SPOMIN NA RANJKE — Jutri nas letine LETOS 25 NAGRAD — Letošnje nagrade občinske raziskovalne skupnosti je inovatorjem in raziskovalcem na krajši slovesnosti v SGP *°nir izročil nrprkprlnik izvrinpea ’ izročil predsednik izvršnega rVe,,a občine Novo mesto Jože Suhadolnik. Osmič nagrade za inovatorje Novomeška raziskovalna skupnost že osmič na-_9radila inovatorje NOVO MESTO — V okviru P aznovanja novomeškega občinskega Praznika je bila 28. oktobra v jj.ostorih projektivnega biroja SGP nagr'd^'0V° mesto osma podelitev val _ ln diplom občinske razisko-o ne skupnosti za dosežke na podr-. ju inventivne in raziskovalne dejavnosti v letu 1985. s Dorit0r so. ’zrekli družbeno priznanje j utvijo nagrade 15 inovatorjem, rjzj ‘avcem in eni skupini za razvojno - slcovalno delo, dvema mentorjema jav Z ,m'adimi na področju te de- ra,n?st' 'n eni skupini mladih za Kij,ls, ovalno delo. Nagrade so prejeli: va Nmrak iz Novolesa. tozd To- i2 ^stilnega pohištva: Jože Preskar p vjP Pjonjr tn7ft CJraHhpni cpttnr* h ' Pionir, tozd Gradbeni sektor; J0” Kocjan iz SGP Pionir, DSSS ■- nična služba: Anton Sečen iz SGP a nir’ toz°kar iz Krke in biološka SJpjlmjtJtiba mladih raziskovalcev na NU Novo mesto. Z. L. — D. ^ljubljanska banka ' temeljna dolenjska banka Novo mesto ,1955-1985 Hladilnica in most odprta Pomembni pridobitvi za novomeško občino NOVO MESTO — Za novomeški občinski praznik so 29. oktobra podelili tradicionalna priznanja, pomembni pridobitvi za vso Dolenjsko pa sta ta dan odprta hladilnica na Cikavi in betonski most v Dragi. Slavnostno sejo občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij so z navzočnostjo počastili tudi številni gostje, predsednik Uroš Dular pa je v slavnostnem govoru obudil spomine na ustanovitev Novomeške čete na Brezovi rebri, ki je povod za praznik, nato pa govoril tudi o sedanjem težkem gospodarskem trenutku občine in njenih načrtih v srednjeročnem planu. Na seji so podelili dve plaketi Novega mesta, Trdinove nagrade in nagrade Novega mesta (o čemer poročamo posebej na 4. strani), z izbranim kulturnim programom pa sta se izkazala pevski zbor »Dušan Jereb« in glasbena šola. V industrijski coni na Cikavi je bila po seji otvoritev težko pričakovane hladilnice, ki pomeni širšemu območju prvi korak k razvoju agroživilstva. o čemer sta govorila inž. Jože Starič, direktor KZ Krka Novo mesto, in Alojz Klemenčič v imenu izvršnega sveta SRS. Več sovlagateljev je investiralo v ta pomemben objekt 373 milijonov dinarjev, zgrajen pa je bil v pičlih desetih mesecih. Prav tako pomembna je bila otvoritev mosta v Dragi, kjer je v imenu krajanov govoril Robet Peterlin ter poudaril, da pomeni most blizu 20 kilometrov poti manj za občane z obeh bregov Krke, ki so morali voziti naokrog, enako za združeno delo. Za ta most- je zbiralo prispevke tudi okrog 600 gospodinjstev okoliških krajevnih skupnosti, zgradil pa ga je SGP Pionir. Slavnostni dan so Novomeščani zaključili z ogledom nove kuhinje in jedilnice v vojašnici Milana Majcna. R. B. Sr' lil It!'Is mo še en rok brez podpisa Usoda tovarne avtomobilov in razmere v kolektivu vedno bolj skrbijo delegate občinske skupščine — Resnica o osebnih dohodkih začasnega vodstva NOVO MESTO — Delegati dveh zborov novomeške občinske skupščine so na zasedanju 23. oktobra dali v enomesečno javno razpravo občinski družbeni plan za novo srednjeročno obdobje. Na seji je bila razprava osredotočena na IMV in poročilo njegovega začasnega vodstva. Tudi tokrat predsednik začasnega kolegijskega organa IMV Marjan Anžur delegatom ni mogel postreči s težko pričakovano novico o podpisu aneksa k pogodbi z Renaultom, v kateri bi bila tovarni avtomobilov zagotovljena donosna proizvodnja. V tem aneksu je predviden tudi pomemben datum 31: marec 1986 kot rok za podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju, če bo seveda zanj z obeh strani interes. Minil je namreč Še 18. oktober, ko bi moralo priti do že večkrat odloženega podpisa, a spet se ni zgodilo nič. Po mnenju predsednika Anžurja ne bi smeli kazati nestrpnosti, Občinsk skupšina pa je tokrat sprejela spremembe in dopolnitve sklepov o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper sozd IMV in njegove delovne organizacije, pri čemer gre bolj za pravne kot vsebinsko pomembne spremembe. Hkrati so kot novega člana kolegijskega organa IMV imenovali inž. VIa- jia Bahča in tako dopolnili ekipo. Delegati pa so imeli tokrat k poročilu IMV več pripomb. Delegacija Novoteksa je na primer zahtevala pojasnilo, če ima predsednik Anžur res 480.000dinarjev »plače« in kako obračunavajo v IM V potne stroške. Vprašanje je očitno posledica govoric. ki se že dlje časa širijo. Uradni odgovor na to vprašanje je dal Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta: »Osebne dohodke članom začasnega vodstva IMV pod družbenim varstvom določa občinska komisija za volitve in imenovanja. Zadnji dsebni dohodek predsednika Anžurja (po nedavnem povišanju) znaša z minulim delom vred 170.000 dinarjev, ostali člani tega organa dobivajo po 14.000din. Ni pa všteta stimulacija, ki jo prav tako odreja komisija iniie lahko dodeli v primeru, če sanacija uspe. Del teh sredstev gre V breme IMV. del pa iz proračuna občine. Tudi potni stroški soob-računani v IMV po vseh predpisih, kar je nedavno tega ugotovila" PIONIRJI NA PARADI GASILSKIH ENOT V BREŽICAH — Občinska gasilska zveza slavi letos tridesetletnico obstoja. Svoj jubilej je proslavila hkrati z občinskim praznikom in v nedeljo po svečani seji zborov skupščine in DPO v sprevodu mimo spomenika revolucije, kjer so bili zbrani gostje s predsednikom RK SZDL Francem Šetincem, prikazala dobro opremljenost vseh 32 društev in pripravljenost njihovih enot za spopad z ognjem in drugimi nesrečami. (Foto: J. Teppey) Razvoj bolj po meri narave Brežice: nagrade priznanja in plakete zaslužnim občanom in organizacijam — Za častna občana so proglasili rojaka Franca Šetinca in Miloša Poljanška BREŽICE —r S ponedeljkovo podelitvijo priznanj večkratnim darovalcem krvi so tudi sklenili niz prireditev v počastitev 28. oktobra, praznika brežiške občine. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo, ko so se v Posavskem muzeju zbrali na svečani seji skupščine in DPO predstavniki družbenopolitičnega življenja pobratenih in sosednjih občin, predstavniki domicilnih enot in prvoborci, predstavniki JLA in drugi gostje. Na seji so podelili oktobrske nagrade Katici Kolar. Jožetu Vovku in Nedeljku Ivkoviču, za častna občana pa so proglasili rojaka Franca Šetinca in Miloša Poljanška in se s tem oddolžili njunemu dosedanjemu delu. Priznanja občine so prejeli Občinska gasilska zveza, Jože Rožman in Marjan Vučajnk, plaketo občine Karel Cerjak, Tehnični remontni zavod Bregana in Slavko Vujasino-vič, nagrado za inovacije pa Milan Lokar. Mirko Kambič je v svojem na-gevoru nanizal letošnje uspehe v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, stanovanjski izgradnji in pri asfalti- ranju občinskih cest iz samoprispevka občanov. Povedal je, da bo letos RIKO ZA IRAK Povsod dobri in slabi v. Pred zadnjo sejo CK ZKS, na kateri je posebno močno odmevala beseda Franca Šalija, je bil pripravljalni novinarski razgovor s Štefanom Korošcem, (lanom predsedstva CK. Omenjamo ga kot primer zares odprtega dialoga o tem, kako je treba pisati tudi o najbolj občutljivih temah, brez prepovedi in omejevanja, vendar vedno z odgovornostjo do resnice. Rešitve očitno ne prihajajo le od zgoraj, pa četudi se forumi sestajajo zelo pogosto, vse važnejše postaja, kaj dela in misli baza. Tudi novinarska, ki ima svoje znanje in svoje izkušnje. Poznati in upoštevati je treba, kaj mislijo ljudje in to primerjati s teorijo in izsledki znanosti. Nedavni obiski v delovnih kolektivih so že ena oblika tega spoznavanja, v katerem uspešni delovni kolektivi kažejo, kakšna naj bo nadaljnja usmeritev. Partijska vodstva morajo dobre bolj upoštevati, novinarji pa jih bolj popularizirati. Da bomo res, napredovali, je diferenciacija potrebna povsod, tudi v vrstah članov Zveze komunistov, kot jo je terja! na petkovi seji član CK ZKS Franc Šali. pa četudi so njegove prizadete besede še tako »trdo zvenele«. Franc Šetinc je v nedeljo na zborovanju v počastitev 40-letnice osvoboditve, 30-letnice Gasilske zveze Brežice in občinskega praznika obudil spomine na izgnanstvo in čestital gasilcem za njihov jubilej, iz Glogovbroda pritekla zdrava pitna voda za 16 tisoč prebivalcev. • Dotaknil se je tudi škode, ki jo je kmetijstvu povzročila zimskapozeba. Taje presegla četrtino vrednosti, ki jo v občini ustvarja združeno delo, zato je zadnji čas, da republika izpolni solidarnostne obveze. Usmeritve za prihodnost so v kmetijstvu, turizem, drobno gospodarstvo, v katerem pa računajo na ponoven izkop premoga v rudniku Globoko. V gospodarjenju bo marsikaj spremenila tudi gradnja savskih elektrarn. Po seji so si domačini in gostje ogledali parado gasilskih enot po Ulici 21. maja ob 30-letnici Gasilske zveze Brežice. Med gledalci so bile delegacije treh pobratenih občin: Velike Plane, Zeline in Gevgelije. Z V drugi polovici tedna bo , oblačno vreme s padavinami. kontrola SDK. Delegacija mladih je v poročilu IMV kritizirala skopost podatkov, neskladje med poročili posameznih tozdov in poročilom kolegijskega organa. Predvsem pa mlade skrbi odhajanje strokovnjakov in dobrih O Vendar kaže, da se vsaj za del IMV vode vendarle bistrijo. Dokončni sanacijski program za prik-oličarsko proizvodnjo je bil nared in prav ta dan oddan sanatorjem. V zvezi z IMV so delegati sprejeli novo listo stališč, sklepov in priporočil. Med drugim je v njih rečeno, naj bi do konca leta izpeljali letošnjo drugo reorganizacijo, in sicer delitev IMV na dva dela. Pred delegati so to potezo utemeljevali kot z vstopnico za zagotovljeno bodočnost. delavcev iz IMV. češ da ne bo imel kdo izvajati sanacijskega programa, četudi bo družba zanj dala denar. RIA BAČER BERITE DANES! udeleženci parade so se nato vsi skupaj zgrnili na grajsko dvorišče, kjer je bilo zborovanje. Govoril je predsednik RK SZDL Franc Šetinc. Omenil je pomen obeh jubilejev, 40-letnice osvoboditve in 30-letnice občinske Gasilske zveze, ter nakazal usmeritve in odgovornost do nadaljnjega razvoja občine. J. T. na 2. strani: • V Vinici niso »štraj-kali« • Kako olajšati breme naročnikov? na 3. strani: • Vinska letina streznitve na 4. strani: • Mesto ima štiri tehtne pripombe na 6. strani: • Koga mrazi ob počeni centralni na 7. strani: • Izrazna moč otroške grafike na 11. strani: • Leta 2000 Novo mesto ne bo več zaostajalo na 17. strani: • Se kriminal rodi ali nastane na 18. strani: • Umora je bila kriva coprnija« na 24. strani: • Klor ne bi izzval katastrofe fcaii'ii’rTwa"imri RIBNICA — Prejšnji teden je ribniški Riko. poslal kupcu v Iraku 150 posebnih strojev za obiranjedatljev. Konstruktorji ribniškega Rika so izdelali take. ki so znatno boljši od strojev drugih svetovnih proizvajalcev. Zato je poraslo zanimanje zanje tudi v drugih državah, kjer imajo plantaže dateljnov. Deset takih strojev je naročil tudi že kupec iz Irana. Riko iztrži za en stroj okoli 6.000 dolarjev. Riko je letos izvozil na konvertibilno območje za okoli 400 milijonov dinarjev proizvodov, medtem ko jih je v istem obdobju lani le za okoli 60 milijonov. CENTER NA SVOJE NOGE SEVNICA — Občinski izvršni svet je minuli teden med drugim obravnaval poročilo kolektivnega vodstva v Centru za socialno delo. Znano je, da je. letošnje poletje občinska skupščina za center sprejela ukrep družbenega varstva. Po poročilu predsednika kolektivnega vodstva Antona Korena naloge zadovoljivo rešujejo po ugotovljenih pomanjkljivostih iz republiške analize. Dokončno poročilo naj bi pripravili po novem letu. Knjiga konča pri bralcu ali v papirnem mlinu Nekaj misli ob mesecu knjige (15. oktober —15. november) Ob jugoslovanskem mesecu knjige, ki so ga pred kakimi desetimi dnevi slovesno začeli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo »Metodova dediščina« in ga, kot pravijo, v vsaki republiki praznujejo drugače, se misel ne ustavlja samo pri najrazličnejših zunanjih manifestacijh, pri blišču prireditev, ampak poskuša prodreti tudi do problematike in problemov, ki naši knjigi nekako ne dajo dihati in jo kot tržni predmet odrivajo na rob zanimanja tako imenovanih potrošnikov. V nemilostnem položaju je zlasti slovenska knjiga, ki je zavoljo majhnosti tega obsojena na nizke naklade in izredno visoke cene, to pa pomeni, da je že vnaprej zaznamovana s strahom, da bo — neprodana in neprebrana — končala kot surovina v mlinih vevške papirnice. Da je slovenska knjiga kupcem čedalje manj dostopna, je že dolgo znano, kljub temu pa je bilo do zdaj malo narejenega, da bi bralec do istih knjig prišel vsaj v knjižnicah. Tudi knjižnice namreč nimajo dovolj sredstev za nakup novitet, za fondi ostarijo in postanejo nezanimivi. Drug problem pa je sama ponudba v knjižnicah, saj je na Slovenskem le malo tovrstnih ustanov tako urejenih in opremljenih, da bi lahko omogočile moderno postrežbo bralcev. V neustreznih prostorih morajo delovati predvsem knjižnice v manj razvitih predelih in od večjih kulturnih središč odmaknjenih območjih. To v določeni meri velja tudi za obe regiji na našem območju, dolenjsko in posavsko. S čim več kot s komaj zadovoljivo razvitostjo knjižnične mreže se ne more pohvaliti niti samo Novo mesto kot kuRtirna^Jiji »dolenjska metropola«. Pr: tem še posebej izstopa ta problem prostorske zadostnosti in urejenosti Študijske knjižnice Mirana Jarca ter problem oskrbljenosti bolj oddaljenih krajev s knjigami. Kaže, da bo Študijska knjižnica dočakala vsaj čas, ko jo bodo preuredili, če se je že morala odreči novogradnji; pri mariborskem proizvajalcu pa je naročen nov bibliobus, ki bo nadomestil sedanje že iztrošeno vozilo novomeške potujoče knjižnice. Mesec knjige naj bi torej ne bil (kakor tudi noben čas, posvečen knjigi), zgolj ali predvsem manifes-tativno obdobje za blišč, marveč naj bi vsaj nekoliko pogledali, kaj je na senčni strani, kakšna je gola realnost te naše knjige od trenutka, ko je napisana, do trenutka, ko jo bralec vzame v roke. Ne bo težko ugotoviti, da so zgolj besedna, moralna zagotovila premalo. I. ZORAN samotnim grobovom in spomenikom, da bi bili bliže vsem tistim, ki smo jih v življenju imeli radi in jih cenili. Lučke spomina bodo zagorele in cvetje bo zagrnilo njihovo poslednje in nam vsem usojeno domovanje. (Posnetek je iz novomeške Vrtnarije, kjer so vzgojili več kot 17.000 krizantem, teh lepih cvetov žalostnega spomina). St. 44 (1890) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek. 31. oktobra 1985 Cena: 60 din I3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Veliko, a še premalo za razvoj Ob prazniku KS Vinica VINICA — V spomin na 21. oktober 1943. ko je sovražnik napade! Vinico, so Viničani preteklo nedeljo praznovali svoj krajevni praznik. Ob tem so odprli Novotek-sovo trgovino, simboli^po pa so otvorili tudi razširjene proizvodne' Reveži še ostajajo reveži Komisija za pospeševanje razvoja na manj razvitih območjih Slovenije zasedala v Žužemberku — V Suhi krajini ni pričakovati večjih naložb r ŽUŽEMBERK —V zaostrenih gospodarskih razmerah se razkorak med razvitimi in nerazvitimi ne zmanjšuje, ampak narobe, so ugotovili člani ustrezne komisije izvršnega sveta Slovenije, ki je 25i oktobra zasedala v Žužemberku. PRIZNANJA PRIZADEVNIM — Med tistimi, ki so ob viniškem krajevnem prazniku prejeli priznanja OF, je bil tudi Jože Žagar (na levi), ki je tako kot drugi dobitniki s svojim delom prispeval k dosežkom in napredku v svojem okolju, prostore novoteksovega tozda Konfekcija II, v katerih so začeli delati že marca. V njih bo novo zaposlitev dobilo 100 delavk. Ob krajevnem prazniku so znova opozorili, da so veliko vlagali v razvoj, a zaradi velike krajevne skupnosti še vedno premalo. Tako nekaj vasi še vedno nima ustrezne elektrike, problem pa so tudi odpadne vode. ki se stekajo v Kolpo, zato bi morali v Vinici zgraditi čistilno napravo, a doslej, še ni bilo dovolj denarja. Sedaj pa je največja skrb zanje napeljava telefonskega omrežja na Sinji vrh, kjer pomagata tudi Belt in viniški Novoteks. Ob prazniku so številnim krajanom podelili priznanja OF, delavcem Novoteksa pa priznanja tozda. Priznanja so prejele tudi najboljše športne ekipe v krajevni skupnosti, ob odhodu v pokoj pa so se zahvalili za prispevek na področju zdravstva oz. šolstva Mariji Hudelja in Antonu Trohi. Najprej so si člani komisije, zbrani iz. vse Slovenije, ogledali proizvodnjo v Iskri—Keko, nato pa so obravnavali poročilo s podatki o uresničevanju plana, sprejetega za hitrejši napredek manj razvitih območij Slovenije na začetku sedanjega srednjeročnega obdobja. Ni dvoma, da so bili doseženi uspehi, vendar veliko manjši, kot je bilo predvideno. Zaposlovanje je na primer na nerazvitih območjih hitreje napredovalo, kot je sicer v poprečju Slovenije, kljub temu ostaja ta problem eden najbolj perečih tudi ob koncu petletke. Pri zaposlovanju na manj razvitih območjih je šlo v večini primerov za manj produktivno zaposlovanje, interes za nadaljnja vlaganja pa je skoro povsem zamrl. Ugotavljajo tudi, da se izseljevanje iz hribovitih, odročnih krajev v nekaterih predelih Slovenije še nadaljuje, da starostna struktura v nerazvitih krajih narašča, šolstvo in zdravstvo vedno bolj zaostajata za potrebami, kmetijstvo pa se sploh ne more samo postaviti na noge. Najmanj je bilo v primeri s sprejetim planom narejenega na območju ptt službe in cestnega prometa, medtem ko sta vodno in stanovanjsko gospodarstvo v minulih petih letih še najbolj napredovala. Pozna pa se, da je bil splošen napredek znatno večji na območjih, kjer so občinske skupščine, krajevne skupnosti in delovne organizacije same pokazale velik interes za izboljšanje razmer. Po drugi strani strokovnjaki ocenjujejo, da manjka kvalitetnih naložbenih programov. • Kar zadeva nerazvito Suho krajino so menili, da trenutno in še v nekaj naslednjih letih ne more pričakovati znatnejših gospodarskih naložb, pač pa je potrebno z gradnjo cest, telefonije in vodovodov ter električnega omrežja omogočiti ljudem dopolnilno delo na kmetijah. Komisija je na zasedanju v Žužemberku obravnavala še svoje zahteve in pripombe k republiškim NA KULOVIH SELIH ODKRILI PLOŠČO — 27. oktobra so na lovski koči sredi širnih gozdov okrog Frate odkrili spominsko plpščo v spomin osmim partizanom, ki so tu zraven, v nekdanji oglarski koči, prebivali v najhujšem snegu in mrazu januarja 1942. Slavnostni govor je imel Niko Rihar, predsednik občinske konference SZDL, ploščo pa je odkril Rihard Romih. Na slovesnosti, ki so se je udeležili mnogi borci, člani novomeške lovske družine in gostje, so za kulturni program poskrbeli šolarji iz Vavte vasi. (Foto: R. Bačer) Kako olajšati breme naročnikov? Na seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista so se delegati zavzeli za večji delež sofinanciranja — Kritično pisanje je potrebno in na mestu NOVO MESTO — Gmotni položaj Dolenjskega lista ta trenutek ni slab. Zasluge za to imajo prav gotovo zvesti naročniki in ekonomska propaganda. iz obeh virov dobi časopis pretežni del denarja. Vse manj pa je tako imenovanega deleža sofinancerjev, to je od občinskih konferenc SZDL, ki so Dolenjski list ustanovile. Zato so se člani izdajateljskega sveta na peti redni seji, ki je bila 24. oktobra v Novem mestu, zavzeli za to, da se delež OK SZDL poveča vsaj na 10 odstotkov celotnega prihodka. Namera izdajateljskega sveta je več kot jasna. Večji ko bi bil delež sofinancerjev. manj bi bilo treba podražiti časopis. Vendar pa so skoraj neuresničljive želje, saj se delež sofinancerjev manjša iz leta v leto. Ker se hkrati iz M Ivan Vranič Darinka Mikič Barbara Moravec V Vinici niso »štrajkali« Delavci Novoteksovega tozda v Vinici povedali, da so želeli le pojasnila o prejemkih — Samoupravna pot VINICA — Novoteksov tozd v Vinici Konfekcija II se je znašel v težavah. Kolektiv, ki je v zadnjem času dobro posloval, zadnjih nekaj mesecev bremenijo velikanske zaloge, ki so se nakopičile v obliki nekaj manj kot 100.000 parov hlač, narejenih za Libijo. Blago, ki so ga v Vinici šivali tri mesece in ki je vredno okrog 400 milijonov dinarjev, polni tovarniška skladišča, vsak mesec pa jim odtegne po 30 milijonov dinarjev obresti. Tekstilci, ki se že tako ne morejo pohvaliti z velikimi osebnimi dohodki, so v Vinici — ne nazadnje zaradi velikih zalog — pri prejemkih dvakrat prizadeti. Zato so ob zadnjem plačilnem dnevu zahtevali tudi pojasnilo o osebnih dohodkih, kar pa so po mnenju delavcev nekateri napačno razumeli kot »štrajk«. Takole so povedali: IVAN VRANIČ, strojni šivalec: »Res je bila prekinitev dela. a po samoupravni poti in slučajno prav na plačilni dan. V popoldanski izmeni smo preko sindikalnih poverjenikov zahtevali sestanek z vodstvom ter pojasnila o osebnih dohodkih, ki so zares nizki, saj strojna šivilja zasluži okrog 30 tisočakov in smo po prejemkih na repu tako v občini kot v delovni organizaciji. Prepričan sem. da delavci ne bi negodovali zaradi premajhnih dohodkov, če bi imeli izgubo ali ne bi DOLENJSKI LIST dosegali planov, tako pa se trudimo, da zagotovimo kvaliteto in kvantiteto izdelkov, končamo v roku, na prodajo pa neposredni delavci ne moremo vplivati, a prav tu najbolj občutimo, če se kaj zatakne. Seveda ob tem sestanku ne obsojamo vodstva tozda in mu zaupamo, saj gre pri izvozu v Libijo za meddržavne odnose, kjer pa Novoteks ni osamljen.«. DARINKA MIKIČ, šjvilja: »V Novoteksovem tozdu v Vinici delam že od začetka, torej 13. leto. Včasih nam je bilo težje kot danes, saj smo delali po 12 ur in več. Imeli smo nizke prejemke, vendar nismo dosegali plana, odplačevali smo anuitete. Zato smo potrpeli, saj so nam govorili, da bo .boljše, ko pridemo na zeleno vejo. In sedaj, ko nam gre bolje, so plače še vedno slabe. Po sestanku smo se delavke pomirile, kajti obljubili so nam večje prejemke.« BARBARA MORAVEC, predsednica sindikalne organizacije v tozdu: »Pri nas ni šlo za prekinitev dela v pravem pomenu besede. Če imamo zbor pred referendumom, praV tako izključimo stroje, pa ni ,štrajka‘. In če bi šlo za izsiljen sestanek, se delavci gotovo ne bi odločili, da bodo že naslednjo nedelavno soboto po zboru delali. Sicer pa sindikat soglaša z delavci. da so osebni dohodki nizki, in smo na to že večkrat opozorili. Prejemki se vsekakor morajo povečati. vendar le za tiste, ki delajo.« M.BEZEK leta v leto povečujejo stroški za izdajanje časopisa, je razumljivo, da se povečuje tudi naročina. Kakor kažejo izračuni strokovnih služb Dolenjskega lista, naj bi se prihodnje leto povzpela na 2.800 dinarjev. S takšno naročnino naj bi prihodnje leto pokrili 50 odstotno inflacijo in prav tolikšno naraščanje stroškov. Vendar se je članom izdajateljskega sveta zdela predlagana naročnina previsoka. Zato so predlagali, da bi do konca leta po občinah še poskusili preučiti možnosti za dvig deleža sofinancerjev. Uresničevanje temeljne vsebinske zasnove Dolenjskega lista je bila tista točka dnevnega reda. kjer so se mnenja najbolj kresala. Beseda je namreč tekla tudi o člankih iz zadnjega obdo-i bja, kjer je bil govor o nekaterih spodrsljajih političnih funkcionarjev. Medtem ko so posamezni delegati trdili, da se s tem list oddaljuje od temeljne vsebinske zasnove, so drugi menili, da ne in da Dolenjski list ne išče črnih pik za funkcionarje niti jih ne poskuša očrniti. Če je kdo koga črnil, potem so bili to tisti funkcionarji, ki so se pregrešili. Žal se je v zadnjem času na Dolenjskem nabralo več primerov, o katerih je bilo treba pisati. Pomembno pri tem pa je, kako in na kakšen način. Kritičnost je na mestu, Dolenjskemu listu je in mora biti omogočeno tako pisanje. Delegati izdajateljskega sveta so'ob koncu razprave o temeljni vsebinski zasnovi sklenili, da je ta dobra, dajo Dolenjski list uresničuje. Vanjo bi bilo potrebno vnesti le nekaj manjših sprememb, ki jih je prinesel čas in spremenjena zakonodaja. Kot so dejali, je Dolenjski list izjemno koristen za ta prostor, bran in priljubljen med bralci. Delegati so poudarili, da to niso ocene posameznikov, ampaik je to mnenje večine ljudi. Dejali pa so še, da bi moral biti še bolj vpet v aktualno dogajanje, bolj mobilizacijski in akcijski. Novinarji pa naj bi še bolj tesno sodelovali z občinskimi konferencami SZDL. _______________________J. SIMČIČ UGANKARJI SO DELAVNI LJU BL J AN A — Preteklo soboto je bil tu drugi občni zbor ugankarskega društva Domen. Na njem so izvolili novega predsednika, odslej bo to Drago Bajt, tajnik pa bo še naprej Bruno Gričar. Ob tej priložnosti so izdali že 6. številko ugankarskega glasila Križem kra-žem. po katerem je vse večje povpraševanje. pojavljajč pa se tudi težnje, da bi ga izdajali vsak mesec. Na dober odziv je naletel tudi Ugankarski slovarček, ki bo v kratkem izšel že v tretji izdaji. srednjeročnim planskim dokumentom, v katerih bi se nerazviti radi našli z bolj učinkovitim sistemom zagotavljanja napredka. R. BAČER MLADINCI POBRATENIH OBČIN O SODELOVANJU ČRNOMELJ — Predsedstvi občinskih konferenc mladine iz pobratenih črnomaljske in dugo-reške občine sta imeli konec preteklega tedna v Črnomlju skupno sejo. Na njej je tekla beseda predvsem o sodelovanju med pobratenimi osnovnimi organizacijami mladine iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in šol obeh občin, ki je v zadnjem času zamrlo. Zato so .se dogovorili o ponovnem sodelovanju, zastavili pa so tudi program dela občinskih konferenc za prihodnje leto dni. Dobre in slabe plati MDA Bela krajina »i « S skupščine v Metliki METLIKA — Čeprav je za brigadirji republiške mladinske delovne akcije »Bela krajina 85« ostalo 2 kilometra dokončanega in 2,8 kilometra odprtega vodovoda, končni učinek akcije ni bil takšen, kot bi moral biti. Nekaj brigad je bilo namreč nepopolnih, dve sploh nista prišli, v zadnji izmeni je bila povprečna starost komaj 15 let. Težave z brigadirji torej, ki jih poznajo tako rekoč po vsej Sloveniji, ter problemi s slabo in predrago prehrano, ki jo je pripravljal Integralov tozd Gostinstvo Bela krajina, in težave z nekatero dokumentacijo in elaborati za varstvo pri delu, ki jih bi morali zagotoviti organizatorji, so bile šibke točke letošnje belokranjske delovne akcije. Kot so povedali na skupščini MDA »Bela krajina 85« minulo soboto v Metliki, pa je bilo tudi veliko dobrih plati. Tpko je za vzor sodelovanje med vodstvom akcije in belokranjskima občinama, čeprav je res, da ni dobro, če akcijo pripravljajo le mladinski organizaciji in izvršna svet, ampak bi morali kot usklajevalki sodelovati Socialistični zvezi. Pomemben premik je bil tudi pri interesnih dejavnostih, kjer so odpadla prisiljena, suhoparna predavanja, brigadirji pa so pokazali veliko samoiniciative predsem pri različnih tečajih. Za izvedbo akcije je bilo na voljo nekaj manj kot 6 milijonov dinarjev, vendar so se že pri sprejemanju plana zavedali, da ta denar ne bo zadostoval za kritje vseh obveznosti. Tako so tudi odhodke planirali glede na sredstva, ki sojih imeli, na koncu pa se je pokazalo, da je zmanjkalo 2,8 milijona dinarjev, predvsem na račun prehrane. Občini sta se dogovorili, da bosta primanjkljaj za akcijo, na kateri je vrednost del brigadirjev znašala 11 milijonov dinarjev, skupno poravnali, in sicer glede na število brigadirjev, ki so delali v posamezni občini. In prihodnje leto? Brigadirje čaka gradnja vodovoda v semiški krajevni skupnosti, veliko komunalnih del pa tudi v metliški občini. Vendar so z republiške konference ZSMS pojasnili, da bo, v naslednjem srednjeročnem obdobju le 5 ali 6 republiških akcij, odvisno od kvalitete programov, sicer pa bodo pripravili le nekajtedenske tabore. B. M. SPORAZUM JAVOR—OPREMA KOČEVJE — Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno proizvodnjo in promet proizvodov na osnovah skupnega prihodka sta 22. oktobra podpisali delovni organizaciji Oprema Kočevje in Lesna industrija Javor iz Pivke. Sporazum velja 10 let. a ga lahko vsako leto dopolnjujejo, predvideva pa, da se skupni dohodek ali izguba delita v sorazmerju 50:50. Po podpisu sporazuma je direktor Opreme Alojz Eržen dejal, da Oprema želi povečati izvoz gotovih izdelkov na konvertibilni trg, saj je njihova težnja, da bi na tem območju v letu 1987 pokrili uvoz z izvozom. Sporazum predvideva. da bo Oprema na leto oskrbela Javor iz Pivke z 2.000 kubičnimi metri rezanega lesa. NAŠA ANKETA Obveščanje javnosti šepa Nedavni dogodki okrog ugrabljene italijanske ladje Achille Lauro, negativni odgovor uradnega Beograda na zahtevo ZDA po izročitvi Palestinca Mohameda Abu Abasa, ki naj bi bil vpleten v ugrabitev, prisotnost ameriške letalonosilke pred Dubrovnikom, s katere so poletela letala, ki so prisilila k izrednemu pristanku egiptovsko letalo z ugrabitelji, so tudi med našimi ljudmi zbudili pr ecej pozornost i. K er so bile uradne informacije o v$ em zelo skope, načelne in pozne, je bito veliko vsemogočih ugibanj. Ob tem se ponovno zastavlja tudi vprašanje, ali občan lahko vpliva na našo zunanjo politiko. V današnji anketi večina meni, da tega vpliva prak-tičnoni, da pa niti ni potreben, saj bi moralo biti glede na naše znane zunanjepolitične opredelitve že vnaprej vsakomur znano, kako bodo ukrepali poklicani. Vsipamenijo, da bi moralo biti obveščanje javnosti boljše. EDVARD PETRIČ, uslužbenec na Petrolovi črpalki v Metliki: »Našo zunanjepolitično dejavnost spremljam največ preko TV dnevnika. Se posebej prisluhnem jugoslovanskemu udejstvovanju v svetu neuvrščenih, saj mislim, da ima ■Jugoslavija s svojo vodilno vlogo med neuvrščenimi velik ugled tudi med blokovskimi državami. Mislim, da je naša zunanja politika prav naravnana, cenjena in upoštevana. Po moje je tudi prav. da Američanom nismo izročili Palestinca Abu Abasa. saj mi priznavamo PLO.« IVAN HRUSTEK, referent za kadrovske zadeve in KS pri črnomaljski občini: »Naša zunanja politika je jasno začrtana in dosledna in prepričan sem. da bomo takšni ostali neglede na dogodke doma in v tujini, tudi zadnje. Torej ostajamo neuvrščeni in se ne vmešavamo v zadeve drugih držav. Mislim, da zadnji dogodki ne bodo vplivali na gospodarsko sodelovanje z ostalimi vpletenimi državami, ker smo glede zahteve ZDA ravnali pravilno.« KAREL VENE. upokojenec iz Novega mesta: »Kot prvoborca me presneto zanima naša zunanja politika. Neuvrščenost in miroljubnost podpiram in sem pripravljen vsako minuto braniti to, kar smo si v zadnji vojni priborili. Žal je nekaj primerov v zadnjem času pokazalo, da pri nekaterih stvareh in dogodkih odpove obveščanje javnosti, kot se je npr. zgodilo s prisotnostjo ameriške letalonosilke v Dubrovniku. Prav je. da podpiramo palestinsko gibanje. Bolj precizni pa' bi morali biti pri ocenjevanju nekaterih zadev.« PAVLA VAČOVNIK. predsednica komisije za zunanjepolitična vprašanja pri predsedstvu komiteja ZK v Sevnici: »V roki imam gradivo, ki naj bi ga obravnavali na seji naše komisije. Menim, da ni več aktualno. Težko najdemo vsebino dela. Hkrati nas tisk. radio in TV zasipavajo z novicami. Preprost človek težko povezuje niti, zato bi prišla prav predavanja bolj iz 'prve roke’. Vpliv na vse to? Še vladam včasih komaj uspeva ukrepati, tako naglo se vse skupaj odvija.« TONE GLOGOVŠEK, upokojenec iz Treb.njega: »Vsakdo se ne more ukvarjati z zunanjo politiko. To je strokovna stvar. Vpliva navadnih občanov nanjo zato ni in niti ne more biti velik. Sicer se naša država precej ukvarja z. zunanjo politiko, smo pač vodilna sila v neuvrščenem gibanju. Vendar se ta moč manjša, saj je utemeljena v gospodarski moči. Pri nas prepogosto menjavamo zunanje ministre. Zdi se mi, da to ne vpliva najbolje na kvaliteto dela. Vsi pa bi bili lahko o zunanji politiki bolje obveščeni, če že ne moremo nanjo vplivati.« PETER VOVK. upokojenec iz Kočevja: Na zunanjo politiko nimam nobenega vpliva. V drugi svetovni vojni sem bil ujetnik in sem prestal veliko hudega. Zato upam, da bodo zahodne in vse druge države z našo vred toliko pametne, da nas ne bodo zapeljale v novo vojno. Za Američane upam. da niso vresnici toliko napeti, kot so se kazali ob zadnjih dogodkih.' JANEZ MIHELIČ, predsednik komiteja za družbene dejavnosti ribniške občine: »Občan nima posebnega vpliva na županjo politiko. Ob dogodkih, ko je potrebno hitro ukrepati, tak vpliv niti ni možen niti potreben. Če se občani strinjamo z osnovnimi načeli naše zunanje politike, potem mora vsakdo že pričakovati, kako bodo odgovorni v vladi ukrepali ob posameznih dogodkih.