Razgovori z naMmi noroCnihl Poilpis izjave, naj geometer določi mejo. Razveljavitev razinejitve. J. L. Kupili ste gozdno parcelo, pri čemer prodajalec sam ni točno vedel za mejo ter jih le približno pokazal. Radi tega ste trije mejaši podpiaali izjavo, naj meje .ioloči geometer (najbrž po mapi), da se podvržste geometrovi razmejitvi kljub eventualnemu 30 letnemu hasnovanju v dnigačnih mejah. Geometrova razmejitev je izpadla v Vaš pricl. Par mesecev po izvršeni razmejitvi je mejašinja pograbila listje in posekala nekaj dreves na Vašem svetu. Pravi, da ste vi kupili le tričetrt orala gozda, da meri zadevna parcela po razmejitvi več nego tričetrt orala, da ona ni vedela, kaj je podpisala, da je svet, na katerem je posekala drevesa in pograbila listje, njena last. — Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: ako je mejašinja vedela za vsebino izjave, ki jo je podpisala (bodisi, da je izjavo sama prečitala pred podpisom, ali so ji jo drugi prečitali, all se je govorilo o vsebini izjave — kar bi morali v eventualni pravdi Vi dokazatl, kar Vam najbrž ne bo težko in bo podpis vsekakor govoril za Vas), veljajo meje takp, kakor jih je določil geometer. Mejašinja se ne more več sklicevatl na morebitno 3.0 letno ha- snovanje v drugih mejah, niti na to, da je sedaj Vaša parcela večja nego tričetrt orala. Meje so končnoveljavne, Vi smete gozd hasnovati do skrajnih, od geometra določenih mej ter smet« zahtevati odškodnino za pograbljeno listje m posekana drevesa tostran od geometra določenih mej. — Kaj drugega bi bilo, ako mejašinja res ni vedela, kaj je podpisala (ker izjave ni prečitala in ji je morda kdo navedel drugo, odnosno napačno vsebino) in se ustno ni nič govorilo o tem, da mejašinja vnaprej prizna meje, kakor jih bo določil geometer. V slednjem primeru bi moralo — ako med Vama ne bi prišlo do izvensodne poravnave — meje določiti sodišče, najprej v nepravdnem postopanju (kjer mora vsaka stranka sama plačati odvetnika, ako si ga najame), in če bi vrednost spornega sveta presegala pet sto dinarjev, še pravdnim potom (ako bi mejašinja vložila lastninsko tožbo). Hranilnica ne izplača naloženega denarja. P. in N. G. Prevzeli ste posestvo, morali bi izplačati dedne odpravščine bratom in sestram, M Vam že groze s tožbo, unate denar naložen v hraniinici, a Vam ga slednja ne izplača, češ, da je pod zasčito. — Ako je hranllnici rea dovoljena zaščita, Vam je dolžna izplačati le tolikšne obretrti in toliko glavnice, kakor je to določeno v od ministrstva odobrenem izplačilnem načrtu. Proeite, naj Vam ta načrt pokažejo. Kaj več žal ne boate mogli dobiti in bi Vam tudi eventualna tožba nič ne pomagala. Kaj dragega bi seve bilo, ako hranilnici zaščita v resnici ne bi bila dovoljena. V slednjem primeru bi Vam morala celo vlogo izplačati — po eventualno predpisani odpovedi. Morda bodo sestre in bratje tako uvidevni ter se zadovoljili s hranilnimi knjižicami. Carine prost uvoz rabljenih dvokoles. Š. V. Na tako vpražanje smo odgovorili v »Slov. goapodarju« z dne 20. septembra. Izbris kazni, izrtsčenijh od okrajnega glavarstva. K. M. Od okrajnega glavarstva ste bili dvakrat kaznovani na 48 ur zapora, in sicer radi prekrška po §§ 490, 491 kaz. zak. in po § 31 orož. patenta, ter bi radi dosegli, da bi se Vam te kazni izbrisale. — Izbrisa kazni, izrečenih od upravnih (policijskih) oblasti, ne poznamo. Takih kazni Vam pred sodiščem, pa tudi drugod ni treba navesti. Občina Vam mora izdati nravstveno spričevalo in v njem navedenih policijskih kazni ne sme navesti. Seve se take kazni tudi v kazenskem listu, ki ga izstavi državno tožilstvo, ne vpišejo, ne glede na to, da državno tožilstvo takih kazni sploh ne vodi v evadenci. Potem takem Vam ni treba ničesar ukreniti. Vojno-obrtne šole. K. J. Radi bi se šli učiti mchaničarskega rokodelstva v kako vojno-obrtno šolo in želite vedeti, kje se take šole nahajajo, kdaj se gojenci sprejemajo in pod kakšnimi pogoji. — Navedene šole se nahajajo v Kragujevcu, Kruševcu in Obiličevu. Gojenci se sprejemajo le po predhodnem nateCaju, ki izide navadno spomladi in se objavlja tudi v časopisju. Na vpogled ga dobite pri okrajnem načelstvu, pa tudi