je imel duhovnik g. tras iz Holandske, in sicer je govoril o katoliški družini. Nocoj ob pol 9 je bila slavnostna akademija v frančiškanski dvorani. V ponedeljek je prost dan in ga bodo udeleženci kongresa uporabili za izlet na Bled in drugam na Gorenjsko. ----- - . _ .. . j • i Slovenski narod z veseljem pozdravlja, da se se ji zapirajo vrata sole in javnih uradov in yrg. xx :ubile:ni mednarodni katoliški espe- ohranjevala in gojila bo tako narodno zavest, rantski res v njegovi sredini, in kot za- zavest slovenske skupnost tudi tam, kjer bt ho- stopnik predstavniku slovenskega naroda gosp. I 1___— ,1 — r. «1' n Mnll n 4 o L-rtnffPO c nailnrtln. teli to zavest nasilno udušiti. Posrečilo sc morda našim narodnim neprijateljem, da iztrebijo našo besedo iz mest in iz tovarniških centrov, toda kmečka hiša jo ho čuvala in gojila kot dragoceno svetinjo, pridobljeno in podedovano od prednikov. Naša in razvila, ouiauua m n. » . - .::e(no našo narodno pesem, naše narodne običaje, na- I l. , šega narodnega duha, vse naše narodno bogastvo. — Naša kmečkn hiša je najmočnejša trdnjava države. V njej se rodc in v njej rastejo in dozorevajo junaki, ki bodo trdni kakor zidovi grada hranili meje naše države proti njenim sovražnikom. Naša kmečka hiša je živ in neusahljiv stu bana dr. Marka Natlačena ta kongres najtoplo-ie pozdravlja in mu želi uspehov in obilo (»ožjega blagoslova. Zastopnik mestne občine in mestnega župana, g. podžupan dr. Vladimir Ravnihar, je v r,—t, , .. ... . iii nato pozdravil v imenu mesta Ljubljane v asa kmečka htsa je, ki nam je ustvari a • e£h besedah vse udeležence ter jim želel r.vila,_ ohranila in iz roda v rod^presajala j £ri jc)no hivanje v T,j„bljani. Izrekel je, upanje, da bodo odnesli iz našega mesta kar najboljše vtise. Govor predsednika mednarodne Katoliške esperantske zveze Nato je povzel besedo predsednik Med-denec, ki iz njega pnteka vedno novo, sveže I narodne katoliške esperantske zveze (1KUE) g. življenje. Vsi stanovi: kmečki in delavski, Heilker iz Holandske. Dejal je, da so ka-trgovski in inteligenčni, preprosti in gosposki, toliški esperantisti srečni, da morejo svoj jutu-posvetni in duhovski, dobivajo iz tega_studenca | lejni kongres praznovat^ v Ji^oslaviji ™ vedno Tiovili moči, vedno novega naraščaja; vasi T 1 1' ' rr" *" "" ' "nmP"a ™ mi in mesta naša črpajo iz n jega vsak dan novih sil, da ne izumrjejo, temveč rastejo, se širijo in množe. Noša kmečka hiša je, ki nam je dala posredno vse, a neposredno ogromno večino naših velikih mož, pesnikov in pisateljev, znan- •\ r» i L- r\*t i n umrvln rlz/vtr i7i-\rlifoltov in hnrrr.v Vojvoda Kentski v Dubrovniku Dubrovnik, 7. avgusta, m. Sinoči so prispeb v Dubrovnik z motornim čolnom kentski vojvoda in vojvodinja in prinresa Elizabeta, sestra Nj. kr. Vis. kneginje Olge. Visoki gostje so si najprej ogledali mesto ter med drugim tudi frančiškanski samostan, nato pa palačo Ponza. Domačini so jim priredili povsod tople in prisrčne ovacije. Nato so odšli v mestno kavarno na obali in tamkaj večerjali. Med večerjo je na obali kon-certirala godba angleške mornarice. Vojvodski par se je včera j kopal na otoku Lok rumu, davi pa je jahta »Tiha« odplula proti Kotorju in dalje proti grškim vodam, od koder se bo vojvodski par spet vrnil v Cavtat. 30 letnica celjske železničarske godbe Celje. 7. avgusta. Trideset let je minulo, ko so ustanovili v Celju po zgledu drugih železničarskih godb celjski železničarji svojo godbeno društvo. Snoči je. društvo priredilo pred celjskim kolodvorom promenadni koncert, katerega se je udeležilo veliko celjskega občinstva. Godbeniki so priredili nato g. županu A. Mihelčiču podokni-co, za kar se jim je g. župan lepo zahvalil. Danes na vse zgodaj pa so zadoneli po celjskih ulicah rogovi celjskih železničarjev in oznanili Celju, da je za njihovo društvo danes velik dan — tridesetletnica društvenega obstoja. Ob 8. uri so se godbeniki udeležili sv. maše v opatijski cerkvi, nakar se je razvil po mestu sprevod, v katerem so korakale domžalska, šo-štanjska, apneniška in celjska železničarska godba, med njimi veliko občinstva. Sprevod je krenil proti Mariborski cesti v Godbeni dom ob savinjski železnici, kjer je bilo ob 9 slavnostno zborovanje in izročitev odlikovanj. Zborovanja se je udeležil tudi celjski mestni župan g. Alojzij Mihelčič, otvoril pa ga je med železničarji tako priljubljeni postajenačelnik celjsko postaje g. Peter Magajna. V lepih in jedrnatih besedah je bodril društvo k delu, se zahvalil za trudapolno delo tako kapelniku g. Petermanu, ki je najstarejši aktivni član, dolgoletnemu predsedniku društva g. Antonu Repni-ku, vsem zastopnikom posameznih društev, posebno pa je izrekel zahvalo županu g. Alojziju Mihelčiču, da je počastil to zborovanje in prevzel pokroviteljstvo. Spomnil se je tudi vseh pokojnih članov društva, katere so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Nato je godba zaigrala državno himno. V imenu celjske mestne občine je spregovoril g, župan A. Mihelčič, ki jo s krasnimi besedami dal priznanje Godbe-nemu društvu ter izrekel posebno zahvalo požrtvovalnemu kapelniku in vsem godbenikom. Predsednik društva g. Repnik je podal kratko zgodovino društvu, ki je kljub vsem oviram napredovalo in doseglo lepe uspehe. Nato so prejeli gg. Repnik, Peterman, Gorjanc, Lednik in Lipovec častne diplome. stvenikov in umetnikov, voditeljev in borcev za narodne pravice in narodno svobodo. _ Zato smo dolžni vsi, prav vsi, ki ljubimo svoj narod, brez razlike stanu naši kmečki hiši največje spoštovanje; zato ste. lahko in morate biti vi, kmetje, na svojo kmečko hišo, na ta najizrazitejši simbol kmečkega stanu, ponosni. Dokler bo naša kmečka hiša stala trdno, dokler bo naš kmečki dom močan in zdrav, bo tudi naš narod močan in zdrav, bo napredoval in rastc.l; z vedno novimi, svežimi življenjskimi silami bo naša kmečka hiša poživljala in opla-jalo vse stanove našega naroda. Zato velja moj pozdrav, ki mi prihaja iz globine srca, naši kmečki hiši, simbolu našega kmečkega stanu in t y imenu Belgije je govoril duhovnik gosp zato kličem in goreče prosim Boga, naj naso BeckerSi ki jc enako kakor vsi drugi na-kmečko hišo ohrani. Nasa kmeeka hisa naj živi! | sjecjnjj govorniki govoril najprej v esperantščini, nato pa v svojem narodnem jeziku. G. Ljubljani. To je velikega pomena za mednarodni katoliški esperanto, važno pa je to tudi za to deželo. Slovenija doslej mnogim ni bila znano in sedaj so esperantisti spoznali njene krasote in vrlo ljudstvo, ki tu prebiva. Katoliški esperantisti bodo ponesli glas o Sloveniji in Slovencih v svoje domovine, saj so se na lastne oči prepričali o tukajšnjih lepotah. Ta kongres pa je tudi zelo važen zaradi raznih tem, ki jili bodo na tem kongresu obravnavali. Zlasti bo pa važen tema o družini, ki je in mora ostati