« I I S I % \ s I s I I * I s I * I JOŽE ILJAŽ. analitik v tozdu Term^ Čatež: »Informacij o zunanji politiki Je zadosti, so pa premalo razčlenjen^; Ljudje, ki se vtopolitiko ne poglabljaj0-jih potem tolmačijo po svoje. Tako bi m0" rali naše ravnanje v zvezi s prihodom A Abasa v Beograd bolje pojasnili. Inform8 cije so bile v tem primeru zelo formaln^ Do obveščenosti imajo vsi pravico. nC izbranci.« FRANC LEBEN, profesor na srednji šoli kovinske in elektrotehnične usmeritve Krško: »Moji pogledi se v glavnem ujemajo z našo zunanjo politiko. Malce se bojim, da ob vse večji ekonomski odvisnosti od tujine postanemo še politično manj neodvisni. Moti me, ker imamo preveč toleranten odnos do nekaterih totalitarnih režimov, pač zato. ker so v gibanju neuvrščenih. Menim, da bi kot neuvrščen«, dežela morali zastaviti svoj vpliv in ugled, da bi take. ki nimajo pometeno pred lastnim pragom in teptajo človeške pravice, izključili iz gibanja. 1 ClUVUalVt pltiv IVVt IZ.MJUS.ll I IZ. ^,1 UullJU| ■ t ' w ^ A C St. 44 (1890) 31. oktobra" Krizo zaostrili pozeba in suša Težave črnomaljske kmetijske zadruge so toliko večje zato, ker je usmerjena v živinorejo — Več pozornosti organizaciji dela, zaščitenim kmetijam ČRNOM ELJ — Ker v črnomaljski občini niso bili zadovoljni z razmerami v kmetijstvu, so lani na pobudo predsedstva občinskega komiteja ZKS imenovali delovno skupino, ki je ocenila razmere in razvojne možnosti kmetijstva v občini. O problematiki kmetijstva v tukajšnji kmetijski zadrugi je tekla beseda tudi na seji občinskega komiteja ZKS, kjer pa so ugotovili, da kljub jasnim usmeritvam za izboljšanje gospodarskih razmer te ne dajejo pričakovanih učinkov. Metlika: kljub suši _Jlobra setev S pšenico posejanih 80 gggt. predvidenih površin Metlika — od okoli 500 hek- jev kolikor jih naj bi letos v metli-1 °“šini posejali s pšenico, je setev Do; 3 na Pr‘bližno 80 odstotkih ra Hi' ^evec*a jesenska opravila ovi-v , ? ®otraJna suša, večje težave imajo višinskem predelu občine, nekoliko ®nj težav je bilo v obkolpskem delu. kjer so lažji tipi tal. ba/;jnetJe so letos preko zadruge na-■u. rekordno količino semenske P nice: 60 ton. V veliki meri ima za to uge ugodna menjava merkantilne [*nice. semensko, saj je bilo to vatmerJe El- Seveda ne gre zmanjše-si,.ii?as'uf= večletnega dela strokovnih služb zadruge, ' Preko hranilno-kreditne službe pri kre??’1 S° Za setev zagotovili ugodne sic lte ?a nakup mineralnih gnojil, in zase-R? 25-odstotni obrestni meri. Po pSen3111^1 povr^*nah. porabi semenske oiih,1Ce 'n- Podanem mineralnem gn-dok kmetijski strokovnjaki z Drih j ■m optimizmom pričakujejo oh*.° l° žetev. Obveza metliške res 7*e s*cuPne slovenske kašče je dok ■ to ma*° belokranjsko občino do , 1 velika — 560 ton, vendar je že 300,ectej sklenjenih pogodb za okoli so v on'.P°!e§ tega je treba vedeti, da 46 nH* kt občini pri letošnji žetvi za nos. otkov presegli svojo obvez-ki sn k ne*caj slovenskimi občinami. Jrjjo^bveznost presegle, pa je bila tudi A. B. z novomeške TRŽNICE N°Vo MESTO — Cvetje in ra 0 v Ponedeljek. 28. oktob-m’,na novomeški tržnici zavze-kri7C na-iveč stojnic. Največje anteme veljajo letos 200 din talo *5a-i*covke so po 180 din, osli^. rezano cvetje pa je cenejše. cvetja so proda- O • • v v oejm/sca Brežice — Na sobotni Praši* S0 reJci Pripeljali 212 j, 'uev, starih do 3 mesece, in h) Pfašičev, starih nad 3 I7fiec®-. Lastnika je menjalo Kilo j**'*1 'n ^ s,arejših ri'3''- SOJ, ^am žive teže prvih je stal ’ tlfugih pa 350 dinarjev. Težave so se v zadnjem letu v kmetijstvu celo zaostrile, kar je nesporno posledica nesorazmerja med cenami, nedoslednega uresničevanja zakonov v kmetijstvu, razdrobljenosti kmečke posesti in še marsičesa. Ob vsem tem so na slab ekonomski položaj v panogi vplivale naravne katastrofe: zimska pozeba, suša in toča. Tako v letošnjem letu v kmetijski zadrugi ne bodo dosegli planirane rasti proizvodnje, kljub temu da se je izboljšala obdelava zemlje, da so povečali pridelek na melioriranih področjih, zadržali matično čredo ZBIRANJE POLJSKIH PRIDELKOV Na naši šoli imamo vsako leto akcijo zbiranja poljskih pridelkov, s tem nam pride šolska prehrana cenejša. Učenci se razdelimo v skupine in z vozičkom hodimo od hiše do hiše. Ponekod so nas veseli in nam takoj naberejo zaboj krompirja ali kaj drugega, so pa tudi taki, ki se izgovarjajo na slabo letino ali na to, da nimajo več otrok v šoli. Teh ne nadlegujemo. Ko je voziček poln, ga odpeljemo v šolo. Hišnik stehta vse pridelke, naslednji dan pa pove, katera skupina je zbrala največ. Letos smo nabrali precej manj kot prejšnja leta, vseeno pa smo zadovoljni. Zbrali smo: 2930 kg krompirja, 32 kg zelja, 19 kg čebule, 10 kg. paradižnika, 7 kg jabolk, 5 kg korenja in 2 kg česna. MELITA VOVKO 7. razred OŠ Vinko Paderšič—Batreja Brusnice Zvok preganja krte in voluharje Novost iz Elrada Voluharji in krti lahko napravijo veliko škode v vrtovih, proti njim se borimo na najrazličnejše načine bolj ali manj uspešno. Vse kaže, da bo tem škodljivcem odklenkalo z napravo, ki so jo izdelali v Gorenju Elrad iz Gornje Radgone: preganjalcem voluharjev PV 501. Ohišje naprave je izdelano iz kovinskih in plastičnih delov, odpornih na zunanje atmosferske vplive ter dotik z zemljo. V napravi je vgrajeno elektronsko vezje, ki, kp napravo vključimo, v presledkih proizvaja zvočne signale frekvence 400 do 500 Hz in jih po plastičnem delu. naprave prenaša v zemljo. Ker "so voluharji in krti zaradi dobro razvitega sluha občutljivi za takšne zvoke, jih s tem preženemo. Napravo PV 501 poganjajo štirje 1,5-voltni baterijski vložki IEC 6R. Baterijske vložke .vstavi uporabnik, preden postavi napravo na zemljišče. (Iz Vestnika. Murska Sobota) Kmetijski Izkoristiti zadnji sad lignje je obvezen dodatek vsakdanji hrani. Sodobna znanost sadja ?a mora posameznik zaužiti na leto najmanj 75 do 80 kg £aSu Vsvež> in predelani obliki. Sadje je treba uživati vse leto: sveže v Vrste °renja ali pa shranjeno. Tudi sokovi, sušeno sadje in druge treba Pre<1elanega sadja so zelo koristna hrana. Skratka, sadju je PrehrJ3l-1Znat' risto prehransko vrednost in vlogo, ki mu v naši Tau ni.uPravičen° pripada.« v0di, 0 16 zaPi*ano v knjigi »Naše sadje«, skupinskem delu naših jeSadi1,1 sadjarskih strokovnjakov. Letos je podpovprečna letina in Pridejc SOrazrnerno drago, zato je treba ukreniti vse, da bo čim manj ifitj! *.a Propadlo. Izkoristiti in zavarovati je potrebno tudi netržno Hha |e5eVrec*no domače sadje, celo s preživelimi sadnimi sušilnicami '’ladnh!'ia ’n hruške se dlje časa — do 150 dni -v'ažnih kleteh, kakršnih običajno ni Nuj manj Pa blokih. Najboljša je temperatura blizu ničle, ne pa tttOgof’ UsK*adiščeno sadje naj bo v kleti zloženo v zabojih, da gaje *9sipne hhreje prekladati. Pridelek je mogoče uskladiščiti tudi v 8l0(]a|ICe’ Ki pa morajo imeti zagotovljeno zračenje in varstvo pred - lahko ohranijo le v v sodobno grajenih *S H„ gašenjem se da še bolj povečati obstojnost in resje škoda, da so p0n Kthetih ta način konzerviranja povsem opustili. Zdaj je slišati, ** Kvari sPet razmišljajo o usposobitvi opuščenih sušilnic, ki lahko Bolj latnen) metru lese posušijo naenkrat 25 kg sadja. K hlač h0c* c*os*ej hi lahko izkoristili domače sadje s pripravo h j Ha So.R°v’ Ki s*cer niso tako bistri kot industrijski, pa so zato s Paravn.i in vitaminsko bogati. Postopek je preprost, gre le za to, sl5fizacijo, to je segrevanjem do 80°, preprečimo alkoholno K?tična her pripomoček, ki olajša delo, je sokovnik. In kot j1'ttehg rT'0žn°st izrabe sadja preostane še sadna destilacija, ki pa je ■ 01- P0sehej priporočati, saj je menda ni razvitejše dežele, kjer bi ”i tia<; svobodno, nekontrolirano in na široko kuhali žganje kot živine, povečal seje odkup pšenice in ml^ka ter izboljšala kvaliteta osnovne krme. Črnomaljska kmetijska zadruga je v primerjavi z drugimi zadrugami v Sloveniji v toliko bolj neugodnem IZSUŠUJEJO MOČVIRJE ORTNEK — Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava v sodelovanju s Hidrogradnjo že vse leto izsušuje v ribniški občini zamočvirjena zemljišča. To šobila nekdaj plodna polja, na katerih so pridelovali krompir, koruzo in celo pšenico, v najslabšem primeru pa šobila porasla s travo. Trenutno potekajo izsuševalna dela na območju Ortneka, kjer regulirajo potok Zastava. Precej podobnega delaje bilo opravljenega na območju potokov Bistrica, Ribnica in Sajevec. M. G.č položaju, ker je usmerjena v živinorejo, ki je sedaj v največji krizi. Ob vseh teh težavah se ob letošnjem polletju ni mogla izogniti izgubi, ki je znašala 8,7 milijona dinarjevi Od tega so jo več kot dve tretjini ustvarili v Temeljni zadružni organizaciji, vzroki pa so bili v neplačani realizaciji, velikih zalogah blaga, premajhni izkoriščenosti kapacitet in velikih stroških vzdrževanja. Sicer pa so slabo poslovale vse delovne enote, najslabše pa delovni enoti Transport in Mehanična delavnica. • Komunisti so na seji menili, da bi morali v kmetijstvu posvetiti več pozornosti organizaciji dela, a tudi zaščitenim kmetijam, ki jih je več kot tisoč, vendar niso dovolj vključene v tržno proizvodnjo. V tozdu Živinoreja je poslovanje zaključila z rdečimi številkami delovna enota Lastna proizvodnja-pitanje govedi, in sicer predsem zaradi nizkega hektarskega donosa, cenovnih nesorazmerij in visoke obrestne mere. V klavnici pa so poslovali brez izgub. B. M. Vinska letina streznitve Za vinogradnike prve velja načelo: pij malo, a dobro r s I s I s I s I N I S I s I v s * s I s I N I S I s I s I s s I N I S EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja Tit Doberšek METLIKA — V letošnji izredno slabi vinski letini se navada, ki je seveda še posebej izrazita v vinorodnih predelih, da mora biti doma na voljo dovolj dobrega vina do naslednje trgatve, postavlja v drugi luči. Tisti vinogradnik iz Bele krajine, ki je v času trgatve izjavil, da mora imeti za domačo potrebo 20 hektov vina. pa naj bo letina taka ali drugačna, verjetno ni pomislil, da bo pri sedanjih cenah vina njegova družina »popila« najmanj 60starih milijonov dinarjev, se pravi zelo solidno celoletno delavčev o plačo in vsekakor več. kot bodo dali v enem letu za hrano. Skratka, kdor si dandanes lahko za domačo potrebo privošči 20 hektov vina. je pač bogataš. Na zdravje! V zadnjem času je, kot rečeno! /navada, da mota biti doma dovolj 'dobrega vina. Petijota, ki so ga kot nizkoalkoholno pijačo svoje dni redno pili pri kmečkih delih, danes skorajda ni več in tako kmetje pri vsakdanjem delu pijejo vino, mešano z mineralno vodo. Petijot, to je izpirek iz tropin z dodatkom vode in sladkorja, pa ima približno toliko alkohola kot brizganec. Odrasel človek spije pri kmečkem (pa tudi drugem) delu na leto kakšnih 500 litrov vina, če ne več. Tako povprečna kmečka družina res popije na leto najmanj 1.500 litrov vina. Vino je pijača, ki je po slovitem Pasteurju najbolj higienična pijača vseh časov, poleg tega je to kalorična pijača, saj je v litru vina povprečno 700 kalorij, in to je dobrodošla energija pri težaškem delu. Zato je povsem razumljivo, da vino zlasti v vinogradniških krajih vseskozi spremlja delo in tudi povečuje produktivnost. Resno vprašanje pa je, če si lahko dobro vino v takih količinah ljudje privoščijo tudi sedaj v katastrofalno slabi letini, pomanjkanju in visokih cenah vina. Sadje, zlasti jabolka, pa ni tako pozeblo, in marsikje ležijo jabolka po tleh in gnijejo, kot da nekdaj cenjeni jabolčnik ne bi bil več primerna pijača. Morda pa je »izgubil« okus in pitnost zato, ker je surovina zanj skoraj zastonj? Če ima kdo pravico, da pije naravno, dobro domače vino, sta to gotovo vinogradnik in njegova družina. Prav vinogradnik pa se mora tudi prvi zavedati, da je letošnje leto za to panogo nenavadno revno, slabo, gospodarsko nedonosno in da je treba čimveč vina, ki ima tudi zaradi tega. ker ga je malo, boljšo ceno, vnovčiti, da bodo lažje preživeli kritično gospodarsko leto. Seveda to zahteva odpovedovanja. Letošnja količinsko izredno slaba, kakovostno pa izredno dobra letina opozarja še na to, da vino tudi v normalnih letinah, upoštevaje vedno večje stroške in delo, zasluži tak o ceno. Dobra, pravična cena vina je tudi pogoj, da se bo vinogradništvo v teh krajih obdržalo, se razvijalo in napredovalo. Letošnja letina bi morala strezniti vic, ki jim je kaj do domačega vinogradništva in domačega vina. Sporočilo in opozorilo letošnje trgatve je: zatorej pij malo. a to dobro. In vinogradniki se morajo prvi ravnati po tem. A. BARTF.LJ S s I k I \ I s I s I N . I S I s I s I s I s I s L Kako so se ob pozebi držale rdeče sorte Za zaključek pisanja o letošnji pozebi v vinogradih je treba še nekaj povedati, kako so pozebo prestale sorte, ki dajo rdeča vina. ŽA METOVKA,imenovana žametna črnina, ponekod pa modra kavčina, je zimsko pozebo še kar dobro prestala in je aprila že začela odganjati. V brstenju je pa pričakovani pridelek te sorte uničila spomladanska pozeba konec aprila in v' začetku maja. Tako pridelka te sorte letošnje leto dejansko ni, le v višjih legah in kjer je spomladi ponekod zjutraj megla, so vinogradniki imeli skromen pridelek te. med Dolenci najbolj pri-ljublejne sorte. Ker je vino žametovke glavna (70 do 80%) sestavina cvička, je letošnji pridelek cvička več kot skromen. • Glede žametovke je treba reči, da izmed vseh doslej znanih sort za rdeča vina nadomestila za to, po rodnosti najbolj hvaležno sorto še ni. Dolenjskim vinogradnikom ni všeč, da nas hodijo glede cvička učit strokovnjaki iz drugih vinorodnih območij, kateri ob drugih prilikah odrekajo cvičku tisto mesto, ki mu pripada. Cviček in z njim žametovka kot glavna sorta tega vina bosta tudi v bodoče med dolenjskimi vinogradniki ohranila ustrezno mesto, saj je cviček iskano vino za vse priložnosti. Cepljenk žametovke za dosajanje spomladi 1986 bo pri trsničarjih dovolj na voljo. MODRA FRANKINJA, na kratko frankinja, moravka.je po letošnji zimski pozebi močno trpela. Modra frankija daje kvalitetno sortno vino le v manjši meri, pri nekaterih vinogradnikih. Bolj pogosto vino te sorte mešamo z žametovko (10 do 20%) kot cviček, v Beli krajini pa je frankinja glavna sestavina kvalitetne (izjemno celo vrhunske) metliške črnine. • Tako je modra frankinja skupaj z žametovko vodilna sorta za pridelovanje rdečih vin tega območja. Kot za žametovko tako tudi za modro frankinjo doslej med raznimi sortami še nimamo nadomestila in jo bomo še naprej sadili v vinogradih, zlasti tam, kjer bogato rodi in se ne osipava. Vino je uvrščeno v skupino sort za kakovostna vina in je bolj upoštevano kot cviček. Cepljenk te sorte bo spomladi dovolj na voljo. M0DRAPORTUGAL-K A. na kratko portugalka. je pozebla. Mošt te sorte je v jeseni iskan. Na žalost letos gostilničarji gostom niso mogli postreči s tem moštom, ker pridelka ni. Sorti se nh kaže popolnoma odpovedati, saj ga gostinci kot mošt razmeroma dobro plačajo. ŽLAHTNI GAME IN GAME BARVARICA.na kratko game. Tudi ta sorta je pozebla kljub razmeroma čvrstemu enoletnem lesu. To francosko sorto smo v zadnjih letih začeli širiti zaradi močne črne barve vina kot naravno in po zakonu dovoljeno barvilo za jačanje barve vina žametovke. Med vinom žlahtnega gameja in vinom gameja barvarice ni razlike, oboje sodi v skupino kakovostnih vin. Po izkušnjah pa game barvarice rodi obilneje kot žlahtni game. ŠENTLOVRENKA je pozebla. Vino te sorte je manj primerno za mešanje z. drugimi vini, npr. z žametovko. Dolenjski vinogradniki te sorte zaradi neenakomerne in skromne rodnosti ne’ sadijo več. bolje se je obnesla v Beli krajini. Vino sodi med kakovostna vina. Zori istočasno s portugalko in game-jem. T. DOBERŠEK K DOBRODOŠLE SPRETNE OTROŠKE ROKE — V črnomaljskem Bel-sadu imajo v jeseni veliko dela s pripravo sadja, predvsem pa zelenjave. Ker pa je konice težko vnaprej napovedati in ker trajajo le po nekaj dni, težko zaposlijo sezonske delavce, toliko bolj pa so dobrodošli šolarji, ki radi priskočijo na pomoč. Tako si nekateri učenci že vrsto let služijo denar, letos pa so Belsadu pri čiščenju zelenjave dvakrat pomagali otroci iz dragatuške osnovne šole, enkrat iz črnomaljske srednje šole, pretekli teden pa jim je prišlo na pomoč 110 učencev črnomaljske osnovne šole (na fotografiji), ki so tako namesto športnega dneva služili denar za končni izlet. Za kilogram očiščene paprike jim je Belsad plačal po 5 din. (Foto: M. Bezek) Kmet ne odloča o svojem dohodku Pri mleku in pšenici je prepuščen na milost in nemilost odkupovaicem Inž. M. L. * Obilica gospodarskih težav, ki se kažejo tudi v kmetijstvu, zastavlja pred nas veliko vprašanj, med njimi tudi, ali imajo danes kmetje resnično možnost pošteno prodati svoje pridelke. Pridelava mleka spada med pomembnejše panoge v kmetijstvu in je na Dolenjskem na dokaj visoki ravni, žal pa kmet pri odkupu mleka ne sodeluje enakopravno, marveč je v podrejenem položaju, ker ima zadruga oziroma mlekarna popolnoma v svojih rokah kontrolo kvalitete in cene. Kmetje so nezadovoljni. ker torej jemlje vzorce in opravlja analize za določanje kvalitete plačnik sam. ki seveda določb tudi ceno. Poleg tega je jemanje vzorcev oporečno, saj jemljejo z eno zajemalko vzorce od vseh prinašalcev. Na ta način se lahko prenaša okužba mleka, kar nazadnje lahko vpliva tudi na ceno. Najprimernejše bi bilo, če bi to delo opravljala neodvisna ustanova, denimo Veterinarski zavod, (ki je to že delal), ki bi opravil strokovno in objektivno kontro- • Podobnih ravnanj je več, našli bi jih v govedoreji in še kje, vsi primeri pa dovolj zgovorno pričajo, da v kooperantskih TZO ni dovolj posluha za kmetov položaj. Kmet dela zato, da ustvari dohodek, a če ima pri tem občutek (lahko tudi varljiv), da je pri tem oškodovan ali ogoljufan, najbrž to ne vpliva dobro nanj niti ne spodbuja večje pridelave. Kmet potem išče drugačne zaslužke, pri prodaji išče drugih poti, tudi take, ki jim uradno nasprotujemo. Okrepiti bi morali pri kmetu zavest, da ima kot delavec v združenem delu pravico vplivati na ustvarjanje in delitev lastnega dohodka, kar pa bo mogoče le, če bomo spremenili ravnanje, ki zdaj med kmeti zbuja nezadovoljstvo. lo kakovosti mleka. Tako bi bilo konec sumov med pridelovalci mleka. Poleg tega bi kmet moral imeti možnost vpogleda v analizo kakovosti mleka, saj gre končno za rezultate njegovega truda. Podobno je kmet v podrejenem položaju pri odkupu pšenice, saj izve končno odkupno ceno šele potem, ko nima nobene možnosti več, da bi ugovarjal. Le kako bi bilo, če bi tako ravnali kje drugje, denimo v trgovini: vzeli bi blago, čez čas pa bi trdili, daje slabe kvalitete, in bi ga plačali po lastni presoji. Kontrolo kvalitete pri odkupu pšenice bi morali opraviti na mestu prevzema. Tako pa se kmet počuti na milost in nemilost prepuščen zadrugi in žitno-predelovalnim organizacijam. To je najbrž tudi eden od razlogov, da kmetje nočejo sejati več pšenice in zato ne dosegamo planov. BORIS DULAR Za pravičnejšo delitev zemljišč Predlog KZ Krka NOVO MESTO — »V novomeški zadrugi predlagamo izvršnemu svetu občinske skupščine, naj najprej prouči, potem pa poskrbi za pravičnejšo delitev zemljišč med nižinske in višinske predele. Nižinski kmetje so zlasti v primerjavi s kolegi iz sosednjih občin precej prikrajšani, še večje razlike pa bi nastale v prihodnjem letu. če bi se staro stanje obdržalo,« pravi dipl. inž. agronomije Miha Krhin. Uradna metodologija za opredeljevanje višinskega in nižinskega sveta po občinah se v praksi ni izkazala, predvsem zaradi prezah-tevnosti dela. Zato že dve leti ve- i Miha Krhin ljajo razvrstitve na podlagi davčnih okolišev. Za območje hribovitega sveta so bile premije in regresi za meso, mleko in reprodukcijski material v zadnjem času izdatni, tovrstna družbena pomoč pa je bila v nižinskih predelih veliko manjša. Razlike bodo še večje v letu 1986, ker bodo premije za mleko v nižinskem predelu ukinjene. V novomeški zadrugi so ugotovili. da so sedaj veljavne metode za razvrščanje zemljišč v domači občini nepravične, posebno v primerjavi z drugimi območji. Nekatere občine so namreč spremenile katastrske okoliše že v letošnjem letu in s tem dale kmetom večje ugodnosti. Novomeščani pa kar previdno čakajo. R.BAČER ril1890! 31. oktobra 1985 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Mesto ima štiri tehtne pripombe Kaj je s pokopališčem, avtobusno postajo, gradnjo mostu in deponijo? NOVO MESTO — Pojavni razpravi o planskih dokumentih po krajevnih skupnostih je svet skupnosti krajevnih skupnosti na območju mesta oblikoval pripombe, ki so jih že posredovali izvršnemu svetu. Problem pokopavanja ostaja v Novem mestu popolnoma nerešen, ■ so menili v svetu, kajti rešitev, ki jo ponuja komunalna skupnost z razširitvijo pokopališč v Prečni in Šmihelu, bi bila le začasna. Šele pred kratkim so krajevne skupnosti v mestu dobile informacijo, da gradnja pokopališča na Marofu dokončno ni možna zaradi neskladja s kmetijsko zakonodajo. Za gradnjo pokopališča na Marofu pa je bilo doslej porabljenega že veliko denarja. V zvezi s tem mestne krajevne skupnosti zahtevajo takojšnje temeljito pojasnilo. Dolgoročna rešitev za mestno pokopališče bi vsekakor morala priti v družbeni plan za novo srednjeročno obdobje. Po mnenju sveta skupnosti KS ostaja nerešeno tudi vprašanje lokacije in izgradnje avtobusne postaje. V teku javne razprave so se pojavila mnenja, daje sedanja lokacija avtobusne postaje izredno primerna, da bi lahko z manjšimi vlaganji zgradili najnujnejše, s postavitvijo semaforjev na obstoječo kabelsko kanaliza- Letos devet nagrajencev Podeljena priznanja ob občinskem prazniku NOVO MESTO —Na slavnostnem zasedanju občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki je bilo v Novem mestu na praznični dan, 29. oktobra, so podelili tradicionalna priznanja za občinski praznik. Plaketo mesta Novo mesto — najvišje priznanje v občini — so letos podelili 15. diviziji, ki je bila ustanovljena julija 1943 v Lipovcu, v novomeški občini pa ima domicil od leta 1979. Drugo plaketo je dobil Dušan Švara—Dule, upokojeni generalpodpolkovnik iz Novega mesta, ki je v NOB kot borec in komandant sodeloval v mnogih bitkah po Dolenjskem, še zdaj pa zavzeto dela pri ohranjanju tradicij 1. dolenjskega partizanskega bataljona. Trdinove nagrade so letos prejeli: Anton Štampohar, Jože Dular, Branka Moškon in Ivanka Mestnik (več o kulturnih nagradah na kulturni strani). Nagrado občine Novo mesto so letos prejeli trije, in sicer: Franc Baznik — za prizadevno in uspešno delo na področju gospodarstva'. Lojze Urbanč — za uspešno (felo pri razvoju trgovine in Rihard Romih — za dolgoletno družbenopolitično delo in zasluge pri ohranjanju tradicij N OB ter zasluge pri razvoju SLO. Drago meso je za rejca še prepoceni Standard kaže mesnica METLIKA — Po zadnji podražitvi mesa v začetku oktobra je oskrba z mesom v metliški občini dobra, saj je v vseh mesnicah dovolj vseh vrst mesa. Vendar poznavalci opozarjajo, da s tem težko stanje pri preskrbi s svežim mesom nikakor ni za dalj časa urejeno, kajti kmetijski reprodukcijski materiali se dražijo tako rekoč iz dneva v dan in nesorazmerje med cenami teh materialov in cenami kmetijskih izdelkov se še povečuje. Tako je bila pri zadnji podražitvi proizvodna cena prašičev na farmah 300 din za kilogram žive teže. kalkulativna cena. na osnovi katere izračunavajo maloprodajno ceno, pa 289.75 din. Torej je bil že tu razkorak. Sedaj pa je farmska cena prašičev že 365 din za kilogram žive teže in se še povečuje, kalkulativna cena pa ostaja ista. Tako ni čudno, da prašičereja spet prihaja v krizo in zatokmetijci in predelovalci ostajajo pri zahtevi, naj cene usklajujejo sproti. Po podražitvi se je prodaj a mesa v metliški občini res zmanjšala, vendar poznavalci trdijo, daje tako po vsaki podražitvi, kajti ljudje pred podražitvijo naredijo zalogo mesa v skrinjah, vendar se prodaja kmalu normalizira. Res pa je, da se neustavljivo padanje življenjske ravni prebivalcev pozna tudi pri nakupih v mesnicah. A. B. cijo pa bi lahko odpravili prometno zagato na križišču. Med drugim svet ocenjuje, da zaradi šibkih finančnih možnosti bržkone tudi v novem srednjeročnem obdobju trgovina ne bo zmožna postaviti predvidene blagovnice na Novem trgu. Hkrati pa ostaja bojazen, da bi se začasna lokacija avtobusne postaje v Gotni vasi (pri IM V) prelevila v trajno, kar ob podobnih izkušnjah iz preteklosti tudi ni iz trte izvit sum. Novi mest preko Krke v Novem mestu je tretja stvar, o kateri bi želeli natančnejše opredelitve. Ta investicija je sicer vpisana v osnutek srednjeročnega plana občine, ob finančnih možnostih združenega dela pa prevladuje prepričanje, da do izgradnje mosta do leta 1990 ne bo prišlo. Sredstva samoprispevka, ki bi jih morale krajevne skupnosti v ta namen izločati, bi v primeru izpada te naložbe lahko namenili za razreševanje drugih, zelo perečih zadev v mestu. Ob dejstvu, da v marsikateri tovarni nepravilno shranjujejo nevarne odpadke, in ob informaciji, da so na primer v IMV shranjeni nad glavnim vodovodnim cevovodom, svet skupnosti zahteva uvrstitev izgradnje deponije za posebne in nevarnejše odpadke v občinski srednjeročni plan. R. BAČER Za predloge §e ni prepozno Novomeška občina med 15 občinami v republiki, ki so doslej manj evidentirale, kot bo izvoljenih NOVO MESTO — V novomeški občini je bilo do 22. oktobra za konkretne nosilce odgovornejših funkcij evidentiranih čez 300 občanov. Od teh je čez polovico predlogov prišlo iz baze. V splošnem pa tudi drugi krog evidentiranja v novomeški občini ne daje zadovoljivih rezultatov, saj je še vedno precej manj evidentiranih, kot bo izvoljenih. Če v krajevnih skupnostih in v. združenem delu ne bodo pohiteli z evidentiranjem, potem izbire med kandidati ne bo možno zagotoviti. Za možne"delegate v SIS je bilo doslej evidentiranih 2394 občanov, za delegate v občinske zbore 757 ljudi. Bolj je steklo evidentiranje za nosilce odgovornejših funkcij. Tokrat je tudi že nekaj predlogov za republiške organe, kjer šobili doslej Novomeščani slabo zastopani. Tako sta za skupščinoSRS za predsednika evidentirana Jože Florjančič in Uroš Dular, slednji je evidentiran tudi za podpredsednika republiške skupščine. Za delegata v republiškem družbenopolitičnem zboru sta evidentirana Stane Žunič in Darja Colarič. Za novi izvršni svet SRS pa so evidentirani: Franci Borsan. Jule Štern, Marjan Šonc, Slavko Plaveč, Joža Miklič in Jože Suhadolnik. Za predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje je evidentiran Vili Pavlič, ki bi bil tudi član izvršnega sveta. Za predsednika komiteja za turizem in člana IS SRS je evidentiran Slavko Plaveč. Za člana IS SRS in sektetarja za finance Jože Suhadolnik. Za sekretariat za pravosodje pasta evidentirana Vinko Pavlin in Anton Šporar. Za možnega predsednika novomeške občinske skupščine je doslej 7 evidentiranih: Boris Gabrič. Janko Goleš, Franci Cvelbar, Marjan Simič. Lojze Padovan, Jože Suhadolnik in Jože Knez. Za možnega predsednika novomeškega izvršnega sveta pa šo evidentirani: Slavko Pavlin, Vili Pavlič. Ivo Longar in Marjan Šonc. Za podpredsednika občinske skupščine: Dušan Jarc. Za delegate v zvezni zbor sta evidentirana Jože Knez in Vanja Vizjak. Evidentiranje se še nadaljuje, vsi doslej imenovani pa se bodo prav verjetno znašli na listi, kjer bodo še nova imena. R. B. Začetek z enajsterico Tri desetletja osnovne šole Dragotin Kette — Odkrili doprsni kip pesnika Dragotina Ketteja NOVO MESTO — Ena od večjih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je bilo praznovanje 30-Ietnice Osnovne šole Dragotin Kette, ki so ga slovesno počastili minuli petek. Ob tej priložnosti so se v telovadnici šole zbrali številni gostje in starši otrok. Učenci so pripravili razstavo svojih izdelkov in nadvse prijetno urico kulturnega programa. Na koncu pa so nekaj pesmi zapeli tudi člani mešanega pevskega zbora Krke pod vodstvom Mira Kokola. Najslovesnejši je bil trenutek, ko je Slavka Keglovič, ustanoviteljica šole in nekdanja dolgoletna ravnateljica, odkrila doprsni kip pesnika Dragotina Ketteja, po katerem se šola imenuje. Nemajhne zasluge za postavitev spomenika imajo delavci Krke, ki so že sedmo leto pokrovitelji šole. Za spomenik so zbrali več ton odpadnega papirja, veliko prijaznost pa je pokazal tudi sin avtorja kipa, pokojnega Jakoba Savin-ška, ki je dovolil izdelavo kopije. Priznanje zanj je prejela njegova mati, pesnica in igralka Mila Kačičeva. Pred tremi desetletji je bila takratna posebna šola edina te vrste na Dolenjskem. Imela je en sam oddelek in v njem enajst otrok. V šolskem letu 1962/63 je šola že postala popolna osemletka. Po triindvajsetih letih delovanja šole so odprli novo šolsko poslopje. V novih prostorih so odprli tudi oddelke za delovno usposabljanje. Razširili so dejavnost šole, učenci so pričeli delati v številnih interesnih dejavnostih. V tridesetih letih seje izšolalo več kot 420 učencev. Večina se jih je vključila v življenje in našla sebi primerno zaposlitev. »Žal se v zadnjem času, ko je problem zaposlovanja precejšen, zapirajo vrata zaposlitve tudi za naše otroke,« je v svojem govoru poudarila sedanja ravnateljica Avgusta Lah. Jubilej so izkoristili tudi za to, da so najzaslužnejšim in tistim, ki so že dve desetletji in več zvesti prizadetim otrokom, podelili priznanja. Prejeli so jih: prof. Slavka Keglovič, Ana Kopina, Kristina Rifelj, Vida Glavač, Milena Menger, Marjeta Zaman, Majda Nečimer in Amalija Popovič. Priznanja za mentorsko delo na šoli so prejeli: Miha Burger (čebelarstvo). Drago Medic (rokomet) in Silvester Mihelčič st. (ta-mburaški ansambel). Priznanje za dobro sodelovanje in pomoč šoli so izročili tudi delavcem tovarne zdravil Krke. J. PAVLIN Počitniški praktikant — že inovator Priznanje študentu Darku Pandurju NOVO MESTO — Darko Pandur iz Zagorice pri Vel. Gabru je študent IV. letnika biotehnične kultete — smeri lesarstvo in Pionirjev štipendist. Ko je lani prvič prišel na delovno prakso v obrat za proizvodnjo harmonika vrat. je kmalu začei razmišljati, zakaj zaprta harmonika vrata ne dajejo vtisa ravne ploskve. »Ta malenkost me je tako jezila, da sem na delu in še doma razmišljal, kako bi lahko to lepotno napako odpravili. Spomnil sem se na Darko Pandur listno vzmet v polju, to povedal vodji priprave dela. in tako se je rodil inovacijski predlog. Napisal sem ga in oddal, tik preden sem prakso zapustil.« je povedal Darko, ko je pred kratkim prejel Pionirjevo priznanje in značko Inovator. »V mojem primeru gre šele za teorijo, ki v praksi še ni preizkušena. veseli pa me. da so v'delovni organizaciji pokazali razumevanje za inovatorsko delo. Zdi se mi. da bom v tem kolektivu kar rad služboval,« je rekel mladi inovator. V prostem času je Darko z. dušo in srcem vdan motokrosu, bavi se tudi z ostalimi športi. Pravi, da je bil peti na republiškem tekmovanju v motokrosu, čeprav je dirkal 7. izposojenim motorjem. »Ta šport rtii je strašansko pri srcu. žal pa zanj nimam možnosti. Pri študiju sem poprečen študent, vendar redno opravljam izpite. Doma tudi pomagam pri delu na kmetiji stare mame.