večjih občinah. Pouk traja štiri leta in ae mora gojenec obvezati, da bo služil po dovršeni šoli še pet let. Opozarjamo, da si gojenec ne more obrti svobodno izbirati, marveč se mora uCiti tiste, katero odredi komisija. Dokumenti so potrebni enaki kot za sprejem v druge vojaške šole in smo o njih na tem mestu že večkrat pisali. Zadnjega natečaja se je udeležilo 14 progilcev iz naše banovine, pa ni bil nobeden sprejet. Zahtevek napram nezakonskemu očetu na povračilo oskrbnih stroškov. A. P. Nezakonski oče je dal nezakonski materi odpravnino rekoč, da je »za otrokovo doto«. Nezakonski otrok je bil devet let v oskibi sestre nezakonske matere in štiri leta v oskrbi moža nezakonske matere; ne sestra ne mož nista za to oskrbo dobila nikake odmene. Vprašate, ali in kdo je upraviCen zahtevati za cskrbo nezakonskega otroka primerno plačilo od nezakonskega očeta, pri čemer cmenjate, da nezakonski oče doslej pred sodiščem še ni priznal nezakonskega očetovstva do navedenega otrcka. — Nezakonski o<5e ja po občem državljanskem zakonu dolžan skrbeti za svoji irnovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo nezakonskega otroka. Nezakonska hči sme zahtevati doto le od svoje matere. Roditeljem je sicer dano na voljo, poravnati se med seboj glede vzdrževanja, vzgoje in preskrbe nezakonskega otroka, vendar taka poravnava nikakor ne sme škodovati otrokovim pravicam. Oče mora skrbeti za vzdrževanje otroka tako dolgo, dokler se ne more sara preživljati. — Ako je nezakonski oče ob izročitvi omenjenega denarja izrečno poudarjal, da naj bo za otrokovo doto, bi moral oskrbne stroške za otroka posebej plačati. Ako pa je govoril hkrati o odpravnini in o doti, je v dvomu smatrati, da je bil denar namenjen tudi za kritje oskrbnih stroškov. V slednjem primeru bi bila dolžna nezakonska mati iz dobljene odpravnine plačati primerne vzdrževalne stroške sestri in možu. Ako bi odpravnlna za to kritje ne zadoščala, bi bila sestra, odnosno mož upravičena terjati povračilo od nezakonskega očeta, kar, oziroma kolikor sta potrošila za njegovega otroka, kar bi moral nezakonski oče sam po zakonu potrošiti. Ako bi nezakonski oče v zadevni pravdi zanikal, da bi bil nezakonski oče vzdrževanega otroka, bo morala tožeča stranka (sestra, odnosno mož) dokazati najprej, da je toženec res nezakonski oče. Kot priča bo nastopila (ob pomanjkanju drugih dokazil) nezakonska mati. — Nezakonska mati bi mogla v lastnem imenu zahtevati od nezakonskega očeta povračilo oakrbnih stroškov le, ako bi bila otroka sama vzdrževala ali ako bi bila sestri. odnosno možu oskrbne stroške plačala. — Iz okolnosti, da je nezakonski ote zahteval »vknjižbo otrokove dote« rn ako se je vknjižba res izvršila (na kaki nepremičnini nezakonske matere), bi se dato sklepati, da je nezakonski oŁe denar res dal le za doto; v tem primeru bi — kot omenje- no — moral stroške za vzdrjevanje otroka posebej plačati, odnosno jih vrniti. Izpodbijanje nmika tozbe. Ista. V gori opisanem primeru je nezakonska mati tožila nezakonskega očeta na plačilo »triletne preživnine« za otroka, po pouku pa, dobljenem na sodišču, da je le njen mož k tožbi upravičen, ker je on otroka oskrboval, je tožbo umaknila. Vprašate, ali je možno umik tožbe izpodbijati in kdo je k temu izpodbijanju upravičen, mati ali varuh otroka. — Ako je bila tožba umaknjena, ne da bi se bila tožeča stranka hkratu odpovedala tožbenemu zahtevku, lahko tožeča stranka vsak čas zopet vloži novo tožbo z istim tožbenim zahtevkom. Ako pa se je tožeča stranka tožbenemu zahtevku odpovedala, slednjega ne more več uveljavljati. — Ako je nezakonska mati tožbo vložila v svojem lastnem imenu, po navedenem umika ne more izpodbijati. Ako pa bi bila tožila v imenu nezakonskega otroka, oziroma kot njegova varuhinja, bi bil umik tožbe, odnosno odpoved tožbenemu zahtevku veljavna le, ako bi bUo umik, odnosno odpoved odobrilo varstveno sodišče. Ako pa varstveno sodišče umika tožbe še ni odobrUo, bi se pravdno postopanje lahko nadaljevalo. — Po opisu zadeve sodeč, gre le za povraiilo oskrbnih stro&kov, ki sta jih že imela sestra in mož nezakonske matere; v tem prlmeru bi nezakonski otrok ne bil upravičen k tožbi.