temelj družbe, zakaj če družina razpade, razpade tudi družba in država. Katoliški esperantisti bodo vedno stremeli za tem, da tudi v okviru svojega gibanja podprejo obstoj družine in zato tudi mednarodni mir, mednarodno slogo ter da okrepc zaupanje narodov v mirovno poslanstvo Cerkve in vere. Govori zastopnikov posameznih narodov Po govoru g. bana, ki mu je ljudstvo med govorom in po njem bučno pritrjevalo, jo predsednik Kmečke zveze g. Steblnvnik pozdravil Krneč ko zvezo in ji želel obilo uspeha in božjega blagoslova pri njenem delu Nato jc imel lep narodno-obrambni govor zastopnik Narodnega odbora, za njim pa so po vrsti I v navausenin oesei govorili najprej g. špindler o nalogah in ciljih | ^^^ega^ljudstva. Kmečke zveze, za njim pa gdč. Angela Megusa iz Križevccv članicam dekliških odsekov mladinske KZ, ki jih je v svojem lepem govoru pozivala, naj ne zapuščajo rodne grude in silijo v mesto, temveč naj se pripravljajo za težke naloge bodočih slovenskih kmečkih mater. rila o vlogi kmečke matere pri delu za izboljšanje kmečkega položaja. Sklepni govor pa je imel g.Ludovik Puš, ki je v navdušenih besedah orisal zahteve slovenskega Po njegovem govoru pa je g. predsednik Brodar zaključil tabor ob petju kmečke in državne himne z vzklikom: >Bog živi!« Zdravstvena služba Zdravstveno službo na taboru sta imela gg. V približno istem smislu je nato govoril za I zdravnika dr. SUvnik in dr. Gantar, ki so jima fantovske odseke MKZ g. Petrič Ivan iz Velikih pomagali člani in članice RK iz Ljubljane pod t,n5f: | vodstvom ge. Vorinovc in g. Amiča ter četa mo Letalske prireditve v Mariboru JVedelfslci spori Jugoslavija : Ljubljana 2 : 0 Bolgrarl, 7. avgusta, m. Zaradi dežja se jc uubrnlo pri dunašuji tekmi nu igrišču razmeroma /olu majhno število gledalcev, tako da je bilo ua igrišču Jugoslavije, ko se je tekma med Jugoslavijo in Ljubljano pričela, okrog 3*500 gledalcev, ob koncu druge tekme pu okrog 4500. Čeprav Ljubljana ni moglu upati na /mapo v borbi z Jugoslavijo, bi vendar po današnji formi, ki jo je pokazala Jugoslavija, pri mulo bolj energičnem nastopu odnesla vsaj eno točko. Ljubljana ni zadovoljila. To posebno velja /a napadalni trio, ki je igral zelo mehko, medtem ko so ostali, posebno obramba s Pogačnikom na čelu, zadovoljili. Prvi polčas se je pričel z znatno premočjo domačinov, ki so pokazali v tem delu zelo lepo igro in zasluženo dosegli 2:0. Obrumbu Jugoslavije v tem delu igre ni itnelu posebno mnogo opravka zaradi slabosti ljubljanskega napnda, ki je šele pred konec prvega polčasa začel resno napudati. V napudu jc bila najbolj nevarna desna stran, zlasti pu vodja napada Aca Petrovič, ki jc izvrstno vodil napad ter nevarno streljal na gol. Pri moštvu Ljubljane v tem delu igre zasluži pohvalo edino ožju obramba, ki jc uspešno izvršila svojo težko nalogo, Pogačnik ni kriv /a prejeta gola. Žitnik je deloma kriv za prvi gol, Bcrtoneelj je bil nu svojem mestu, Boncelj jc malo plaval in netočno podajal žog e, pa tudi Pupo jc bil slabši kot ponavadi. \ napadu jc zadovoljil edino Erber. V drugem polčasu jo igra potekala popolnoma enakopravno, večkrat celo z lulino premočjo Ljubljane. Ljubljana je imela v tem delu igre dve lepi priliki zu gol, ki jih pu ni izkoristila /uradi neodločnosti napada. Malo nesreča, mulo pa tudi neodločna igra Ljubljane stu krivi, da je postal i/.id drugega polčasu nespremenjen. Tudi v tem delu igre jc bil spet najboljši del Ljubljane ožja obramba s Pogačnikom na čelu. ki je večkrat žel živahne aplavze občinstvu. Prav lako sta bila nu svojih mestih oba hranilen. V krilski vrsti je bil Klemene boljši kot Pupo in Boncelj. V napadu sta bila dohru Erber in Rataj, medtem ko sc je napadalni trio znašel šele pred konec igre, ko je bilo že prepozno, da sc rezultat spremeni. Igru se je pričela ob 3 popoldne. Ljubljana je nastopila v postavi: Pogačnik, Žitnik. Bertoncelj L, Pupo, Boncelj, llatej, Cankar. Vovk, Čebolnn, Erber, Jugoslavija: Spasič, Andjcl-kovič, I .u kič. Domoracki, Bročič, Djokič, Savič, Čirič, Petrovič. Pcrlič, Atanackovič. Sodil je bivši mednarodni igralec Belcsin. Maribor, 7. avgusta. Maribor je danes pozorišče velikih letalskih prireditev, kakor jih dosedaj na meji še nismo videli. Že včeraj je priletelo v Maribor večje število vojaških letal. Med letalci so nekateri najboljši jugoslovanski piloti-lovci, tako oba Mariborčanu kupetan II. razr. Savo Poljanec in tehnični uradnik zrakoplovstva Ernest T u r k o, ki sta priletela na lovskih upuratili /namke »Avia«, ter kupetan II. ra/r. Bela-movič, ki je pilotiral letalo >Sym XI.< K sprejemu vojaških letal se je /bralo že včeraj popoldne na Teznein nekaj tisoč ljudi, ki so občudovali pilota - lovca Poljancu in Turka ter njune vratolomne akrobacije nad Mariborom. Današnje letalske prireditve so. se pričele dopoldne ojj pol 10 na tezenskem letališču s slovesno blagoslovitvijo novega hangarja in letališča ter motornega letala mariborskega aerokluba. Blagoslovitvenc obrede jc imel prevzv. kuezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenti stol. kanonikov dr. Žagarja in dr. O s t r c a. Blagoslovitvi so prisostvovali zastopnik ministra za vojsko in mornarico letalski polkovnik in komandant brigade v Zagrebu Živanovič, zastopnik poveljnika zrakoplovstva načelnik oddelka za civilno avijacijo v vojnem ministrstvu letalski polkovuik J o v a n o v i č, poveljnik IV. zrakoplovne baze polkovnik Pa v lovi č, poveljnik mesta general Stanojlovič, okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, in drugi odličniki ter veiikc množice ljudi, škof dr. Ivan Tomažič je imel pred blagoslovitvijo pomemben govor, po blagoslovitvi pa je čestital predsedniku Krejčiju na krasnem napredku, ki ga kaže mariborski Aeroklub ter je izrekel željo, du bi Maribor čimprej dobil urejeno letališče. Predsednik Krejči je nato pozdravil goste ter je prečital vdanoslno brzojavko Nj. Vel. kralju Potni II , Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kr vladi, banu dr. Natlačenu, pokrovitelju današnjih prireditev vojnemu ministru Mariču, poveljniku zrakoplovstva arin. generalu Simo-viču. Orisal je nato 10 letno delo oblastnega odbora mariborskega aerokluba »Naša krila«. Danes popoldne so se vrstili leti za občinstvo, ki jih je izvajalo šolsko letalo mariborskega Aerokluba. Zanimivo je, da je bilo največ udeležencev iz ženskega svola. Jutri dopoldne se bodo propagandni leti nndaljevali. popoldne ob 3 Tokio, 7. avgusta. A A. (Havas) Včeraj, v so-Doto, je okoli 100 sovjetskih letal bombardiralo hrib Čangkufeng. Ta letala so se pojavila mod 15. in 16. uro. Vrgla so okoli 500 bomb. Posebni dopisnik Agencije Domci pravi, da jc bil lo do sedaj ne samo na lem bojišču, ampak tudi v vseli bojih ni Daljnem vzhodu najsilovilejii napad iz zraka. Neko letalo je poskušalo bombardirali japonski