« Pandurjev inovacijski predlogje bil med letošnjimi nagrajenimi morda najmanj pomemben za delovno organizacijo, po drugi strani pa pomemben zato. ker kaže na razumevanje do inovacijskih predlogov mladih. R. B. Ji Kratkovidne kadrovske štipendije Komu je mar jutri? NOVO MLSTO— V novomeški občini razpisane kadrovske štipendije temeljijo očitno le na trenutnih .potrebah po kadrih, prav nič pa niso usmerjene v bodočnost. Kar 62. odst. vseh štipendij je namenjenih učencem in študentom II.. III. in IV. zahtevnostne stopnje, medtem ko dolgoročni plan občine zahteva predvsem strokovnjake VI., VII. in Vlil. stopnje izobraževanja. Kar tri četrtine celotne generacije mladih gre na osnovi zdajšnjih razmer v poklice, namesto da bi jih vsaj polovica nadaljevala študij in si pridobila visoko izobrazbo, na kakršno gospodarstvo in združeno delo občine računa čez pet let. V službi poklicnega usmerjanja opažajo tudi, da se starši in otroci še močno držijo miselnosti o moških in ženskih poklicih. Naravnost šokantna pa je ugotovitev psihologinje Vike Avsec, ki je izjavila, da imajo pri nas fantje še vedno petkrat večje možnosti za izbiro poklica kot dekleta. Medlem ko je družboslovje tako rekoč rezervirano za ženske, so tehnični poklici predvsem fantovska zadeva. Pri izbiri kandidatov za štipendije pa se nemalokrat izkaže, da vzamejo raje fanta s slabšim uspehom kot dekle z mnogo boljšimi ocenami. Šolanje oh delu v kadrovski politiki sploh ni uskladeno in naravnano v take družbene tokove, kakršne bi želeli. Šolanje ob delu se za zdaj kaže predvsem kot interes posameznika, v glavnem pa je ta interes — beg iz proizvodnje. R. BAČF.R DOM JE ZE POKRIT SOTESKA — V tem kraju v dolini Krke prebivalci sedmih vasi v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice že vse leto vneto gradijo svoj Dom gasilcev, kulture in družbenih organizacij Bivše grajsko poslopje, ki jim ga je odstopila Kmetijska zadruga, bodo temeljito obnovili. Prvo pomembno delovno zmago so proslavili že minuli torek, ko so 38 metrov dolgo in 6 metrov široko poslopje pokrili z novo streho. Sredstva za opeko in ostrešje je v največji meri prispevala delovna organizacija Novoles, krajani pa so pomagali s prostovoljnim delom, zidarska dela bodo letos še nadaljevali. V ŠMIHELU TOKRAT »ZA« ŠMIHEL — Z odlično udeležbo več kot 97 odstotkov in z veliko večino — več kot 73 odstotkov je glasovalo »za« — so krajani šmihelske krajevne skupnosti v nedeljo dokazali, da je bila odločitev skupščine KS o ponovitvi referenduma pravilna. Kasnejše temeljite analize bodo pokazale, kako je mogoče, da so krajani v poldrugem letu po neuspelem referendumu spremenili svoje mnenje, že sedaj pa je jasno, da je bil referendumski program dovolj stvaren in sprejemljiv za vse. Od enega odstotka samoprispevka, ki so ga Šm ihelča ni v nedeljo izgl aso-vali. bo šla polovica za nov most preko Krke, polovico pa bodo uporabili doma za asfaltiranje cest in ulic, za javno razsvetljavo, dograditev kanalizacije in za delo organov KS. Z uveljavitvijo krajevnega samoprispevka 1. decembra bo Šmihel prenehal biti belalisa na zemljevidu novomeške občine, saj le v tej krajevni skunosti zadnji referendum ni uspel. PRIZNANJE USTANOVITELJICI — Sedanja ravnateljica Osnovne šole Dragotin Kette, Avgusta Lah, je najprej izročila priznanje ustanoviteljici in dolgoletni ravnateljici šole prof. Slavki Keglovič (na sliki levo). (Foto: J. Pavlin) Le zdomec plača polno ceno Zaradi novega načina plačevanja ima metliški vrtec 50 milijonov starih dinarjev izgube na mesec — Z decembrom podražitev________________________ METLIKA — V metliškem vrtcu, edinem v tej občini, jevsak dan v varstvu 178 otrok, ki so razdeljeni v 9 skupin. Poleg tega imajo dva oddelka skrajšane priprave na šolo, poen oddelek te malešolepasta še v Podzemlju in na Suhorju, tako da skupaj obiskuje skrajšano malo šolo 93 otrok, iz 'metliške občine, ki ne hodijo v vrtec. igralnic v vrtcu je po sedanjih nor- »V vrtcu je zaposlenih 27 ljudi, kar je glede nasedanji obseg dela že premalo, saj nam manjka organizacijski vodja in tudi še kakšno varuhinjo bi potrebovali,« je povedala vodja vrtca Branka Hauptman. Kar se prost ora t iče, bi I ah ko v vrtec v zeli še enp skupino 12 otrok, ven dar bi morali za to precej prilagoditi del o v sedanjih oddelkih. Za sedaj to še ni potrebno, saj jim ni treba zavračati otrok, na pomlad, ko je pritisk na vrtec največji, pa bodo verjetno morali ustanoviti 10. skupino. Večina mativih premajhnih, vendar na kakršnokoli razširitev v sedanjih časih ni niti pomisliti. Ekonomska cena za varstvo in prehrano, ki je v bistvu 65 odst. skupne ekonomske cene z vzgojnim delom (to za vse plača družba), znaša sedaj za vrtec nekaj več kot 8.000 dinarjev, za jasli za otroke od 2. do 5. leta 10.737 din in do 2. leta 12.689din na mesec. Vendar plačajo ekonomsko ceno za jasli samo eni starši (oče dela v Nemčiji), za vrtec pa le trije, medtem ko jih je kakšnih 10 blizu te cene. Z novim načinom plačevanja vrtca (35 odst. povprečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu) v Metliki nikakor niso zadovoljni in pravijo, da je bil prejšnji način boljši. Prav zaradi novega plačevanja ima metliški vrtec vsak mesec pri varstvu in prehrani za 500 tisočakov izgube, kar bi morala kriti skupnost otroškega varstva, ki pa nima denarja. Seveda ima vrtec ob devetmesečju izgubo. Z decembrom bodo ekonomsko ceno (tisti del, ki ga plačajo starši) povišali za 30odst.,kar pa, pravijo v metliškem vrtcu, ni rešitev, ampak bi morali zvišati prispevno stopnjo za otroško varstvo. A. B. Novomeška kronika ŠTEDILNIK — Gospdinja iz Suhadola je pri Mercatorju v Novem mestu naročila in tudi plačala štedilnik. Dogovorili so se, da ji ga bodo dostavili na dom. Pa ni bilo čisto tako. Fantom, ki bi morali izročiti dragoceni predmet novopečeni lastnici, seje tako mudilo, da so štedilnik izkrcali 200 metrov pred pravim naslovoift-Čeprav Suhadol ni velemesto, so krajani porabili kar precej časa, da so določili lastnika predmeta, ki se je na tako nenavaden način znašel sredi vasi. i TOVORNJAKI — Prebivalci blokov ob Trdinovi (nasproti grmske osnovne šole) so pred štirimi leti v spomin na predsednika Tita posadili 88 dreves in tudi sicer uredili okolico. Mogočna IMV pa se za pieteto in trud ne zmeni. Neznanski dvojni tovornjaki belgijske registracije, kijih nalože* izdelki novomeškega gospodarskega bolnika, namreč redno in vztrajno parkirajo na zelenicah ob Trdinovi. Sf ve se, s čigavim dovoljenjem, na dlan1 je samo, da miličnikov ni blizu in daso prebivalci ogorčeni. BIFE — Avtomobilistična je,tui bodica, ki bi morala zadeti lastnik1 vseh avtomobilov, ki parkirajo tesno pred vrati priljubljenega bifeja hotela Kandija. Nihče se noče norčevati njihovih že zjutraj in dopoldn* nezanesljivih nog, toda tam je, z* božjo voljo, tudi nekakšen prehod S pešce, da manjšega križišča niti U* omenjamo. Ena gospa je rekla, da 't inšpektorica v Mercatorjevi trgo*r ni pri vodnjaku svoj posel opravil*1 dvojnimi merili: trgovkam je V računala mandatno kazen, ker f stregle brez čepic, sama pa se j* med policami z živili sprehajala k*’ v trenčkoju in kajpak razoglava- V času od 17. do 23. oktobra sp novomeški porodnišnici rodile: Brig1' ta Starič iz Hrastovice — Gašperju-Marjana Planinc iz Krškega — Tin°-Ankica Fran kovic iz Malega NerajcU — Dejana. Marija Žugelj iz Trnove — Katjo. Dragica Matkovič iz Golek — Martino. Vlasta Remec iz Ljubija*1 — Matjaža. Mira Gojkovič iz Gorenj Straže — Milorada. Darja Korelec Velike Loke — Anžeta, Polona Rad ■ iz Krškega — Roka. Marija Zagore' Ždinje vasi — Matejo. Darja H°^eV. iz Dolenje Stare vasi — 1^en’v|3-Ivanka Sotošek iz Brestanice — rka. Marica Zupančič z Dv°r?, Slavka. Ida Mrzelj z Brezovice— jaža. Marija Štefanič iz Črnomlju ^ Martina. Milena Hlede s Puščave ^ Janjo. Martina Vogrinec iz Semiču Primoža. Božena Simeunič iz Gor**1i Ponikev — Zvonka. Irena Habaz' Obrha — Andreja. Zdenka Ko1, »j? Osojnika — Brigito. Karmen Rede Luterškega sela — Tadeja. N1' •, Šebijan iz Trebnjega — Cireg° Branka Jeršin iz Črnomlja — '.-L, Marija Nahtigal iz Češnjic — dek * in Olga Kirm s Sela'— deklico- IZ NOVEGA MESTA: Erna 00& — Biček s Ceste herojev 64 — R° Anica Ribič. Nad mlini 41 — UrsK° Ivanka Jeglič iz Ločne 6 — Čestitamo! Sprehod po Metliki, TO SE BO SPET TEKMOV*1^ Na pokopališču namreč, . jie novembra, ko je dan mrtvih. LJ ^.0 kot da več ne bi poznali mere. z*10 ^ na grobove ikebane in šopke- ^ stanejo nemalo denarja. Pa ne g to. Vse skupaj postane že ne0\lnju diši po napuhu in razkazova Količina rož ne izraža nitispoštov niti cenjenja. OSNOVNOŠOLSKA MLAp^ji dala pobudo za očiš&valnoakcjj bo stekla vsak čas. Izkazalo se J .p mreč. da lahko le mladi očistijo *” in njegovo okolico. Smešno, to r snično. Profesionalnih čistilcev J £ malo, primanjkuje tudi denarja . in podobne reči. Člani Tui-ist* ^gj društva so svojčas poskuša * *. podobnega, a kaj, ko se je čt J; udeležilo le nekaj več kot deset nof- GOLA RESNICA — TUDl^je VESA so zdaj jeseni gola — J ■ fR Metlika kulturno zaspano dogaja se skoraj nič. kar bi raz ^gs* zasmrajeno mlako. Ta 'en. ga*11 posebej boli mlade, ki se nib^ugin® dati, če odtešejmo petkovo ir>s ujefld razgibavanje v disku. No. so ^ Srednje šole tekstilne usmeri* pred kratkim nasmejali pan*0 |,iliv An dresu Valdesu, ki so ga P0fI1j do1*1 okviru kulturnega dnev Kult*1 Edvarda Kardelja. DOLENJSKI LIST St. 44 (1890) 31. oktobra IZ NlkŠIH OBČIN _ V Cmomaijski drobir ŠE VEDNO BREZ TELEFONA — Minil je 5e en praznik semiške krajevne skupnosti, prebivalci vasi od ■Semiča proti Štrekljevcu pa še vedno ostajajo brez tolikokrat obljubljenega fj°r,a ^"anJ so postavili drogove pred dobrimi tremi leti, vendar so ti še J'edno osamljeni, torej brez kablov. Krajani — okrog 150 jih je — pa se ^ašujejo. kdo je od tistih, ki jim obljubljajo, da telefon bo. krivec za ta-. o veliko zamudo. »Očitno nihče.« si ar sami odgovarjajo krajani, sicer bi hi telefonski priključki prav gotovo ze v njihovih domovih. ZASOLJENE SMOKVE — Črno-roaljcem so padle v oči smokve, ki jih Prodajajo v njihovih (in zagotovo tudi katerih drugih) prodajalnah. Za 25-oekagramski zavitek suhega sadeža mora kupec odšteti okrog 370 dinarjev. kar pomeni, da stane kilogram * polovico več kot kilogram gove-t rt ^rnornaljci ne razumejo, zakaj tolikšne razlike, niso pa zadovoljni z , ago, da se je goveja živina pač pasla na belokranjskih pašnikih, s smo-vami pa prodajajo tudi vroče južno sonce. Boij gotovo pa je. da bodo ^soljenim smokvam pač pokazali komemoracija Črnomelj — Mestne družino politične organizacije vabijo ob dnevu mrtvih na žalno komemoracijo, ki bo jutri, 1. novembra, ob 10. uri na Gričku. Ribniški zobotrebci pOVSOD SMETI — V Mali gori Pn °'bnici je neki občan našel te dni ar pol vreče kruha, ki ga je nekdo tam v”!*' kot neuporabnega. Po gozdnih. Je tudi veliko razbitih avtomo-°v. gospodinjske opreme in druge-8 ■ kar bi sodilo na Dinos ali pa na osrednje smetišče. ea • • T TE^AJI ~ Tudi '° Jesen °r' teča?"v nbni5ka delavska univerza j-, je krojenja, šivanja, varjenja in tu-. jezikov. V zadnjih letih zanimanje 5 ,Je “pada. Večje je pri članih tis-ni ovn'h kolektivov, kjer plača šolano delovna organizacija. Delavska J?™ vabi k sodelovanju tudi Predavatelje. problemski požari — v šlci^V™ Pred Požari bo v ribni-ra Poeini po gasilskih društvih več ra n. dejavnosti. V začetku novemb-kn rC Predvidena tudi problemska Je.r?nca ° požarni varnosti. Km. NJIV- VE^JA ŠKODA — , . elJe. lovci in kmetijski strokovnja-ngotavljajo. da je škoda po divjadi 0fF0~na- 'n sicer predvsem na obm- - m sicer predvsem na onm Ma* i?re-' E°škega potoka in Slemen. šknH^ ie nj'V- sorazmerno večja je b„x a' kar je razumljivo, saj divjad mce jesti. Drobne iz Kočevja ^u0MEtn1 NERED — promet po varen ^ vedno bolj zapleten in ne nekat fmur je glavni vzrok zapors grade-"- cest 'n ubc 7aradi raznih čemur je glavni vzrok zapora enj in rjjme ' l" popravila mostu. V takih naj n b' bd potreben večji nadzor V0?iPr°metom. a ni čutiti nobenega. Pog0 50 tudi parkirana vsepovsod, in to ie° na Pločnikih pred gostilnami, zapeč. .7a,°' ker se vozniki ne morejo bi n.,J?} 7 avtom do točilne mize. sicer v1!,, 'rali tam se doU-1ENlCE ZA PTIČE — Obeta zat0 čfa bl'da zima. Šolarji naj bi lo| pa mPrej postavili krmilnice okoli zgodaj 1 pr' sv°jih domovih, dovolj zados, n?j b' poskrbeli tudi za NlFrJikoUčine ptičje hrane - 2. °Takn ifimi „7 a v - Ca ..‘AKNJEN1 »ZAKLADI-"Padla bude suše je Rinža močno ?akl i,i 'n Pokazala svoje vedno skrite zak|ad ^"tazala svoje Posod °d starih loncev in nočnih Pra|njLt(> gašperčkov. štedilnikov in ti. . n strojev. Škoda, da teh “ ?anje nikl e ne pobere. Kaže. da ni Ri **?"$« odgovoren in za čiščenje tudi ne. d rebanjske iveri J . ...___________ občin .'J11 obrambnega dneva delavcev tudi n uprave so v Trebnjem iz vedli 5prejurifntacijski pohod proti Lan-pr0ra> Menda je občinski mojster za Ug0, Un Po koncu pohoda z žalostjo ti enep- ^a med potjo niso izgubi I i ni doseofa uradnika ali uradnice ino'» pra ° Vsaj nekaj prihranka v napol Količinski vreči. bani?LEE?ARIEl BODO - V NIHČE SE NI IZGUBIL — ga aniski obči 'godi. ni. kjer se vedno kaj nove so pred dnevi začeli ustana kolesarski klub. Ustanovitev te stahiii -dtuje v sklop trebanjskih Vrtjjs ?aC|'jskih gibanj. Po ustanovitvi dru>;nars*e vsc tajnice na- tnt Ul C VlŠlf* *»n:i ivmnrl rviih ddlnH« sekret-_i,ev.^e’ ena 'zmed njihcelodo Pa e '7vršncga sveta, sam ohčj. n?Predovala »navzdol Pa je sveta, samo ena lnske konference ZSMS. do 551 IZ NlKŠIH OBČIN r?m Kabel ni kriv 200 naročnikov v Črnomlju je nestrpnih, Teg-radu pa se (očitno) ne mudi ČRNOMELJ — V Črnomlju je zadnje čase pravi rompompom zaradi telefonskih priključkov, ki bi jih morali dobiti v Loki in v delu mesta od pošte v smeri proti Metliki. Pravzaprav v slednjem predelu ni težav in kaže, da se bo, tako kot se je začelo, tudi končalo vse v najlepšem redu. Veliko vroče krvi pa so povzročili telefoni v Loki, marsikdaj tudi zato, ker odgovorni niso znali (ali niso hoteli?) dati pravega pojasnila. Ločani so toliko bolj jezni, ker vidijo, da na drugem koncu mesta že pobirajo prispevek za telefonski priključek, pri njih pa se od takrat, ko so s krajevno skupnostjo pred dobrima dvema mesecema sklenili pogodbo o plačilu 80 tisočakov, ni premaknilo nikamor. Na nerganje so dobili odgovor, da ni kabla, resnica paje, kot so povedali v skupnosti krajevnih skupnosti Črnomelj, povsem drugačna. Čeprav Črnomelj ni velik, pa telefon napeljujeta dva izvajalca, in sicer od pošte proti Metliki PAP iz Ljubljane, od pošte proti Kanižarici paTegrad. Te razdelitve se niso spomnili v Črnomlju, ampak je prišla »od zgoraj«. Medtem ko PAP ne potrebuje na kupe dokumentacije za napeljavo telefonskega omrežja in je zato s skupnostjo krajevnih skupnosti že podpisal pogodbo, paTegrad zahteva elaborat, za izdelavo katerega bo porabil 20 dni in dodatnih 370 tisoč dinarjev. Šele potem bo skupnost krajevnih skupnosti, ki sedaj ne veniti tega, koliko bo veljal telefon v Loko, podpisala s Tegradom pogodbo. Po zagotovilih Franca Bahorja iz skupnosti KS je torej počasnosti kriv izvajalec, ki zahteva elaborat, in ne pomanjkanje kabla, ki gaje skupnost naročila in bo prišel konec oktobra. B. M. Najprej telefoni Načrti KS Dolenja vas Previsoke cene pregledov Tako menijo črnomaljski obrtniki — Kaj pa cene nezgod? V povprečju so skrite razlike V povprečju so osebni dohodki v negospodarstvu skoraj usklajeni s tistimi v gospodarstvu, pregled po organizacijah pa dš drugačno sliko_______________ ČRNOMELJ-je komisija DOLENJA VAS PRI RIBNICI — »Zdaj je na območju naše krajevne skupnosti okoli 40 telefonskih naročnikov, prošenj za telefone pa je blizu 300. Telefonska centrala je grajena tako, da bo njena zmogljivost 500 priključkov, vendar jo bomo v prihodnjem letu izkoristili približno polovično, ostalo pa okoli leta 2.000,« nam je povedal predsednik skupščine KS Dolenja vas Franc Trdan. Te dni že na veliko kopljejo po Dolenji vasi in okoliških vaseh, ker napeljujejo telefonske vode. To je tudi glavna letošnja investicija na območju te KS. Prvotno je bilo predvideno, da bosta Dolenja vas in Prigorica dobili telefone že letos, ostali kraji pa spomladi, a zdaj kaže, da bodo vsi dobili priključke prihodnje leto, upajo, da že spomladi. Predsednik Trdan je še povedal, da je skupščina KS že leta 1981 sklenila, da bo cena za priključke za vse enaka neglede na oddaljenost od pošte. Ocenil je tudi, da je sodelovanje KS s PTT slabše, kot je bilo vedno z ostalimi izvajalci del na območju KS, saj so obiski s PTT zelo redki. Pomembna investicija na območju KS je še gradnja zadrževalnika visokih voda v Prigorici. Ob tem je menil, daje potrebno zagotoviti stalni pretok vode vsaj do Dolenje vasi. Prepočasi se urejajo tudi zadeve okoli ureditve novega pokopališča, katerega lokacija je na južnem delu Hriba, kjer so manjvredni travniki. Občani namreč zmotno menijo, da so dolžni to urejati le najodgovornejši člani v KS in pripravljalnega odbora za urejanje pokopališča. J. P. Sredi oktobra je Komisija republiškega Zavoda za varstvo pri delu opravljala periodični pregled delovnih priprav in naprav pri obrtnikih v črnomaljski občini. Kljub temu da je obrtno združenje pravočasno — torej že junija — obvestilo vse obrtnike, ki imajo stroje, o pregledu in da zakon in pravilnik o varstvu pri delu zahtevata, da morajo bili naprave pregledane vsaki dve ali tri leta. je od 75 obrtnikov prijavilo pregled le 9. Res je. da so nekateri stroji novejši, vendar bi jih bilo gotovo moč prešteti na prste. Tako so le redki od 75 obrtnikov, ki si pri delu pomagajo s stroji, imeli tehten razlog, da pregleda niso prijavili, zlasti še. ker tovrstnih pregledov v črnomaljski občini ni bilo že lep čas, zagotovo pa ne zadnja štiri leta. Toda čeprav je bila tudi komisija razočarana nad tako slabim odzivom obrtnikov, imajo slednji razlog, da so ignorirali njen obisk v Beli krajini. Da je utemeljen, potrjuje ie to. da Črnomaljci niso edini, ki mislijo. da je 5 tisoč dinarjev za pregled enega samega stroja in plačilo potnih stroškov (ki se sicer porazdeli med obrtnike) le previsoka cena. zlasti še, ker je naloga komisije le. da pregleda, kakšna je zaščita strojev oz. kako varni so pri delu in kakšni so električni priključki. Verjetno bi se prijavilo več obrtnikov, če bi šlo rudi za pregled tehnične brezhibnosti naprav. V to. ali je cena pregleda zares previsoka ali ne. se ne bomo spuščali. Nehote pa se ponuja vprašanje: kakšna bi bila šele cena nezgode, ki bi se zgodila na stroju, ki ne bi bil pregledan? In še eno vprašanje: ali morda komisija prav na cenah teh morebitnih nezgod gradi svoje (visoke) cene? M. BEZEK ČRNOMELJ — Ker se osebni dohodki v družbenih dejavnostih ne usklajujejo z rastjo prejemkov v gospodarstvu v skladu z resolucijo, najmanj 95-odstotna uskladitev pa bo morala biti poravnana najpozneje do konca letošnjega leta, so na črnomaljskem komiteju za družbeni razvoj pripravili analizo o osebnih dohodkih. Na podlagi z anketo zbranih podatkov so izračunali povprečni čisti osebni dohodek na delavca, preračunan na pogojno nekvalificiranega delavca, in sicer od januarja do julija letos. V črnomaljski občini so prejemki takšnih delavcev v gospodarstvu 29.533 din. v negospodarstvu pa 29.212 din. Torej je uskladitev negospodarstva z gospodarstvom 98.9-odstotna. vendar pri tem niso upoštevani osebni dohodki delavcev v črnomaljskem tozdu IMV. obratu Tonose v Adlešičih. GG tozd Črmošnjice in GG TOK Črnomelj, ker niso vrnili anketnih lističev. Poleg tega organizacije in skupnosti'niso zajemale podatkov poenoteno, vendar na komiteju za družbeni razvoj kljub temu ocenjujejo, da je izračun dokaj realen. Sicer pa so imeli v negospodarstvu razen aprila in junija, ko so močno povečali prejemke, manjše osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca kot v gospodarstvu. To je seveda povprečje, če pa pogledamo posamezne družbene organizacije in skupnosti, ugotovimo, da so štiri takšne, ki bodo morale do konca leta uskladiti osebne dohodke, s tem da jih bodo zmanjšale. To so: osnovni šoli ‘Dragatuš in Mirana Jarca v Črnomlju, otroški vrtec in zdravstveni dom. Na drugi strani pa je kar 6 takšnih, ki ne dosegajo 95-odst. usklajenosti z gospodarstvom. med njimi črnomaljska glasbena šola komaj 55- in skupnost krajes nih skupnosti 67-odstotno. Pole • teh so še osnovna šola Stari trg, srednja šola Edvarda Kardelja, Zavod za kulturo in izobraževanje in SDK ekspozitura Črnomelj. Tako. kot se osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca spreminjajo od organizacije do organizacije v negospodarstvu, pa so razlike še večje v gospodarstvu. Tako se ti prejemki gibljejo od 20.520 do 45.675 dinarjev, odvisno od poslovne uspešnosti kolektiva in specifičnosti posameznih del. M.BEZEK VOŽNJE NAMESTO PATRONAŽE Ribnica še hitreje naprej Ribniško gospodarstvo dosega rezultate, ki so daleč nad povprečjem Slovenije — Izgub ni RIBNICA — Gospodarstvo ribniške občine je doseglo v prvem polletju letos občutno boljše rezultate, kot je znašalo povprečje gospodarstva Slovenije. To so ugotovili na sejah zborov občinske skupščine Ribnica, ki so bile 24. in 25. oktobra. Kljub ugodnim rezultatom pa so delegati ugotovili tudi nekatere slabosti, kot slabšanje delitvenih razmerij v škodo gospodarstva, ekstenzivno zaposlovanje, naraščanje zalog itd. Ribniška občina je po rasti dohodka med slovenskimi občinami na 16. mestu, po rasti čistega dohodka na 10. mestu, po rasti akumulacije na 13. mestu, po deležu akumulacije v dohodku pa celo na 7. mestu. Vendar vse delovne organizacije ne dosegajo tako dobrih rezultatov, saj na primer Mercator—Jelka v prvem polletju sploh ni ustvaril akumulacije. Gozdarska kooperacija pa jo je ustvarila le 0.6 odstotka. Najvišjo akumulacijo sta dosegla Donit (26.1 odst.) in Rikostroj (17,6 odst). Ploščad in most decembra V razpravi o urejanju mesta sodelovati, dokler je čas za to, ne pa kritizirati, ko se dela že zaključujejo KOČEVJE — Zaradi urejanja ploščadi med Namo in Kavarno je veliko pripomb med občani, češ da bo po nepotrebnem uničen park itd. Za pojasnilo o teh delih smo zaprosili tajnika KS Kočevje — mesto Boruta Hočevarja, ki nam je o tem povedal: »Javna razprava o ureditvi tega dela mesta in dela Ljubl janske ceste je bila 6. marca letos. Udeležba na njej je bila skromna. Del načrta za ureditev Ljubljanske ceste je bil zavrnjen in se o njem javna razprava še nadaljuje: načrt za ureditev ploščadi, mostu in dela ceste pa je bil osvojen in ta dela zdaj potekajo. Park je bil delno že prej uničen . Ureditev ploščadi sodi v okvir revitalizacije tega dela mesta. Na ploščadi bo vse, od zborovanj do koncertov in pravljičnega mesta ob prireditvah dedka Mraza. Ploščad bo dokončana do 1. decembra. Hkrati urejamo cesto od kavarne do mostu.in sam most. Ta dela bodo dokončana do sredine decembra. Hkrati bo urejena tudi ulica med trgovino Nonstop in kavarno proti centru usmerjenega izobraževanja in pot med Varteksom in bivšim Hotelom Trst proti Nami. Ti dve ulici bosta poslej zaprti za promet z vozili, ker bo tu cona za pešce. Z vozili bo dovoljen le dostavni promet za trgovine in kavarno ter svatom za dostop do poročne dvorane.« Tajnik Hočevar je posebno poudaril. naj občani sodelujejo v javni razpravi o ureditvi Ljubljanske ceste, da ne bo kasneje spet raznih pripomb. Načrt te ureditve, ki ga je izdelal Projektivni atelje Ljubljana, je razstavljen v oglasni omarici krajevne skupnosti in v novih prostorih KS. J. P. Pravi ljudje na prava mesta? V trebanjski občini spremembe v delegacijah — Veliko evidentiranih TREBNJE — V trebanjski občini vlada že pravo predvolilno ozračje. Seveda ljudi zanima, kdo bo zavzel vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih, občini in družbenopolitičnih organizacijah. Zanimanje je toliko večje, ker naj bi zakon o volitvah prinesel nekatere spremembe. Sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Stane Novak je dejal, da bodo delovanju delegacij posvetili veliko pozornosti, zlasti tam. kjer delegacije niso dobro delovale. Programi o tem, kaj in kje izboljšati stanje, so že pripravljeni, ve se tudi, katere delegacije se doslej pri svojem delu niso kdove kako odrezale. Tako je bilo v GG Puščava in v Gradbeno komunalnem podjetju, kjer v konferenci nisodelovali pridruženi člani. Podobno je bilo pri Trelesu. V občinskem svetu Zveze sindikatov predlagajo ukinitev konferenc in ustanovitev skupnih delegacij. V VIO. kjer se tudi niso posebej dobro izkazali z. izpolnjevanjem svojih delegatskih dolžnosti. pa bodo delegate iz dislociranih enot pridružili tamkajšnjim delov- nim organizacijam. To veljaza Veliki Gaber, Mokronog itd. Glede na vse to v trebanjski občini pričakujejo, da bodo volitve lahko izpeljali, široka paleta evidentiranih možnih kandidatov pa bo nemara omogočila, da bodo prišli pravi ljudje na prava mesta. J. S. Kakor je dejal Novak, je tudi evidentiranje po sindikalni liniji steklo zelo uspešno. Za zbor združenega dela v občinski skupščini je evidentiranih 265 možnih delegatov, mest paje le 34. Za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je evidentiranih 723 delegatov, za važnejše občinske funkcije pa kar 123 kandidatov. Za predsednika zbora združenega dela soevidentirali v sindikatih Igorja Slaka, Pavlo Kranjc. Janeza Zakrajška, Toneta Zaletela in Antona Mavca. Med evidentiranimi možnimi kandidati je opazna velika udeležba žensk, kar polovica, okoli četrtina pajemladih, kar je veliko glede na število zaposlenih. VODO V07JJ0 IZ ČABRA 4<* 0890) 31. oktobra 1985 Odlične uspehe je doseglo ribniško gospodarstvo na področju izvoza. Nekateri so konvertibilni izvoz povečali za enkrat ali celo večkrat, le Inles ni dosegel lanske ravni. Devetmesečni rezultati konvertibilnega izvoza so taki. da znaša indeks pokritja uvoza z izvozom preko 220. še ugodnejši pa je izvoz na Vzhod. Tudi na področju negospodarstva so delovne organizacije dosegle ugodne rezultate. Položaj teh delovnih organizacij se izboljšuje hitreje kot v celotni Sloveniji. Izgub ni (kot tudi v gospodarstvu ne). Osebne dohodke v negospodarstvu skušajo približati osebnim dohodkom v gospodarstvu. To jim je že uspelo na področju izobraževanja in ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je 5 patronažnih sester — po ena v Semiču in Vinici ter 3 v Črno mlju — ki opravljajo tako patronažo kot tudi nego bolnikov na domu in obiskujejo novorojenčke. Vendar zaradi pogostih porodniških dopustov le malokdaj zares dela 5 sester. Višjih medicinskih sester za določen Čas namreč ne morejo dobiti, finančne možnosti pa ne dopuščajo večjega zaposlovanja za nedoločen čas. Po republiških normativih naj bi vsaka sestra obiskovala območje, kjer živ i od 2.500 do 3.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi moralo biti v občini kar 6 do 8 sester. Ker pa to ni mogoče, vi pomagajo s polivalentno službo, da torej obiščejo na terenu vse kategorije prebivalcev, kar je glede na veliko oddaljenost nekaterih krajev tudi najbolj praktično in ekonomično. Patronažne sestre opozarjajo, da je prav njihova služba mnogokrat izhod vsili. Tako morajo, če je potrebno, nadomeščati druge sestre v zdravstvenem domu, težave pa so tudi s prevozi. B. M • Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ribnica za naslednje srednjeročno obdobje bo v javni razpravi še do 30. novembra. V dogovoru je dan poseben poudarek uveljavljanju znanja na vseh področjih, novim tehnologijam in izvozni usmerjenosti pa tudi boljšemu izkoriščanju zmogljivosti. Investirali naj bi 16 odstotkov družbenega proizvoda. Realna rast dohodka bo znašala 4 odstotke, akumulativnosti pa celo 4,9 odstotka. Zaposlenost bo rasla za 3 odstotke na leto. zdravstva, zdaj pa otroško varstvo. je na vrsti še J. PRIMC PONEKOD ŠE MRAZ KOČEVJE — V ponedeljek, 28 oktobra, smo Bojana Cigliča, ener getika Komunale Kočevje vprašali, ali je delavcem Kovinarja in drugim strokovnjakom uspelo odstraniti napake pri centralnem ogrevanju. Povedal je, da dela še trajajo, čeprav so menili, da jih bodo dokončali najkasneje do konca minulega tedna. Najhuje je v Kidričevi 1 in 3, kjer jim ne uspe doseči, da bi bili radiatorji v treh stanovanjih v pritličju vroči. Podobna napaka seje nanovo pojavila v prvi stolpnici v Kidričevi ulici (Kidričeva 2). Posamezni radiatorji pa ne grejejo tudi v Turjaški in naselju »4. maj«. Še vedno traja tudi zamenjava radiatorjev v stanovanjih, kjer so puščali. J. P. DRAGA — V vasi Trava, Srednja vas, Draga, Podpreska in še nekatere na območju KS Draga vozijo vodo za ljudi in živino že nad mesec in pol. Pripeljejo jim jo gasilci iz hrvaškega Čabra. Dovoz, vode od drugod bi bil dražji, saj bi bilo potrebno pripeljati vodo iz bolj oddaljenih virov, razen tega v smeri Loškega potoka še vedno posodabljajo cesto in je vožnja tam otežkočena. V načrtu sta dve izmeni V Krojaškem podjetju Trebnje dobro delajo TREBNJE — »V tem letu smo dosegli izredno dobre rezultate. Povečali smo obseg proizvodnje, kar je dosežek, če vemo. da smo že bili blizu zgornje meje, prav tako dobri pa so tudi finančni dosežki. Seveda je vse to vplivalo tudi na osebne dohodke, ki smo jih letos povečali za več kot polovico,« je dejal direktor Krojaškega podjetja iz Trebnjega Lado Javornik. »Te ugotovitve veljajo zlasti za prvo polletje, medtem ko smo se v naslednjih treh mesecih le za malenkost poslabšali. Celotni prihodek smo povečali za 73 odst., dohodek na zaposlenega za 63 odst., ostanek dohodka pa za celih 91 odst. Številke bi še lahko našteval. a pomembnejše se mi zdi. da nam je kljub dobrim delovnim Lado Javornik: V naslednjem srednjeročnem obdobju bi radi vpeljali dvoizmensko delo. dosežkom in ob relativno iztrošeni opremi uspelo povečati proizvodnjo za 2 odst.,« je dejal Javornik. Sicer pa so v tej delovni organizaciji. ki šteje okoli 30 zaposlenih. specializirani za izdelavo uniform, ki zavzemajo domala vse zmogljivosti. Za milico, pošto, vratarje, vsako leto izdelajo po 8.000 uniform. Drugi del proizvodnega programa pa s o delovne obleke, ki jih vsako leto izdelajo po 20 tisoč. Ta del programa je veliko manj donosen, saj je na tem področju velika konkurenca. Delovne organizacije iz naših drugih republik lahko trgu ponudijo obleko za tako ceno, kolikor velja material. Zanimivo pri tem je, da tako Krojaško podjetje kot konkurenca nabavljata material pri istem proizvajalcu. V Krojaškem podjetju pa izdelujejo tudi obleke po meri. vendar lezaradi tega, ker so edino družbeno podjetje take vrste. Dohodka od takega dela ni. »V tem srednjeročnem obdobju smo uresničili vse naše cilje, saj smo sproti obnavljali strojni park in seveda izpolnjevali plane. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bi radi vpeljali dvoizmensko delo in zaposliliše enkrat več ljudi. Žal pa za naše področje ni dovolj kadra. Na šoli se zdaj izobražuje za krojaško dejavnost le 9 učencev. mi pa bomo potrebovali še najmanj 30 novih delavcev. Za nameček naj povem še to, da s temi učenci nismo in ne moremo biti zadovoljni. Mnogi med njimi še šivalnega stroja niso videli, tako da jih moramo v proizvodnji naučiti najprej osnov, šele potem lahko pričakujemo rezultate,« je povedal Javornik. DOLENJSKI LIST lit fc-rf?t HKk i' IZ NKŠIH OBČIN PRIPRAVE NA 12. KONGRES ZSMS V KRŠKEM KRŠKO — Na sobotni seji občinske konference Zveze socialistične mladine so imenovali 28-članski tehnični odbor 12-kongresa ZSMS, ki bo 4., 5. in 6. junija 1986 v Krškem. Predsednik odbora je Branko Pirc, podpredsednik Jože Habinc, sekretar pa Ivan Urbanč. Podpredsednik občinskega izvršnega sveta in sekretar občinskega komiteja ZK Jože Habinc sta spregovorila o družbenopolitičnem in gospodarskem položaju v krški občini, sekretar RK ZSMS Tone Anderlič in sekretar OK ZSM Ivan Urbanč pa o delu ZSMS med kongresoma in nalogah v pripravah na kongres. IZ NKŠIH OBČIN J Papirničarji za trenutek ustavili stroje 35 let samoupravljanja in '0 let proizvodnje časopisnega papirja v tovarni Djuro Salaj Krško KRŠKO — 2300-članski kolektiv T jvarne celuloze in papirja Djuro Sa-laj Krško je lahko upravičeno ponosen na svoje dosedanje delo in razvoj, saj se je iz predvojne majhne tovarne celuloze razvil v največjega proizvajalca reto papirja in celuloze v Jugoslaviji. To je dejal na sobotnem praznovanju 35. obletnice samoupravljanja in . 0-letnice proizvodnje časopisnega papirja predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Henrik Marko. Izrekel je posebno priznanje kolektivu, daje malo kolektivov, kjer je stopnja odgovornosti, zcvesti in pripadnosti tako visoka kot tej tovarni. Dan kolektiva so pričeli pravzaprav že s svečano sejo delavskega sveta toz-ca Papir, kjer je spregovoril direktor tozda Zoran Dular, predsednik delavskega sveta Jože Molan pa je podelil priznanja 22 delavcem, ki so v Krškem pred 30 leti pričeli izdelovati prvi časopisni papir v državi in tako rešili Jugoslavijo uvozne odvisnosti. Na osrednji slovesnosti dneva kolektiva so delavci, upokojenci in ugledni gostje toplo pozdravili podelitev priznanj 20 dosedanjim predsednikom delavskega sveta delovne organizacije. Izjemno bogatemu kulturnemu sporedu je ton dajal tovarniški pihalni orkester, recitirali so mladi Kostanje-vičani, kantata, ki stajo zapela združena moški pevski zbor DKD Svoboda Brestanica in mešani pevski zbor »Viktor Parma« iz Krškega ob spremljavi pihalnega orkestra pa je pripeljal uradni spored do vrhunca — izvedbe slovenske himne. P. P. ZASLUŽNI ZA PRVI ČASOPISNI PAPIR KRŠKO — Ob praznovanju 35-letnice samoupravljanja in 30-letni-ce, odkar so v Krškem izdelali prvi časopisni papir v Jugoslaviji, so na sobotni svečani seji delavskeg sveta temeljne organizacije Papir krške tovarne Djuro Salaj dobili lična priznanja delavci Ivan Ban, Ivan Bernardič, Anton Božič, Ivan Cvitkovič, Franc Črnoga, Franc Fric, Valentin Gal, Alojz Godler, Jože Kozole, Jože Levak, Ana Mahne, Frančiška Pacek, Jože Pacek, Drago Virant, Dane Založnik, Ivan Ogorevc, Ivan Verstovšek, Alojz Kovačič, Lado Marki, Jože Mežič, Jože Molan in Anton Valenčak. Telefon segel na Kozjansko V novi centrali je zasedenih vseh 500 številk prevzel centralo v upravljanje, so vključili v promet petino številk. Učitelji vse bolj obremenjeni in izčrpani KRŠKO — »Vzgoja in izobraževanje sta predolgo capljala zadaj. Razumemo težavni gospodarski položaj, toda zakaj bi ga najbolj občutil ravno učitelj? Ko gre v razred, učitelj sicer pozabi na težave, čeprav so velike,« odgovarja predsednica osnovne organizacije sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja občine Krško Kristina Božič na vprašanje, ali nizki osebni dohodki učiteljev vplivajo na padec kakovosti pouka. Če bi sodili po Kristini Božič, specialni pedagoginji na osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, stvari še tečejo, kot bi morale. Učitelj je sicer preobremenjen s šolskimi stvarmi, sam se mora izobraževati, interesne dejavnosti na OŠ pa tako spadajo v okvir redne delovne obveznosti. Toda izčrpanost, utrujenost učiteljev je vse večja, so vzponi in padci, tako kot drugje, neurejeni gmotni položaj pa še dodatno obremenjuje. Božičeva se je izkazala kot mentor pionirske zadruge Mravljica na šoli. Kristina je podobno kakor večina kolegov tesno vključena v delovanje krožkov. Delo z duševno prizadetimi otroki je še bolj zahtevno. Učitelji na šoli upajo, da bodo stoletno zgradbo čimprej obnovili, kot so načrtovali že pred leti. Najprej naj bi pridobili tehnične delavnice, kuhinjo in jedilnico. ZGORNJA POHANCA — Tukaj so v soboto odprli novo avtomatsko telefonsko centralo s 500 priključki za prebivalce šestih krajevnih skupnosti v brežiški, krški in šmarski občini. S to centralo so nerazviti predeli Kozjanskega ogromno pridobili, saj na primer v Pečicah in Osredku do zdaj sploh niso imeli telefona. Centralo so zgradili krajani in lokalno omrežje prav tako. Predstavnik PTT Herman Pregl iz Krškega je akcijo ocenil kot velik podvig, saj so jo izpeljali v zelo težkih časih. »Ko bo centrala vključena v promet,« je dejal, »bo gostota telefonov tu večja, kot je v regiji in republiki.« Ko so 1962 začeli akcijo vSromliah, je bilo za ATC v Zg. Pohanci predvidenih le 100 številk, Seveda so takoj ugotovili, da je to premalo in dela so se lotili na širšem območju. Danes je zasedenih vseh 500 številk. Centralo je možno povečati še za 100 priključkov, vendar bi za to potrebovali 6 milijonov dinarjev. Dan, preden je PTT Kmet ceni zadružno varčevanje Hranilno-kreditna služba M-Agrokombinata Krško pomaga povečevati pride- lavo hrane s posojili — Hranilne vloge kmetov stalno naraščajo_ KRŠKO — V Sloveniji mineva več kot sto let, odkar so bile ustanovljene prve zadružne hranilnice in posojilnice. Ena prvih je bila ustanovljena 1885 v Krškem. Navzlic težavnim obdobjem v razvoju hranilnice in posojilnice je ostala živa zavest kmetov varčevalcev o potrebni medsebojni solidarnosti in varčevanju _ To dokazuje tudi nenehno- naraščanje hranilnih vlog in kreditni • Iz sredstev hranilnih vlog in drugih virov, predvsem območne poslovne banke Krško, je HKS krškega M-Agrokombinata od 1979 do letos odobrila in izplačala 1652 investicijskih kreditov za 832 kmetij. Od preko 181 milijonov dir narjev posojil jih je šlo kar 83 odstotkov za živinorejo in kmetijsko mehanizacijo, torej pretežno za pridelavo mesa in mleka. V tem obdobju so izdelali 187 ureditveno-investicijskih programov za govedorejo, za 63 kmetij pa za prašičerejo. Tako so proizvodni okoliši Brestanica, Kostanjevica, Krško polje in Raka dobili za več kot 100 milijonov dinarjev posojil. potencial hranilno-kreditne službe krškega M-Agrokombinata. Leta 1979 so imeli 9.780 vlog in kreditni potencial preko 23 milijonov dinarjev, lani pa je bilo vlog že 80.400 kreditni potencial pa je narastel na več kot 221 milijonov dinarjev. Želijo, da bi hranilno-kreditna služba (HKS) postala materialni temelj družbeno organiziranega kmetijstva v zasebfiem sektorju, zato krepijo združevanje sredstev in dela v temeljni organizaciji kooperantov. Tako je HKS pomembno prispevala, da se je povečala pridelava hrane, boljša ekonomska in socialna varnost združenih kmetov pa se naposled izpričujeta tudi pri izboljšanju osebnega standarda kmetov. Ne bi bilo lahko uganiti, koliko se je v teh letih povečala tržna pridelava hrane na račun posojilnih »injek- cij« HKS, gotovo pa so izdelani ureditveni programi za usmerjene kmetije precej prosvetlili kmete, jih prepričali, da so se le odločili za novosti. Premalo pa je še ekonomskih ukrepov, ki naj bi upoštevali težje pogoje kmetovanja na pobočjih Bohorja in Gorjancev, kjer ne more zaržati ljudi, zlasti ne mladih, tudi še tako dobra politika hranilno-kreditne službe. p perc 40 LET SVOBODE BIZELJSKO — Vsako leto 11. novembra slavijo prebivalci tukajšnje krajevne skupnosti svoj praznik in se spominjajo grenke poti v izgnanstvo. Letos bo tukaj še posebej slovesno. Praznovanje povezujejo z jubilejem osvoboditve in vrnitve iz nemških taborišč. Proslava bo v soboto, 9. novembra. Sadovi vztrajnega dela Pri Glinem v Šentjanžu smučarska vlečnica ŠENTJANŽ — Konec tedna so v spomin na zadnji boj herojev Milana Majcna in Jančija Mevžlja, 40-letnico osvoboditve in vrnitve izgnancev sla- Koga mrazi ob počeni kurjavi? Pismo o nujnosti sanacije v času, ko bi bilo treba že kuriti SEVNICA — Ob prvem mrazu se dviguje temperatura okrog mrzle kotlovnice in centralnega ogrevanja v novem naselju Pod Vrtačo, ljudje se grejejo, kot vedo in znajo. Dosti tiskarske barve je bilo že prelite o tej kurjavi. Stanovalci so gretje z drugim kurilnim oljem odklanjali že pred vselitvijo za novo leto 1984. Naposled so se takrat le vselili, saj so jim odkrito grozili, da bodo sicer po podjetjih ključe izročili drugim. Bojazni pred vselitvijo so se nato uresničile: kotlovnica je delala le kratek Čas, olje je pošlo, stanovalci so se v stiski znašli po svoje. Nekateri so si omislili termoakumulacijske peči, peči na premog itd. Začele so se težave z varovalkami, dimniki... Sredi oktobra so v hišnem svetu irejeli dopis stanovanjske skupnosti o sanaciji tega ogrevanja. DOLENJSKI LIST Minuli četrtek so se stanovalci zbrali na zboru. Vabljenih predstavnikov stanovanjske skupnosti ni bilo, čeprav je eden od njih še neposredno pred sestankom zagotovil predsedniku hišnega sveta svoj prihod. Tako Pod Vrtačo spet ne vedo, pri čem so. Ogorčeni stanovalci so se bili pred časom obrnili že na razne naslove, med drugim na samem začetku na krške inšpekcijske službe. Strojelom zaradi zmrzali je raziskovala UJV. Bivši hišni svet — na tej seji so izvolili novega — ve celo za morebitne kupce sedanjih kotlov, vendar se nimajo za up-ravljalce, potemtakem tudi ničesar ne morejo ne prodajati ne kupovati. Morali bi najti korenito rešitev, kako v bodoče s to kurjavo, ki je, očitno, nihče ne mara. Ce se stanovalci skušajo pač greti, kot vedo in znajo, jim tega ne bi smeli šteti v zlo. V sedanji zmešnjavi, kjer kratko ---------------------------------- • Stanovalci novih blokov Pod Vrtačo menijo, da plačujejo previsoko stanarino. Centralno ogrevanje, zatrjujejo, je zanesljivo všteto v točkovanje, vendar je ljudem takšen, kot ta spomenik je, bolj v napoto kot v korist. vlečejo naprave same, saj napeljava brez vode pospešeno rjavi, življenjsko vprašanje ogrevanje tako velike soseske ne bi smelo biti prepuščeno stihiji. A. ŽELEZNIK V Posavju so v tem srednjeročnem obdobju razširili sedem avtomatskih telefonskih central. Štiri so zgradili na novo. Leta 1981 je bilo v Sloveniji 10 telefonov ra 100 prebivalcev, v Posavju pa šest, zato so v regiji sklenili v petih letih to številc podvojiti. Načrtov niso uresničili v celoti, ampak le s 87 odst. Izpadle so Brežice, ki nimajo omrežja, in še nekatera krajevna središča, v katerih so ljudje izpolnili svoje obveznosti, pošti pa je zmanjkalo denarja in postavitev central seje zaradi tega zavlekla. Predsednik brežiške skupščine Mirko Kambič je na sobotni slovesnosti, ki soji prisostvovali predstavniki sosednjih občin in KS, izročil Zdravku Petanu plaketo Brežic in mu izrekel priznanje za dobro organiziranost in uspešno izpeljavo telefonske akcije. J. T. Odličja na jubilejnem koncertu I V Brežicah je moški zbor slavil 20-letnlco BREŽICE — Moški pevski zbor PD bratov Milavcev je v soboto zvečer slavi! dvajsetletnico obstoja. Svoj nastop je združil s praznovanjem občinskega praznika. Pel je v slavnostni dvorani Posavskega muzeja, najprej sam, potem še skupaj z ženskim pevskim zborom, ki je prav tako ločeno odpel svoj program. Občinstvo je pevce nagradilo z burnim aplavzom, pa ne le domačine, ampak tudi gostujoči Koroški akademski oktet. Dvajsetletno pot in vzpon moškega pevskega zbora je poslušalcem predstavil predsednik Zveze kul-turnoprosvetnih organizacij v občini, Tone Jesenko. Za uspehe brežiških pevcev imata veliko zaslug oba pevovodja, profesorja Dragutin in Elizabeta Križanič. Na koncertu so pevcem izročili bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Moški zbor je prejel ob tej priložnosti veliko priznanj, na enak način pa se je tudi on oddolžil občinski skupščini, delovnim kolektivom in posameznikom. ki so ga bodrili in mu pomagali. Voda po kapljicah Gasilci jo razvažajo skoraj že po vsej občini SREČANJE — Prostorno jedilnico Osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah je v petek popoldne zasedla najstarejša generacija krajanov in se poveselila na prisrčnem srečanju, ki ga je zanjo ob občinskem prazniku priredila krajevna organizacija Rdečega križa. Povabilu seje tokrat odzvalo nad 250 ljudi, med njimi tudi dedek Barbič, ki si je naložil že devet križev in desetega pol (na sliki prvi z leve). (Foto: J. T.) SEVNICA — Izvršni svet je na zadnji seji proučil preskrbo z vodo zaradi dolgotrajne suše. Gasilci zatrjujejo, da s cisterno vozijo vodo nekaterim domačijam domala še na vsem območju občine. Pri sevniškem vodovodu pozivajo na varčevanje, saj gladina podtalnice dnevno pada na mestnih črpališčih celo 2 do 3 cm. Če Komunala vodovodnega omrežja ne bi napajala izpod Lisce, bi bilo mesto že brez vode. Ob konicah, to je običajno popoldne, ko se gospodinje vrnejo iz tovarn, je sevniški zbiralnik ponavadi prazen. To zatem občutijo stanovalci v više ležečih zgradbah. Velikih črpalk v vodnjakih vodovoda že lep čas ne morejo imeti vključenih. Občasno delajo le z manjšimi. • V Inpletu, ki ima sicer svoj vodovod, poročajo o zmanjšanju proizvodnje prav zaradi pomanjkanja vode. Pri gasilcih se povečuje seznam krajev, kamor vozijo vodo. Rade volje ustrežejo vsakomur, vendar opozarjajo gospodarje, da ne ukrepajo in kličejo za prevoz šele, ko so vodnjaki povsem prazni. Ravno tako je potrebno naprej poravnati prispevek pri Komunali. Opozarjajo tudi, da je cisterna veliko vozilo in temu primerna mora biti tudi cesta. A. Ž. vili krajevni praznik. V sobotodopol-dne so v Jatni odkrili spominsko ploščo padlim kurirjema kurirske postaje TV-5a, popoldne je sledila združena vaja gasilcev te krajevne skupnosti. Zanimiva otvoritev je sledila na Glinem. Tu so prizdevničlanišportne-,ga društva izročili namenu 200-metrsko smučarsko vlečnico udarniške izdelave, ki bo omogočala prijetno smuko na štirih hektarjih urejenih smučišč. Ocenjujejo, da je vlečnica vredna dobrih 1.5 milijona dinarjev. Osrednja proslava je bila v nedeljo pred spomenikom. V kulturnem delu sporeda so sodelovali učenci domače celodnevne šole. poimenovane po heroju Milanu Majcnu, in mešani pevski zbor Lisce. V prosvetnem domu je bila slavnostna seja delegatov krajevne skupnosti, kjer so podelili priznanja 11 zaslužnim krajanom in petim organizacijam. Predstavniki KS Poljane iz Ljubljane soŠenljancem podelili priznanje svoje krajevne skupnosti. Prizadevni predsednik sveta KS Janez. Šušteršič navaja med številnimi uspelimi akcijami krajanov izgradnjo mrtvašnic v Šentjanžu in na Velikem. Cirniku, uspelo izglasovanje referenduma za ceste in šolo. Gasilci na Velikem Cirniku so ravno tako udarniško preuredili svoj dom. A. Ž — Predsednik sveta šentjanške KS Janez Šušteršič je letošnje priznanje KS med drugimi izročil tudi prejšnjemu dolgoletnemu predsedniku Alojzu Flajsu (na desni). (Foto: A. Železnik) OBRTNIKI O SEBI SEVNICA — V soboto so se sestali na skupščini člani obrtnega združenja. Mnogo so govorili, kako strniti vrste, da bi vsi skupaj lažje in uspešneje delali. V tej luči so razpravljali o novih zakonskih možnostih, ko pravzaprav trije obrtniki lahko ustanovijo zadrugo. Ugodno so ocenili nov sveženj davčnih odlokov. Zataknilo sc je pri pomoči studenški krajevni skupnosti za izdajo spominske brošure. Ne, ker ne bi hoteli, temveč ker v svoji blagajni nimajo denarja — še za svoje počitniške zmogljivosti so ga najeli — ga ne morejo kar stresti iz rokava. Zadolžili so člana, ki bo stopil od delavnice do delavnice, da bi vendarle nekaj zbrali. Novo v Brežicah KAJ RES NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU? — Skromna, majhna hiša, v kateri je nova avtomatska telefonska centrala in prostor za oddajanje mleka v Zgornji Pohanci, stoji tik ob cesti sredi vasi, vendar je parcela v dokumentaciji označena kot kmetijsko zemljišče. Zaradi teh nekaj kvadratov so morali pri izdaji dovoljenja zamižati na eno oko Pa ne samo to. Graditelji so se morali pogajati kar s trem: las- j tniki. Na srečo ni nihče povzročal | zapletov in se podajai v pravdarstvo. Sporazumevanje je iekio kot po maslu, čeprav ne brez diplomacije tistih, ki so se zagrizli v akcijo. ŠKRAT NIKOMUR NE PRIZANAŠA — Tokrat je z veseljem ponagajal pri tiskanju Biltena za razstavo sadja in cvetja v Brežicah. Predsednika občinske skupščine Mirka Kam- ] biča je prekrstil v Kampiča, ravnatelja Posavskega muzeja prof. Marjana Gregoriča v upravitelja, razstavo znamk pa v »filatelistično« razstavo. Na srečo ni bilo nič usodnega. ZA ROKAV JIH CUKAJO — Za zbore občanov bodo v Brežicah morali potuhtati kakšno vabo, saj je odziv . izredno slab. Mesto ima devet rajonov in udeležba v vseh devetih je komaj za enega. V prvem rajonu je prišel n* zbor en sam krajan, na drugih jih,J{ bilo po 13, največ 17. Od zdaj naprej bodo sklicatelji šli do vsakega hišnega sveta posebej in pocukali za rokav ljU" di, ki so se do zdaj izmikali. 11 BR€ZiŠKA PORODNIŠNICA »a 14. do 19. oktobra so v brežiš*0 porodnišnici rodile: Irena Štangelj12 Brežic — Mitja, Pavica Ratkovič 12 Brezja — Zorana, Marija Čuček J2 Kerestinca — Martina, Andreja Stru° iz Bojsnega — Sabino, Kristina Kode*1 iz Sevnice — Matejo, Darinka Ružič12 Zaprešiča — deklico, Nataša Glog0" vič iz Šenkovca — Blanko. An* Latkovič iz Mrzlega Polja — Kristin0' Ana Bilič iz Krškega — Vladko, Snežana Jaklenec iz Rakovega Potoka'' Martino, Brigita Špoler iz Mosteca^ Bogdana. Čestitamo! Me novice NADOMESTILO? — Delegati & ra krajevnih skupnosti občinske sk°' pščine so iz ust podpredsednuf. izvršnega sveta zvedeli, da so obrtni* predlagali, da bi tudi družbenop°*J tično, popoldansko delo upoštev* davkarji, kot strošek oziroma odbitn i postavko. Ustrezna upravna telesa s? tako »inovacijo«, ob najširši podp°2’ gladko zavrnila. Ni še znano, k*«0 bodo ukrepali prizadeti... PLAČE — Ob zadnjem obisk0 podpredsednice slovenskih sindikat0 Francke Herge v Celulozi smo slišal0 da je najnižji osebni dohodek pf bližno 4, najvišji pa 16 starih 221 lijonov. Podpredsednica je komentu la, da štirih milijonov ponekod n1 učitelji nimajo, mi pa smo zvedel" tudi snažilke v Celulozi tedaj še nu zaslužile po štiri milijone. Če se ne učiteljske plače zvišale, bi bil rn°rdf Celulozi in še kje verjetno 1 precejšen naval na najnižje ovredno na dela in naloge. NEPRAVILNOST NA** DOKAŽE POSTOPEK SEVNICA — Okrog vogal«v* po gostilnah je bilo te dni rrtn govora o domnevnih nepraviln°s pri razdeljevanju posojil v kooP^ ciji kmetijskega kombinata■ “ prvimi so zadevo obravnavali ji osnovne organizacije ZK nata. Preden zadeve ne Pr0?Ja-odgovorni organi znotraj kotno ta, ni moč soditi. Včeraj je 10 q ravnval tudi zadružni ega razdeljevanju posojil ni Pose n0 pravilnika, prejemniki so P?5 Lp vrnili, o ponovni delitvi pa b° pravljal zadružni svet. Sevniški paber^J GRETJE NA NAGICE — čin« G«' ko se Pod Vrtačo vsakdo greje. faZ. ve in zna, pri Zavodu za kultt*2 ,nJ mišljajo, če ne kaže patentirati ^ ogrevanja za gasilsko dvoran • s silcem namreč hudo zamuj J^,. plačilom za dvorano, cisterna z. ralne kurjave je temu primerno v ^ na. Zato gasilci dvorane pač n tj, vajo. Kljub temu to nikogar n J^je saj kino še kar vrti svoje filme-. *> 2 m v njih toliko golote, da °*7*s stvar-pozabijo na tako postransko kot je ogrevanje dvorane. . ri3' POJASNJENA JEZA — navajeni sevniški gasilci naletijo P ^o važanju vode na različne ^ so dobili iz Jelovca jezen te1 joittU klic. ki jih jc rotil, naj nem . ^ pripeljejo vodo, zakaj telefon ^ vfj-govor se snema — bodo že vl 0jotj* ga. če jih tisti hip ne bo! Koso pripeljali, so videli, da se je p pošteno nalezel, seveda ne v vodo pa mu ni bila taka sila- ^ p NI ČISTILNE NAPRAVbjiir-Jugotaninom gradi Vodnogo 0n sko podjetje nov izliv Sevntčn • \jc bodo kmalu prestavili, da toliko vijugal skozi lesno čiščenje vode bo treba šepot«^- St. 44 (1890) 31. oktobra1- kultura in izobra- I ževanje j Trdinovi nagrajenci 85 NovomeSki izvršni svet letos podelil štiri Trdinove nagrade — Dobitniki so: Anton štampo-har, Jože Dular, Branka Moškon in Ivanka ___________________________Mestnik__________________________ NOVO MESTO — V torek so tu spet podelili Trdinove nagrade. Najvišje priznanje za dosežke na kulturnem, umetniškem, vzgojn-oizobraievalnem in drugih področjih v novomeški občini so tokrat dobili: Anton Štampohar za dolgoletno delo pri raziskovanju in predstavljanju polpretekle zgodovine Dolenjske/ Jože Dular, ki praznuje 70-letnico, za življenjsko delo na področju književnosti, s katero je upodobil dolenjsko pokrajino in človeka; Branka Moškon za pionirsko delo pri razvoju folklore na Dolenjskem in dolgoletno vodenje folklorne skupine »Kres« ter Ivanka Mestnik za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo z mladimi. Zgodovinar Anton Štampohar, vodja oddelka NOB v Dolenjskem muzeju, je veliko let raziskoval predvojno in medvojno zgodovino na Dolenjskem. Pri tem so ga zanimala predvsem revolucionarna gibanja in njih usoda, dogajanja med NOB in neposredno po njej, o čemer je tudi pisal. Napisal in izdal j e več knjižic, ki s svojo vsebino bogate slovensko zgodovinsko zakladnico. Posebna odlika Štampoharjeve-ga pisanja je izredno tenkočuten odnos do tvarine, ki jo obravnava. Veliko Znanja in naporov je vložil tudi v razstave, ki jih je večidel sam pripravil, in tudi pri tem pokazal izreden čut odgovornosti. Pesnik, pisatelj in publicist Jože Dularje sicer že štiri desetletja metliški krajan in občan sosednje belokranjske občine, vendar je kot rojak iz Vavte vasi, kjer je preživel zgodnja otroška leta, svoje pisateljsko pero osredotočil na popisovanje življenja in usod ob Krki med Stražo in Novim mestom, če poskušamo ožje označiti območje njegovih novelističnih in romanesknih zgodb. Se zlasti tri knjige izpod njegovega peresa so take, da je z njimi postavil trajen spomenik dolenjski deželi. To so zbirka novel in črtic »Ljudje ob Krki«, roman “Krka umira« in roman »Krka pa teče naprej«. Že samo s slednjo, katere izid je slavil lani, si je prislužil več kot priljubljenost pri bralcih, kar je za pisatelja sicer najvišje priznanje. Poleg tega ne gre prezreti njegovega pesniškega dela, še posebej tistega dela njegovega tovrstnega opusa ne, ki mu ga je vdihnila dolenjska zemlja. Prosvetna delavka Ivanka Mestnik seje s svojim poklicem zapisala delu z mladimi. Bila je učiteljica in vzgojiteljica, povsod, kjer je službovala, pa so delovale tudi kulturne skupine, ki jim je bila ali voditeljica ali mentorica. Zadnja leta dela v občinski Zvezi prijateljev mladine, kot funkcionarka te organizacije je veliko naredila za širjenje bralne značke med osnovnošolci in srednješolci. O četrti Trdinovi nagrajenki, Branki Moškon, lahko preberete več na zadnji strani. I. Z. DECEMBRA BODO SPET IZŠLI »RAZGLEDI« NOVO MESTO — Uredniški odbor Dolenjskih razgledov je na seji minuli petek sklenil, da bo nova številka Dolenjskih razgledov, letos že četrta in zadnja v tem letu, izšla v drugi polovici decembra. Predvidel je bogato vsebino, česar pa brez sodelavcev ni moč uresničiti. Zato so spet dobrodošli pesniški, prozni in drugi prispevki dolenjskih in drugih avtorjev, ki pa jih bo uredniški odbor uvrstil v izbor le, če bodo prispeli (na naslov Dolenjskega lista) pravočasno, najkasneje do konca novembra. Sicer pa bodo vsi drugi prispevki upoštevani pri izboru za številke, ki bodo izšle prihodnje leto. Tudi leta 1986 naj bi Dolenjski razgledi izšli štirikrat. NAGRADE NAJBOLJŠIM — Na sobotni slavnosti pred Lamutovim likovnim salonom v Kostanjevici je nagrade žirije 8. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok podelil častni predsednik prireditve Petar. Hadži Boškov, profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Skopju (na fotografiji: v ospredju drugi z leve, poleg neutrudnega organizatorja kostanjeviških kulturnih manifestacij Lada Smrekarja). (Foto: I. Zoran) Izrazna moč otroške grafike V Kostanjevici odprli 8. grafični bienale jugoslovanskih otrok — Grafike učencev iz osnovnih šol iz vseh republik in pokrajin na ogied v štirih razstaviščih v krški občini — Tri srebrne medalje tudi mladim likovnikom iz Dolenjske_____ KOSTANJEVICA — V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, v dveh razstaviščih v Krškem (v galeriji in Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja) in na Senovem je od sobote, 26. oktobra, na ogled kakih 290 otroških grafik, izbranih izmed 5400 grafičnih listov, kolikor jih je v Kostanjevici za 8. grafični bienale jugoslovanskih otrok in izdelanih na predpisano temo »Življenje, delo in običaji narodov in narodnosti Jugoslavije« prispelo iz 300 osnovnih šol iz vseh republik in pokrajin. Izbor je več mesecev opravljata strokovna žirija pod predsedstvom dr. Bogomila Karlavarisa, ta žirija pa je določila tudi nagrade, ki jih je na sobotni otvoritvi letošnjega bienala dobitnikom — šolam, likovnim pedagogom in učencem — Aplavz Kosfanjeviškemu oktetu 15-letnico delovanja je ta oktet proslavil s sobotnim jubilejnim koncertom v cerkvi kostanjeviškega gradu skupaj z Dobrepoljskim oktetom in Oktetom bratov _ Pirnat iz Jarš — Jubilantom podelili Gallusova odličja_ K 5OS‘ ANJEVICA — Tukajšnje kulturno društvo, ki nosi ime Lojzeta Nošaka, je ob 15-letnici delovanja Kostanjeviškega okteta pripravilo ju-t*1.* *toncert- Prireditev je bila v soboto, 26. oktobra zvečer, v akustični kostanjeviškega gradu, na njej pa sta poleg jubilanta nastopila tudi obrepoljski oktet (iz krajevne skupnosti, ki je pobratena s kostanjeviško) n Oktet bratov Pirnat iz Jarš. ja, pa je interpretiral »Se ninje blagoslovite gospoda« in »Blagoslovite duše moga gospoda« Ivanova, Gallusovo »Sepultu domino«, Schubertovo »Im Abendrot«, Ipavčevo »O mraku« in rusko narodno »Dvanajst razbojnikov«. Na koncu so se okteti zlili v en zbor in pod vodstvom Ernesta Jazbeca, umetniškega vodje Kostanjeviškega okteta, zapeli »Oj, Doberdob« in »Triglav«. Koncert je izzvenel kot ubrana pevska prireditev, kar so znali poslušalci nagraditi z aplavzom. Kostanjeviški oktet seje predsta-! z zahtevnim programom, ki je ^al šest skladb: Gallusovo ” ae nobis«, Mozartovo »Ave ve-Pm*. Kemovo »Starec z reke«, °ezsterjev° »Večerni ave«, Ju-in n£ev°.“Spomin na zimski večer« I Nernjakovo »Ti povbeč jak ne mPej«. Po šest sklad sta zapela tu- 8°stujoča okteta, ki sta nastopila VnH°ma^mL Dobrepoljci so izvedli ni« °p,vieve “Žabe« in »Na polja-Plo da*mafinsko narodno »Plovi, skeVl<<’ ®°bčevo priredbo sloven-v . narodnh »Pesem o Martinu I_ O1”* Rijavčevo »Ob Kolpi« in brat eV° "Slovenec sem«. Oktet ^ 0v Pirnat, ki poje že četrt stolet- Osrednja pozornost je bila posvečena jubilantom — Kostanjeviške-mu oktetu, ki je bil ustnovljen 10. nek*EB.0VCEM GALLUSOVA ODLIČJA — Ob 40-letnem jubileju so in ,?‘eri ^,an' pevskega zbora KUD Dušan Jereb prejeli bronasta, srebrna oča • 0(N'čje- Na sliki: Andrej Pelko, predsednik ZKO Novo mesto, izr-edino zlato odličje predsedniku zbora Marjanu Purebru (na levi). Pesem jerebovcev živi aprila 1970, in sicer na pobudo nekaterih pevcev in Franca Černeliča, ki je postal oktetov prvi pevovodja. Od leta 1972 do 1979 je oktet vodil Mirko Gorenšek, za njim pa je umetniško vodstvo prevzel Ernest Jazbec iz Novega mesta in vodi oktet še zdaj. Kostanjeviški oktet je pustil za seboj vidno brazdo na kulturnem polju. V svojem 15-letnem delova- • Zlato Gallusovo odličje je za štiridesetletno delo na pevskem področju prejel umetniški vodja Kostanjeviškega okteta Ernest Jazbec. Srebrna Gallusova priznanja so dobili: Janez Kuhar, Ludvik Jenškovec, Karel Pavkovič, Jože Jordan, Milan Jordan in Roman Jordan, bronasto pa Marjan Pinc-olič in Tone Žulič. To pa so pevci, ki danes sestavljajo oktet in so se predstavili tudi na jubilejnem koncertu. nju je imel 1312 vaj, naštudiral je 127 pesmi in imel 394 nastopov. Pevci so peli na najrazličnejših prireditvah, proslavah, nastopili so med delavci v tovarnah, na snemanju za radio in televizijo pa tudi na vseh pomembnejših prireditvah v občini in Sloveniji. Ves čas ga je gmotno podpiral Novolesov tozd Lipa v Kostanjevici. Zanimivo je, da je bilo sprva pevcev kar za dva okteta, vendar zahtevnih vaj niso vsi vzdržali. Osem pa jih je vsa ta leta vzdržalo in tem so med sobotnim jubilejnim koncertom podelili Gallusova prižnanja. I. Z. podelil častni" piedsednik žirije in celotne prireditve, akademski kipar Petar Hadži Boškov, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Skopju, eden prvih udeležencev 0 Strokovna žirija pod vodstvom dr. Bogomila Karlavarisa je za najboljše otroške grafike podelila štiri zlate, osem srebrnih in šestnajst bronastih medalj. Med dobitniki srebrnih medalj so tudi trije mladi Dolenjci: Andreja Cekuta iz OŠ Kostanjevica, Ivan Urbič iz OŠ Trebnje in Alenka Černelič iz OŠ Podbočje. (Urbičevo grafiko »Družina kurentov« so porabili za motiv na ovitku kataloga, za vabila in plakate.) Posebna priznanja je dobilo 25 osnovnih šol in šest likovnih pedagogov. kostanjeviškega mednarodnega kiparskega simpozija Forme vive. Prireditev, ki je posvečena 40-letnici osvoboditve, sta organizacijsko izpeljala Galerija Božidar Jakac in osnovna šola Jože Gorjup v Kostanjevici, pokroviteljstvo nad razstavo, ki bo odprta še ves november pa je prevzel občinski komite ZKS v Krškem. 8. grafični bienale jugoslovanskih otrok je v več pogledih presegel pričakovanja prirediteljev in žirije, pa naj gre za odziv ali za kakovost izdelkov. Razveseljivo je, da se je veliki družini mladih ustvarjalcev, njihovih mentorjev in pedagogov, zbrani ob plamenici bratstva in enotnosti, ki ob takih prireditvah zagori pred Lamutovim likovnim salonom, pridružilo tuai Kosovo. To je dokaz, da se je grafična de- javnost uveljavila ne le v šoli, ampak tudi kot povezovalka mladih od vsepovsod. To pa je pomembna spodbuda za v prihodnje in hkrati najboljše plačilo organizatorjem. Grafični bienale jugoslovanskih otrok že vseskozi prevzema priznane ustvarjalce in poznavalce likovne umetnosti. »Na tem bienalu se vidi velika ustvarjalna aktivnost vseh mladih in velika ljubezen do grafičnega izražanja misli, želja in čustev,« je med drugim dejal Petar Hadži Boškov na sobotni otvoritvi 8. bienala. Ob tem velja ponoviti tudi nekaj misli, ki jih je že v katalog zapisal in na sobotni otvoritveni slovesnosti še poudaril univerzitetni profesor dr. Bogomil Karlavaris. Dejal je: »Kar preseneča širok krog aktivnosti, ki omogoča grafično delo, pa kako raznovrstne naloge se lahko rešujejo s temi deli: od ekspresivnih rešitev prek korektnih vizualnih grafično obdelanih podatkov do izredno ustvarjalnih rešitev, likovno prenesenih v grafični medij — z zelo različnimi tehnikami, formati in uporabljenimi barvami. Vse to lahjco vidimo na kolekcijah grafičnih listov, ki jih šole pošiljajo v Kostanjevico. Pri njih že lahko govore o tradiciji grafičnega dela in o navdušenju nad začetnimi uspehi, o različnih kulturnih tradicijah, senzibilnosti učiteljev, izbiri motivov, pritegovanju domišljije ali konstruktivnega mišljenja.« Vse to se dogaja iz leta v leto, rezultati tega pa, pravi dr. Karlavaris, se vidijo tudi na razstavi v Kostanjevici. »Zato postaja Kostanjevica naše središče, z katerega potekajo spodbude za nadaljnje grafično delo v šoli. Prav zaradi svojevrstne aktivnosti Kostanjevice, usmerjene v grafiko, se vedno bolj zavedamo, da bomo nekega -dne prihajali v to mesto in proučevali zgodovino naše likovne vzgoje.« I. z. Prvič v Beli krajini Območno srečanje literarnih začetnikov iz širše Dolenjske in Bele krajine bo 15. februarja v Župančičevi rojstni hiši v Vinici VINICA — Ena od območnih prireditev novega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov bo v Beli krajini. Zveze kulturnih organizacij občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki so prevzele organizacijo območnega srečanja, so se dogovorile, da bo ta prireditev 15. februarja v Vinici, in sicer v rojstni hiši Otona Župančiča. Literati začetniki, to pa so vsi pišoči, ki še nimajo svoje knjige, razen če so jo izdali v samozaložbi, naj pošljejo svoje literarne prispevke, s katerimi želijo sodelovati na srečanju, na naslov: Zveza kulturnih organizacij občine Črnomelj. Kidričeva 18 a. Vsa literarna besedila morajo biti v Črnomlju do 31. decembra letos. Avtorji lahko pošljejo najrazličnejša literarna dela: pesmi, črtice, novele, romane, humoreske. drame, eseje, aforizme idr. Poslani prispevki morajo biti 0 Črnomaljska zveza kulturnih organizacij je z zadovoljstvom sprejela izvedbo te skupne prireditve dolenjske regije, saj je prepričana, da bo vi-niško srečanje literatov nova spodbuda za to dejavnost v Beli krajini, kjer take prireditve sicer še ni bilo. Menijo tudi, da bi kazalo literarno dejavnost poslej bolje organizirati in povezati ne le v posameznih občinah, ampak tudi na medobčinski, regijski ravni. podpisani s šifro, zraven pa je treba priložiti zaprto kuverto s podatki o avtorju. V okviru srečanja bo okrogla miza — pogovor o vprašanjih ustvarjanja in problemih, ki tarejo literate začetnike, bo pa tudi literarni večer, kjer bodo predstavili najboljša dela. Izbor najboljših besedil bodo natisnili v trebanjski reviji Samorastniška beseda. Strokovna komisija območnega srečanja v Vinici bo izbrala tudi avtorje, ki se bodo udeležili zaključnega, republiškega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. j, ž. 0 Črnomaljcih nekoč in danes Pred izdajo knjižice o ekološki topografiji črnomaljske občine razstavlja etnolog Andrej Dular gradivo v Ganglovem razstavišču v Metliki_ METLIKA — Konec preteklega tedna je bil a v Ganglovem razstavišču v Metliki otvoritev zanimive razstave o ekološki topografiji črnomaljske občine, ki jo je pripravil etnolog in kustos v Belokranjskem muzeju Andrej Dular. To je prva tovrstna razstava v Sloveniji, ki sodi v projekt »Način življenja Slovencev v 20. stoletju« in bo zajemal vse občine v republiki in tudi tiste predele izven naše domovine, kjer živijo Slovenci. Res je, daje nekaj knjižic o ekološki topografiji slovenskih občin že kult 0 MESTO — Dvorana Doma pre are Je bila v ponedeljek, skorajda Žel ] 3 ■ da bi sprejela vse, ki so |etj). P^ušati jubilejni koncert ob40-zbc>1CI delovania moškega pevskega nju ra RUD Dušan Jereb. Praznova-pQ, ie J* z nastopom pridružil tudi ka«ra,en' m°ški pevski zbor »Grafi-'z Ujubljane, ki prepeva že več kot kult eSet 'et' jubileju so v Domu n: Ure °dprli razstavo o delu inživlje-laL«erek°vcev, ki se v štirih desetletjih 0 Pohvalijo kar z 2560 nastopi. j,: .