vojaški transport v bližini meje. Letala so metala bombe tudi na železniško postajo Koi, ki leži 10 kilometrov stran od meje. Japonci so sestrelili dva sovjetska bombnika. En pilot se je rešil s padalom. Po uradnem poročilu japonskega vojnega ministrstva so prednje čete japonsko vojske med 4. in 6. avgustom uničile okoli 50 sovjetskih tankov. Na strani Japoncev je bilo le 5 mrtvih iu nekaj ranjenih. pa se prične veliki miting, kakršnega Maribor še ni videl. Velike množice so prisostvovale zanimivi letalski produkciji. Žal je program motila nevihta. Občinstvo pa je vztrazalo na dežju. Nevihta tudi ni ovirala letalcev, da ne bi uastopili iu so kljub viharnemu vremenu izvajali nevarne akrobacijo. Pač pa je nevihta preprečila, da bi priletelo iz Zagreba večje število bombnikov. Le eno dvo-motorno bombno letalo je prišlo. Popoldanski program se je pričel z akrobacijo mariborskega pilola-lovca Ernesta Turko. ki je zadivil občinstvo s svojimi nevarnimi vajami. Nato sta se dvignili dve jadralni letali z aeroplansko zaprego. Letalo jo obe jadralni letali dvignilo naenkrat v zrak ter sta se visoko nad letališčem odpeli. Medtem ko je eno letalo dolgo časa krožilo v zraku, je izvajalo drugo drzne akrobacije, zlasti loopinge ter je nato pristalo na letališču. Kapitan Relanovič je nato nastopil s posebnim akrobacijskini letalom domače tovarne Rogožanski tipa »Sini 11«. Belunovič se jc izkazal kot eden naših najboljših akrobatov te ropravičil svoj velik sloves. Občinstvo je zlasti zanimala deseta točka: skok s padalom z letalu. Izvedel ga jc znani skakalec Miša Petrovič iz Belgrada. Letalo ga je dvignilo 500 m visoko nad letališče, kjer je z vrtoglavo višine skočil, padalo pa je odprl šele kakšnih 200 m visoko nad zemijo. Vsem je zastal dih, ko se je drzni akrobat spustil z letala ter je z vodno večjo naglico drvel proti zemlji. Mnogi so mislili, da se mu padalo noče odpreti. Potem pa se je padalo nenadoma odprlo in jo akrobat pristal skoraj sredi letališča. Navdušeni gledalci so ga dvignili na ramena ter mu priredili velike ovaeije. Zelo zanimiva točka je bil napad na improvizirano vas, ki ga je izvedlo dvo-motorno hombno letalo iz Belgrada in tri vojaška letala, ki so se dvignila v Teznem. Vas so zameglili z umetno moglo, ki je v nekaj minutah pokrila vse letališče in jo je teret šele čez delj časa razgnal. Pri napadu jc sodelovala ludi obramba na zemlji ter so stopile vojaške enote s topovi in strojnicami v akcijo, tako da je bila improvizirana cela bilka. Letalci so zažgali vas z zažigalnimi bombami in so lesene kolibe hitro zgorele. Največje zanimanje pa je vladalo za nastop mariborskega domačina kapitana Poljanca, sina inšpektorja dr. Poljanca. Kapitan Poljanec je izvedel pr drznih akrobacij, pri katerih jc občinstvu zastajal dih. Z njegovimi akrobacijami se je ludi končal današnji letalski miting. Po zadnjih vesteh iz Mandžurije so divjali preteklo noč juinovzhodno od Cangkufenga srditi boji. Na nekaterih krajih so se japonski, in ruski vojaki toliko približali, da je prišlo do boja na nož. Pri Sačaopingu je energično posegla v hoj ludi artilerija. Sovjetska letala so znova bomhar-dirala čangkufeng. Tokio, 7. avgusta AA. (Reuter) Japonski veleposlanik v Moskvi šigemicu je dobil nalog, da ostro protestira pri sovjetski vladi zaradi današnjega letalskega napada na severno Korejo. London. 7. avgusta AA. (Reuter) Po uradnih informacijah je japonska vlada poslala svojemu veleposlaniku v Moskvi Šigemicu nove miroljubne predloge, po katerih naj bi. se spor med Sovjetsko Rusijo in Japonsko na. miren način rešil. Šigemicu bo predložil Litvinovu te predloge v nedeljo. BSK : Slavija 4 : t Zatem je pričela druga tekma med BSK in Slavijo iz Sarajeva, ki je končala z rezultatom 4:1 (2:1). Tekma jc bila tipično prvenstvenu, od začetka do kraju zelo ostra, pred kouec cclo surova. Bask : Sparta i : 0 lstočatno kot v Belgradu, je bila v Zcmunu prvenstvena tekma med Baskom in novo liga-ško zemunsko Sparto, ki je končala z 1:0 za BASK. Varaždin, 7. avgustu, m. Hašk:Slavija (Varaždin) 5:1 (1:1). Split, 7. avgusta, m. Hajduk:Skopl.jc. 4:0. Zagreb, 7. avgusta, m. Gradjanski:jedinstvo 6:0. Zagreb, 7. avgusla. b. Danes popoldne sta nastopila na zagrebškem teniškem igrišču v finalu posameznikov ljubljanski junior Boris Smcrdu proti suhotiškemu igralcu Bertu. Ntner-du jc zmagal s 6:1, 6:3. Pred državnim lahkoatletshim prvenstvom Sobotni in današnji miting SK Planine, ki ga je uporabila tudi inhkoutletska podzveza v Ljubljani za to. da nudi tekmovalcem možnost doseči predpisane najnižje more, dn smejo nastopiti na državnem lahkoatletskem prvenstvu, prav za prav nc moremo imenovati lahkoallot-sko prireditev. Tekmovalci se niso prijavili, ker jih ima večina žc predpisane najmanjšo mere, sodnikov ni bilo, razen dveh. treh ljudi, ki so ob vsaki najmanjši stvari navzoči, prav tako pn tudi ni bilo nič gledalcev. Prinašamo nekaj rezultatov zato, du imamo približno sliko forinc nekaterih naših atletov, ki bodo v dneh od IH. do 21. avgusta na Stadionu brez dvoma odločilno posegli v dogodke lahkoatletskegn državnega prvenstva Jugoslavije. Tako malo lahkoatletskih tekmovanj, kot jih je letos, nismo imeli še nobeno loto in človek, ki bo po dnevnikih zasledoval ali in v koliko napreduje slovenska lahka atletika, se bo kar ustrašil. V resnici slika ni tako porazna kot bi to kazalo na prvi pogled. Nekateri atleti so pridno trenirali tudi v času suhe so/one in nam dajo slutili najboljše. Predvsem moramo omenili Janeza Klinarja (SK Planina) in Fcrija Ploterška (ASK Primorje). Ta dva stn na tem treningu pokazala največ. Klinar napreduje od nastopa do nastopa, najbol j pa je poleg drugih rezultatov presenetil pri leku na 400 m. Progo je tekel prvič, čas 51.9 ga pa uvršča žc med najboljše v Jugoslaviji. Na isti progi je tudi Pleteršek dokazal, da bo na drž. prvenstvu zelo verjetno posegel po državnem rekordu. Čas 50.8 jc boljši od priznanega Despotovega rekorda, ki je 50.9 (neuraden 50.1). Tudi na 200m je Pleteršek gotov za čas pod 23. Goršku nagaja noga, upajmo pa, da bo do državnega prvenstva v polni formi. Ista usoda je zadela tudi Krevsa, ki je moral na 5000 m odstopiti. Skušek in Pogačnik sta v treningu in bosta na državnem prvenstvu gotovo boljša. Tehnični rezultati treninga so pn sledeči: Met diska: I. leglie (Planina) 37.06 m, 2. Kajfe/. (Primorje) 35.45 m, 3. Sknza (Pr.) 33.87. Tek na 400 m zapreke: t. Pnhar (Bratstvo) 1.11.4. Tek nn 800 m: t. Ooršek (Pr.) 2.00.6. 2. Pogačnik (Pr.) 2.07.2. 3. Skušek (Pr.) 2.08.4. Tek nn 5000 m: 1. Glonar (Ilirija) 17.27.2, 2. Srakar (Pr.) 17.27.8. Tek nn tO.OOOm: Rručnn (II.) 33.57.6. Met kladiva: t. Jeglič (Pl.) 32.89, 2. Skaza (Pr.) 28.28, 3. Kosec (Pr.) 25.69. Tek na 110 m zapreke: t. Grgič (Pr.) 18.4. Tek na 200 m: 1. Plcleršck (1'r.) 23. 