^azmišljam, kako je preteklo teh ha ' rCSCt 'el Eevci so prihajali in od-Pes ' mno8c je pospremila naša Sk em' dosegali smo uspehe, vidne in Pes°mne’ P0*"3*6 Pa tud* kritike. \ bocf1^ naS Je družila, razveseljevala in o n|a. s pesmijo smo premagovali n . e Včasih še prostora nismo imeli, aJ časa smo ostali celo brez povodje in pokrovitelja. Odločili pr ° Se,.da zbor Dušan Jereb ne sme Pasti, da bomo peh, četudi nas bo le še pet,« je v publikacijo »S pesmijo v svobodo«, ki jo je zbor izdal ob tej priložnosti, zapisal eden najstarejših članov zbora tenorist Rudi Mraz. Danes ima zbor 23 pevcev in pod novim vodstvom sedanjega zborovodje prof. Janeza Klobučarja dosega višjo kvalitetno raven. Jubilej je bila tudi priložnost za priznanja in nagrade. Številnim, kijih zbor že ima, se je pridružila še Velika plaketa občine Novo mesto in plaketa pokrovitelja delovne organizacije No-voteks. Na koncu je predsednik ZKO Andrej Pelko podelil zaslužnim pevcem Gallusove značke. Bronaste so prejeli: Andrej Šepetale, Jože Razpotnik, Janez Medic, Tone Kastelic, Jože Hudoklin, Stane Gradišar. Srebrne: Slavko Štrosberger, Marjan Urbas. Stane Klobučar, Ivan Dežan, Marjan Jamnik, Janez Kastelic. Predsednik zbora Marjan Pureber pa je za 25-letno prepevanje v zboru prejel zlato Gallusovo odličje. j p^vLlN £ 9 i iSr ZANIMIV PREGLED ŽIVLJENJA ČRNOMAJCEV — Razstava ekološke topografije črnomaljske občine, ki bo do 6. novembra odprta v Ganglovem razstavišču v Metliki, je na zanimiv način pokazala življenje prebivalcev te občine v 20. stoletju. Avtor razstave in naloge z istim naslovom Andrej Dularje namreč z izredno natančnostjo etnologa kar tri leta proučeval ta del Bele krajine. (Foto: M. Bezek) izšlo, vendar pa gradiva o poklicni in socialni strukturi, rasti in upadu prebivalstva. gospodarskem razvoju, razkroju tradicionalne kulturne podobe, etnološki prhučenosti in še čem ni bilo, tako kot bo do 6. novembra v Metliki, moč videti še nikjer. 0 Andrej Dular ima na seznamu zapisanih kar 49 informatorjev, ki so mu pomagali pri nastajanju naloge, v resnici pa jih je biloše veliko več, ki so ga usmerjali pri delu. Žal ni mogel izrabiti vseh tehnik zapisovanja predvsem življenja, običajev ljudi, saj je lahko le zapisoval v beležnico, fotografiral, manj pa snemal na filmski trak, kajti v Belokranjskem muzeju ne premorejo filmske opreme. S tem je muzeju ušla priložnost, da bi bil bogatejši za vrsto zanimivih filmskih zapisov o Belokranjcih. Omenjena razstava, kjer si je poleg slikovnega gradiva in predmetov, ki so jih Črnomaljci uporabljali nekoč in danes, moč ogledati tudi filmska zapisa o življenju in delu Belokranjcev, je le nadaljevanje razstave gradiva za ekološko topografijo črnomaljske občine, ki je bila na ogled pred dvema letoma. Dular je zbiral kartri leta gradivo za knjižico, ki naj bi v okviru projekta, ki ga vodi oddelek za etnologijo pri znanstvenem inštitutu filozofske fakultete, izšla predvidoma decembra. Ko je poda! splošen pregled, je izbral tri kraje, tipične za črnomaljsko občino: Adl-ešiče zaradi odmaknjenosti in tradicionalne kulture. Krupo kot manjšo nižinsko vas bi jz u centrov ter Semič, pred vojno trgovsko-obrtni in vinogradniški kraj, ki je po osvoboditvi prerasel v drugi najpomembnejši industrijski center v občini. M.BEZEK RAZSTAVA O DRUŠTVIH V KULTURNEM DOMU ČRNOMELJ — Včeraj, 30. oktobra. je bila v Kulturnem domu v Črnomlju otvoritev razstave z naslovom »Delovanje društev kmečkih fantov in deklet«, ki potuje po dolenjskih občinah. Razstava bo na Ogled dva tedna. MRgm 31. oktobra 1985 4 ' 1 D01jjDSKI_LlST_ pisma; i n odmevi KAMERA ODKRIVA — Tik spomenika v Gor. Polju pri Straži so krajani našli prostor za odlaganje odvrženih predmetov, ki jih občasno odvažajo Dinosu. Da v vasi ni primernejšega prostora, težko kdo verjame! Kar mimoidoči vidijo zdaj, je vse prej kot skrb za urejeno okolje spomenika žrtvam v NOB. DELAVNA MLADINA ZBUR Delo mladinske organizacije Zbu-re je v zadnjem času zelo razgibano, čeprav včasih naletimo tudi na probleme. Tako smo v tem mesecu izdali mladinsko glasilo »Mlada srca govorijo«, priredili ples, imeli tekmovanje v namiznem tenisu, uredili grob padlih borcev, vaške ceste in odpeljali smeti s pokopališča. Pri tem so sodelovali tudi vaščani, pohvaliti pa želimo predvsem tovariša Tomšiča, Jožeta Smrekarja in Franca Kovačiča. BRANE ZOREN OO ZSMS Zbure DAN POTEM V petek smo si po šoli ogledali ameriški film Dan potem. Film prikazuje razdejanje po padcu atomske bombe, posledice jedrskega sevanja, ki zajame široko področje amerike. Amerika, prej ena najbolj razvitih držav, je sedaj opustošena in le malo ljudi je preživelo. Film nas je vse učence sedmih in osmih razredov zelo prizadel in nihče si ne želi, da bi jedrska bomba kdaj kjerkoli padla. ANDREJA RAJER OB TEDNU OTROKA Ob tednu otroka smo imeli na naši šoli razstavo. Otroci iz vrtca so razstavili svoje risbe in izdelke iz kostanja, škatel ipd. Člani foto krožka so pripravili razstavo fotografij na temo otrok in šola. Po razredih pa so bili stenčasi uglašeni na to temo. ANDREJA RADOVAN OS Šentjernej DAN ZA ZAŠČITO ŽIVALI Organizacija združenih narodov je sprejela Deklaracijo o pravicah živali in v oktobru je tudi dan za zaščito živali. Vsak dan lahko vidimo primere, kako imajo posamezniki nepravilen odnos do živali. Zato je bilo tudi v Brežicah ustanovljeno društvo proti mučenju živali. O svojem delu bo redno obveščalo člane. Zavedati se moramo, da je naša dolžnost pravilno ravnati z živalmi. SIMONA ARINGER, 7. a OŠ Artiče Jt tJ^OtUviSfocr lidar NOVA TELOVADNICA Lansko pomlad so zabrneli stroji na gradbišču nove telovadnice, ki stoji pri naši novi šoli. Telovadnico smo že težko čakali, saj smo doslej ob slabem vremenu in pozimi morali telovaditi v večnamenskem prostoru v šoli, kjer prostora ni na pretek. Tudi preglasni nismo smeli biti. Treningi rokometa in odbojke pa so pozimi odpadli. Sedaj bo bolje. Pri likovnem krožku smo se že pogovarjali, da bomo poslikali prednjo stran telovadnice. Imeli smo tudi akcijo urejanja okolice telovadnice, ki so se je udeježili tudi starši. TINA HOČEVAR, 7. r OŠ 12. SNOUB Krmelj NARAVOSLOVNI DAN V sredo smo imeli učenci petih razredov naravoslovni dan. Najprej smo odšli proti Temenici. SDoznali smo našo ponikalnico in s kompasom smo ugotavljali strani sveta in imenovali vasi, ki so na severu, jugu, vzhodu in zahodu. Nato smo pomagali nekemu kmetu na njivi. Po malici smo poročali tovarišici, kaj vse smo delali. VANJA LUZAR, 5. a OŠ Mirna peč OTROCI ZA DAN OZN —V počastitev 40-letnice OZN so metliški šolarji in otroci iz vrtca na mestnih trgih s svojo likovno govorico sporočali starejšim, kakšen svet bi radi: svet miru, svobode, prijateljstva, brez vojn, lakote in izkoriščanja. (Foto: A. Bartelj) Še: Pripravljeni na težje čase Pojasniti je treba nekatera vprašanja glede alkoholizma (DL 24. oktobra) Ob prebiranju Dolenjskega lista z dne 24. oktobra sem se ustavila ob članku »Pripravljeni na težje čase — Komunisti po sedmih letih spet obravnavali socialna vprašanja. Oglašam se zato, ker mislim, da je prav, če pojasnim vprašanja glede zdravljenja alkoholikov. Po poklicu sem socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno in svetovalno delo Sevnica. Poleg redne zaposlitve sem v letu 1979 začela delati tudi v klubu zdravljenih alkoholikov. Zaradi iskanja znanj iz alkohologije sem se vključila v Društvo terapevtov za alkoholizem SRS. Poslej sem sodelovala na več seminarjih in se vključila tudi v posebno učno skupino. Formalne izobrazbe s tem nisem pridobila, veliko pa spoznanj za življenje in delo. Največ pa mi je pomenilo, da sem spoznala ljudi, ki so bili že na robu družbe, pa so vendar z veliko truda našli pot v zdravo, ustvarjalno življenje. Naše delo na centru je v veliki meri prepleteno s problematiko alkoholizma. Prav gotovo je podobno tudi v delovnih organizacijah, šolah in drugih ustanovah. Kolikor poznam poklicne kolege in stanje v Sloveniji, lahko napišem, da večini socialnih delavcev (in drugih strokovnjakov) predstavlja delo z alkoholiki posebno težko področje, če se le da, se ga otepajo in vanj potisnejo novega delavca. Tudi meni ni bilo najbrž nič lažje. Janezu Proseni ku v slovo Usoda in nesrečno naključje sta hotela, da je 17. oktobra v prometni nesreči smrt iztrgala iz naših obrtniških vrst Janeza Prosenika, sodaviča-rja iz Trebnjega. Svojo obrtno dejavnost, prozvodnjo brezalkoholnih pijač, je opravljal in uspešno razvijal celih dvajset let in jo zadnja leta dopolnil še z avtomati za tople in hladne napitke. Slovo od njega je težko in boleče. Z njim smo izgubili sposobnega obrtnika, izredno ustvarjalnega in delovnega človeka, dobrega prijatelja in zvestega spremljevalca in sodelavca v skupnih ciljih za napredek in razvoj obrtništva. Janez je bil med prvimi aktivisti za ustanovitev društva obrtnikov, ki smo ga ustanovili leta 1975 in bil član izvršilnega odbora društva ves čas njegovega delovanja do leta 1979, ko smo obrtniki dobili obvezno organizacijsko obliko, to je občinsko obrtno združenje. Tudi v novi organizaciji je bil Janez eden najbolj aktivnih članov. Vse do svojega tragičnega konca je v združenju opravljal različne funkcije: bil je član izvršilnega odbora, delegat skupščine, član kreditnega odbora. ■ predsednik odbora za rekreacijo m drugih. Ni pa bil delaven samo tam, kjer gaje obvezovala funkcija. Vedno je bil pripravljen pomagati, karkoli smo ga prosili, tako nobena večja akcija združenja ni šla mimo njega. Veselil se je vsakega napredka in nove pridobitve, ob tem pa zelo malo pričakoval zase, temveč nesebično mislil na skupne interese, na prihodnost in tudi na rod, ki prihaja za nami. Ni poznal tarnanja in negodovanja. V življenju je znal ločiti dobro od slabega, saj je zlasti v mladosti, v letih vojne, prehodil tudi dobršen de! trnove poti. Komaj šestnajstleten fantič, je leta 1943 stopil v partizanske vrste in se boril kot borec 12. SNOUB brigade. Niso mu prizanesle sovražne krogle, iz vojne se je po osvoboditvi vrnil domov kot devetnajstleten fant — vojni invalid. Za svoje zaslugejebil odlikovan z redom zaslug za narod III. reda in medaljo za hrabrost. Vendar ga življenjske tegobe niso strle. Vedrost, vesela narava in polna mera optimizma ga nista nikoli zapustila, zato je bil izredno priljubljen, v širokem krogu ljudi. Pri svojih 59 letih, ki jih je dopolnil dva dni pred svojo usodno zadnjo vožnjo, je bil še izredno vitalen, poln življenjske energije, velikih ambicij in daljnosežnih idej. Janeza ni več in za njim so ostale globoke vrzeli. Zelo ga bosta pogrešala njegov dom in neutolažljiva družina, prazno bo brez njega v soseski, v Motoklubu, v organizaciji ZZB NOV in v Obrtnem združenju. Za vse njegovo delo in prizadevnost v Obrtnem združenju smo mu iskreno hvaležni in v spominu nam bo ostal kot vzor človeka, ki ga je vredno posnemati. Obrtno združenje Trebnje Čutila sem bremena žena, ki so jih stresale name, nisem pa znala ne sebi ne drugim pojasniti, kakšna je možna pot iz tega kroga. ‘A ker sem iskala poti do znanj in pridobljeno sproti preverjala pri delu v klubu, mi je ta problematika postala precej blizu. V gradivu za omenjeno sejo komunistov je bilo napisano, da je »tri četrt problematike povezane z alkoholizmom, za njegovo reševanje pa imamo na razpolago 2 delavki. Kljub možnostim, da se tisti, ki delajo z ljudmi (v OZD), in tisti, ki so odgovorni za organiziranje širših družbenih akcij, usposobijo za to delo, do sedaj v sevniški občini niso pokazali interesa. Znano pa je, koliko družin, posameznikov, delovnih ur, denarja itn. je prizadetih zaradi alkoholizma«. Posebej pa želim poudariti, da se v Centru ba-vimo z alkoholizmom. Svojce in druge zainteresirane seznanjamo z možnostjo izhoda iz alkoholizma, lahko pa se tudi pri nas vključijo v skupino. Mislim, daje to največ, kar jim lahko damo, vse ostalo je odvisno od njih. Nudenje materialnih pomoči pa je ne samo nepriporočljivo, ampak celo škodljivo zanje, razen v primerih, ko zaradi nepopravljivih motenj od alkoholika res ne moremo več pričakovati rehabilitacije, moramo pa mu zagotoviti človeka vreden konec. Ob široki paleti dela z družinami, krajevnimi in delovnimi okolji v zvezi z reševanjem problematike alkoholizma pa se moramo neprestano truditi in dokazovati, da je strokovno izpopolnjevanje nujno potrebno. Kaj to pomeni, da so za alkoholike, njihove družine in njih urejanje dobri čisto povprečni delavci z znanjem, ki jim gaje pač uspelo (ali ne) osvojiti pred ne vem koliko leti? Na ta način, s takšnim odnosom gotovo ne bomo rešili niti ene družine! Še enkrat bom zapisala, da se lahko vsak, kogar tišči problematika alkoholizma, obrne na Center za socialno delo v Sevnici. Po vseh močeh in s človeško odgovornostjo mu bomo pomagali. Sprejeti pa moramo tudi dejstvo (četudi zveni morda nesocialno) da za nekatere ni več pomoči, saj je to pri vseh drugih boleznih samo po sebi umevno, prav v alkoholizmu pa vendar pričakujemo čudeže! MAJDA SEČEN SEVNICA PETEK, 1. IX. 9.45 — 12.00 in 14.45 — 00.35 TELETEKST 10.00 POROČILA 10.05 LJUDSKE ŽALOSTINKE, glasbena oddaja 10.25 ROZI V VELIKEM MESTU, zahodnonemški film 11.55 POROČILA 15.00 POROČILA 15.05 M. Savič: HČI, drama TV Novi Sad Izvirna TV drama Hči predstavlja nenavaden splet človeških usod. Starejši moški, ločenec, živi s hčerko in ji poskuša nadomestiti, kar ji v življenju manjka. Pojavi se drugo dekle, popolnoma podobno njegovi hčerki, ki je sicer v psihiatrični bolnici, a bi bilo po nekaterih zunanjih znakih prav tako lahko.hči tega moškega. Skuša ji pomagati, vendar njegova pomoč ne zadošča. Na more rešiti ne svoje hčere ne tega dekleta v bolnišnici. 16.10 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO. zadnji del nanizanke 16.30 SOKOLI, 1. del lutkovne nadaljevanke 16.55 OKTETI POJO 17.35 IZLET V MLADOST, slovaški mladinski film 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 SIMONOVA VOJNA, angleška dokumentarna oddaja 21.20 NE PREZRITE 21.35 PESEM PTIC TRNOVK, 4. del nadaljevanke 22.25 BALADA O NARAJAMI, japonski film Zgodba temelji na starodavni legendi, izročilu, ki zahteva, da morajo ljudi, ki napolnijo 70 let, odpeljati v samoto, kjer bodo od lakote umrli. Z vsako tako smrtjo so v vasi ena lačna usta manj. Težke življenjske razmere so oblikovale surove zakone, ki so jih vaščani spoštovali in izpolnjevali iz generacije v generacijo. 00.30 POROČILA angleSKe DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18-15 Posvetovalnica za starše — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pregled čez moderni balet — 21.00 Človeški faktor — 21.50 Moč; nejše od žalosti in bolečine (švedski film) TV ZAGREB 8.45 TV koledar : 8.55 TV v šoli 10.35 TV v šoli — 16.20 Video strani — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18. D Posvetovalnica za starše — 18.45 z beograjskega festivala jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pearl (ameriška nadaljevanka) — 20.50 Vsakdanje srni — 21.35 Dnevnik — 21.50 P° deseti (kulturni magazin) SOBOTA, 2. XI. 15.25 — 23.05 7.45 — 12.15 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Zlata ribica, 5. del lutkovne nanizanke 8.25 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO. zadnji del nanizanke 8.40 MATI 9.00 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: LEGENDA O MOJZESU 9.15 O-O-O-OKROGLO 9.30 PESMI IN ZGODBE ZA VAS — I. Mažuranič: GOZD STRIBOROV 9.50 PO DOLINI SOČE 10.20 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK, 1. del TV nadaljevanke 10.50 RAČUNALNIŠTVO II 11.15 DESETLETJE UNIČEVANJA: V pepelu pragozda, ponovitev 3. dela angl. dok. serije 12.10 POROČILA 15.40 CAPLJAČ. zahodnonemški mladinski film 12-letni Štefan je pohabljen, giblje se le z invalidskim vozičkom, tudi govori težko, skratka je vsestransko prizadet. Seveda se ne more enako- vredno družiti z vrstniki, oni so do njega hudobni in ga zmerjajo s capljačem. Fant si seveda zelo želi. da bi ozdravel. • Tudi mati še upa, saj so zdravniki mnenja, da bo operacija izboljšala fantovo zdravje. Toda ponovne preiskave dajo negativne rezultate. Fant se bo moral sprijazniti s svojo usodo... ' 16.55POROČILA 17.00 KOŠARKA RABOTNIČKI : PARTIZAN 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Ljubezen cvetov, 5. del francoskega dokumentarnega niza 19.00 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK-19.50 VREME 20.00 POP SATIRIKON: Slavko Pregl 20.55 ZRCALO TEDNA 21.20 ZDRAVNICA FRANCOISE GAILLAND, francoski film Francoise je zrela in samozavestna 40-letnica, uspešna zdravnica. Ima moža, dva otroka in razumevajočega ljubimca. Tudi sinovo nerazumevanje in občasne prakse s taščo ter družinske svaje ne skrhajo njenega življenjskega miru, skali ga šele iznenadna ugoto- vitev, da ima raka. Sedaj je ujeta ' kletko lastne bolezni in svet se v trenutku preobrne. 23.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 14.10 Test — 14.25 Heartbreakeh (nemški film) — 16.15 Nekoč je živo lev — 16.55 Če verjamemo Lopotuhi" nu (1. del svojetskega filma) — 18-®’ ' Rdeči konj — 19.00 Legende in xi' sničnost — 19.30 Dnevnik — ^0-0®' družbi s Sergiom Endrigom — 20.3® 125-letnica HN K Zagreb — 21.15 P°r: očila — 21.25 Športn sobota — 21-4" Šahovski komentar — 22-05 SigmuB® Freud — 23.00 Poezija TV ZAGREB 8.50 TV v šoli — 15.45 Kritična točk« — 16.15 Narodna glasbe— 16.45 P°!i očila — 16.50 TV koledar — 17-®® Košarka Rabotnički : Partizan ^ 18.30 Dediščina za prihodnost •" 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik ^ 20.00 Nespretni detektiv — 21 J5 Dnevnik — 21.50 Za konec tedna NEDELJA, 3. XI. 13.40 — 22. 15 8.35 — 13.05 in TELETEKST 8.50 POROČILA 8.55 ŽIV ŽAV 9.50 SOKOLI, ponovitev 1. dela angl. lutkovne serije 10.15 CERVANTES, 1. del španske nadaljevanke Nova nadaljevanka je življenjepis slavnega španskega pisatelja, znamenitega avtorja Don Kihota. Avtorji so hoteli čim bolj verno prikazati življenje v Španiji v 2. polovici 16. stoletja, ko je bila država v zenitu svojih moči. Nadaljevanka ima devet delov. 11.05 IZROČILA 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.55 MOSTOVI 14.55 PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 3. dela 15.20 VIDEO GODBA, ponovitev 16.20 POROČILA 16.25 CISCO PIKE, ameriški film 17.50 TV KVIZ 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 G. Mihič: VARLJIVO POLET- PONEDELJEK, 4. XI. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, Šolski okoliš, Gradbeništvo, Za učitelje, Ustno izročilo danes, Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Tednik, Književnost, Risanka, Angleščina, Mali program, Risanka, Poklici, Zadnje minute 12.40 POROČILA 17.15 — 22.50 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 MIŠKE MAČKE VRTITAČKE 17.55 ODDAJA, KI NI OKROGLA 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 VIDEO GODBA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 VEDNO NA POTI, zadnji del angleške nadaljevanke 21.10 AKTUALNO DRUGI PROGRAM TOREK, 5. XI. 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.15 — 23.20 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 17.35 POLETNI FESTIVAL 85: Lan-dini Consort 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: SAMSON IN DALILA 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 Sandi Sitar: VEHOVČEV JURIJ, BARON — izvirna TV igra Drama bo skušala predstaviti znamenitega Slovenca Jurija Vego, Linhartovega sošolca in Vodnikovega sodobnika, kmečkega fanta iz Zagorice pri Moravčah in kasneje slavnega DRUGI PROGRAM komentar — 22.10 Znanost m SREDA, 6. XI. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 23.05 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Janko in Metka 17.30 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK: Deklamnik v hiši, 2. del mladinske nadaljevanke 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Žafran, 4. del angleškega izobraževalnega niza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 DOKUMENTAREC MESECA: POD LISTJEM 20.45 Film tedna: BALADA O VOJAKU, sovjetski film Film pripoveduje o herojstvu, vendar na drugačen način, kot so bili gledalci sovjetskih filmov vajeni do tega filma, ki ga je znani režiser Čuhraj posnel leta 1959 in je na festivalu v Cannesu dobil posebno priznanje mednarodnh žirije. »V tem filmu,« pravi režiser »sem hotel pokazati vojno, kakršno sem doživel.« ČETRTEK, 7. XI. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.00 POROČILA 16.15 — 22.30 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 17.35 MLADA ZORA. narodna pesem 17.45 H. Ch. Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI 17.55 VLADIMIR SKRBINŠEK, portret 18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 TEDNIK 21.10 MAJHNE SKRIVNOSTI VE- LIKIH KUHARSKIH M°jS.Tfa# 21.20 TUJCI IN BRATJE, 2.&1 nadaljevanke 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM dj3 ■ 17.45 Lutktggj f .rclzi nO^ft ^ '])i% JE, 2. del nadaljevanke TV Beogra 20.50 ŠPORTNI PREGLED . 21.35 SLOVENCI V ZAMEJSTVO 22.10 POROČILA DRUGI PROGRAM 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in film — 16.00 Odbojka (ž) Pal on* Branik: CZ 17.00 Glasbeno popold« — 18.35 Iz črnogorske kulturne za kladnice — 19.10 Prometni krog 19.30 Dnevnik — 20.00 Mesta: Glasr ow — 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Seznam Adriana Messenger.! (ameriški film) 21.50 NAŠI BALETNI UMETNI*1’ Vojko Vidmar 22.35 DNEVNIK .19.°® 17.30 Beograjski TV program — qq Telesport — 19.30 Dnevnik ~~/neS, Pota spoznanj — 20.50 Včeraj. o® gj jutri — 21.10 Dinastija —• . Stereovizija bombardirja in še slavnejšega h1®1 matika. 21.10 OMIZJE 23.15 POROČILA 19-3® 17.00 Hokej CZ : Jesenice ^ Dnevnik — 20.00 Narodna g'®s aj, 20.45 Žrebanje lota — 20.50 V danes, jutri — 21.05 Zavezniki v'F jg tijski dokumentaciji — 21.50 Salv 22.15 DNEVNIK .a*- 22.30 KRONIKA TEDNA D0IV ČEGA FILMA V CELJU DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Fliptf-rfj 18.15 Pred pisanim svetom P — 18.45 Prijatelji glasbe 'TJaI,teS' Dnevnik — 20.00 Nogomet :Partizan — 22.30 Dnevnik DOLENJSKI LIST 17.25 Dnevnik, — 18.15 Prostorski načrt (1 18.45 Goli z evropskih nogoipA, rišč — 19.30 Dnevnik — i >va(®Y lahko objavi (sovjetska nadau ^vs*1 — 21.00 Poročila — 21-05J>a‘{er komentar — 21.25 Umetnišk' Št. 44 (1890) 31. oktobra V prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta 1990 naj bi v novomeški občini zgradili 1.400 novih stanovanj, kar je skoraj petino man) kot v sedanjem. Od tega naj bi bilo 630 stanovanj v družbeno usmerjeni blokovni gradnji in 770 individualnih hiš. V blokih naj bi pridobili 405 družbeno-najemnih, 175 solidarnostnih in 50 lastniških stanbvanj, 426 hiš naj bi bilo postavljenih v okviru organizirane, 344 v okviru neorganizirane individualne gradnje. Samo Novo mesto naj bi bilo leta 1990 bogatejšeza 545 stanovanj v blokih in za 209 hiš v okviru organizirane gradnje. Sledeč cilju o policentričnem razvoju občine, naj bi bloke s skupaj 85 stanovanji postavili še na Otočcu, v Straži, Šentjerneju, Žužemberku, Dolenjskih Toplicah inšmarjeti, v vseh teh in še nekaj drugih krajih naj bi »zraslo« tudi 217 hiš v organizirani gradnji. številke žal niso tolikšne, da bi pomenile zmanjševanje stanovanjskega primanjkljaja v občini. Še veliko huje je, da, kot vse kaže, niti take niso odraz resničnih možnosti, ampak le želja. Nad takimi načrti visi velik vprašaj. Zakaj? Stanovanjsko gospodarstvo je — tako kot Ji 31. 10. '85 19 PRILOGA Stanovanjska kvadratura kroga večina področij in panog — v času, ko mora pripraviti za podpis z združenim delom sporazum o temeljih piana za naslednjo petletko, obremenjeno z vrsto odprtih vprašanj, za katera še ni znano, kako se bodo razpletla. Javna razprava ni prav nič pripomogla k razjasnjevanju odprtih zadev, saj se nikomur ni zdelo vredno ali potrebno kaj pripomniti, nekatere takšne zadeve pa so tako odvisne od ukrepov »od zgoraj«. Treba je namreč vedeti, da v stanovanjskem gospodarstvu ni nič več samoupravljanja, kot ga je sicer v družbi. Kaže, da ga je celo še manj, saj na primer skupščina stanovanjske skupnosti že skoraj o ničemer več ne odloča. Pri tem sploh ne gre za zgolj stanovanjske probleme, čeprav je tudi teh kar nekaj, ampak za probleme drugih področij, ki so s stanovanjskim tesno povezana. Stanovanjsko gradnjo pogojuje priprava stavbnega zemljišča in opremljanje s komunalnimi in drugimi objekti in napravami. Prav v pripravi stavbnih zemljišč lahko hudo zaškriplje. To delo jev preteklih letih v novomeški občini dokaj dobro opravljala stavbnozemljiška skupnost, ki bo na primer samo v letošnjem letu obrnila okrog 215 milijonov dinarjev. Te skupnosti pa so sedaj z zakonom ukinjene — Novomeščani so zaman opozarjali, dajetokorak nazaj, saj pripombein izkušnje iz baze v raznih komitejih in odborih, ki kar naprej »meljejo«, zato da pač »meljejo« očitno ne veljajo nič — in namesto njih naj bi z novim letom začeli obvladovati to področje občinski skladi. Ta sprememba pa vrste stvari še ni postavila na svoje mesto. Tako med drugim ni dorečena finančna plat. Kot je zaenkrat videti, bi sklad v Novem mestu letno zbral 6 milijonov dinarjev. S tem pa se dejansko ne da narediti ničesar. _____ Dalje komunalno gospodarstvo, v katerem vladajo neekonomski odnosi, ni sposobno kakšnih večjih vlaganj v primarne komunalne objekte in naprave. Če sredstva za to ne bodo zagotovljena, stanovanjske gradnje v krajih izven Novega mesta v prihodnjih petih letih ne bo, pa naj še tako govorimo o približevanju stanovanja delovnemu mestu. V zraku je stanovanjska gradnja v Dolenjskih Toplicah, Straži, Mirni peči, Žužemberku, celo v Šentjerneju, če ne bo denarja za čistilne naprave in celotne kanalske sisteme v teh krajih. In kako naj bi bila sredstva zagotovljena? Veliko je slišati o posebnem združevanju sredstev delovnih organizacij mimo prispevnih stopenj za stvari, za katere naj bi bila posamezna delovna organizacija z vidika svojega razvoja ali razvoja kraja posebej zainteresirana. Toda na takšen način zagotavljanja sredstev so naravnani praktično vsi programi, nanj računajo vse dejavnosti ne le v okviru sisov materialne proizvodnje, ampak tudi družbenih dejavnosti. Po nekaterih izračunih naj bi bilo v novomeški občini takšnih potreb po posebnem združevanju samo v okviru materialnih sisov za 130 starih milijard! Ni še znano, kakšna organizacija gradnje stanovanj — gre predvsem za družbeno usmerjeno gradnjo — bo v bodoče obveljala Zelo veliko je namreč govora o ponovni vpeljavi gradnje za trg, češ da se sistem družbenega investitorstva ni obnesel. V Novem mestu zatrjujejo, da je dal opazne rezultate pri številu stanovanj, rokih gradnje, ceni kvadratnega metra, a kdo v Sloveniji ali še kaj širše bi poslušal Novomeščane, kakšne izkušnje imajo! Pripravljajo se spremembe v bančnem sistemu, ki znajo zže veljavnimi omejitvenimi faktorji za stanovanjsko zidavo le-to še bolj upočasniti in skrčiti. Nič ne pomaga in nič ne velja, da naši vse mogoči velepomembniki kar naprej ob različnih priložnostih trobijo o gradnji več stanovanj, če potem na drugem kraju glasujejo za bančne limite, ukinitev prioritet pri kreditiranju Itd. Ce vsemu temuobrobpostavimošeskrbzdruženega dela, v katerem se sredstva za stanovanjsko izgradnjo realno zmanjšujejo, se krog neprijetnosti, nejasnosti za stanovanjsko gospodarstvo sklene. Žal je tako, da v novomeški občini le tovarna zdravil Krka celovito in neprekinjeno skrbi za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, drugje pa delajo to več ali manj ljubiteljsko. Krka je na primer edina, ki vsa družbeno najemna stanovanja kupuje na kredit. Čeprav je to danes edino realno in pametno, bi jih nekateri še kar kupovali v celoti za gotovino! Prav tako le Krka uporablja posojila iz sklada vzajemnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin, ki so ugodnejša. Dalje so delovne organizacije, ki praktično vse ali vsaj večino delavcev z nerešenimi stanovanjskimi problemi usmerjajo v solidarnostna stanovanja, za katera je vsako leto okrog 300 prosilcev, kupijo pa z zbranim denarjem lahko 30 do 40 stanovanj na leto. Kaže, kot da se stvari obračajo tako, da bo s stanovanjskim denarjem, ki že je na razpolago, mogoče zgraditi čedalje manj stanovanj in rešiti čedalje manj stanovanjskih problemov. In vse tako kaže, da ječista utopija: stanovanje tistemu, ki ga potrebuje, ne glede na to, kje dela in živi. ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ f V neobvezen premislek MOJ VPLIV NA ZUNANJO POLITIKO Preden bolj konkretno zastavim današnje vrstice, moram poudariti, da se v glavnih črtah absolutno strinjam z jugoslovansko zunanjo politiko, še zlasti pa z njenim temeljnim načelom — z neuvrščenostjo. S tem dokaj pasivnim strinjanjem sem kar zadovoljen, navadil sem se nanj (še bolj pa ono name), ne glede na to, da ta idilični mir na redke čase zmoti časopisna formulacija o nekakšnem »podružabljanju naše zunanje politike.« Teh mitskih štirih besed sem se spomnil pred dnevi, ko sem se moral kot milijoni posameznikov po vsem svetu intimno opredeljevati ob ugrabitvi ladje Achille Lauro in kasnejši ugrabitvi ugrabiteljev. Ali kot državljan SFRJ lahko menim, da je bila ugrabitev ugrabiteljev manjši prekršek kot teroriziranje ladje s kompletno posadko in potniki dvaisetih narodnosti, teroriziranje, ki se je končalo z ubojem starca na invalidskem vozičku? Ali lahko ob vsem sočustvovanju z nesrečnim palestinskim ljudstvom, ki so mu vzeli največ, kar ima lahko narod — državo, vendar mislim, da naš diplomatski gost in redni potnik JAT Abu Abas nekoliko preveč dobro pozna ugrabitelje? Ko se to sprašujem, nenadoma spoznam, da je vprašanj, ki bi sodila v sklop »pod-ružabljanja naše zunanje politike«, pod čemer razumem njegovo, vaše, moje tvorno sodelovanje pri oblikovanju jugoslovanske zunanje politike, pravzaprav precej več. Popolnoma nejasno mi je namreč, zakaj v naših časopisnih in diplomatskih sporočilih glede vojne v Libanonu redno berem o pokolih in morijah, enaki dogodki v Iraku in Iranu pa so pisani kot topniški in raketni dvoboji ali izmenjava granat z obeh strani. Pobijejo ti dvoboji kaj manj ljudi? Ko smo že pri teh dveh državah, je morda vredno pripomniti, da ves svet ve, da je vojno začel Irak. Naši otroci se že v osnovni šoli opredeljujejo do agresorjev. Kako jim povedati, da se agresiji zaradi nekaj sodčkov nafte pravi tudi »nesmiselni spopad med dvema neuvrščenima državama«? Vprašanjem nenadoma ni ne konca ne kraja. Kaj naj si, kot po vseh ustavnih in zakonskih papirjih svoboden človek, mislim o družinskih dinastijah v nekaterih najbolj prijateljskih državah, naj se ne mešam v notranje zadeve suverene, prijateljske in neuvrščene Nikaragve in toplo pozdravim tamkajšnje najnovejše omejitve osebne, politične in državljanske svobode posameznikov in ukinitev ustavnih garancij? Kot državljan SFRJ sem ponosen, da o nekaterih naših najpomembnejših ekonomskih partnerjih pišemo in sodimo z domala absolutno objektivnostjo. T oda zakaj nimamo enakega metra in tehtnice tudi takrat, ko gre za totalitaristične, vendar neuvrščene režime? Zakaj za množične grobove prejšnjega predsednika zvemo komaj ob zaprisegi novega? Mitja Ribičič je ne tako dolgo tega javno izjavil, da je 30 odstotkov naših diplomatskih in konzularnih predstavnikov v tujini, milo rečeno, nedoraslih svojim nalogam. Ali potemtakem blatim svojo državo in presegam svojo osebno svobodo, če menim (zahtevati pač ne morem), da bi jih bilo treba kot slabe delavce odpoklicati. Zakaj nismo nikoli zvedeli za ime in priimek vodje jugoslovanskega kulturnega centra v New Yorku, ki se mu ni zdelo vredno priti na tamkajšnjo premiero »Očeta na službeni poti« Emira Kusturice. Revež zaradi pisanja nekakšnega nujnega poročilca ni mogel pozdraviti režiserja, ki je naredil za ugled Jugoslavije več kot prenekateri veleposlanik. Ko nekako boječe zastavljam vsa ta vprašanja, se predvsem zavedam, da se jim ni mogoče izogniti. Svet je dandanes premajhen, preveč obveščen, preveč osveščen, da bi lahko kdorkoli v imenu posameznika rekel »mi mislimo«. Reče pravzaprav lahko, toda jaz še vedno lahko mislim. Celo drugače. MARJAN BAUER y S 'rt Ih W -d 0 © d o.