2. i?ku-šek (Pr.) 23.3. 3. Klinar (Pl.) 23.4. Tek na 1500 ni: I. Pogačnik (Pr.) 4.J4.8, 2. Hlebce (Pr.) 4 34.0. Tek nu 4011 m: I. Pleteršek (1'r.) 50.7, 2. Klinar (Pl.) 51.9, 3. Skušek (Pr.) 52. Tek na 100 m: I. Čeme (Pl.) 11.9, 2. Vukši-nič (II.) 12.1, 3. Dolinur (Pl.) 12.2. Triskok: I. Sinolej (Pl.) 12.20 m, 2. Perpur (Pr.) 12.l2m, 3. Medja (Bratstvo) 10.91 m. Met krogle: t. Klinar (Pl.) 12.28 m, 2. Jeglič (Pl.) 11.70 m, 3. Perpar (1'r.) 11.63 m. Skok v višino: I. Lcbinger (Pl.) 165cm, 2. Jeglič (Pl.) 155 cm. Met kopja: I. Mausar (Pl.) 43.32, 2. Kajfcž (Pr.) 41.03, 3. Vukšinič (II.) 40.89. I NeT,S Pihova dama I I Kino Malic« Ob 16. 10 15 in 2115 uri E Brno : Zagreb 2 : 2 Ljubljana, 7. avgusta. Danes je bila odigrana ženska nogometna tekma med enajsloricamu Brna in Zagrebu. Ti dve »moštvi« sla že dokaj časa potovali po Jugoslaviji ter z raznimi propagandnimi nastopi poskušali dobiti pristašev simpntizorjev le, ženskam vsekakor neprimerne športno discipline. »Vlekle« so samo v Zagrebu, kjer so privabile na igrišče svojih 12.000 gledalcev, v Belgradu pa žo no več lako, kajti taui se je zbralo morda vsega skupaj kvečjemu 1000 radovednežev, ki jih jo prignala nu igrišče bolj nenavadnost zadeve kot pa športno zanimanje. Tudi v Ljubljani ni bilo zanimanje piv sobno veliko; na terenu SK Ljubljane se je zbralo kvečjemu 1500 gledalcev, ki so se — drugega tudi ne — pošteno nasmejali. Vsakemu, Še tako vnetemu zagovorniku žeuske, tudi športno emancipacijo, je današnja tekma pokazala, da ženske v nogometu nimajo česa iskati. Ženski nogomet je in nucc nogometna karikatura, izrodek, ki je bil v športno rosnih državah že odstranjen — ali pa je vse napeljano, da ho v kratkem odstranjen. Micke« so letale za žogo, jo dvigalo kakor s Sofijo«, tekalo Ija, kamor žoga po pametnem prevdarku zanesljivo ne bi mogla priti, sn stiskalo v jate kakor pinščeta, padale in lovile sapo. Razen toga so pokazale ludi v zadostni mori, da jim manjka sleherna koncepcija nogometno igro kot načrtno in smiselne igro. Vse jo šlo na »urajma-njec. Občinstvo se je seveda nasmejalo prav imenitno; to pa jo hkratu ludi edini plus, ki ga jo ta svojevrstna« prireditev prinesla ljubljanskim meščanom. Posebna atrakcija je bil še zagrebški •simpatizer«, ki je z »admiralskega mosta« nu tribuni sejal med dobro razpoloženo občinstvo vinsko okrogle dovtipe. Dokazni je, da so po vsem videzu v Zagrebu šo hujši »bratci« kot na slovenski vinorodni »žemljici«. Njegove neresnosti so na svojski način osvetljevale visoko »pomembnoste današnje tekme. V splošnem so bile Zagrobčnnke (zlasti vse tri Slovenke Cimpormanova, Bernikova in Omanova) boljšo od Čehinj. Ženskega nogometa pa imamo dovolj za vso bdoče čase. Za take stvari so naša športna javnost za vselej zahvaljuje. Lahkoatletski miting SSK Maratona Maribor, 7. avgustH. SSK Maraton jo priredil včeraj in danes v okviru Mariborskega ledna lahkoatletsko tekmovanje. Včeraj so je vršilo tekmovanje nn igrišču Maratona na Livadi, danes pa na prostoru SK 2e-lezničarj a. Igrišče Maratona je prirejeno za skoke in mol kroglo ter ima 150-metrsko tekališče. Je pa zaletišče zu skoke malo prekratko, tekališčo pa služi samo za silo svojemu namenu. Zani manjo za tekmovanje je bilo precejšnje, saj jo nastopilo 15 alletov mariborskih klubov. Mariborsko občinstvo pa jo zopet vprašanje zaso — za lahko atletiko 110 kaže nobenega zanimanja. Razveseljivo jo polog nekaterih jako dobrih rezultatov tudi dejstvo, da so je za skoke v daljavo in višino javilo lepo število juniorjev novincev, za katere so bile posebej razpisane točke ter so ludi ti pokazali, da bo še nekaj iz njih, ako bodo nadaljevali. Tekmovalci so popravili mariborske rekorde v skoku ob palici, loku na 60 m, teku 110 metrov čez zapreko in 000 m, postavili pa nove v teku na 300, na 200 in v štafeti 10x100 m, katera se jo najbrž vršila prvič v Jugoslaviji. TEHNIČNI REZULTATI SO NASLEDNJI: Višina: Lužar (Maraton) 105, Clrogorovič (Železničar) 105, Musnik, Orosy (Rapid), Smordel (Maraton) 160. Krogla juniorji A: Ante (Maraton) 12.41, Wolt (Rapid) 10.57, Orcšič (Železničar) 10.25. Franco vrgel rdeče nazaj do Ebra Salamnnca, 7. avgusta. AA. (Štefani) Ofenziva nacionalistični čet, pr; kateri so mnogo pomagali tudi tanki, je danes na bojišču pri Ebru imela prve pomembne uspehe. Ob cesti Matadolo.s-Altos so nacionalistični oddelki zavzeli večje število sovražnih postojank. V sovražnih vrstah se opaža velika zmešnjava. Večjo število rdečih oddelkov je, v razsulu. Saragosa, 7. avgusta. A A. Iz glavnega štaba nacionalističnih čet poročajo: Napadli smo nekaj važnih postojank na bojišču pri Ebru. Sovražnik si prizadeva, da bi se pravočasno umaknil nacionalističnim četam. Nad dvesto lolal je letelo nad posameznimi oddelki republikanske vojske ter jim prizadejalo velike izgube. Salamanca, 7. avgusta. A A (Havas) Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Ebru so nacionalisti odbili sovražnika ter ga potisnili vse do obale reke Ebra, k jer so ga obkolili. Število ujetnikov znaša nad 2000, obkoljenih republikancev pa je šo več. Nacionalistični oddelki so ob priliki »čiščenja« terena našli na bojišču okoli 000 mrtvih republikancev, med njimi mnogo višjih častnikov. Nemška letala so 75 krat kršita čsl. mejo Praga. 7. avgusta. A A. (DNB): Sinoči je bilo objavljeno uradno poročilo ČTK, v katerem so poudarja, da tujo časopisje pripisuje prevelik pomen vestem o incidentu na češkoslovaških mejah. Od 20. maja dalje je bilo ugotovljenih 74 primerov, ko so nemška letala preletela češkoslovaško mejo. V treh primerih so se ta letala ludi spustila na češkoslovaško ozemlje. Vsi ti incidenti so bili rešeni na miren način in je zato treba posebno obsoditi pisanje tujih časopisov. (Namreč pisanje nemškega tiska o zablodi čsl. letala, ki jo po naključju preletelo mejo pri Glatzu. Op. ur.). • Dr. Mačka pričakujejo v Belgradu Belgrad, 7. avgusta, m. Srbijanski opoziclonal-ci so imeli danes zaradi dr .Mačkovega prihoda zopet običajni sestanek, na knterein so sn pomenkovali o vseh pripravah, ki so s tem v zvezi. Posebno so pri tem značilni bivši demokrati. Oni jirav za prav vodijo vse priprave. Nezndovoljneži iz bivšega glavnega vodstva radikalne stranke in bivše zemljoradniške stranke so čisto postranske figure, ker jim bivši demokrati sploh niso poverili važnejših poslov. Zaradi tega so ti krogi precej nevoljni na bivše demokrate, ki pa na drugi strani spet izjavljajo, da so oni najmočnejša skupina v srbijanski opoziciji. Tako je dr. Mačkov prihod med srhijnnskimi opozicionalci poleg osta-iih vprašanj sprožil še razpravo, katera skupina jo med njimi najmočnejša ter bo na ta način opozicija spet imela nekoliko dela za svoje vsakodnevne sestanke po dr. Mačkovem odhodu iz Belgrada. Bivši demokrati so snoči sklicali svoje ugled-nojše pristaše iz Belgrada na sestanek, na katerega je prišel tudi Ljuba Davdovič s svojima starima spremljevalcema Milanom Groloni in Božidarjem Vlajičem. Ti trije so na sestanku poročali o pripravah za sprejem dr. Mačka v Belgradu Takih sestankov bo prihodnjo dni še več. Danes dopoldne jo bila na stanovanju Davidoviča konferenca uglednejših demokratov iz notranjosti Srbije. Bivši demokrati si nasproti ostalim srbijan-skim opozicionalcem lastijo največje zasluge tudi zato, da so pripravili dr. Mačka do lega, da jih bo obiskal v Relgradu. Zaradi tega bo tudi dr. Maček v času svojega bivanja v Belgradu najbrž stanoval v hiši trgovca Lazareviča in ne pri odvetniku dr. Pokoti, kakor jo bilo prvotno določeno, v Svpto-savski ulici. O Lazareviču trdijo, da je vedno pripadal skupini g. Davidoviča. Mačkovo spremstvo v Belgrad Zagreb. 7. avgusta. A A. Dr. Vladka Mačka bodo spremljali v Belgrad v imenu SDK Voče-slav Vilder, Brdjan Budisavljevič in Sava Kosa-novič. Verjetno bodo prišli ta čas v Belgrad tudi nekateri drugi zastopniki. Mladi žrtvi Kamniške Bistrice Kamnik, 7. avgusta. Včeraj popoldne, ko je sončna pripeka izvabila v osvežujoče valove vse kopalce v Kamniku, se je čla kopat tudi družba mladih šolarjev iz vasi Kosiš, ki ležijo v zahodnem delu kamniške občine. Otroci so prišli k velikemu jezu smodniš-nice. Na produ so se slekli in se nato kopali pod jezom. Ostali so v plilvi vodi, ker nihče ni znal plavati. Alojz Ogrin, 14 letni sin posestnika Ogri-na iz Kosišj in 8 letni Ciril Jagodič, sla bila bclj korajžna. Približala sta se globokemu tolmunu in metala vanj kamenje Ciril Jagodic jc stopil na spolzek kamen in zdrsnil v globoko vodo, iz katere se ni mogel več rešiti. Pričel se je potapljati. Alojz Ogrinc je planil za njim, da ga potegne iz globine, pa je tudi on izginil v tolmunu. Šest let mlajši Ciril sa ga je gotovo krčevito oprijel, da je Alojz izgubil ravnotežje na spolzkem okroglem rečnem kamenju in padel v vodo, ki 11111 je segala čez glavo. Presunljiv krik jo opozoril na nesrečo ostale mlade kopalce. Alojzov tirat .Tuli 1 je prvi prihitel in stegnil roko, ki so jc je Alojz oprijel, pa jo je kmalu izpustil. Morda 11111 je že pošla zavest, ali pa ga je Ciril potegnil še "liže v globino. Vse so jo. odigralo s filmsko brzino. Na krike, preplašenih otrok jo prihitel hano-vinski cestar Jože Martine, ki je tam v bližini si-pal cesto. Zal, pn tudi Martine ni znal plavati, kor hi sicer prav z lahkoto rešil oba utopljenca. Zagazil je do vratu v vodo, vendar pn s slrgulo, ki jo jo držal v roki, ni mogel spraviti dečka iz vode. To so je, posrečilo šele juristu Vincencu Bernotu iz Stranj, ki jo planil v vodo in nato z umetnim dihanjem skušal spraviti dečka k zavesti. Pomagal 11111 jo neki turist, ki je prišel po cesti. Ves trud pa ni imel uspeha. Mučili so sc in uložili ves trud, da bi rešili mladi življenji, pa je bilo žo prepozno. Dečka sta bila mrtva. Iz Kamnika so poklicali zdravnika dr. Polen, ki pa jo mogel ugotovili samo smrt. Trupli obeh nesrečnih dečkov so položili na mrtvaški oder na njihovih domovih nn Kosišah. Nesreča je vzbudila mnogo sočutja v Kamniku in v vsej okolici. Posestnik Jagodic jo žo prod leti na tragičen način izgubil otroku, ki je padel v apneno jamo in utonil Novi srdih boji na mandzurski meji 100 sovjetskih letal bombardiralo Čankuleng Krogla juniorji B: Hrovatin (Žel.) 10.85, Rus (Žel.) 10.85, Gerhard (Rapid) 10. 1000 m juniorji B, C: Kramer (Rapid) 2:56.5, Juilus (Rapid) 3:14.4, Zupan (Zel.) 3:18. Palica: Orosv (Rapid) 3.39 (nov mariborski rekord), Smerdel (Maraton) 327, Balgavi (Žel.) 300. Daljava novinci: Hrovatin (Žel.) 546, Muršak (Žel.) 516, Kolarič (Maraton) 512. 110 de: zapreke: Lončarič (Maraton) 18.3 (nov mariborski rekord), Lužar (Maraton) 18.8, Musnik (Rapid) 19.1. Višina novinci: Roller (Rapid) 156, Bučnik (Žel.) 150, Savora (Maraton) 145. U00 m: Muraus (Žel.) 1:31.2 (nov mariborski rekord), Košir (Maraton) 1:37.5, Seidler (Rapid) 1:39.4. 00 m juniorji: Loučarič (Maraton) 7 (nov mariborski rekord), Kolarič (Maraton) 7.4, Robert (Rapid) 7.4. H00 m: Kolarič (Maraton) 39.5 (nov mariborski rekord), Badl (Rapid) 40, Hlade, Muraus (Železničar) 44. Krogla seniorji: Lužar (Maraton) 11.72, Gre-gorovič (Žel.) 11.59, Vidic (Maraton) 10.99. 2000 m: Stojnšek (Maraton) 6:15.3 (nov mariborski rekord), Seidler (Rapid) 6:55, Folipič (Maraton) 7:22. Štafeta 10x100: Železničar 2:04 (nov mariborski rekord — povprečui čas 12.4), Maraton 2:06 (povprečni čas 12.6). Izidi moiocihlističnih dirk v Mariboru V prireditvi mariborskega Motokluba in v okviru letošnjega Mariborskega tedna so se vršile danes dopoldne na cesti Maribor—Kam-niea—Maribor cestne motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije. Dirke so sc vršile od starta v pričetkn kamniškega drevoreda po Vrbanovj cesti do Kamnicc ter nazaj po Koroški ccsti, Vrtni ulici, Vrbanovi ccsti do starta, kjer je bil tudi končni cilj. Proga, ki je tehnično izredno težka ter polna ovir in zahteva od vozača vrhunske zmožnosti, meri v dolžino 6.8 km ter so jo morali prevoziti tekmovalci raznih kategorij nekajkrat, tako turna kategorija sedemkrat. kat. 250—330 ccm 10 krat in kat 500 do IJOOccin 12 krat. Vzdolž vse proge sc jc zbral špalir glodalcev, ki so z največjo napetostjo zrli na vratolomne vožnje. Med tekmovalci so nastopili poleg domačinov tudi vozači iz Zagreba. Belgrada, Gradca, Celovca. Največjo pozornost jc vzbujal Zagrebčan. državni prvak, Uroič. Tekme je vodil zvezni športni konisarg. Boškovič iz Zagreba. Zc pri prvem startu je imel podporočnik Aleksander Glebov na Puchu 500 ccm smolo, da je padci kakih 300 m od starta. Uroič, ki je vozil s peklensko brzino najhitrejši čas, jc moral žc v petem krogu zaradi defekta na motorju odstopiti. Tudi Mariborčana Ceriča ml., ki jc zelo lepo vozil, jc zadela smola, da jc moral odstopiti zaradi defekta. Prva dirka: Kategorija Šport« 250ccm. 10 krogov: t. Milenkovič (DKW 250ccm), MSKK. Gradec, 43 min. 35 sek., kilometrski čas 82.922; 2. Zorer (Puch 250 ccm), MSKK Gradec, 47 36, kil. čas 79.409: prevozil je samo devet krogov. Kategorija B »Šport« 550 ccm. tO krogov: 1. Waska (Puch 350 ccm), MSKK Gradec, 48 26, kil. čas 78.044: _>. Scholtz (DKV 350ccm), MSKK Gradec, 48.50, kil. čas 77.937. Kategorija X, 7 krogov: Za turne motorje do 1200 kub. cm. Za to dirko sc jc prijavilo pet vozačev, startala pa sta le dva. mod tem ko jc na cilj prišel en sam, in siccr Ivan Zcnc (Pouli 500 ccm), MKP Maribor, 39.10, kil. ras 67.558. Kategorija C, športni motorji 500 ccm, 12 krogov: j. Rudi Lotz (NSU 5<>0oem), MK Maribor, 55.45. kil. čas 81.36: 2 dr. Hribar (BMW 500ccm) Motoklub Zagreb, 57.4. kil. čas 79.4*: 3. Dobnik (NSU 300ccm), MK Maribor, 59.2, kil. čas "6.835. Druga kategorija E, športni motorji do 1000 ccm. 12 krogov: t. Milenkovič (DKW 250ccm), MSKK Gradcc, 54.16, kil čas 85.585; 2. Rotfan-gcl I. (Rudge 500ccm), MSKK Gradcc, 56.51, kil. čas 79.787: 5. Schuster (BMW 600ccm). Motoklub Zagreb, samo II krogov v skupnem času 54.57. kil. čas 75.652. Državni prvak je s tem poslal Rudi Lotz, ker je. kot jugoslovanski državljan imol najboljši čas dneva 81.565 km. Najboljši vozač dneva pa je bil Milenkovič (Gradec), ki je vozil z brzino 85.585 km. V hotelu »Orel« jo bila zvečer Tazglasilcv rezultatov in razdelitev daril. Izrečenih je bilo več zdravic. Celjski nogometni brzoturnir Celje, 7. avgusta. Danes so odigrali na Glaziji celjski nogometni klubi nogometni brzoturnir v korist Protituberknlozne lige v Celju. Na igrišču se je /bralo nad 400 glodalcev. Rezultati so bili naslednji: SK Celje : Atletiki 1:1 (0:1). SK Olimp : SK Jugoslavija 2:2 (1:1). SK Celje : SK Jugoslavija t :0 (1:0). Atletiki : Olimp 2:1 (2:1). 