% pH e. dr* © ev?^a filma- Vse t0 ie dvignilo zanimanje za Ro-Iv Cani.llrri’kar sej® iopo videlotudi sredi tega meseca Pofesti a,'ievem domu v Ljubljani, kjer so pripravili i«in pjValsko predstavitev filma in razgovor zrežiser-l''®d raV°rana obakrat polna, pri projekciji in Pj??.ovorom' ^Ogofi0^bljenih ocen filma sicer še ni, vendar je V 'z krafkih beležk in opazk razbrati, dafilm sloven ,n'b okoljih sprejemajo hudo različno. V mrier,: bsku smo lahko prebrali nekaj negativnih bvg|e '/^dtem ko je bil tisk v drugih republikah poln raZbratjUd' 'z teh kratkih ocen in replik je mogoče zeuCla,ilm 0 Bosancih razburja duhove, da gavi-s|oven° različno. Nekaterim film odkriva resnico o ^6 h « • — _ ^ arn nacionalizmu in opozarja natežek položaj Rfieni. 12 drugih republik v slovenski družbi, po ,>iU dr - — u, utui, 'ršn0 g|h pa film problem načenja in razkriva ln ^ablonsko, celo kriminalno. r^ierv aS*3rotu*ck'e ocene nas silijo k uvodoma "m res ' misli in moramo se vprašati, ali je Robarjev 3rdi) n ls*° ogledalo, ki kaže slovenski družbi njen ^in ne Cl°nalistični obraz, ali pa je film nekaj druge-!. Q0skuša odraziti realnih stanj, marveč kot ci-°bo 9’®dalo pači, oziroma povečuje in veriži a je vsak mozolj na nji videti večji in usodne- Druga dva nosilna junaka pripovedi sta Bosanca. Prvi je že v letih in dela kot fizični delavec pri smetarjih in na gradbiščih, je torej na dnu družbene lestvice in očitno izkoriščan. Žalostno konča, ko se do smrti napije. Drugi pa je mlad učenec na rudarski šoli, osebnostno zrelo se razvijajoč mladenič, ki zapaža odnose v družbi, občuti človeško hladno okolje, vendar pa pozna tudi odgovore, kakšni naj bi bili medsebojni odnosi. Ne prvi in ne drugi ne prihajata v izrazite konflikte, v katerih bi se izkazal nacionalizem okolja, še posebno lik učenca ostaja nedodelan, visi v zraku. Sicer pa Robarjev film ni grajen kot enoznačna zgodba z moralnim koncem. Zgodbe, ki jih v filmu režiser prepleta, mu služijo bolj za ustvarjanje počutij, podob, govorijo z drugačnimi močmi, kot jih ima zgodba z jasno razvidno idejo. Robar učinkovito uporablja tudi viz uainesimbole in glasbo (boj ovnov, fantastično preobrazbo Marka v mamuta, izumrložival, ki ne sodi v ta čas) itd. In če bi iskali odgovor, zakaj jefilmtakšen, potem bi ga morali poiskati v avtorju samem, vnjegovem načinu delanja filmov. Robarja zanimajo marginalci, ljudje, ki žive na robu družbe (spomnimo se filma o Romih), k er je prepričan, da so marginalne skupinetisti lakmusov papir, ki najbolj jasno pokaže vse krivice in slabosti neke družbe. A ko ustvarja fiime o nji h, jezavezan drugačnemu delu, kot ga pozna ustaljena filmska produkcija. Robarjevi filmi nastajajo.v Filmskih alternativah, ki so nekakšnosvobodnozdruževanjeustvarjalcevok- oli nekega projekta. In že tudi ime samo je dovolj zgovorn o, da gre za alternativ ni film. Ko film obs krom-nih sredstvih nastaja Robar upošteva vse primerne soustvarjalne poteze drugihčlanovekipe.žal pamora večkrat upoštevati tudi moč denarja, natančneje, odsotnost te moči, ko mora projekt voditi v manj drage vode, kar se konec koncev mora nafilmu tudi poznati. Razumljivo je, da na tak način ne morejo nastajati klasični, zaokroženi in celoviti filmi, marveč razgibane in razrvane mozaične sestave, ki jih mora gledalec filma sam sestaviti v bolj urejeno in smiselno celoto. In ko jo ureja, ureja pač svojevidenje problemov, odreja in preizkuša svoje moči, opredeljuje svoje odnose in zadeva ob lastne predsodke. Zaradi tegasoRobarjevi filmi zahtevni, od gledalca zahtevajo angažiranje, so nekakšno vabilo na ples z življenjem in njegovimi vsakdanjimi problemi, ki jih morda nočemo na-tančenje videti, se jih izogi bamo, dase nam ni treba do njih bloblje opredeliti, kot da bi se bali ugledati na svojih obrazih kakšen grd gnojen mozolj. Robarjev film nam enega kaže, močno povečanega in grdega, morda celo ne povsem resničnega, kar pa ne potisne pročdejstva, data mozolj nanašem obrazu je. MILAN MARKELJ ■Pw B 9£ Ul \lFp ^6 ŽE WVr,°stnClVe*er Praznika občine Novo mesto je . ji Vj- ht konror+^m u rirtmii 1/nltnra' n/\AaHil l/st bežen do petja, ki vseskozi druži »jerebovce«, ki na vaje dvakrat na teden in na nastope prihajajo od blizu in daleč brez plačila. Po 40 pevskih sezonah obsega repertoar novomeškega moškega pevskega zbora Dušan Jereb preko 250 narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Za zborom je danes nad 2560 nastopov, od tega 125 samostojnih koncertov, 1360 nastopov na proslavah in akademijah, okrog 640 nastopov na žalnih svečanostih itd. Zbor je v štiridesetletni/karieri nastopal ne le v Novem mestu, pač pa tudi v premnogih drugih krajih, delovnih orga- nizacijah in ustanovah na Dolenjskem in v Posavju in to ob najrazličnejših priložnostih. Njegova pesem se je razlegala na pevskih revijah v Krškem, Brežicah, Karlovcu, Črnomlju, Gribljah, na »Brankovem kolu« v Novem sadu in Sremskih Karlovcih, na »Zmajevcu« na Fruški gori ter na Petrovaradinski trdnjavi. Zbor je bil povabljen tudi na pevske festivale v Maribor, Kranj, Krško, Črnomelj in Novo mesto. Vsa leta sodeluje na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Brez »jerebov-cev« je vsa ta leta minilo v Novem mestu ;n okolici bolj malo prireditev, veliko pa so, kot že rečeno. nastODali koncertom v Domu kulture počastil leto- Dr' ReVsJUt3ile^' 40'letnico delovanja, novomeški mo-j,a9uSv ' zbor KUD Dušan Jereb. Zbor je nastal na pev. de leta 1945, kose je sestal oktet novome-Ar, ev (Tone Markelj, Dominik Bratož, Polde JHo S*. . ir Drenovec, Ferdo Gernedelj, Vili Skok, SD '^ bo!nar in Dra9° Sproc), da bi spet zadonela Aiena 'n zma9' pesem delovnega poleta pa si?!al9/tr nar°9na pesem. Novomeščani so že 14. V 1®45 r,“aii n na mitingu v Sokolskem domu lahko por Vs,s- >hroctne in partizanske pesmi iz grl članov ^^SnhfJ3' k' so 9a nekoliko pozneje poimenovali i i ern revolucionarju in narodnem heroju t|W.Jerebu-štefanu. r^Ov. §^ev?ki zbor Dušan Jereb šteje danes 23 ifAe rt0ev'l.^no se je začel dograjevati že prve Ali v°ini, ko so se mu priključili pevci, ki so se 6o%. Partizanov in internacije. Zbor je seveda ib!Nieva ICer enkrat bolj, drugič.manj, skrbel tudi za atr r* Sq ,n,s in danes je povprečna starost članov jj.Ario 6t' ^sa ta leta i® zbor pridoo vadil in se Sij, W . lzP°Polnjeval. imel je sicer različna obdo-' C6|q ej~k'b frenutkov ni manjkalo, ko je bil vpra-°bstoj zbora Zmeraj pa je zmagovala Iju- tudi po drugih krajih Dolenjske in vseSlovenije. Peli so celo v zamejstvu. Vedno so se bili pripravljeni odzvati javnim kulturnim potrebam ne glede na čas in krajevno odmaknjenost. Za uspešno uresničevanje svojega kulturnega in revolucionarnega poslanstva je zbor leta 1961 prejel Trdinovo nagrado, leta 1970 srebrni znak OF slovenskega naroda, leta 1975 red repu-blikez bronastim vencem, priznanje JLA, ob vsemtem pa še vrsto pohval in priznanj ob koncertih in nastopih. Njegovo petje je sem in tja moč slišati tudi preko radijskih valov, saj je RTV Ljubljana že večkrat posnela petje zbora za svoje potrebe. Zborova globoka predanost pevski kulturi, njegov posluh za javne potrebe in njegov strokovni vzpon so tesno povezani predvsem z vztrajnim in plodnim delom dolgoletnega zborovodje, »očeta« zbora Toneta Marklja. Njegovo pevsko znanje je pomagalo pritegniti v zbor vrsto mladih in dobrih pevcev. Zbor je vodil z ljubeznijo in zavzetostjo in z njim med zvestim in tudi širšim krogom poslušalstva širil narodno, partizansko in umetno slovensko pesem in tudi pesmi drugih jezikovnih območij. Pad njegovim vodstvom se je neštetokrat razlegala šegava, prešerna pa otožna pesem. Njegovi pevci so bili po kvaliteti vedno med najboljšimi amaterskimi pevskimi zbori v Sloveniji, pravijo kronisti zbora. Po smrti Toneta Marklja je zbor nekaj časa vodil Franc Milek, leta 1979 pa ga je »prevzel« profesor Čorbič, ki je prišel iz Karlovca v Novo mesto na glasbeno šolo poučevat instrumentalno glasbo. S prekinitvijo ga je vodil do zaključka lanske sezone. Potem je bil zbor nekaj časa celo brez uradnega vodje. To delo je nekaj mesecev opravljal pevec Vili Skok, da je zbor preživel krizo in dočakal novega zborovodjo, profesorja Janeza Klobučarja. Sami pevci in publika pravijo, da je zbor s svojim petjem pod njegovim, čeprav komaj polletnim strokovnim vodstvom doživel renesanso. Želeti je, da bi ta renesansa ‘ ne bila kratkega veka, ampak da bi nekaj časa trajata in da bi zbor še naprej razveseljeval svojo publiko, ki ga je z obiskovanjem njegovih nastopov 40 let moralno podpirala in ga z aplavzi spodbujala k vedno novim pevskim dosežkom in k višji kakovosti. 2. L. D prepričan o v moji^ Odbojka JANKO GOLEŠ: »O ODSTOPU NE RAZMIŠLJAM!« Vse kaže, da v Jugoslaviji ni športa, ki bi za svojo popularnost skrbel zgolj z delom in rezultati. Spomnimo se neštetih nogometnih afer, katerim 33 vse pogosteje pridružujejo še košarkarji, rokometaši, atleti, kolesarji, zadnje tedne in celo mesece pa so v središču športne javnosti dogaja- ' nja v Odbojkarski zvezi Jugoslavije. Morda nas vsa zadeva niti ne bi toliko zanimala, če ne bi bil na čelu te organizacije Janko Goleš, Novomeščan, sicer predsednik občinskega sindikalnega sveta, človek, na katerega letijo očitki, da je najbolj neposredni krivec za neuspehe jugoslovanske odbojke, še zlasti za polom na nedavno končanem evropskem prvenstvu, kjer smo s predzadnjim, 11. mestom, dosegli mnogo, mnogo manj, kot smo vsi pričakovali. Nekateri športni časopisi, še posebej beograjski, kar tekmujejo v tem, kdo bo Golešu naprtil več grehov in očitkov. Od tistih, da je jugoslovansko odbojko »sprivatiziral«, do takih, da se s funkcijo predsednika predsedstva OZJ celo okorišča. Veliko jih je, ki zategadelj zahtevajo njegov odstop. Toda kaj na vse to pravi Janko Goleš, ki je odbojki tako ali drugače zapisan že od 14. leta, ko je kot igralec novomeškega Partizana prvič stopil na igrišče, človek, ki ima za seboj tri desetletja aktivnega igranja, od 1. zvezne lige, kjer je bil s 16. leti najmlajši prvoligaški igralec, do republiške lige? Da gre za človeka, ki je v odbojki in vsem, kar sodi zraven, zelo domač, pove tudi to, da je bil Goleš dolga leta član upravnega odbora novomeškega kluba, nato 10 let njegov predsednik, zatem član predsedstva Odbojkarske zveze Slovenije, nato njen predsednik, član predsedstva OZJ, novembra lani pa je bil na skupščini, ki je bila v Novem mestu, imenovan za predsednika tega organa. DL: Kaj pomeni biti prvi mož enega najbolj množičnih športov pri nas? »V urejenih razmerah zagotovo funkcijo, ki bi jo s ponosom opravljal. Žal so pogoji za delo v jugoslovanski odbojki daleč od tega. Že ob izvolitvi za predsednika sem povedal, da sprejemam tako negativno dediščino, kot še nihče pred menoj. Jugoslovanska reprezentančna odbojka je v krizi, kar potrjujejo ‘rezultati. Naš zadnji uspeh je naslov balkanskih prvakov leta 1981 v Novem mestu, isto leto smo bili na evropskem prvenstvu v Sofiji 10., leta 1983 pa celo izpadli že v kvalifikacijah. Odbojka v Jugoslaviji glede na množičnost in popularnost še daleč nima statusa, kot bi si ga zaslužila. In prav zato je bil moj prvi cilj, tudi to sem povedal na skupščini, da skušamo na vsak način z rezultati doseči ponovno afirmacijo tega športa. Jasno je bilo, da bo kaj takega mogoče le z moško reprezentanco, vendar pod pogojem, da bodo dve tretjini ekipe predstavljali igralci zagrebške Mladosti, ki imajo za seboj več izrednih klubskih uspehov. Omenim naj le dvakrat 2. mesto v Evropi, pa lansko 3. mesto na svetovnem pokalu v Braziliji.« DL: Če je bila takšna tudi odločitev predsedstva, mar ni to v nasprotju s pisanjem nekaterih časopisov, ki vam očitajo, da ste »človek Mladosti« in da taista Mladost prek vas privatizira jugoslovansko odbojko? »Zame je stvar povsem jasna in čista. Se posebej pa je bil tak predlog umesten, ker je bila Mladost pripravljena reprezentanci pomagati tudi materialno in ji za priprave odstopiti zagrebški Dom odbojke. Takšno usmeritev je konferenca soglasno podprla in zadolžila predsedstvo OZJ, da se sestane s predstavniki Dragi instrumenti ZDRAVJE POTREBUJE FOTOMETER Zvok rešilčeve sirene in modro-beli odsev luči, ki jih bolnik kdaj pa kdaj med vožnjo zazna, je mnogokrat zadnje, česar se spominja po prestani kalvariji. Ko je najhujše za njim in se v šok sobi zbudi ter zave, mu pogled spet obstane na cevkah in cevčicah, z raznih naprav speljanih v njegovo telo. Ne čuti jih, prevzema pa ga občutek olajšanja: prestal sem, zdaj bom vzdržal! Z velikim zaupanjem in hvaležnostjo pomisli na zdravnike in sestre, ki so mu rešili življenje. Bolnik, z njim vred pa'tudi svojci in občani sploh, v takih primerih navadno ne pomislijo na priprave, bodisi za operativni poseg ali zdravljenje — na laboratorijsko delo, ki je zdravniku kažipot k pravilni diagnozi. Laboratorij je v bolnišnici skrita dejavnost, ki jo ceni predvsem zdravstveno osebje, zavedajoč se, da še tako dober zdravnik ne more delati čudežev, če nima natančnega izvida, ki bi razločno pokazal na bolezen in stopnjo njene razvitosti. V novomeški bolnišnici že sedemindvajset let dela laboratorij. Začeli so v skromnih razmerah kot vsi oddelki sploh. Zatakratnečaseje bil laboratorij sodobno opremljen. Vendar: čas beži, naprave starijo, znanost napreduje, število postelj v bolnišnici raste, sodobna medicina zahteva ved no več analiz. Novomeški bolnišnični laboratorij ima zdaj 20 strokovnih delavcev, ki naredijo poprečno do 700 preiskav na dan, in to v pogojih, ki nemalokrat zahtevajo več kot normalno delo. Nekatere naprave so tako dot- Mladosti in dogovori o vsem potrebnem. Do tega razgovora je kmalu prišlo, na njem pa je biio vnovič poudarjeno, da je to edina možna pot k zastavljenemu cilju. Takrat smo tudi imenovali posebno komisijo za-pripravo reprezentance, v kateri so bili predstavniki Mladosti, generalni sekretar OZJ, selektor, trener, mene pa je predsedstvo določilo za predsednika. Sicer pa naj odločitev konference in predsedstva OZJ podprem samo z dvema številkama. Naša zveza je imela letos na voljo za svoje delo, priprave vseh reprezentanc, nastope, tekme, potovanja, pičlih 320 starih milijonov. To je denar, ki ga v enem samem prvenstvu porabi povprečen republiški ligaš za tekme in priprave. Po prvih grobih izračunih pa je zagrebška Mladost vložila v letošnje priprave državne reprezentance za EP med 800 starimi milijoni in milijardo! Nihče torej ne more reči, da ekipa ni imela zagotovljenih pogojev za kvailitetno delo, kar ie bila moja osnovna skrb. Drugo vprašanje pa je seveda vprašanje strokovnosti dela, vendar za oceno tega področja nisem poklican.« DL: Pa vendar, znano je, daje priprave v Zagrebu vodil Zvonimir šemper, človek, ki pri svojem dosedanjem delu nf imel nikakršnih uspehov. Mnogi vidijo enega glavnih krivcev neuspeha prav v tem. »Ne vem. Zame je ,izvirni' greh vsega izbira zveznega selektorja in zveznega trenerja. Gre namreč za dve osebi. Kot je znano, je do nedavnega reprezentanco vodil prof. Vladimir Jankovič, sedanji trener novomeškega Pionirja, lani pa je strokovni svet OZJ dobil od ZTKOJ možnost, da nastavimo še profesionalnega trenerja. Zato mesto smo dali razpis, že na konferenci in seji predsedstva v Novem mestu pa smo dali polno podporo prav Jankoviču. Mene so imenovali celo za predsednika razpisne komisije, da bi pač .zagotovil' to, kar smo se dogovorili. Ko pa sem prišel v Beograd,na sejo te komisije, ko smo že pregledali prijave in se poenotili za podporo Jankoviču, je prišlo njegovo pismo, v katerem se je kandidaturi odpovedal. Če se prav spomnim, je v njem za glavni vzrok takšne odločitve navedel, da se mu zdi kriza jugoslovanske odbojke pregloboka, da bi lahko v takšnih razmerah realiziral zastavljene cilje. Tako nam je ostal le še Lazar Grozdanovič, ki je bil pač sprejet. Na predlog hrvaške delegacije pa smo za selektorja imenovali Zvonimira šemperja iz Zagreba. Pogoje za to mesto je izpolnjeval, pravilno pa ugotavljate, da pri svojem delu ni imel nikakršnih uspehov. In ko smo že pri strokovnosti, naj omenim, da smo v štab, ki je neposredno vodil priprave naše ekipe, vključili tudi takratnega trenerja Mladosti, Kitajca Di Hua. Sam sem nekajkrat obiskal priprave reprezentantov in v pogovoru z njimi ugotovil, da vse teče, kot bi moralo.« DL: Kot da se vrtimo okoli lonca vrele kaše! Neuspeh je namreč tu In potrebno ga bo pojasniti javnosti. Se toliko bolj, ker je jugoslovanska odbojka letos namesto predvidene »renesanse« padla še za stopničko niže. »Dokončen odgovor bodo dale analize strokovnega štaba, nekaj pa vendarle lahko rečemo že sedaj. Dejstvo je, da smo se že na kvalifikacijah za EP v Mariboru izvlekli skozi šivankino uho. Že takrat sem zahteval analizo tega nastopa, da se razčlenijo in tudi odpravijo napake, vendar je bil odgovor strokovnega štaba ta, da moramo pač imeti pred očmi velik pritisk javnosti ha reprezentante in da je bilo to največ krivo za njihovo slabo igro. Navsezadnje je bilo to opravičilo moč sprejeti, saj so fantje že malo zatem na močnem turnirju na Poljskem zasedli 3. mesto, premagali pa celo ekipo ČSSR, ki je bila kasneje na EP druga, Prav tako smo kasneje med pripravami v Grčiji dvakrat gladko premagali gostitelje, ki šobili kasneje na EP 7., da ne naštevam naprej. Omenil bi le še dobro 6. mesto na univerziadiw Kobeju. No, sedaj je na dlani, daso napake bile in zanje bo nekdo zagotovo odgovarjal.,Sicer pa bo vse veliko bolj jasno po konferenci OZJ, ki bo konec novembra v Subotici.« DL: Ob tem rezultatskem polomu pa se govori še o nekaterih »igrah« v odbojkarski organizaciji. Ena teh bi naj bilo tudi sestavljanje reprezentance za Kobe. Če se ne motimo, ste bili celo imenovani za vodjo naše odprave, nato pa vendarle ostali doma. Zakaj? »Zveza telesnokulturnih organizacij Jugoslavije nam je sporočila, da moramo odpotovati na Japonsko z najmočnejšo ekipo, vendar trije igralci v njej niso izpolnjevali pogojev za nastop na univerziadi. Šlo jeza Jeliča, Joviča in Gvozdančiča, vendar smo menili, da morajo v Kobe tudi ti trije, saj bi uigranost ekipe s tem veliko izgubila. Resda niso igrali, zato pa so z ekipo vsakodnevno vadili. Da bi fantom omogočil Odhod v Kobe, sem pač ob omejenem številu ekipe odstopil svoje mesto enemu od igralcev, dogovorjeno je bilo, da bo enako storil tudi trener, vendar je on vseeno odpotoval. Zdaj pa poglejmo tale paradoks. Resda odhod te trojice ni v ničemer pripomogel k uspehu naše ekipe, a kaj bi bilo, Če ne bi odpotovali? To bi bil zanesljivo glavni vzrok neuspeha na EP, jaz pa eden glavnih krivcev « DL: To ste za nekatere še zmeraj. Zahtevajo celo vaš odstop. »Mojo odgovornost naj oceni komisija. Jasno naj pove, ali katera od nalog, ki so mi bile zaupane, ni bila izvršena, ali je morebiti vplivala na rezultat ekipe. Sele na podlagi argumentov sem se pripravljen pogovarja- . priloga dolenjskega ti. O odstopu pa še zdaleč ne razmišljam, sem namreč, da sem storil vse, kar je bilo v močeh. Reprezentantom sem zagotovil celo sto starih milijonov, ki bi si jih razdelili,‘če bi seuv(u(jj ^Vi v finalni del turnirja na EP. Navsezadnje imam j roi polno podpora predsedstva OZS, ki bo na konfere ^ , (je Subotici zagovarjalo 4-letni mandat predsedm' nrav- r-n bo to obveljalo, sem ne glede na vse pritiske pDP rja Ijen še nadalje ostati na čelu predsedstva OZ- ' «ein da DL: Nekje je bilo moč prebrati celo nekaj o v ne okoriščanju s funkcijo, ki jo opravljate. kov »Je okoriščanje to, da sem od vseh predsedm J zveze tisti, ki je bil najmanjkrat na potovanjih z j Šei prezentanco? Izkoriščam svoj položaj s tem, čkrat ob 4ir cujem vse seje izven delovnega časa, največkra ria sobotah, in da je moja potovanja v Beograd dom ria moč prešteti na prste ene roke? Res pa je, da n®k rim v Beogradu, bolje rečeno v zvezi, niso p°9 Dc moja nenehna nadlegovanja, intervencije, skratka j tivnost, kakršne doslej očitno niso bili vajeni. De la' jej j pač po svoje, če so sploh kaj delali. Nekaterim je bi Mg v peti celo po slovenski praksi predlagani samoupr pe, ni sporazum o zbiranju solidarnostnih sredstevza . j ritr prezentanco. Seveda je bil temu primeren odziv: zd y6| smo pičlih 12 milijonov« DL: Toda ali se v takšnih razmerah sploh da dela p kakšna je po vsem tem prihodnost naše odbojke ^ nje »Če ne bi imel za seboj dovolj velike podpor , jav verjetno tudi jaz vrgel puško v koruzo. Tako pa y Je, da gre zgolj za posamične očitke, predvsem zve *|j jVec Srbiji, in da bomo s pomočjo ostalih vendarle n.n0:Vp( skupni jezik. Zadnji dogodki bi nas morali d°kon tun strezniti, rezultatski neuspeh pa motivirati, da_oje|0(j kažemo, kje je pravo mesto naše odbojke- priJ osebno mnenje je, da mpra biti naš osnovni cilj u (j spc rziada čez dve leti v Zagrebu, zanjo pa pripr3 ^ P0( mlado ekipo, ki ima v magistru Viktorju KrevSJalite dovolj velikega strokovnjaka za največje dosez • j Iteg DL: Za konec pa še vprašanje, ki zadeva 9 (|) novomeško odbojko. Po neuspelem startu vhifi cilji van kolih prvenstva 2. zvezne lige je že jasne, da so b Pionirja previsoko postavljeni. Minule dni jo “' kc- S nekaj slišati o zahtevi, da trener, prof. Vladimir J ust vIč, odstopi. , njSfr,o J®5 »Jasno se je pokazalo, da za 1. ligo še zdaleč ^ zreli in resješkoda.dasmogojilitakšneambicU ^$e t za visoko uvrstitev seveda še ni zamujen, ven adltin8 je pokazalo, da bomo morali v prihodnje večgr t9- P \ mladih, Smrketu, Petkoviču, Prahu, Černaču. ^g. < ko pa je moje osebno mnenje, da bi bilo potre ^gSso h| pozornosti posvetiti fizičnim pripravam e^op.ez■lfirlip,l' rn treningi zelo kvalitetni, vendar je na njih dan ti m' pravljenosti igralcev premajhen poudarek. ti s«rv'' ^j1 tudi, da posvečamo nekoliko preveč pozorno g je ranju, celo do te meje, da postane vsak (lCgs0 izredno tvegan. Kar pa zadeva Jankoviča: g° ye- brez osnove, potrebno bo analizirati naše '9. c0v- t ninge, prav tako pa slišati ocene trenerja a s10 Pir Gre predvsem za to, da bi novomeška °° )eV grenko izkušnjo nekaj pridobila, ne pa iz9^j gilD^ tek, toda namesto da bi preiskavo na njem p0\is^ petih minutah, se zamudimo pol ure, in »e ^ \nezanesljiva,« pravi predstojnica laboratorij oStah°' kemije Vilma Boh, ki vodi laboratorij vse ornernb' vitve. »Vsebnost natrija in kalija v krvi je ze°0 (jol°^e" na, ker mora biti njuna koncentracija v toč raviin° nih mejah. Zdravo telo samo poskrbi z ^^likšl1 ravnovesje, bolezen pa to ravnotežje Por^ analize na meri je ravnovesje porušeno, kažejo naše pravlja. plamenskem fotometru, zdravnik pa P0,enlgravili-dodaja eno ali drugo snov z infuzijami ah e3parate' na primer bolnikom, priključenim na diallZ bj| aparatl ne bi mogli teh preiskav narediti takoj, ker ^ drug®f dokončno okvarjen, bi jih morali premes dializne centre po Sloveniji.« večkrat n8 Imajo sicer serviserja v Zagrebu, toda ta narobe, more takoj priti, včasih niti ne ugotovi, kal 1^.^ gotskega romana do gr-Jjivk in psihološko zasnove pripovedi. Usti0venc' smo se s Poejevo kaa icia isaz, seuern kem ,Sneie Pa Je v Ljubljans-prVj Zv°nu G. Koritnik objavil k. . Prevod clru/ito nocn it\/o kroi(Prevod slovite pesnitve knjižniF3°tem Je sledilo še več Kiiirtr,'; Luiem Je sieano se vec za izdaj, vendar pa šlo le “ itpevode P°®jeve proze, fneritn^ 7—. • R' lerriai • le bil° prevedenih di 0 njegovih Desmi, Drevo- di 0 njegovih pesmi, prevo-' j:®. Sc* raztreseni v redkih rev'iah birno^P.et?rei zrel čas- da do- jeve^.Pp^vitejši pregled Poe-narn „ ar'alnosti. Ponudili so v zbiri? I6*08 v Mladinski knjigi, Kl Kondor. lzbor Arko u ■)e pripravil Andrej Obja1 le tudi prevedel večino Sesta^pniki pesmi in proznih kov, napisal spremno Če šteje že zunanja, recimo grafična, podoba pesmi za prevratno dejanje, potem je Milan Jesih, ki je s skrajnostnimi oblikami verzov že nič kolikokrat presenetil, eden največjih prevratnikov v sodobni slovenski poeziji. Včasih so bili njegovi verzi »neskončno« dolgi, kot da jih zavestno piše vzdolžno na papirnati trak, potem pa so bile težave ali s knjižno ali z revialno objavo, ker so morali njegove pesmi drugače staviti kot druge avtorje, najčešče od spodaj navzgor. Zdaj pa je pri njem verz lahko že ena sama beseda, pesem pa haikujevsko kratka. Prav s takimi, recimo spet skrajnostno kratkimi pesmimi se srečujemo v najnovejši Jesihovi zbirki »Usta«, ki je pred kratkim izšla (v 500 izvodih) pri Mladinski knjigi. Zdi se, da že sam naslov nekako pove, da te pesmi niso večje od zalogaja, ki gre naenkrat v usta, včasih pa še drobnejše, saj so usta lahko tudi manj odprta. In vendar je vsak »zalogaj« pesem zase, pesem, kot mora biti, le da je njen jezik skrajno zreduciran na samo tiste besede in pomenske zveze med njimi, ki skupaj še zmorejo biti pesniški jezik. Tako so te pesmi tudi po vsebini in gradnji nekako blizu japonskim oblikam, kot sta haiku ali tanka, obenem pa tudi neskončno daleč od njiju. Daleč preprosto zato, ker so Jesihove in jesihovske. če pravimo, da iz pesmi prepoznamo njihovega očeta, mislimo predvsem na dramatičnost, na notranjo napetost teh malovrstičnic, ki jo pesnik ustvari z zoperstavljanjem doživetega domišljenemu, tudi lastne življenjske izkušnje grenkemu spoznanju, včasih ironiji. Pesmi se vrstijo, kot bi bile na-branev roglico, kot da se je v vsako odlilo nekaj poetičnega spoznanja v dolgi noči premišljevanja. Ko je vse premišljeno, napisano, ujeto v verzje, izpovedano, pesnik še doda: »Kratka je bila/ noč,/ dan jo je / Ne ve se natanko, od kod izraz »sedma sila«. Tako poimenovanje tiska, trdijo nekateri zgodovinarji, izvira od Napoleona, ki je tisk imenoval peto silo, za Francijo seveda, Anglijo, Rusijo in Avstrijo. No, kasneje sta ga odrinila za dva klina po lestvici navzdol še nacionalno prebujeni sili Nemčija in Italija. Vsekakor lepo priznanje za moč novinarstva in s tem tudi za poklic, ki je na zunaj videti večkrat imeniten in »slaven« (pri slednjem imam v mislih televizijo), v svoji vsakdanjosti pa je največkrat nehvaležen, izčrpavajoč, vedno izpostavljen in po svoje tragičen. Tragičen zato, ker je ni bolj mrtve stvari, kot je včerajšnji časopis. In vendar je novinarstvo tudi lep poklic, je delo, ki zasvoji človeka, da se mu predaja s strastjo, kot se mu predaja Mitja Meršol, kar se vidi iz njegove knjige Sedma sila (založila Delavska enotnost). Mitjo Meršola, novinarja in urednika pri Delu,- je življenjska pot vodila v središče svetovnega žurna-lizma. Od blizu je videl neusmiljen tekmovalni delovni ritem v slovitem New York Timesu in britanski družbi BBC. Ves čas je tudi ~ zasledoval, kaj se sicer dogaja v novinarstvu po svetu. Tako je nastala knjiga, »novinarska refleksija novinarstva«, kot pravi dr. Slavko Splichal, nesistematičen kratek pregled skozi zgodovino novinarstva, ki nima druge ambicije, kot zbuditi v bralcu zanimanje in radovednost. Pri tem Meršol seveda noče in ne more iz svoje kože, knjigo piše*tako, kot piše dober novinar časopis, predvsem zanimivo in privlačno. Nič zato, če pri posameznih kratkih poglavjih ostane bralec nepotešen, ker pisec ni segel dovolj v globino. Konec koncev, kaj ne odloži vsak bralec časopisa z občutkom razočaranja in prav zaradi tega občutka nepo-tešenosti vedno znova sega po njem? M.LEGAN iz izložbe Josip Vidmar je sredi oktobra obhajal devetdesetletnico. Častitljiv življenjski jubilej človeka, ki je dolga desetletja v ospredju lite-rarnokritiških in drugih snovanj, povezanih z umetnostjo in usodo slovenstva, je tukajšnja kulturna javnost obeležila s pozornostjo, kakršna gre le izjemnim osebnostim, ne nazadnje pa je uila to priložnost za seznanitev s še štirimi Vidmarjevimi knjigami. Besedila slednjih so nastala v zadnjih letih, zvečine so že bila priobčena v časopisih ali revijah, tudi knjigah, to pa niti najmanj ne zmanjšuje njihove vrednosti, prej narobe, saj so v pričujoči izdaji podana zaokroženo in kot celota delujejo z neko višjo sporočilnostjo. Ta bo zdaj skozi Slovensko pismo govorila tudi tujcem, knjiga o kateri smo že poročali, je namreč doživela prevod v nemščino. Vidmarjevi Obrazi so že dolgo med bralstvom, a vseeno o njih lahko pišemo kot o novi knjigi. Pred šestimi leti so bili deležni odziva, kot malo-katera Vidmarjeva knjiga pred njimi, po izjemnem priznanju, Njegoševi nagradi, je kmalu pošla tudi druga izdaja, zdajšnja pa je razširjena za tretjino, saj prinaša še enajst pričevanj o pišče-vih sodobnikih. Kar smo v prvotni paleti Vidmarjevih znanstev pogrešali, je zdaj v glavnem dopolnjeno. Ob prejšnjih spominske pripovedi o A. Pod-bevšku, S. Kosovelu, L. Kraigherju, S. Lebnu, I. Grudnu, V. Bartolu, M. Klopčiču, C. Kosmaču, M. Kranjcu, E. Kocbeku in F. Bevku kažejo, kolikšnega premera je bil krog Vidmarjevega docela človeškega pa tudi kritiškega zanimanja za ljudi in dogajanja na slovenskem umetniškem, zlasti literarnem, in kulturnopolitičnem odru. Ta krog je bil kajpak še večji, z vsebino, kakršno mu odmerjajo Obrazi, pa je mogoče pojasniti ne le prenekatero življenjsko izkušnjo portretirancev, ampak hkrati tudi črte, bodisi značajske, miselne ali kritiške, z Vidmarjevega življenjskega, delovnega obraza. Knjigo, v kateri je, žal, izpuščeno kazalo osebnih Imen, sta izdala Državna založba Slovenije in Borec. Sile časa. Tako so pri Slovenski matici naslovili knjigo, ki v treh razdelkih prinaša izbor Vidmarjevih člankov In zapisov, s katerimi se je odzival na zgodovinsko in politične, dnevno aktualne pa povsem literarne vsebine slovenstva zadnjih let. Pri prvih je široko razmišljujoč, kakršen je bil Vidmar vselej, na druge se je odzival z veliko mero posluha za vse, kar bi bilo lahko v prid razmahu gledališke in še katere dejavnosti, njegovega spremljanja literature pa kajpak ni mogoče opredeliti drugače, ko da je kritično in mestoma na moč polemično. Veliko delo si je naložil Jože Javoršek, ki je za Partizansko knjigo sestavil Improvizacije. Iz številnih Vidmarjevih razgovorov je v povezano celoto spravil vprašanja in odgovore, Iz katerih se zrcali Vidmarjeva življenjska pot s tako rekoč vsemi delovnimi sklopi, od kritiške dejavnosti prek kulturnopolitične tvornosti do že kar filozofskega premišljevanja o raznovrstnih pojavnih oblikah življenja na Slovenskem. Skromno dodajmo, da je v knjigo zajetih tudi nekaj odgovorov, ki jih je Josip Vidmar dal za Dolenjski list pred desetimi leti. D. R. Dve iz enajste šole »Enajsta šola... zibel spoznanja in življenja«, kot je v Mojem življenju zapisal Ivan Cankar, je tista šola zunaj šole, je čudoviti svet mladega raziskovanja, ki človeku daje tako bogate in koristne učenosti, da je ne zadobi nikjer drugje in nikoli. Ta Cankarjeva misel je vodila Državno založbo Slovenije pri osnovanju knjižne zbirke Enajsta šola, ki je posvečena mladim šolarjem, prinaša pa knjižice priročnikov iz naravoslovja, s pomočjo katerih si uka žejne glavice širijo pbzorja in izkušajo slast samostojnega raziskovanja in odkrivanja skrivnosti sveta. Po astronomskem priročniku sta nedolgo tega izšli še dve knjižici v tej zbirki, in sicer Zdravje iz rastlin ter Iz laboratorija prof. Vedeža. Avtorja obeh knjižic sta Saša A. Glažar in Metka Vrtačnik, medtem ko je ilustracije, ki so pomembno dopolnilo in pojasnilo besedilom, prispeval Dušan Krnel. Kot je zapisano v podnaslovu obeh del, gre za zbirke poskusov, ki se jih iahko lotijo otroci v šolskih krožkih ali pa tudi kar sami doma in se tako navajajo na samostojno delo in samostojno sklepanje, skratka, ob njih otrok zajame prvo žlico tiste učenosti, ki vodi do raziskovalnega dela. Po tej plati sta obe knjižici vredni vse pozornosti, saj predstavljata pomembno popestritev šolskih učbenikov in hkrati najavljata spremembe v gledanjih na otrokove sposobnosti in razvoj teh sposobnosti. Razviti svet že dolgo ve, da se bodoče znan- stvene moči kujejo že v najnežne-jših letih, pri nas pa ustvarjalnih sil v otroku nekako ne vidimo in jih ne spodbujamo dovolj zgodaj. Najboljša šola pa je delo. In prav k temu spodbujata obe knjižici. Mesto na razglednicah V knjižici Zdravje iz rastlin avtorja v jeziku zgodbic poučujeta, kako se botanizirajo rastline, kako se naredijo izvlečki iz njih, kako poteka destilacija in kako opraviti kromatografije. ZORRVJK vž V drugi knjižici, iz laboratorija prof. Vedeža, teče beseda o zanimivih kemijskih postopkih, ki jih poznamo sicer v industriji kot tehnološke postopke, in sicer gre za postopke pridobivanja papirja, svile, sladkorja, piva itd., le da sd postopki prenešeni v šolo oziroma domačo kuhinjo. Zanimanje za naravoslovje med mladimi upada. Morda tudi zaradi tega, ker so naravoslovne vede prikazane kot puste in suhoparne, ker jih otroci ne znajo povezati z vsakdanjim življenjem. Prav to pa uspešno prebijata obe knjižici, saj naravoslovno tematiko prikazujeta zelo vsakdanje, zanimivo in življenjsko. M. MARKELJ |0 ''Možnosti so, čeprav jih ni veliko« re v vt>raj n'0r"' slovenski mesečnik za ki ga , nia literature in mentorstva, vZdaia ^KO Slovenije, je leta i nar9rnab,Uniiski številki objavil lite-<«j 6®edila avtorjev, ki so se ne-ika'*rUge esecev predtem udeležili ■ejo.iateij 9a srečanja pesnikov in pi-ido )ruglhV letnikov, predstavnikov 5EF iug0 narodov in narodnosti s tega srečanja, ki je bilo v Ravnah na Koroškem, so bile tudi v hrvaščini napisane pesmi Jadranke Matič, zaposlene v študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, ki pa je prav takrat dokončevala študij jugoslovanskih jezikov in literatur na zagrebški univerzi. ki stalno ali začasno 1 delajo v Sloveniji. V izboru »To je bila moja prva objava verzov v Sloveniji,« se danes spomi- nja Jadranka, ki je medtem po strokovni plati napredovala do naziva bibliotekarja, se poročila in začela k svojemu dekliškemu priimku pripisovati še možev priimek Zupančič. Pri vsem tem je zanimivo, da je bilo njeno literarno ustvarjanje dolgo skrivnost celo za njene sodelavce in sodelavke v Študijski knjižnici. Sama o tem ni govorila, drugi pa ji tudi niso prišli tako blizu, da bi v njej mogli odkriti kaj nenavadnega. Da bije v njej pesniška žilica, so lahko le slutili, saj je Jadranka za prenekaterega včasih zalebdela v nekem mišljenjskem, zaprtem, samo njenem svetu. Res, vse je nosila v sebi kot veliko skrivnost. »Toda z življenjem v dveh svetovih, od katerih je bil eden samo moj, ni moglo iti dolgo,« pravi. »Za vsakogar pride trenutek, ko se mora odpreti,'in začela sem se tudi sama. Začutila sem, da moram nekaj tega, kar je v meni, pokazati drugim. In kako naj tisti, ki piše, ravna drugače, kot da napisano objavi.