40 letnica kluba slovenskih kolesarjev v Celju XVI. zvezdna kolesarska dirka v Celju. Celje, 7. avgusta. Danes je proslavil agilni klub slovenskih kolesarjev v Celju 40 letnico svojega obstoja v zvezi s 16. zvezdno kolesarsko dirko v Celju. Ob 11 jc bila v salonu Narodnega doma slavnostna seja, na kateri so razdelili nagrade zmagovalcem. Seje so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti in voč kolesarjev. Predsednik g. Fajs jo pozdravil g. župana A. Miholčiča in druge. Nato jo v lepili besedah na kratko opisal zgodovino slov. kolesarskega kluba in težavo, s katerimi se je moral klub boriti. V imonu celjske mostno občine je čestital društvu k lepemu jubileju celjski župan g. A. Miholčič in mu želel tudi v bodočnosti kar največ uspehov, v imenu okrajnega načelnika pa jo klubu čestital g. Reja. Spregovorili so še ostali zastopniki in čestitali klubu. G. Steinbuchler iz Maribora je izročil od mariborsko podzveze klubu lopo plaketo na marmorju, moto-klub Ilirija pa je izročil krasno sliko Ljubljane. Na progi Ljubljana: Celje so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Salvo Krušič (H) 2.1805, 2. Prem Pavle (H) 2.1306. 3. Bržolj Albin (Ljubljanica) 2,1307. Maribor : Celje: 1. Rozman Oskar (Ž) 2.0218, 2. Krešič Leopold, Pošlela-Radvanje) 2,0315, 3. Kolar Drago (PR) 2.0630. Slovenj Gradec : Celje: 1. Janko Gregorič SK Mislinje 1,2750, 2. Peršoh (M) 1,2750, 3. Pa-jer Janko (Korotan) 1,2751. Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno na severni polovici države. Ponekod dež. Po .večini jasno na južni polovici. Ena najbolj znanih in največjih tovaren šivalnih strojev želi organizirati prodajo svojih izvrstnih proizvodov ter išče v posameznih krajih rajonske zastopnike. V prvi vrsti pridejo v poštev trgovci, ki se spoznajo na prodaio šivalnih strojev in so v materijalni možnosti, da delajo na svoj račun. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Direktor W«/12347. Tabor v Sevnici Sevnica, 7. avgusta 1958. V Sevnici jc bil velik prosvetni tabor, ki se ga je udeležilo nad 5500 ljudi. Dopoldne ob pol 10 sc je razvil sprevod od kolodvora do telovadnega prostora ZFO. V sprevodu je bilo okoli 850 uniformiranih članov ZFO iu VDK, kolesarjev in narodnih noš s tremi godbami ter okoli 700 drugih članov prosvetnih društev in ostalih naših organizacij. Pri sv. maši je govoril ccrkveni govor dr. Ilanželič, sv mašo je daroval ravnatelj salezijanskega zavoda iz llndnjo g. špan. Po sv. maši je bil tabor, ki ga jc vodil dr. Jesenko. Slavnostni govornik je bil inž. Sod-ja iz Ljubljane Pred njim in za njim je tabor pozdravilo večjo število govornikov. Popoldne je bil telovadni nastop, na katerem je najprej govoril g. Ivan Peršuh iz Ljubljane. Za njim pa jc govoril protektor tabora g. minister dr. M Krek, nato zastopnik Narodnega odbora. Telovadbi je prisostvovalo nad 2000 ljudi. (Podrobno poročilo sledi v torkovi številki »Slovenca«.) Maribor na Mariborskem tednu Maribor, 7. avgustu. Mariborčane je zopet prevzelo svojevrstno razpoloženje, kateremu se udajajo vsako leto pri-čelkom avgusla, kadar odpre Mariborski leden svoja vrata. Mesto je slavnostno okrašeno, meščani so razigrani in veseli ter bodo za teden dni pozabili vse skrbi, ulice oživljajo številni tuji obrazi, na cestah se jc promet vidno dvignil ter se opaža cela vrsla inozemskih vozil, središče vsega loga življenja pa je prostor Mariborskega ledna. Prvi večer je siccr pokvarila nevihta, zato pa je Mariborski teden že danes na vse zgodaj oživel ter je bil dopoldne in popoldne obisk nenavadno živahen. Društvo za ceste v Mariboru Danes popoldne ob 17. je bil v posvetovalnici mariborskega mostnega magistrata ustanovni občni zbor mariborskega odseka Društva za ceste v Ljubljani. V imenu Mariborskega tedna, v čigar okviru se je vršilo zborovanje, je otvoril prireditev predsednik dr. Lipold ter pozdravil navzoče, med katerimi so bili načelnik tehničnega oddelka bansko uprave inž. Skaborne, mariborski župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eilelz, zastopnik Narodno skupščine dr. Veble, predsednik okrajnega ceslncga odbora mariborski podžupan Žebot, zastopnika Društva za ceste v Ljubljani dr. Vinko Vrhunc in inž. Ciril Pire, stolni dekan dr. Cukala, predsednik mostno policije dr. Terstenjak ter zastopniki gospodarskih organizacij, Avlokluba, zastopniki industrijo in trgovino, poslanci, okoliški župani ter mariborski občinski svetniki. Predsednik Društva za cesle v Ljubljani dr. Vrhunc jo predaval o namenih in ciljih Društva za cesto. Poslane so bile brzojavko Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, gradbenemu ministru Stošoviču in banu dr. Nallačenu. Inženir Skaborne jo pozdravil skupščino v imenu bana. Opozoril jo, da se bodo na spomlad razpisala dola za modernizacijo ceste Maribor—Slovenska Bistrica. Načelnik okrajnega cestnega odbora mariborskega, podžupan Žobot, se je dolaknil perečega vprašanja ureditve omenjenih cest tor je opozarjal na npkatore važne točko, ki jih oblasti sedaj popolnoma zanemarjajo. Inženir šlajmer, predsednij Tujsko-prometne zvezo, je opozarjal na mnenje inozemstva o naših slabih cestah. Ob zaključku je ravnatelj -Publika« Loos prečilal obširno resolucijo. Sledilo so volitve ter je bil izvoljen za predsednika inženir Vladimir Šlajmer, za podpredsednika župan dr. Alojzij Juvan in predsednik Avtokluba Ferdo Pinlor, za tajnika ravnatelj Loos, za blagajnika Hugon VVeiss, za odbornike pa: inž. Josip Barnn, prof. Franjo Baš, inž. Ivan Forluga, ravnatelj Ivan Gračnor, dr. Franjo Lipold, celjski župan Alojzij Miholčič, predsednik trgovinskega gremija Miloš Osel, ptujski župan ,dr. Alojzij Remec, inž. Ivan Vanek iu mariborski podžupan Franjo Žebot. Mariborski drobiž Strahovito neurje. Snoči je divjalo nad Mariborom in okolico strahovito neurje. V Mariboru je naliv razgnal obiskovalce Mariborskega tedna. Lilo je kot iz škafa, vmes pa je udarjala neprestano strela, da je razsvetljava v vsem mestu trikrat odpovedala. Še usodnoje je bila prizadeta mariborska okolica. Nebo so je žarilo na sedmih krajih, kjer jo strela povzročila požare. Mod drugim jo udarilo pri Slovenski Bistrici v gospodarsko poslopje posestnika Kušarja v Sp. Ložnici. Tam je povzročila strela 50.000 din škode. Tudi v bližini Pragerskoga je bil velik požar, dalje je gorelo na Dravskem polju in v Slovenskih goricah. V Št. Ilju je udarila strela v stanovanje orožniškega narednika Antona Zupana ter mu je ubila tri piščance. Seja. centralnega predstavništva JNU. Jugoslovansko novinarsko udružonjo si jo izbralo za redno sojo svojega predstavništva lotos naš Maribor. Poleg članov predstavništva so prispeli v Maribor tudi številni drugi novinarji iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Dopoldne so se zbrali novinarji v mestni posvetovalnici. Skupščino je vodil predsednik ljubljanske sekcije Virant, ki je pozdravil mariborskega župana dr. Juvana in druge odličnike. Po lom oficielnem dolu je bila seja centralnega predstavništva, nakar so si novinarji ogledali Mariborski teden. Molociklistiina nesreča v Hočah. Včeraj popoldne sta so ponesrečila z motornim kolesom v Hočah Ivan Markuš iz Pobrcžja tor njegova žena Julijana. Na motornem kolesu sta imela še malega sinčka. Zaletel se je v obcestni kamen ter železno ograjo. Motorno kolo se je popolnoma razbilo. — Markuš je zadobil težjo poškodbo na glavi ter so ga prepeljali v bolnišnico, njegovi ženi in sinku pa sc ni ničesar zgodilo. Lainemu ženinu je nasedla. V Maribor jo pripotovala služkinja Marija Juršič iz Vukmaniča na Hrvaškem, da se tukaj poroči z nekim krojaškim pomočnikom Deutsohinanom Josipom, ki je doma i/, mariborske okolice. Včeraj bi se morala poročiti. Pred poroko pa je ženin nenadoma izginil ter odnesel tudi nevestino delavsko knjižico, v kateri jo imela 1200 din, kolikor so znašali vsi njeni prihranki. Delavci so zasedli granitolome. Poročali smo že o štrajku v granitolomih v Ribnici na Pohorju kjer stavka 300 delavcev. Stavkujoči so zasedli granitolome lor straži jo izgotovljono in za prevoz pripravljeno blago. Podjetje inž. Lenarčič bi moralo odposlati 135 vagonov kock. Res & Co iz Zagreba pa 94 vagonov. Prispeli so že vozniki, da bi prepeljali granitne kocke na kolodvor v Ribnico, vendar so delavci odvoz preprečili. Avtomobilska nesreča Brezje, 7. avgusla. Danes zjulraj okrog pol osmih je vozil tovorni avtomobil iz Kamnika okrog 25 oseb iz Podgorja pri Kamniku, ki so se hoteli udeležiti tabora na Brezjah. Ko je prišel avtomobil v klance pod Brezjami, ga je pri ovinku na tako imenovanem Dobrem polju prehitel neki luksuzni avtomobil iz Konjic, ki sc je s svojim zadnjim delom zadel v prednji konec tovornega avtomobila, tako da je temu zmanjkalo trdih tal in se je zvalil v obcestni jarek ter pokopal pod seboj vse potnike. 27 letnega kmečkega fanta Grošlja Franceta je pri tem rob ograjo pri avtomobilu lako nesrečno pritisnil, da je bil revež takoj mrtev. Komisija, ki ja prišla na kraj nesreče, je odredila prevoz trupla v mošanjsko mrtvašnico. Ostalim potnikom, od katerih so bili le štirje močneje ranjeni, je takoj mudil prvo pomoč RK, ki jih je odpeljal v ambulanto na Brezje, kjer jih je potoni pregledal in obvezal zdravnik. One štiri ranjence, ki so bili pri nezgodi najhuje ranjeni, je prepeljal avtobus v ljubljansko bolnišnico, odkoder pa nam poročajo, da so žc vsi izven nevarnosti in da so enega lakoj po pregledu poslali v domačo oskrbo. Koga zadene glavna krivda pri tej nesreči, ni mogoče šc sedaj ugotovili. Odločila bo šele sodna preiskava. Strela jo je ubila 3. t. m. je pri Hkavču na Gorenjem Vrsuiku udarila strela v hišo in ubila pri mizi sedečo -13-letno gospodinjo FrančiSko Podobnik roj. Kavčič. Pokojna je zapustila moža in dvanajst ctrok v starosti od 2 do 20 let. Najmlajšo dvoletno Danico je v usodnem trenutku imela v naročju, pa se otroku ni nič hudega zgodilo. — Gospodinja je bila v trenutku mrtva in je bil vos trud številnih navzočih, da hi ji pomogli, brez uspeha. Pogreba se jo kljub obilnem poljskemu dolu udeležilo izredno veliko število sorodnikov in župljanov. — Naj pokojna uživa večno srečo pri Bogu in posreduje za žalujoče preostale. -- Možu, otrokom in sorodnikom naše iskreno sožalje! Francosko vojno brodovje obišče Poljsko Varšava. 7. avgusla. A A. (PAT): Končnoveljavno je določen dan prihoda francoskih torjio-dovk v Gdinijo Ta dan bo 8. avgusta. Za časa bivanja francoskih ladij v Gdiniji bo cela vrsla večjih sprejemov. Francoske torpedovke bodo ostalo v Gdiniji nekaj dni, modtorn pa bodo častniki in zaslopstvo kadetov obiskali Varšavo. Prepiri med našimi Nemci Novi Sad, 7. avgusta, m. Svoječasno je »Ponedeljski Slovenec« že jioročal o sjioru, ki je izbruhnil med glavnima voditeljema nemške narodne manjšine v Vojvodini zemunskim odvetnikom in znanim veletrgovcem z živino dr. Moserjem in nemškim poslancem dr Štefanom Kraftom Moserjeva skupina je, kakor znano, odločno nastopala proti temu, da bi bilo politično in gospodarsko vodstvo nemške manjšine v Vojvodini samo v Kraftovih rokah, ker je zahtevala, da se vodstvo gospodarskih organizacij nemške narodne manjšine v naši državi loči od političnega vodstva. Obe skupini sta so napadali javno na sestankih, v glavnem glasilu nemške manjšine v naši državi »Dentseher Volks-blatt« in po letakih. Videti je bilo, rla se bo vsa stvar morala obravnavati celo pred sodiščem. Do tega pa ni prišlo, kor so zmernejši krogi vplivali na voditelja obeh sprtih skupin, naj pristaneta na posebno razsodišče, ki bo jiro-učilo vsa snoma vprašanja in izdalo primerno razsodbo. Na tako razsodišče sta pristala dr. Moser in dr. Kraft. Dr. Moser je določil kot svoje zastopnike v razsodišču dr. F rit za Sch niza i/. Katovic na Poljskem, di Vil jema Pucherja iz Brna nn Moravske,m in Petra Antona iz Ti-misoare v Romuniji. Dr. Kraft pa jo določil dr. llansa Otona Rotha iz Sibinja v Romuniji, dr. Otona Ulit/a iz Katovic na Poljskem in dr. Franca Basclia iz Budimpešte. Razsodišče so bo sestalo v kratkem. Kraj še ni določen, vendar pa uglednejši člani nemške manjšine izjavljajo, da se bo razsodišče najverjetneje sestalo na Dunaju. Drobne vesti Belgrad, 7. avgusla. m. Z jutranjim brzovla-kom se jo davi vrnil v Belgrad minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvelkovii. Na postaji ga je sprejel in pozdravil poštni minister Cvrkič, navzočih pa jo bilo tudi voč poslancev in zastopnikov delavsko organizacijo Jugoras. Daruvar, 7. avgusta, m. Komisija, ki se je mudila v Grubišnem polju zaradi graditve novo železniške progo Grubišno polje - Končanica je dokončala svojo delo. Nova železniška proga bo najbrž gotova žo prihodnjo pomlad. Dubrovnik. 