« Da, objavi, če lahko, če ima kje. V Sloveniji takih možnosti ni veliko. »Pravzaprav je uspeh že to, da se neslovenski literati dobivamo na vsakoletnih, zdaj že tradicionalnih srečanjih. Na nedavnem srečapju v Mariboru nas je bilo že 44. To je veliko, a niso vsi prišli. Povezuje nas tudi bilten, glasilo, ki ga je začela izdajati komisija za literarno dejavnost pripadnikov drugih narodov in narodnosti v Sloveniji, ustanovljena pri ZKO Slovenije. Bilten prinaša najrazličnejše zanimivosti, prispevke o delovanju pišočih, preglede literarnih dosežkov posameznikov, zapise o literarnih gibanjih v Jugoslaviji ipd., obenem bralce seznanja z vidnejšimi dqse-žki literatov, z literarnoteoretičnimi prispevki pa jihtudi izobražuje. Tega v našem gibanju, če temu tako rečem, predvsem marijka, je pa še kako potrebno, če naj pišoči obdrži živ stik s svojim materinim jezikom,« ugotavlja Jadranka Matič — Zupančič, od nedavnega tudi predsednica omenjene komisije pri ZKO Slovenije. Neslovenski literati so, resda slabo organizirani, kar pove tudi ugotovitev, da imajo le v Ravnah na Koroškem svojo sekcijo, s tem pa ni rečeno, da so jim druge možnosti za delovanje povsem zaprte. Jad- ranka pravi, da so dobrodošli v skupinah, klubih in drugih organizacijskih oblikah, ki so jih ustanovili slovensko pišoči ustvarjalci, da pa vsi nekako ne zmorejo tistega koraka, da bi prišli zraven. »Da je tako sodelovanje možno in potrebno, dokazuje novomeški Literarni klub Dragotin Kette, katerega članica sem tudi jaz, pa ne edina, ki pišemo v drugih jezikih. Lahko objavljam in nastopam na literarnih večerih, kar ni nepomembno.« Jadranka Matič — Zupančič piše v hrvaščini, ker je pač to jezik njenih staršev in v katerem se najlaže izraža. Piše pa o temah in duhu, ki je bliže slovenski kot hrvaški poeziji. »Najbrž sem to slovenskost pridobila, kar sem v Novem mestu, saj kraj, kjer živiš in delaš, nujno vpliva nate. V tem ne vidim nič slabega, le oplajanje ene kulture, ene literature z drugo. Morda je to celo moja prednost. Poleg tega mi Slovenija in slovenski jezik nista bila nikoli tuja. 2e doma v Karlovcu sem ju poznala. Slovenščina mi je bila blizu že v mladosti in v šoli, čeprav je nisem govorila. Mislim, da mi je bila blizu zato, ker se v meni preteka tudi nekaj slovenske krvi. Moja stara mama je bila iz Slovenije in imela sem jo rada.« I. ZORAN O tem, kdo je izumil prvo razglednico, se še danes kregajo, med kandidati pa je tudi Srbija s svojo znamenito Manojličevo razglednico iz leta 1874, vsekakor pa je nesporno, da so razglednice v tem stoletju preplavile svet in postale svojevrsten dokument časa, saj poleg zapisanih sporočil ohranjajo tudi podobe mest, pokrajin, spomenikov, odražajo pa tudi nekatere izrazitosti v navadah ljudi. Slovenci smo se s prvimi razglednicami seznanili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v začetku tega stoletja pa smože imeli na njih upodobljene naše kraje. Zanimiv pogled skozi razglednice v preteklost nam ponuja nedolgo tega izdana knjiga Pozdrav iz Ljubljane, ki jo je založila Mladinska knjiga. V nji so ponatisnili številne stare razglednice z ljubljanskimi motivi. Bogato slikovno gradivo je razvrščeno po mestnih predelih, spremljajo pa ga zanimiva besedila: VValter Lukan je napisal poglavje o kulturni zgodovini razglednic, Vasilij Melik poglavje o Ljubljani pred prvo svetovno vojno, Janez Kajzer pa je izbral odlomke iz besedil Hribarja, Laha, Ovsca, Kozaka, Alešovca, Erjavca in drugih piscev, ki so zapisali kaj iz življenja stare Ljubljane. Poleg tega so vse razglednice (večina jih je iz zasebne zbirke dr. Lukana) opremljene s strokovnimi razlagami, ki sojih prispevali poleg že omenjenih sestavljalcev knjige še Peter Vodopivec, Olga Janša—Zorn in Marijan Drnovšek. Kljub temu da knjiga najbolj trka na srca Ljubljančanov, saj odpira zanimiv sprehod v bližnjo preteklost tega mesta, pa bo zanimiva tudi za bralce iz drugih slovenskih krajev, saj je z našim stolnim mestom dihala in še vednodiha vsa domovina. Ljubljana je pač njeno srce, njen utrip je utrip vse Slovenije. Vsekakor pa je treba omeniti, da visoka cena (preko 6.000 din) močno oži krog bralcev — kupcev. M. MARKELJ BEOGRAJSKA PRIZNANJA Kar dve od knjig, ki ju danes predstavljamo na tej strani, sta deležni precejšnje pozornosti na letošnjem beograjskem knjižnem sejmu. Pohvalo za opremo leposlovne knjige je dobila Dunja Koller za oblikovanje Jesihove pesniške zbirke Usta, prvo nagrado pa je v skupini knjig z informativnega, propagandnega in publicističnega področja prejel Tadej Tozon za opremo knjige Pozdrav iz Ljubljane. Med nagrajenimi so tudi knjige Cankarjeve založbe in Državne založbe Slovenile in še nekaj knjig Mladinske knjige. 'J^lEmdoknjskem (3 VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV VEČ VESELIH KOT ŽALOSTNIH TRENUTKOV Kirurški poklic za žensko dandanes ni nobena redkost, kljub temu je v Sloveniji malo kurirginj. Nekatere so prav izjemne strokovnjakinje v poklicu in bržda ni slučaj, da je na čelu celotne kurirške službe s sedmimi klinikami v ljubljanskem Kliničnem centru-— ženska. Tudi v novomeški bolnišnici, kjer kirurgija zaposluje sedemnajst zdravnikov, vodi oddelek ženska, dr. Meta Novak. Ljubljančanka, ki jo je medicina mikala že od dijaških let, za kirurgijo pa se je odločila prav v Novem mestu. »Ko sem bila medicinka, je novomeška bolnišnica slovela po tem, da lepo sprejema praktikante, bila pa je tudi strokovno na zelo dobrem glasu. Tako sem prosila za mesto praktikantke že med študijem, ki tedaj sploh ni zahteval obvezne prakse. Novomeščani so nudili medicincem celo hrano in stanovanje, kar je bila izredna ugodnost. Kajpak na plačilo praktikantom v tistih časih nihče sploh ni pomislil. Leta 1955 sem prišla na interni oddelek kot praktikantka. Vzdušje mi je bilo všeč, in ker smo Ljubljančani vedeli, da v manjših bolnišnicah lahko zares kmalu delaš, v Ljubljani pa si dolgo le napoti drugim, sem se kaj hitro odločila za Novo mesto. Kirurgija mi je bila že prej pri srcu, še bolj se mi je priljubila za časa stažiranja pri primariju dr. Otonu Bajcu. Ker pa je bilo leta 1958, za časa brigad, v bolnišnici veliko dela, sem stažiranje prostovoljno podaljšala. Takrat sem se pravzaprav tudi preizkušala, ali se mi bo kirurgija že v začetku priskutila ali me bo prevzela. Zgodilo se je drugo. Tako sem postala specializantka v novomeškem oddelku, leta 1964 pa opravila še kirurški izpit. Na oddelku nas je bilo takrat šest, zdaj nas je trikrat več. V medicini se je medtem marsikaj spremenilo, najbolj pa je napredovala anesteziologija, zato lahko zdaj operiramo tudi zelo stare in oslabele bolnike.« Da kirurški poklic ne zahteva le umski, ampak tudi fizični napor, sem spoznala prav ob tem pogovoru z dr. Novakovo. Večkrat si je razgibavala ramo in levo roko. »To je od včerajšnje operacije, ki je bila dolgotrajna in tudi fizično naporna, je povedala. »Operiramo vsak dan. Lani smo imeli na našem oddelku preko 11.000 raznih kirurških posegov, med temi 2133 zahtevnejših operacij.« Zanimalo me je, kako se kirurg pripravlja na zahtevnejšo operacijo: jemlje svoj posel povsem rutinsko ali pa ga daje trema? »Na zahtevnejšo operacijo že prejšnji dan mislim. Grem zgodaj spat, pazim na dobro fizično kondicijo, često mislim na delo, ki me čaka in na pacienta. Ko si v operacijski dvorani, tedaj je potrebna skrajna zbranost. Dostikrat se zgodi, da se odločamo za posege sproti, ko vidimo, da je stanje drugačno, kot smo pričakovali. Med operacijo daš od sebe, 'kar znaš in zmoreš, prizadevamo pa si še potem. Če gre za kritičen primer, dostikrat kirurgi. pridemo še popoldne pogledat, kako je s pacientom, čeravno skrbijo zanj dežufbi kV rurgi in anesteziolog. Treme ne zaznavam med operacijo, pač pa pride dostikrat za menoj. Hudo mi je, če ugotovimo, da je b" operacija prepozna za dokončno rešitev boj^ nika, vendar je v našem poklicu dosti več i®" pih trenutkov kot slabih. Več je veselja o konkretnem delu, ko vidiš, da si člove* pomagal.« . ,0 Tudi z rakom se novomeški kurirgi srečujejo. Lani so imeli na oddelku 273 tak primerov, od teh je bilo 171 operiranih mnogi med njimi hodijo danes-po cestljarv da se ni nič zgodilo. »Prav vesela sem, k®® mestu slučajno srečam katerega tak' aCj-cientov. Prav lepe uspehe imamo pri °Pe,r ori jah raka na dojki, pri kožnem raku pa tud1T operativnih posegih zaradi raka na črev® V splošnem pa k značilnostim primero^ ' Q našem . oddelku sodi vse večje =te poškodb v kmetijstvu.« je Predstojnica kirurškega oddelka se,&s-posebej rada ukvarja s kirurgijo roke in P..e tiko, ostali kirurgi pa so tudi usmerjeni v ^ specialnosti. Kirurgija ima več vej, v N° ki. mestu pa sta opravila dospecializacijod.va^ rurga: dr. Jurij Cepuder iz ortopedije 'n Janez Kramar iz urologije. »Vsi kirurgi moramo še veliko študirati-*^ ti znanost zelo hitro napreduje, mi Pa)Ljno' ramo slediti. V splošnem smo kirurgi ve^jept ma srečni v poklicu. Jezi nas le, če P^jjn noče sodelovati ali če nas nočejo razume nam mečejo polena pod noge tisti izven Q nišnice, ki nas .komandirajo' in nam te k,Uh" RIA BAČE" va nazaj v dobo njene mladosti. Kaj so Prečani, zlasti mladi, počeli nekdaj? Pa se Ana ne more spomniti kaj preveč zanimivega. Vse se je vrtelo okoli dela. Delo in neprestano delo od jutra do večera. Potem pa le počasi zavrtava tudi v prosti čas. »Ja, denarja ni bilo,« pravi Ana, »pa smo mladi morali urediti stvari po svoje. Srečevali smo se pri kom doma, na vrtovih ali ob vodi, pripovedovali štorije, se šalili, veliko smo peli pa radi smo hodili na sprehode. Najraje na Marof, od koder je čudovit razgled na ves ta del doline Temenice in Krke. Včasih seje našel tudi kakšen muzikant, pa smo zaplesali. V gostilne — v Prečni je bila ena pri Čefidlju in ena pri Mihatovih, pozneje je bila še pri Pečarički — pa nismo kaj prida hodili. Denarja je imel nekaj le gospodar, pa še ta ga je pridno hranil v žepu, če je le bil kaj skrben. Žene so morale za največje praznike od njih izprositi, da so imele za ,ofer‘. Včasih pa so ga fantje le kje staknili in vrgli skupaj za kak Štefan, če so bili štirje, za dva pa je bil liter že kar dosti.« Ana se je rodila pri Campovih v Prečni. Tudi pred prvo vojno ni bilo Obilja, pa vendar boljekot med njo in po njej. Ljudje so imeli delopust vsaj ob nedeljah, ko pa je prišla prva vojna in so pobrali fante, se je pričelo delati tudi ob nedeljah, sicer dela ne bi zmogli. Potem je tako ostalo. Kmet si je le redkokdaj lahko oddahnil. V Prečni so bili trijecelogruntarji: župnišče, Krevs in Šeti-na, drugi so živeli od svojih krpic in od »tabrha«. Med prvo svetovno vojno, ko je Ani umrla mama, en brat odšel v Ameriko, trije pa so bili v cesarski vojni, sta z očetom sama ostala za delo. Takrat je Ana postala gospodinja in kmetica, in tudi potem, ko so se fantje, eden bolj, drugi manj ranjeni, vrnili iz vojske, je oče ni pustil od doma. »Ko bo v hišo prišlata mlada, boš šla, prej pa ne!« In tako je morala Ana ostati doma, dokler se ni oženil starejši brat. Bilo ji je sedemindvajset, ko se je poročila, čeprav sta se z Uršičevim Jožetom lepo gledala že celo vrsto let. »Pa takrat smo se dekleta vsa možila bolj pri zrelih letih in ne tako zelene, kot dandanes,« pravi Ana. Medtem ko je mož Jože delal v lukenjski žagi, najprej pri Košičku, pozneje pri Seidlu, je Ana kmetovala in skrbela za otroke. Rojstva so bila pogosta: kar desetkrat je legla v porodniško posteljo; otroštvo je preživelo sedem otrok, pet pa je še danes živih. Vendar ima Ana danes kar štirinajst vnukov pa tudi že pet pravnukov. »Toliko jih je, da si kar ne morem zapomniti imen!« Preživljati vse otroke je bilo seveda težko. »Sreča, da je bil mož priden. Žagal je kar naprej, včasih tudi ponoči. Nekoč so ga celo prijavili lastniku, koježagal ponoči, češdažaganačrno. Pa ga je lastnik, ki je vedel, da Jože kaj takega ne bi napravil, posebej pohvalil in nagradil. Ja, tako je bilo. Tudi vnuka sta pridna. Eden je pri vojakih, drugi v Novolesu. Precej pomagata doma in mlajši bo verjetno prevzel kmetijo. Naš rod bo tukaj ostal in obračal naprej, kar sva z Jožetom z muko ustvarila. Vesela sem, da je tako, in če bodo moči dale, bom tudi sama še kaj pomagala. Človek mora pač delati, dokler živi,« pravi vedro razpoložena devetdesetletnica, ko naklada polena na ogenj, da bi za družino skuhala kosilo. Sedaj, ko so okoli hiše zapihale mrzle sape, se k zapečku rada stisne, sicer bi jo pa tam kaj težko našli. TONE JAKŠE V Luknji, temačni soteski blizu Prečne, privrejo na dan čiste vode skrivnostne dolenjske ponikalnice Temenice. Dandanes poganja ta voda elektrarnico in daje življenje številnemu ribjemu zarodu v ribogojnici tik ob izviru, včasih pa je poganjala še turbine za mlin in žago nekaj lučajev niže. Mlin in žaga, ena redkih ohranjenih te vrste v dolenjski okolici, stojita. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu bo naprave ponovno usposobil, da bodo tudi zanamci videli, kako so naši dedje s pridom znali izkoristiti naravne danosti. Ana Uršič, ena najstarejših prebivalk Prečne, saj je letos poleti dopolnila devetdeseto leto, se starih časov pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej še dobro spominja. V začetku tega stoletja ji je tekla mladost, njeno poznejše življenje pa je bilo tesno povezano z nekdanjo lukenjsko žago, saj je njen mož Jože dolga leta delal na njej. Prav žagi se imata z možem zahvaliti, da sta prihranila toliko, da sta uredila in zaokrožila lepo kmetijico v Prečni, na kateri sedaj delajo Anini otroci in vnuki. Pred osmimi leti je gospodar Jože, nekdanji žagar, pri osemdesetih umrl. Ženica, ki je še letos poleti krepko vihtela ostro koso, pravi, da se ima za svojo starost in zdravje zahvaliti predvsem neprestanemu delu, zmerni hrani, pa tudi tistemu kozarčku domačega vina, ki ga še sedaj rada spije. »Kozarček ali dva, to nam korajžo da!« hudomušno recitira ljudski pregovor o vinu in že s spomini zakorači- »NAJPREJ TA MLADA, POTEM PA OD HIŠE!« nagrada v ČRNOMELJ DARINKA PLUTizČrnomljaje a lzžrebana izmed reševalcev ^ e predzadnje nagradne križan-,e' fa nagrado smo ji poslali knjigo ovitega ruskega pripovednika Ni-l,. aJa Gogolja Večeri na pristavi izu Dikanjke, v kateri je ta ojster peresa predstavil nekaj za-In™vh pripovedi, ki se gibljejo P pravljičnostjo in resnico. nf.fr- današnjo križanko in p j|tc rešitev najkasneje do 8. 'ovembra na naslov: Uredništvo Mn£!Jske8a lis«a- Germova 3, NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA »Neveste s Čolnov « Križaniu0 mest0’ s pripisom p~.T—■ lani? močno ali veliko se na-tf. konča s tragedijo ali s konča j?’ Zakai dru9adne9a v, . I. SEKULIČ HutRi ? Ume*r>ina polni dušo s In .D 0. astniD možni h doživetij ban7 in nas privede iz zu-•e9a v lastni notranji svet. . F. JERMAN bi s,u*abnik satanov ne kak« U ’ludi tako korenito, °r so se sami pohujšali. I. CANKAR ŽVEPLO REDKEJŠE l IME AFR. ŠTORKLJA SPREMI- NJANJE BARV NUMERO 0L ZGOD. POKRAJINA V CSSR VRV MAJHNA RESA VRSTA HORMONA IZ HIP0FIZE ► IGRA NA PRSTE PLUG TIP S0VJ. AVTOMOBILA IRSKA REPUBL ARMADA ZAPOR ILOVICA IVAN NOVA LJUBICA KRAJ STRELJA-NJA NA DIVJAD HRIBAR IZPAH SAMO- NAGON EUROPEAN R£C0VERY PROGRAM DL DL SEMITSKI BOG PLOD- NOSTI IT. OPERNI TENORIST MUSUM. ; DL U2.AM LES - M. IME SLABE SOLSKE OCENE MOČNO CANKAR 2ENIN OCE DRAG KAMEN OL RA2STRE- uun BIUArT SIBIRSKI VELETOK RUDAR palica VRBE NIKELJ ATLETSKI KLUB . KANDIS OL HOMERSKI JUNAK DL TURSKI KONJENIK 0L NEM. FILOZOF AMMA- NUELJ Se kriminalec rodi ali nastane? 'ardska profesorja Wilson in Herrnstein menita, da imajo kriminalci nekaj skupnega v zunanjosti, inteligenčnem kvocientu in značaju Ce ---- aravarp Tombroso, italijanski t0 iC(- . k' Je ^ivel Pred dobrimi bo« *’ mer'l >n preračunaval nočiQ0rn>ne lobanj, da bi s po-arobr te^ mer*tev Prišel do la| gr6®3 ključa, ki bi mu pove-Ainal 1 de lastnik lobanje rojen kri-«lo QeC ak ne‘ ^r'i zdravnik je bil aj j rePr'^an, da je iskano našel, :aje- zagotavljal, da meritve ,i jJ0, da imajo okoreli kriminal-Pošt m°2gane kot zakone,. ’trokUJ°^' državljani. Danes se njnj °Vnjaki za kriminologijo spo-nj 1° Lombrosa bolj kot čuda-znanln fantasta kot pa resnega ■VeijaiStVen'ka, čigar spoznanja bi mišji0,uP°^tevati. Toda osnovna nanPL-a 'f,nagnienje h kriminalu 8a ■* ln človeku prirojeno in riti n}08°^c pravočasno odk- i»« yedno vnema raziskovalce, iščejo ključ do te skrivnosti. Profetnp.m' sta tudi harvardska ^'ckard u ^ames G- AVilson in a ur, Herrnstein, ki zatrjujeta, Prejšni *tal*Janski zdravnik iz VSe a st°letJa na pravi sledi. Pov-pr . ve^ je dokazov, 'da se kuje 0(jni kršilec zakonov razliki tako povPreenega državljana, 'igenfn^^Poštuje, vfizičnih, inte-Pišeta v ’n.. osebnostnih črtah.« ^°velf~ SVoi' nov' knjigi Zločin in KniVačud- Je seveda zbudila precej JPloJ J- saJ je naravnana proti ktitrijn . sPrejetim glediščem, da ^arvej-03 osebnost ni rojena. vzgJ° °k>liEiijejo revščina, sla-vj. l.a- težko otroštvo, razme-1 in podobne družbene ’ dan°St'' ^oda avtorja pravi- ta, ;prcv, e|i» J~ kriminologe zavedlo a"'" vpliva Je !?VanJe ^•o «!k kriminalne okolja na s — ■unimiiic osebnosti. 13 dejstSJ>re8ledali nekatera očitaj Va. ki govore v prid njuni L f"1 u1oškr!minalci -ie na-iveč mla' j Prccej -k' so skoraj po pravi-^njezn?i-.P°stave, hkrati pa je čni kvocient. Značilno zanje je tudi. da žive predvsem v sedanjosti, da jim način ravnanja odrejajo trenutne koristi, ker pač niso zmožni daljnosežnega načrtovanja. Čeprav te lastnosti same po sebi ne narede iz človeka kriminalca, so dovolj zanesljivo znamenje, ki kaže na možnosti kriminalnega početja. Oba avtorja sta strokovni javnosti že nekaj časa znana. Herrnstein je pred leti zbudil precej zanimanja, a tudi zavračanja, s svojimi gledanji na vpliv genetskih činiteljev na IQ, medtem ko je AVilson profesor in poučuje na univerzi Harvard. Skupaj delata že od leta 1977, in kot zatrjujeta, sta v tem času nabrala dovolj dokazov za svoje podmene. Med drugim navajata raziskavo, ki sojo opravili na Danskem za obdobje 1924 — 1947. Takrat so raziskovalci ugotavljali, da je trikrat večja možnost, da se otrok sprevrže v kriminalca, če izhaja iz družine kriminalcev, kot pa če izhaja iz družine nekriminalnih staršev. Rizična skupina otrok se pokaže dovolj zgodaj, saj naj bi bili otroci, nagnjeni h kriminalu, že v rosnih letih hiperaktivni in problematični. Po mnenju avtorjev knjige Zločin in človekova čud bi bilo dbbro, če bi takšne otroke dovolj zgodaj odkrivali in jim nudili dodatno pomoč ter tako preprečili, da bi zašli na kriva pota. Če so takšna Razmišljanja še sprejemljiva, pa strokovnjakom vre kri ob tistih poglavjih v knjigi, kjer avtorja razmišljata o fizioloških tipih in inteligenčnem kvocientu kot pokazateljih potencialnih kriminalcev. Tipičen kršilec zakonov je po njunem mišičas-st, značajsko pa ekstrovertiran, energičen in prevladujoč človek, medtem ko naj bi bili vase zazrti in bolj suhi ljudje bolj zakone spoštujoči. Meritve inteligenčnega kvocienta kriminalcev v Združenih Op’ • . J mišičasti in sploh krepke 2„n.e. Postave, hkrati pa je ac'len tudi nizek inteligen- 'Hitri pisalni stroji 9ra tipkovnica se poslavlja, zamenjuje jo nova, ki omogoča lažje in hitrejše tipkanje___________________ ijviwj ce*° stoletje se je v ,ev£rk 0bdrža‘a enaka razvrs-iJ tasta 'v Polnem stroju, kot so *jli Pionirji na tem podr-hu .v tem razmeroma dolgem plo tipkovnica doživela le hv0j Prememb, čeprav je šel ^’kib Saiaaega pisalnega stroja v ^obniu kih naprej vse do \oč elektr°nskih naprav, ki tr0st aJ° praktično neomejeno raPlSanJa- Pokazalo se je, da 1 Se(j^fstitev črk ni najboljša, aturj na drugače zasnovani ta-« Ptsati neprimerno hitreje, ‘ara kas'“ mzporeditev je zares ^0tn ’ Vendar Je takšna na-l'ban,akJZumil j° je Christopher taHU b°les, da bi preprečil za-l8ostenekaterih črk, ki se naj-r4rVteJ-e Pojavljajo ena ob drugi. Jge, pri tem izgubi na R>les *n črke se več ne zatikajo. v izum je bil dolgo kar primeren, dokler niso izdelali modernih pisalnih strojev. Edini razlog za staro tipkovnico je tako odpadel, saj so stroji sposobni večjih hitrosti kot še tako spretna tipkarica. Psiholog Antun Dvorak z univerze Washington je pripravil drugače razporejeno tipkovnico tako, da so v središču in skupaj najbolj pogosto uporabljane črke. Vendar izumitelj ni doživel uveljavitve svojega izuma. Šele v teh letih je 'začela Dvorakova tipkovnica osvajati trg. V ZDA v nekaterih uradih že uporabljajo nove pisalne stroje, strojepiske pa nanje pišejo neprimerno hitreje, kot zmorejo njihove sodelavke na pisalnih strojih s staro tipkovnico. Stara tipkovnica se počasi umika novi. Zadnje udarce pa ji v razvitem svetu zadajajo tudi mikro-elektronski elementi, dandanes vgrajeni v najboljše pisalne stroje. državah Amerike in v Veliki Britaniji so sicer res pokazale, da je povprečni IQ kriminalcev nekaj nižji od poprečnega IQ neproblematičnih državljanov, kar pa ne pomeni nujno, da so kriminalci manj pametni ljudje. Možno je, da pač pravica ujame le nje, medtem ko ji tisti z višjim inteligenčnim kvocientom preprosto nikoli ne pridejo v roke. Za Wilsonain Herrnsteina pa je nizek IQ povezan prav zdoločeni-mi kriminalnimi dejanji, predvsem impulzivnimi dejanji, ki se takoj izplačajo, kot so posilstva in ropi. Med značajskimi črtami, ki naj bi kazale nagnjenost h kriminalu, je tudi brezvestnost. Ljudje s tanko vestjo, ki družbenih pravil in zakonov nikoli povsem ne spreje-. majo, zlaglje zdrsnejo na kriva pota kot pa tisti državljani, ki so za red in zakonitost bolj občutljivi. Knjiga je torej zanimiva in raz-. burljiva, vendar pa ima najbrž še najbolj prav tisti kritik, ki je zapisal. da je knjiga le znamenje nihanj med dvema skrajnostma pri razumevanju nastanka kriminalne osebnosti: enkrat je pač bolj v ospredju okolje kot odločilni oblikujoči činitelj, drugič pa dednost. Resnica pa je najbrž nekje na sredi. MiM (Vir: Time) VAŠA ZGODBA š Prihaja pomlad in srečna S sem. Veselim se življenja, čut- I im utrip narave, moje telo je iz S dneva v dan lahkotnejše. Ka- | kšna sprememba! Kar naenk- S rat se je v meni nekaj prema- | knilo, nekdo je odšel,iz mene, S pustil odprta vrata in zapustil | nevidno sled besed: mogoče S kje je zvon pel svojo običajno | pesem prebujajočemu se dne- S vu. Naravnost čudovito. Travniki so že zdavnaj odvr-S gli svojabelasvatovska oblači- b la. Drevje seje že nekaj dni pri- | klanjalo kraljevskim žarkom V in ptice — one so bile okras | zelenečih planjav. Da. zime ni S bilo več. Njena moč je ugasni- | la. zato se je morala posloviti. S Pa vendarje nekje pustila neko | sled. — V mojem srcu je tiepe- V tal cvet umrle ljubezni. Vzbrstel | je v hladnem, a sončnem dne- S vu. Rumena krogla ga je zape- | ljala, in ko je pokukal iz trde S grude, je bilo že prepozno. | Živel je le trenutek, nato pa je k umrl. Občutila sem minljivost | življenjskega koraka, zaslišala S sem neenakomeren topot ko- | čije. Dihanje narave je postalo S drugačno, čudno hrumeče, in zdelo se mi je, da je jokala. Z S njo sem ihtela tudi jaz. Kap- | ljale so solze in preden so se iz- S gubile v dan, so se spreminjale | v majhne kristalčke. Kakšna S zabloda! Gledala sem za njim. | Odhajal je. S Gorazd. To je bil on. Vsebi-| na mojih sanj. Kako noro sem S bila zaljubljena vanj. To sem Zdravilne solze Rane se ob joku hitreje celijo — Poskusi Zakaj jokamo, kadar nas kaj boli? Tudi če človek hoče zadržati solze, mu ob veliki bolečini kar same silijo v oči. Res je sicer, da se s solzami oko čisti, vendar solze teko tudi takrat, kadar je oko čisto. S tem vprašanjem so se pozabavali sovjetski znanstveniki, ki so postavili podmeno, da so solze samo ena od zunanjih manifestacij mnogo bolj zapletenega notranjega dogajanja se pravi, da so solzilne žleZe povezane v sistem samoobrambe organizma. Strokovnjaki so opravili več poskusov, pri katerih so preverjali, kako se celi poškodovana koža pri živalih. Eni skupini živali so spodbujali delovanje solznice, drugi skupini pa so odstranili te žleze. Pokazalo se je, da so se rane »jokajočih se« živali mnogo hitreje celile, medtem ko so imele živali z odstranjeno solznico težave s celjenjem, rane so se celile zelo počasi. Ko so živalim brez solznic dodajali izvlečke iz živalskih solznic, seje celjenje ran pospešilo. Medtem ko znanstveniki iščejo skrivnosti solz, pa naj velja za vsakodnevno rabo: Jokaj, če ti je hudo! Solzesolahkozdravilne tudi za telo, ne samo za strta IZPOVED čutila le jaz. Le moja notranjost je lahko tehtala količino najine ljubezni. Žal je bila njegova stran večkrat višja kot moja. Lažja od moje, manjša od moje neusahljive ljubezni. Bila sem neumna. Tako slepo sem mu zaupala, videla sem le njega in ni mi bilo mar. če sem odšla v deževnem dnevu brez dežnika. »Saj me bo ljubezen pozdravila, če se bom prehladila,« sem mrmrala. Pa vendar sva bila lep par. Živela sva tako kot mnogi zaljubljenci. Ljubila sva skrivnosti in se otepala pohlepnih jezikov. Mislim, da sva bila pripravljena spoznavati drug drugega. Toda nekaj tu ni Hongkonški zakoni jim prepovedujejo živeti v družin-ski skupnosti — Kitajske neveste čakajo Kwok Yuk Tim živi na čolnu skupaj s še šestimi odraslimi in štiri mi otroki. Že pet let ji življenje teče na lesenem plovilu, na njem kuha, pere, skrbi za svoja dva otroka, pospravlja in veže preproste plastične rože za borno plačo. Žanjo je čoln dom in hkrati njena ječa, saj ne sme stopiti z njega, ker ji to prepovedujejo hongkonški zakoni. In to nič kaj veselo usodo deli z več kot 850 drugimi ženami, ki sodoma s Kitajskega in so poročene s Hongkonžani. Tamkaj jim pravijo »neveste s čolnov«. Okoli njih se je zadnje čase zakuhalo že nekaj vroče krvi, saj kolonija »nevest s čolnov« zahteva svoje pravice, ki somed drugim zapisane tudi na listi človečanskih pravic. Nesrečne Kitajke opozarjajo na diskriminacijo, saj v nasprotju z njimi hongkonški moški nimajo nobenih težav,, če si nevesto pripeljejo iz Amerike, Evrope ali Avstralije, medtem ko njim ni dovoljeno stopiti na hongkonška tla. »Neveste s čolnov« ob hongkonški obali pa so le droben delček vseh Kitajk, ki čakajo, da bodo dobile dovoljenje in se preselile k svojim možem. Okoli 80.000 Kitajk čaka onkraj meje na dovoljenje, odkar so se hongkonški moški vse pogosteje odločali za poroko s Kitajkami. Po njihovem mnenju so Kitajke v primerjavi s hongkonškimi dekleti manj Ščurki v bolnišnicah Porazno stanje v britanskih bolnišnicah Marsikoga je močno presenetilo poročilo britanskega urada za higieno, ki je pregledal več kot 1.000 zdravstvenih domov in bolnišnic v Veliki Britaniji. Presenetilo je predvsem žalostno dejstvo, da zdravstvene ustanove v tej razviti državi niso vzor in zgled čistoče, marveč ravno obratno. Pregledi so pokazali, da v bolnišničnih kuhinjah ne manjka ščurkov, najrazličnejših žuželk in druge golazni, ki se je ra.zplodila zaradi očitnega zanemarjanja najosnovnejših higienskih pravil. Zaradi poraznih higienskih razmer so takoj veleli zapreti kuhinje v 97 bolnišnicah, medtem ko so morali temeljito ukrepati v 157 kuhinjah, kjer so odkrili cele roje mrčesa in celo podgan. Da je v bolnišničnih kuhinjah nekaj narobe, so pred leti začele opozarjati epidemije. Našteli sojih kar 40, predvsem zastrupitev s hrano. 19 bolnikov je umrlo zaradi zastrupitve s hrano, ki sojo uživali v bolnišnici. V bolnišnici Roval Free Hospital v Londonu so bolniki v kuhanih piščancih našli ščurke, v bolnišnici CharingCross so v hrani našli ptičje iztrebke, vbolnišnici St. Marv pa so bolnikom postregli z »mesnim dodatkom«, z muhami in s ščurki. bilo v redu, nekaj sejespreme-nilo. Njegov korak ni šel v korak 7. mojim, njegovo srce še vedno ni poznalo mojega. Med nama je stal zid. Nekdo ga je zanesljivo, a zelo tiho gradil. Bolj ko sva se spoznavala, bolj sva se oddaljevala. Pa vendar tega nisva bila sama kriva. Tisti dan v januarju je padal dež. Stala sva na mostu. Rekel je: »Sara. bolje je, da končava. Za oba bo lažje. Bolje prej kakor pa takrat, ko bo prepozno. Vem. da je hudo. veš. tudi meni ni vseeno, a moraš se privaditi tudi na padce. Boš videla, še vse bo v redu. Bodi močna in videla boš. da bo kmalu prišel nekdo, ki ti bo znal podariti več ljubezni, kot sem ti je jaz... A hkrati upam. da ostaneva še naprej prijatelja. Velja?« »Da.