7. avgusta, m. V bližini Dubrovnika se je pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri se jo huje ponesrečil tehnični ravnatelj Sueškega prekopa inž. Louis Gosio, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki mislijo, da poškodbe niso življenjsko nevarno. Novi Sad, 7. avgusta. 111. Koncres jugoslovanskih pravnikov, ki bi se imel vršiti žo lani v Novem Sadu, bo lotos istotam v dne 10. in II. seji-tembra. Sarajevo, 6. avgusta, m. Pod predsedstvom Miloša Leskovca, podpredsednika sarajevske občine, je bila včeraj v Sarajevu konferenca vseh gospodarskih in drugih zainteresiranih krogov za organiziranje sarajevskega velesejma po primeru ljubljanskega, belgrajskega in zagrebškega velesejma. Slovaške slavnosti v Vojvodini Baiki Pctrovac, 7. avgusta, m. Ob priliki proslave 20 letnice osvoboditve je danes in jutri v Ilačkem Pelrovcu velika slovaška ljudska slavnost, na katero je prišel tudi češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Jaroslav Lipa v spremstvu šefa tukajšnje češkoslovaške tiskovnega agencije dr. Jana Stancla. Na slavnost so prišli tudi zastopniki češkoslovaških društev iz Belgrada in 70 zastop-uikov iz Češkoslovaške, ki so bili snoči nadvse prisrčno sprejeti. Ob tej priliki je imela tudi letos svoj redni letni občni zbor Slovaška malica, vrhovna kulturna organizacija vojvodinskih Slovakov. Matico vodi žo nekaj let slovaški evangeljski škof dr. Starko. V nizu raznih slavnosti je bila danes dopoldne najprej odprta razstava ženskih ročnih del, nato pa jo bil občni zbor Slovaške matico. Zborovalce in ugledne goste je pozdravil predsednik dr. Starko, ki je v svojem govoru poudarjal ugodni položaj, v katerem živi in se kulturno ter vsestransko razvija češkoslovaška manjšina v naši državi. Za njim je spregovoril nekoliko besed češkoslovaški poslanik dr. Lipa, ki je naglašal, da Češkoslovaška skrbno zasleduje delovanje jugoslovanskih Slovakov in da so za to dolo posebno zanima predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža, ki jo, kakor znano, šo v bivši monarhiji pričel svojo politično delovanje kot poslancc ravno v teh krajih ter so jo skupno z voditeljem vojvodinskih Srbov dr. Miletičem in vodjo Romunov dr. Ma-niuom boril za pravice Slovanov in Romunov v Vojvodini. Za poslanikom dr. Lipom je govorilo šc več zastopnikov iz Češkoslovaške. Slovaki so se v sedanje kraje v Vojvodini naselili v času Marije Terezije okoli leta 1743, predvsem v nekatere kraje v bačkem Sremu, v nekatere kraje v Banatu pa so prišli že leta 1711 kot graničarji. Kot taki so dobili tudi zemljišča. Največji slovaški kraji v Vojvodini so danes Bački Pctrovac, Pivnice, Kovačica, Gložan, Kulpin in še nekateri drygi kraji. Matica slovaška, ki se je uslanovila leta 1932, lepo deluje iu se vedno lepše razvija. Primorske vesti Iz Tolmina pišejo, da se je na Mrzlem vrhu ponesrečil Jožef Rutar. V Ivozarščah pri Tolminu je tovorni avto povozil 15 let starega Adolfa Bukovca. V Trstu je umrla 20 let stara Eleoaora Cetin. Pri bratu v Genovi je zbolela na jetiki, ki je deklico ludi pobrala. Komaj živo so jo pripeljali v avtu v Trst in ko je prišla pred svojo rojstno hišo, jo pred vratmi izdihnila. Ta žalostna smrt je vzbudila po vsem Trstu veliko iskrenega sočutja. V Trstu je bila ranjena 18 letna Anica Sori-čeva. Podrla jo jc vroča, ki je padla s prikolice, ki jo sama brez voznika drvela po strmi ulici. Dekle je zaradi poškodb še isti večer umrlo. V tržaških ladjedelnicah napovedujejo v kratkem ponovno zaposlitev. Prišla so naročila za vojne in trgovske ladjo. Gradili bodo tudi dve veliki potniški ladji. Ljudi je Ireba zaposlili. Ceste od Reke do Ilirske Bistrice, od Bistrice do Ribnice in daljo čez Št. Peter proti Postojni SCdaj popravljajo in jih bodo vse astaltirali. Novi poveljnik goriškega vojaškega okrožja jo postal polkovnik Renzo Giovanclli, ki je že pred 20 leli služil v Gorici. Po Julijski krajini so pretekle dni uradno proslavljali dan, ko je bila Gorica zasedena od italijanske vojske. Slovesnosti so sc povsod udeležili oddelki vojske in fašistične stranke. Na Vipavskem jc dobila družina Alojzija Fur-lanija nagrado 800 lir iz Mussolinijevega fonda za podporo materam, ki rodijo dvojčke. Prestolonaslednik princ Umherto je prepotoval Julijsko krajino, kjer je pregledal vojaške posadko. Priredili so mu povsod svečane uradne sprejeme. Posebno prisrčen je bil sprejem v Postojni. 40 letnico mašništva so praznovali na Sveti Gori sledeči duhovniki: Henrik Crnigoj, župnik v Lokavcu, Franc Franke, župnik v Oseku, Ivan Košir, župnik v Vedrijanu, Ivan Marangon, župnik pri Sv. Lovrencu pri Moši, Valentin Zega, župnik v Gabrijah, in Alojz Morsi, župnik v Moraro. Zaslužnim slovenskim dušnim pastirjem v Julijski krajini izrekamo iskrene čestitke. Mesto idrijskega župnika in dekana še vedno ni zasedeno. Patron župnije je idrijski rudnik. Ljudstvo nestrpno pričakuje, kdo bo naslednik nepozabnega msgr. Arka. Koroške vesti Iz Galicije poročajo: Za nas Galičane skrbijo kakor za vse naše kraje. Nismo pa preveč zadovoljni z ravnokar ustanovljenim otroškim vrtcem. Lahko bi bil ta vrtec v času tolike zaposlitve dobrota za nas, a se vodi izključno v nemščini — za otroke od 4—8 let. Plača se mesečno 1 M in trdijo, da se bodo naši malčki tako prav poceni naučili nemščine. Ljudska šola bo potem lahko izključno nemška. Sadov tovrstnega dela se bojimo že danes. Iz Šmihela pri Pliberku pišejo: Nekam razočarani gledamo novi nemški otroški vrtec pri nas in enakega razpoloženja beremo, da se nahaja sličen otroški vrtec domala v vsaki fari spodnje Koroške. Pogoj vsake mladinske vzgoje je znanje materinega jezika. Zato morejo biti tudi sadovi vrtcev, katerih vzgojiteljice ne poznajo naše in naših malih govorice, prav gotovo le dvomljive koristi. V Gorenčali je umrla dobra krščanska žena in vzorna slovenska mati Jera Umek roj. Cankar. Umekova družina se je že pred vojno priselila z Vrhnike na Koroško, kjer je s pridnim delom zboljšala prevzeto jiosest in jo ohranila slovenskemu rodu. Pri tem težkem delu je imela Umekova mati gotovo najtežji delež. S 15. avgustom stopi v veljavo zakon, ki odreja, da se na ozemlju bivše Avstrije uvedejo nemški potni listi. Bivši avstrijski potni listi po-tečejo brez izjeme s koncem tekočega leta; tisti pa, ki potečejo prej, se ne bodo več podaljševali. Postava velja tudi za potne izkaznice ruskih in drugih beguncev. S 1. avgustom je. stopila v bivši Avstriji v veljavo postava o dednih kmetijah. Dunajski notranji in prosvetni minister je odredil, da se odtegne pravica javnosti vsem zasebnim šolam na ozemlju bivše Avstrije. S tem se prilagodi avstrijsko šolstvo onemu v Nemčiji. Pouk na državnih srednjih šolah se bo z ozirom na narodno socialistično zborovanje v Niirnbergu pričel šele z 19. septembrom. 14. avgusta bodo odkrili v Rožeku spomenik koroških bojev. Sličen spomenik so lani odkrili v Št. Jakobu v Rožu.