« sem izdavila. Zame ni obstajalo ničesar več. Le solze so tekle in celo telo je drhtelo. Bila sem na tleh. Podrl seje moj sen. izginil je vonj pričakovanj, ostala sem sama. Domov sem prišla takšna, kot da bi imela na sebi masko jokajočega otroka. Zaprla sem se v sobo in jokala. Od tistega dne je minilo že mnogo časa. Sprejela sem poraz in odslovila solze. Ni bilo lahko. Tolažila sem se s tem, da mi pač zima ni naklonjena in da bo pomlad veliko lepša. In tudi čutim, da bo tako. Ljubim te, pomlad. SARA zahtevne, bolj ubogljive in marljivejše gospodinje. In tako si je vsako leto poprečno kar po 15.000 moških vzelo za ženo Kitajko. Armada nevest, ki ne morejo k možu, pa seje tako zaskrbtjujoče povečala. Seveda ima strah vlade pred naseljevanjem svoje korenine. Prebivalstvo Hongkonga se je v štirih desetletjih strahovito povečalo. Od 600.000 je naraslo na 5,4 milijona. Tolikšno prebivalstvo na majhnem delu kopnega pa pomeni veliko breme. Stroški za bolnišnice, prevoz, oskrbo ipd. naraščajo preko mere in mestojim že dolgo ni več kos. Sončna srebrna puščica: še počasna in draga, vendar obetavna. Sončni dirkalnik s I s I s ri Avtomobili na sončni pogon se uveljavljajo Avtomobili na sončni pogon najbrž nikoli ne bodo tekmovali v najvišjem razredu formule 1 za velike nagrade, vendar se počasi, a zanesljivo uveljavljajo. Čeprav so narejeni šele prvi koraki, pa se že kaže, da bodo kmalu konkurenčni električnim vtomobilom in drugim alternativnim vozilom, ki naj bi bila ekološko primernejša in energetsko varčnejša. Sončna srebrna puščica je eden od tistih avtomobilov, ki obljubljajo bodočnost tudi sončnim vozilom. Naredili so ga z združenimi močmi strokovnjaki iz Mercedes-Benza in Alpha-Reala in že tudi poželi prve zmage z njim. Na letošnji dirki sončnih avtomobilov je Sončna srebrna puščica osvojila prvo mesto in osvojila veliko nagrado Tour de Sol. ki sojo podelili v Švici. Sončno vozilo dobiva energijo od sonca s pomočjo 432 fotovol-tnih celic, ki so vgrajene v lahko ogrodje iz ogljikovih vlaken. Vozilo je zelo lahko in tako mu elektrika, ki jo dobi od sonca, omogoča, da dosega okoli 40 km/h. medtem ko v dolino pospeši do 120 km/h. Vendar je trajanje vožnje omejeno na eno uro. Po enourni vožnji se mora vozilo tri ure sončiti in ta čas nabirati energijo. Ničkaj spodbudna ni tudi cena: sončna srebrna puščicastanecelih 24 milijonov dinarjev. Raje vitke kot nesmrtne Za vitko postavo bi žrtvo-vale tudi poklic in moža Vitka postava je že nekaj časa modni imperativ, vendar je ženskih postav, ki bi bile zelo blizu novim modnim in estetskim merilom, prej malo kot veliko. Tako je pač vedno bilo. A želja po vitk: postavi menda tiho kljuje v vsakem ženskem srcu. To resnico je z anketo — s čim drugim pa št danes odkrivajo takšne resnice' — odkrila mednarodna ženska revija Female (Ženska), ki je anketi rala 2.500 bralk. * Anketiranke so povedale žal stne stvari. Precejšen del žensl izjavilo, da se počutijo več 1 samo nesrečne, ker nimajo 1 postave. Za vitko in modno lii bi bile pripravljene dati vse. nar. službo, poklic in celo m« Še več anketiranih, prekt odst., je izjavilo, da bi bile raje ke in lepe kot bogate, slavn tudi nesmrtne. In kdo so ženske, ki sojim n. va in najverjetneje tudi vsakd; trud in obilna nega podarili za danja vredno postavo? To Victoria Principal. Felicita Ken dal. Raquel Welch. Bo Derek. Jane Fonda pa tudi igralke iz mamutsko razvlečene nadaljevanke Dinastija Linda Evans in Joan Collins. Med srečnice so anketiranke uvrstile tudi britansko princeso Diano. Stvar je smešna, a tudi žalostna, saj kaže, kako čudno so se v modernem svetu spremenile vrednote (če so to sploh kakšne vrednote?) i.i kako močna je diktatura zunanjega videza. r | Morila ljubezen do gradov? j I Franc Valt Jurečič trdi, da je v Nedo Schoeppl sprožil po nesreči, v trenutku, I v ko jo je hotel rešiti pred zamaskiranim neznancem, ki jo je napadel — Za ^ s danes predvidena razglasitev sodbe dežurni poročajo NOVO MESTO — »Bilo je ie proti jutru, ko sem iz kuhinje, kjer sem za hip zadremal, stopil na dvorišče. Nenadoma se mi je zazdelo, da iz smeri, koder stoji Gracaijev turn, slišim neko vpitje. Postal sem pozoren in res zaslišal klice na pomoč. Razločil sem ženski glas. Takoj sem se spomnil na Nedo.« Tako je minuli pondeljek, prvi dan sojenja, pričel razlagati usodne dogodke v noči na lanski 17. december 48-Ietni Franc Valt Jurečič, kije obtožen uboja 54-ietne medicinske sestre Nede Schoeppl, solastnice in zadnje prebivalke gradu v Hrastju pri Orehovici. DOMA RAZGRAJAL IN GROZIL — Šentjernejski miličniki so 22. oktobra pridržali do iztreznitve 20-letnega Franca Bambiča izŠmalčje vasi. Mladenič je popival po gostinskih lokalih, nato pa doma razgrajal, razbijal in celo grozil s-požigom. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. VINJEN JE VOZIL — 25. oktobra so do iztreznitve pridržali vinjenega 32-letnega Leopolda Adlešiča iz Črnomlja. Zaradi vinjenosti mu je bila prepovedana vožnja z avtomobilom, vendar tega ni upošteval, zato so ga pridržali. Ovaden bo sodniku za prekrške. OB PIŠTOLO IN NABOJE— Med 22. in 26. oktobrom je neznan ec vlomil v vikend Črnomaljca Stjepana Simona v Mavernu prsČrnomlju. Lastniku je izginila malokalibrska pištola z naboji. Storilca še iščejo. IZGINIL AVTORADIO — 27. oktobra je neznan storilec vlomil v osebni avto Alojza Čurka iz Črnomlja. Vozilo je stalo parkirano pred gostilno Basar v naselju Kočevje pri Črnomlju, iz njega pa je izginil avtoradio. NI UBOGAL MILIČNIKOV — V nedeljo so do iztreznitve pridržali 28-letnega Jožeta Skuška s Trebelnega. Mladenič je vozil brez vozniškega dovoljenja, za nameček pa še vinjen. Ker ni upošteval navodil miličnikov, so ga pridržali. VLOMIL V BIFE — V noči na 21. oktober je nekdo vlomil vbiferudnika Kanižarica. Iz registrske blagajne v menzi je vzel 2 tisočaka, iz nezaklenjenega predala pa 5.000 din. ZADREMAL ZA KRMILOM GRMOVLJE — V nedeljo, 27. oktobra, je 23-letni Zoran Petkovič iz Novega Beograda peljal avto proti Zagrebu. Na magistralni cesti pri Grmovljah je v blagem desnem ovinku zaradi utrujenosti zaspal in zapeljal na desno čez travnatobankino, nato pa po nasipu v gozd. kjer je trčil v drevo. V nezgodi so se huje poškodovali trije sopotniki. Vseso prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. materialno škodo pasooce-nili na 200.000 din. Sojenje, ki se bo predvidoma končalo danes, je v Novem mestu vzbudilo izredno zanimanje, tako da je bila dvorana temeljnega sodišča te dni premajhna za številne radovedneže. Franc Jurečič, postaven in urejen oseminštiridesetletnik, z na kratko pristriženo brado, deluje povsem zbrano in mirno, na vprašanja sodnikov, tožilca in branilca odgovarja Z izbranimi besedami. Kot da nimamo pred seboj človeka, ki mu obtožnica očita grozljiv uboj iz koristoljubja, uboj, kije kar nekaj tednov polnil stolpce slovenskih časnikov. Franc Jurečič se za očitke obtožnice ne zmeni. Njegova razlaga usodnih dogodkov seje nadaljevala takole: | »Ob vpitju sem bil prepričan, da S ima Neda kakšne zdravstvene ležali ve, zato sem sklenil pogledati, kaj je ^ na stvari. Šel sem po stari stezi ob | vinogradu do gradu, videl osvetljeno J okno in vnovič zaslišal stokanje. Kaj I storiti? Neda je verjetno sama. dvo-" rišče zaklenjeno. Že sem se hotel vr-J niti, ko slišim še vpitje. Da bi jo po-| klical, sem odmislil, kerse z Nedo ni-S sva dobro razumela in bi mojo k pomoč celo lahko zavrnila. Odločil S sem se hitro. Odšel sem domov po h lestev, jo prislonil k zidu in splezal ' do okna modrega salona. Poznal | sem notranjost gradu in vedel, da * bom od tod lahko prišel v Nedino ^ sobo. Uprl sem se ob okno in krilo se | je vdalo. Šele takrat sem pomislil, da S je morda v gradu še kdo tretji. Sezul | sem si čevlje in tiho stopil proti > vratom prve Nedine sobe. Bila so | odprta, prav tako tudi druga. Takrat * sem dokončno dojel, da Neda v sobi | ni sama, saj sem zaslišal moške J glasove in ženske klice na pomoč. ^ Nenadoma mi je šinilo v glavo, da * imam v žepu pištolo, zgrabil sem jo, j stopil do vrat in jih odrinil. Videl I sem Nedo. okrvavljeno po obrazu, S ki je stala v kotu ob robu postelje, k nasproti nje pa moškega, ki jo je z ' eno roko držal, z drugo pa udarjal. | Zavpil sem: »Nehajte!« in pred nez-J nanca usmeril pištolo. A možakar se J je takrat obrnil, opazil sem, da je I imel obraz maskiran, me udaril po ' roki in pištola se je takrat sprožila. | Videl sem, da v Nedo. ki je padla. > Koj zatem me je neznanec z nečim | udaril po glavi, da sem obležal v ^ nezavesti. Ko sem se zbudil...« I ^ Predsednik senata mag. Janez | Kramarič je na predlog branilca S obtoženca v tem trenutku prekinil obravnavo in javnost izključil iz obravnave. Zato, ker naj bi neznanci (bili naj bi trije — op. p.) Jurečiča potem, ko se je prebudil iz nezavesti, »maltretirali«, kot je sam izjavil, po intimnih delih telesa. To pa zato, da bi jim obljubil, kako jih ne bo izdal in da bo storil vse, kar bodo zahtevali od njega. Se v torek med zagorovom je Jurečič dejal, da lahko po odnosu, ki so ga imeli ti trije tujci do njega, zagotovo sklepa, da gre za neko organizacijo. No, naj bo kakorkoli, ti tujci so, preden so odšli, tak je seveda obtoženčev zagovor. Jurečiču naročili, da temeljito zabriše sledove dogajanj in truplo Schoepplove ob določeni uri prepelje na Gorjance. Jurečič je bil temeljit. počistil je krvne madeže, očistil truplo, ga ogrnil s plaščem, skril v gradu in Gracarjev turn zapustil skozi stranska vrata. Po isti poti seje v ponedeljek zvečer vrnil v grad, naložil truplo v svoj volkswagen in ga odpeljal kakih 35 kilometrov daleč do kotanje na Vahti ob magistralni cesti med Novim mestom in Metliko. Franc Jurečič se v svojem pripovedovanju ni kaj dosti razlikoval od zagovora, ki ga je ponudil že preiskovalnemu . sodniku, kar pa seveda ne pomeni, da je bil dovolj preprečljiv. Nasprotno. Že v opisu dogajanj usodne noči je večkat zahajal v nerazložljiva nasprotja. V ponedeljek, posebej pa predvčerajšnjim. je vse bolj prihajal na površje tudi domnevni motiv. Gradovi so bili Valtova velika ljubezen-. Sam je med obravnavo dejal: »Afiniteta do gradov je v meni rasla počasi, nekaj je k temu pripomogla družinska nagnjenost k zgodovinskemu. Poleg tega čutim v sebi močno nacionalno zavest, gradovi so sestavni del bogate kulturnozgodovinske preteklosti tega naroda. Gracarjev turn mi je še posebej pri srcu in prizadeval sem si, da bi ga ohranili, saj je od vseh v dolini Krke arhitektonsko verjetno posebej zanimiv. Zato sem tudi sprejel ponudbo pokojnega Herija Schoeppla, da se naselim na grajskem marofu. Naši odnosi so bili spočetka zelo dobri, še posebej z gospodarjem in tudi obema hčerkama, Vito in N«do. Kaki dve leti nazaj pa so se odnosi med menoj in Nedo zaostrili. Pričela mi je očitati, da sem tat. da kradem, da izkoriščam Vito. Tegaji nisem zameril, saj sem prepričan, da je bila naščuvana. Neda me je včasih celo fizično napadla, zgrabila za rokav. vendar sem vselej mirno reagiral. Še nikoli v življenju nisem položil roke na človeka, najmanj pa na žensko.« Jurečičeva ljubezen do gradov pa se je pokazala v povsem drugačni luči med torkovim zaslišanjem prič. Tako je Slavko Franko petčlanskemu senatu izjavil, da je bila Schoepplova lansko spomlad pri njem in ga prosila. če„ji zamenja ključavnico, ker da ima grajski ključ tudi Jurečič, ki iz gradu odnaša stvari. »Neda mi je takrat tudi rekla, da Valt izkorišča njeno sestro Vito.« je povedal Franko. Nič manj zanimiva ni bila izpoved Antona Jakše, skrbnika Nedine sestre Vite: »Valt je Vito izkoriščal, hotel je celo dokazati, da ni bolna, ker bi se tako rešil mene kot skrbnika in bi lahko odnašal iz gradu, kar bi hotel. Neda mu je to preprečevala in zato sta tudi bila takšna sovražnika. Večkrat sem videl Jurečiča v gradu, enkrat celo, kako so iz Gracarjevega turna s samokolnico odvažali neke stvari. Posebej pa se spomnim dne, ko je vsa razburjena prišla k meni Neda in mi prinesla papir o tem, da je bila v gradu neka komisija za prodajo Gracarjevega turna. Zraven naj bi bila Jurečič in Vita.jaz pa o tem nisem ničesar vedel.« Po svoje zanimiva in dovolj zgovorna je bila tudi izjava Franca Božiča, kije bil pred časom predsednik sveta tamkajšnje krajevne skupnosti. »Spomnim se,« je povedal, »da je k nam nekega dne prišel Franc Jurečič in ker mene ni bilo doma, očetu naročil, da se moram popoldne oglasiti v gradu. Res sva šla skupaj s tajnikom KS na Gracarjev turn in tam sem ob Jurečiču srečal še dva človeka, ki mi ju je predstavil za profesorja iz spomeniškega varstva. Šele kasneje sem zvedel, da sta bila neznanca lažna in da je bila ta komisija Valtova domislica. Takrat smo se pogovarjali o obnovi gradu. Valt je kazal neke načrte, ki sta jim namišljena profesorja vneto pritrjevala. Ob tem je Valt tudi postavil zahtevo, da se Gracarjev turn prepusti njemu, Viti pa da bo v zameno naredil stanovanje. Vita je bila takoj za to.« Tudi Marija Franko, ki je tistega usodnega večera zadnja videla Nedo Schoeppl, ni o odnosih med Nedo in Valtom vedela povedati prav nič dobrega. Le to, da je Neda na vsak način hotela zaščititi grad in svojo sestro pred Francem Jurečičem. Stopila je na pot, ki si jo je zamislil Valt. Jo je prav to stalo življenje? Odgovor bi naj bil znan že danes. BOJAN BUDJA »Umora je bila kriva coprnija« Tako se je na obravnavi zagovarjal Franc Krmelj, ki je v letošnjem maju umoril soseda Jožeta Slugo — Namesto kazni psihiatrično zdravljenje_ NOVO MESTO — 30. maja letos je prišlo v Podborštu do tragičnega dogodka, ko je 53-letni domačin Franc Krmelj v napadu ljubosumnosti umoril soseda Jožeta Slugo. Krmelj je moral zaradi tega pred dnevi sesti na zatožno klop novomeškega sodišča, senat, ki mu je predsedoval mag. Janez Kramarič, pa mu je izrekel varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Obravnava je vceloti pritrdilana- odnose. Tudi tega dne, kot je sam vedbam obtožnice, zato tudi ni bilo povedal, ob vrnitvi žene ni našel do- razloga, da ne bi senat izrekel predlagane kazni. Krmelj je namreč 30. maja okoli 18. ure pri skednju ob stanovanjski hiši št. 24 v Podborštu napadel soseda Jožeta Slugo, ga z udarcem po glavi zbil natla, nato pa ga zgrabil za vrat in stiskal tako dolgo, dokler ga ni zadušil'. Obtoženec je na obravnavi dejanje v celoti priznal in povedal, da je soseda napadel zaradi ljubosumnosti do žene, saj je že nekaj časa sumil, da imata s sosedom ma, hrane je bilo malo, štedilnik pa mlačen. Ženo je našel šele na njivi, vendar je bila po njegovih besedah raztresena, kar da se je poznalo po tem, ker je nepravilno okopavala krompir. Prav zatoje odhitel k sosedu Slugi in ga vprašal, kaj ima z njegovo ženo. Ko pa ni dobil zadovoljivega odgovora, ga je napadel. Krmelj je na obravnavi izjavil, da ne ve točno, kaj mu je bilo, da je Slugo umoril, po njegovih besedah je vsega najverjetneje kriva žena, ki naj bi Omejitev manj za lovce U stavno sodišče razveljavilo določilo, po katerem je članstvo v LD povezano s stalnim _______________________bivališčem_______________________ LJU BLJANA — Pred ustavnim sodiščem Slovenije seje pred nekaj dnevi našel zanimiv primer. Razsodišče republiške lovske zveze je rmreč predlagalo, naj sodišče oceni ustavnost in zakonitost določbe • raviinika lovske družinez Vač, v kateri je'kot pogoj.da moraimeti nekdanji član družine, ki se želi vanjo ponovno včlaniti, stalno prebi-ališče na območju občine, v kateri družina deluje. Ustavno sodišče je takšno določilo razveljavilo z utemeljitvijo, da •krši ustavno in zakonsko opredeljeno pravico občanov, daselahko svobodno in ob enakih pogojih, ki veljajo za vse občane, včlanijo v lovsko družino, ki jo sami izberejo.« Seveda pod pogojem, da prevzamejo tudi dolžnosti, te pa so izpolnjevanje vseh članskih obveznosti in odgovornosti. Takšno svobodo združevanja v prvi vrsti zagotavlja ustava, nato pa še zakona o društvih in o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Nobeden izmed naštetih aktov pa na svojih straneh nima določila, ki bi članstvo v društvih, torej tudi v lovski družini, pogojevalo s stalnim prebivališčem v določeni občini. ga zacoprala. V podkrepitev tej domnevi je sodišču navedel, da je žena to storila že večkrat, tako naj bi doma nekega dne zacoprala vola, da so mu šle pene na gobec, ko pa j e bil nekega dne bolan in je zaradi tega komaj ležal, je žena nanj položila le roko, pa je že zaspal, kot da bi dobil narkozo. ________ Pri vsej zadevi je bilobolj ali manj odločilno mnenje sodnega izvedenca. Ta je potrdil, da je Krmelj duševno bolan, z izrazitimi znamenji psihoze in prevladujočim znakom bolezenske ljubosumnosti, da gre torej za paranoidno psihozo, ki jo je prekomerno zaužiti alkohol le še pojačil. Prav zato se je senat izrekel za uvodoma omenjeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja obtoženca. B. BUDJA v BETONSKI STEBER NOVO MESTO — 25-letni Zlatko Jančar iz Črnomlja je 22. oktobra peljal avtobus na redni progi med Metliko in Straškim Novolesom. Ko je ob 5.35 pripeljal po Cesti komandanta Staneta v Novo mesto, ga je zaradi prevelike hitrosti na s kockami tlakovani cesti zaneslo v desno v betonski okrasni steber pri cvetličarni. V avtobusu je bilo ta čas 13 potnikov, vendar na srečo nihče od njih ni bil ranjen. POJASNILO Pred časom smo v našem listu pod naslovom »Vesela trgatev v tujem vinogradu« objavili notico o kraji grozdja. Na želje krške UNZ dodajamo, da je oškodovanec Štefan Nemec iz Sevnice, do tatvine pa je prišlo v njegovem vinogradu v Veliki Hubajni-ci v sevniški občini. Storilca še niso prijeli, obstaja pa sum, da je tatvino storil nekdo iz drugega kraja, ki seje do vinograda pripeljal z vozilom. ODLOČILO ŠELE ŠESTO VPRAŠANJE SEVNICA — Minuli petek je bil v gasilskem domu tradicionalni kviz šolarjev ob mesecu požarne varnosti. Tekmovale so tročlanske ekipe vseh osnovnih šol v občini. Učenci so se tako dobro pripravili na vprašanja, daje bilo mogoče končni vrstni red sestaviti šele po dodatnih vprašanjih. Zmagovalno ekipo iz osnovne šole Tržišče je dalo šele šesto dodatno vprašanje. V tej ekipi so bili Borut Blažič, Miro Jun tez in Ivan Stušek. 2. so bili Bošta-njčani. 3. Šentjanž, 4. Krmelj. 5. Blanca in 6. Sevnica. Smrt na progi Voznik Rigler mrtev, traktor pa uničen ORTNEK — Na nezavarovanem železniškem prelazu v Ortneku se je 22. oktobra smrtno ponesrečil 35-letni Stane Rigler iz vasi Praproče n a Slemenih v ribniški občini. Rigler se je peljal po cesti s traktorjem Zetor. Očitno ni videl vlaka, ki je peljal iz smeri Kočevja proti Grosupljemu. Ob trčenju je vlak traktor razpolovil. voznik Rigler pa je bil takoj mrtev. VLOM V BENCINSKI SERVIS VAVTA VAS — V noči na 24. oktober je neznanec vlomil v bencinski servis v Vavti vasi. Storilec je ukradel kuverto z 80 tisočaki, last enega oddelavcev, nato pa poskušal odpreti še prenosno torbo. To mu ni uspelo, pač pa je odtrgal lealarmno napravo. Zaradivloma in kraje je škode za 120.000din, za neznancem pa zaenkratše ni prave sledi. Izločenih 226 avtobusov Klavrna podoba v našem avtobusnem prometu Čeprav je bila nedavno končana akcija, ki jo je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil v sodelovanju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve in republiškima komitejema za promet in zveze ter delo, najavljena in torej pričakovana, je vendarle dala izredno kritično podobo o našem javnem avtobusnem prometu-Dejstvo je namreč, da so avtobusna podjetja prav zaradi najavljenega obiska inšpektorjev pustila v garažah najstarejša in dotrajana vozila, pa sicer še zmeraj vozijo po naših cestah, tako da je realno stanje verjetno še slabše. ka, ugotovljeno je bilo celo, da so vozniki sami spreminja' delovni čas. Neredni so tudi zdravniški pregledi šoferjev, saj J' je bilo veliko, ki tudi 5 let niso bili pri zdravniku. Zaskrbljuje pa tudi podatek, da je bilo navzhe najavljeni akciji najdenih * voznikov, ki so vozili P°° vplivom alkohola. Poglavje zase je obremenitev vozil, saj je bilo^ nekaterih primerih v avtobus' tudi po 90 odstotkov potnikov več. kot je dovoljevalo deklar' rano število sedežev in stoji's ■ Ob tem so inšpektorji v garaža našli rezervna vozila. Varče-, vanje, a na račun koga? Ob vseh teh ugotovitvah pa imamo na razpolago tudi p° datek, da so v letošnjem prve polletju vozniki avtobusov Sloveniji zakrivili 53 prometni nezgod. Zanimivo bi bilo samo še izvedeti, ali so v katerem te primerov krivdo pripisali tu ' kateri od zgoraj naveden' pomanjkljivosti. ^ Letos spomladi in jeseni je bilo v Sloveniji pregledanih 4.666 avtobusov, od katerih pa so jih miličniki kar 226 začasno izključili iz prometa, 64-im so odvzeli prometno dovoljenje, dvema pa celo registrski tablici. Pravzaprav to ni tako presenetljivo ob podatku, daje v Sloveniji kar okoli 50 odstotkov avtobusov starejših od 6 let, 24 odstotkov pa celo starejših od 10 let. Akcija je poleg tega pokazala slabo notranjo kontrolo pri prevoznikih. V 21 tozdih, ki so jih obiskali inšpektorji, imajo z izjemo enega naloge notranje kontrole opredeljene v samoupravnih aktih, vendar v praksi izvajajo le stvari, ki so za tozd komercialno zanimive, o skrbi za večjo varnost pa ni govora. Tako domala nikjer ni stalne kontrole tehnične brezhibnosti avtobusov, ne preverjajo se ta-hogrami, stihijska sta planiranje delovnega časa in počitka. Kar 25 odstotkov voznikov ni imelo predpisanega tedenskega počit- Traktor vnovič moril _ 14-letna Marija Ferenčak je bila takoj mrtva, njen 13* __________letni brat pa hudo poškodovan_________ kateremu je bil pripet v0Z'.I?^f vožnjo zapeljala na banki _ Čeprav je skušala vozilo na pretege spraviti nazaj na cesto,, J to ni uspelo. Traktor je zdrsnil travnik pod cesto in se PreVZIj J ob tem pa je padla podenj} Marija Ferenčak. Bila je takoj tva, njen brat pa, kot smo že zaP sali, hudo poškodovan. Ne gre pa, da ob tem nebi za p' sali še nečesa: traktor je bil varnostne kabine ali vsaj varn t:0 nega loka. Težko je z gotovo .J trditi, da bi bile posledice z en ali drugim manj tragične, eno P je vendarle gotovo: za Ma g -------------------- Ferenčak bo prišel nov zalk ^ obvezni uporabi traktorske bine ali loka, ki bo pričel vej Z UKRADENIM 1. januarjem 1986. prepozno- MOTORJEM V SMRT GLOBOČICE PRI BREŽICAH — V soboto nekaj pred 15. uro se je v vasi Globočice pri Brežicah pripetila huda nezgoda, v kateri je izgubila življenje 14-letna Marija Ferenčak, njen leto dni mlajši brat pa je dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. Marija in Miran Ferenčak sta tistega dne, kot je pokazala preiskava miličnikov, s traktorjem vozila gnoj na njivo. Miran je traktor peljal od doma do njive, nazaj pa je za volan prijela sestra. Marija je najverjetneje zaradi neizkušenosti, s traktorjem, h BELI BREG — 25. oktobra ob 23.20 je prišlo na magistralni cesti med Krškim in Drnovim pri Belem bregu dp hude prometne nesreče. 22-letni Huso Jogič se je peljal na kolesu z motorjem, ki ga je poprej ukradel v Krškem, proti Drnovem, pri tem pa, kot kaže, ni imel prižganih luči. Vozil je povsem na levi strani desnega dela cestišča. Takrat je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom 32-letni Jože Pacek iz Drnovega. Slednji je vozil prehitro, obstaja tudi sum, da pod vplivom alkohola, tako da je silovito trčil v zadnji del kolesa z motorjem. Jogič je hudim poškodbam podlegel že na kraju nezgode. VOZILO OBSTALO NA STREHI ŠENTJUR — 27-letni Željko Čokljat iz Bugojna seje 22. oktobra peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani, pri Šentjurju pa je v blagem desnem, a nepreglednem ovinkp zavozil na bankino, po njej peljal še domala 10 metrov, nato pa zavozil na kup zemlje, ob cesti, od koder se je vozilo prevrnilo. Pri tem sta se hudo poškodovalavoznik insopo-tnik 56-letni Nikola Čokljat. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 800 tisočakov. so PO dolenjski DEŽELI • Novomeški miličn'^i imeli prejšnji teden °PrJ j,ji-34-letnim Ljubljančanornbjfeju lanom G. Možakar je v po zahteval pijačo, Pra^aicŠfle ,vak njegovem stanju sodec. -cer ni trpel. Ko soigre prijazne natakarice 00 j0til gostoljubnost, se ga Je ^zbi' bes. ” J J ' 'e J“ silne žeje ni trpel. Ko so rji ofljie nriiazne natakarice °d _mtil Med drugim Je aU . videl «v —..........- — -o— jvlord" metrsko šipo na vratni sVOjo zato, ker je v njej podobo. bef j« • V noči na 25. ok. ojnjak neznanec vlomil v ko je Franca Hrastarja s pot" bil dokaj gosto naseljen- .£ga rjuje tudi podatek. ?aJ«on»*ib izginilo 25 kokoši, *ca..^u sto1 kriterijih pomeni bfiz ^n0St: dragocene mesnine, neprecenljiva! • Prejšnji teden Je , na tolovaj vlomil v vike jaSt Polanami pri Žužemb^^er£a- »eznad id Ljubljančana Franca r^ rja. Med drugim je iz ^ bj]0kaj ginil ribiški pribor. Ah Je^o nez-sreče med ribolovom, nanec poročal kasneje- I MED PREHITEVANJEM TRČILA — 30-letni Rosi Valčič iz Zadra se je 21. oktobra peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Ljubljani. Nekje pri Dragi'je pričel na ravnem delu cestišča prehitevati tovornjak, kije vozil pred njim, takrat pa mu je nasproti z osebnim vozilom pripeljal 64-letni Ljubljančan Vekoslav Pintar. Pri trčenju so se poškodovali oba voznika in sopotnik Ždenko Tikuliri iz Zadra. Materialno škodo so ocenili na poltretji milijon. OBA VOZILA PO SREDI CESTE — 27. oktobra se je 21-letni Marjan Ramuščak iz Gornika pri Ozlju peljal z osebnim avtom proti Metliki. Zaiadi sredi ceste goste megle je vozil P°. fric '7 enako kot 22-letni ^ obavozni" Vrškovca. Pri trčenju sta nU«jili zd-ka poškodovala in so zd- ravniško pomoč v me-alne škode ravstvenem domu. Ma(e - je za 200 tisočakov. 22-letm PREHITRO JE VOZIL gk0. Jože Zagorc iz Gorenjih u"^ z cjanu seje 27. oktobra ob ■ Bru. osebnim avtom iz Oaoij« v. nj spesnicam. Zaradi prehitre v ovjnka- ljal nepreglednega desn gs(ni jarek. marveč ga je zaneslo v , ^ate- Voznik seje laže P°5ko^°„ ^ „„ rialne škode pa je 01 tisočakov. 18 DOLENJSKI UST Že letos juriš na vrh Andrej švent o možnostih novomeških košarkaše v pravkar pričetem prvenstvu I. SKL — Cilj: ________________________prvo mesto__________________ NOVO MESTO — V soboto se ie Počelo prvenstvo v I. ženski republiški lgl- C,i-' Novomeščank ki so že lani Presenetile z visoko uvrstitvijo, je letos Povsem jasen: skočiti prav na vrh. Za iTinoge sicer preambiciozen načrt, la-ega mnenja pa ni tudi trener novome-" Košarkaric Andrej Švent. “Tri leta smo iskali igro in ekipo, Pa lahko rečem, da imamo Je- ze prejšnja sezona, v kateri smo Itlrv' na 3' mestu’ .ie pokazala. 'kc so naša dekleta sposobna. Posobni smo premagati slehernega sProtnika v ligi in takšen je tudi naš J- elesno smo dovolj dobro pri-inh^u1' nC manj|ca nam tudi znanja bit ' nost*' seveda pa ne gre poza-1 e nekaj: dobri rezultati so brez orna odvisni tudi od dobrih delov-1 Pogojev, organiziranosti. priprav, n nf!^a' Erav slednji je naš največji P oblem. Od novomeške ZTKO do-N- dvakrat manj denarja kot v .Vo‘es°vi košarkarji, čeprav igramo s’' ligi in imamo enako zaledje, ezultat pa celo boljši... rali na Gorjancih, teden dni pred začetkom lige pa vadili taktične zamisli v Kostanjevici. Razveseljivo je ob vsem tem, da imamo izredno homogeno prvo peterko z odlično Violeto Bunc na čelu. dovolj močna pa je tudi klop, saj imamo danes 9 igralk, ki lahko kadarkoli stopijo na parket. To se je najbolje potrdilo na pripravljalnih tekmah, ko smo kompletni premagovali celo zvezne ligaše.« Takšni dosedanji uspehi novomeške ženske košarke, predvsem pa izredno obetavni cilji, dobijo še večjo veljavo ob spoznanju, da je večina deklet iz okoliških krajev in da se vozijo na treninge, nekatere celo iz Ljubljane, kjer študirajo. »Če nebo poškodbah kakšnih drugih neprijetnosti, bi morali uspeti. Resda ekipa še ni dovolj uigrana, vendar bomo to pomanjkljivost odpravili na prvih prvenstvenih tekmah, saj nam je žreb namenil vsaj na papirju lažje nasprotnike.« B. BUD J A Bakop zaključen z dobičkom 18. balkansko kolesarsko prvenstvo uspelo tudi finančno — Gradnja velodroma v planskih papirjih republike — V Novem mestu konec dirke »Po Jugoslaviji« • Ker je spisek tistih, ki so doslej Priskočili na pomoč novomeškim Košarkaricam zelo kratek, ga lahko 'Teioti objavimo: Industrija obutve, B Novo mesto, Dolenjski letalski center, Labod in OŠ XII. SNOUF. likale ^esea 1 Andreja Šventa ekipa ki h °r ne 1 1 re dobiti pokrovitelja, s°6akPrimakl"1 tistih 600 do 800 ti_ teki °V' kar za dobro in učinkovito Zmaam° Prek° vrste, ki je navajena a|ovati, resnično ni veliko. i„ | a 0 se pač prilagajamo danostim menjStni ‘Znajdijivosti. Navzlic temu prj m,da smo za prvenstvo dobro videni. Septembra smo bili en Vzač J13 pripravah v Bovcu, w u oktobra smo kondicijo nabi- Andrej Švent: »Sposobni smo premagati slehernega nasprotnika v ligi.« NOVO MESTO — Minuli petek seje na svoji zadnji seji sestal organizacijski odbor 18. balkanskega kolesarskega prvenstva, ki je bilo, kot je znano, med 4, in 7. julijem v Novem mestu in Metliki. Ne bi ponavljali vseh laskavih ocen, ki sojih za izvedbo Bakopa prejeli organizatorji, dodamo jim lahko le še eno tisto, ki je bila izrečena na petkovi seji: Bakop je svoje »poslovanje« zaključil z dobičkom, ki ga bosta novomeški in metliški kolesarski klub namenila nadaljnjemu razmahu tega športa na Dolenjskem. Organizatorji so torej tudi po finan- ............................... čni plati prvenstvo zaključili več kot uspešno, pri tem pa je zanimivo povedati nekaj. Dolenjska je namreč pokazala. da se da organizacija takšne prireditve — vsi so ocenili, da je bila na izredno visoki ravni — izvesti s skromnimi sredstvi: Bakop je namreč stal vsega 4 milijone 655.947 din. Številka, ki kaže, koliko dela je bilo opravljenega prostovoljno in brez plačila. Prav zato ne preseneča izjava, ki jo je na petkovi seji izrekel Vasilije Morovič. predsednik strokovnega sveta KZJ: »Organizacija Bakopa in rezultati vaših kolesarjev vam dajejo, vso pravico, da v bližnji prihodnosti kandidirate za svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo!« • Novo mesto tudi v prihodnjem letu ne bo brez velike mednarodne prireditve. Vasilije Morovič, predsednik strokovnega sveta KZJ, je v petek tudi uradno potrdil, da bo končni cilj tradicionalne velike mednarodne dirke »Po Jugoslaviji« prihodnje leto prav v Novem mestu. Torej novo priznanje dolenjskim kolesarskim delavcem! ----------s--------- In prav o možnostih Dolenjske za organizacijo takšne prireditve je bilo v nadaljevanju največ govora. Prven- KMALU DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ČRNOMELJ — Novembra se bodo v črnomaljski občini začele delavske športne igre za sezono 1985/86. v katerih se bo do marca pomerilo 89 moških in 24 ženskih ekip. Največ zanimanja je za streljanje, kegljanje in mali nogomet. Glede na to, daje skoraj polovica zaposlenih v občini žensk, je odziv ženskih ekip premajhen, ob strani pa ostajajo tudi majhne delovne organizacije in delovne enote s sedežem izven občine, ki se težko vključijo v športna tekmovania. IGRE KOVINARJEV RIBNICA — Na športnih igriščih v Ribnici so se prejšnji teden pomerili delavci, zaposleni v Riku in Tesliču. Pomerili so se v kegljanju, namiznem tenisu, šahu in nogometu, zmaga v skupnem seštevku pa je pripadla gostom iz Tesliča. M. G—č. Kaj bo prinesel tretji poraz? ^0v *aporedni poraz Pionirjevih odbojkarjev — Ekipa brez volje in motivacije — ---------------Odstop trenerja Vladimirja Jankoviča? — Kriza v vršah edinega novomeškega drugoligaša toniri — ivriza v vrsan euinega novomeškega arugongasa se nadaljuje. doceiaJCV| odB°jkarji so v soboto izgubili že tretje srečanje zapored in tako 3 '■ Prif ^^Bnili upanje na visoko uvrstitev na prvenstvu, od katerega so nekate-‘KJkovali zelo veliko, celo vstop v I. zvezno ligo. pQ - i zeiu veiiKO, ceio vstop ''"uta n°raziLna B^du in nato še neUsDp?rotl Mariči je bil sobotni ?*Prav k V' lm Zagrebom pra-^'Pa i, j a*‘ manJ pričakovan. ^0ysem ot°lčena in psihološko jjlji pr ”a Psu. Visoko zastavljeni cria n PrvePstvom so postali ? z8odi earn seveda temu igro prvenstvenih ligo- srečanjih. V soboto je povsem odpovedal napad, poraz je prišel bolj zaradi lastne slabe igre kot bleščeče nasprotnikove igre. Že prejšnji teden smo zapisali, da bo potrebno v Pionirjevih vrstah čimprej napraviti temeljit obračun dosedanjega dela, poiskati napake in pomanjkljivosti. Čedalje glasnejše so tudi trditve, da bo trener prof. Vladimir Jankovič že v teh dneh dal ostavko. O vsem tem kot tudi o morebitnih novostih na kr- milu Pionirja več prihodjič. Seveda pa neglede na vse to prvenstvo teče naprej. V soboto prihaja v športno dvorano pod Marofom vrsta Reke. srečanje pa se bo pričelo ob 19. uri. Popoln neuspeh sta doživela tudi kočevska republiška ligaša. Dekleta so v derbiju klonila pred ekipo Paloma Branika in se vnovič oddaljila od vrha lestvice, plat zvona pa so pričeli biti v moški ekipi, ki je s četrtim zaporednim porazom brez osvojene točke krepko na dnu lestvice. B. B. odbojka KoiV?VEZNA liga, zahod, 4. N'IR , . N0V’I ZAGREB — PIO- 3:1 (9, HiJj p ■* r wmg, ivcžiiictuiiiči, Dau* be/ r/3*1- Smrke. Gregurek. Škr-Prin,.0im>na. Brulec. Petkovič, .^•ternač. iim, *CA: 1. lonir. 13, -7, 12). Vernig, Komadina, Bab- riiti: 'stv0 Metalac in Je- točki- *nterpict po 8. 8. Pionir 2 Re|;03 kolu igra Pionir doma z ru°L> ^nske, 4. KOLO: '»EVtc A BRANIK II — KO-Klun V;0 (14, 9. 6) Kočevje: K0(p', r°bmč, Ahc, Turk. M. Ips-rl Uran. Gornik. 8,5 ,,*VICA: 1. Paloma Branik y Kočevje 4. * Mk.'. kolu igrajo Kočevke doma I ^ ,la j° Nik °L, moški, 4. KOLO: K AM- Kočevje 3:0 (14,3.9). ^ikliA V-ie: Marolt. Figar. Krivec. fy)in,ci Hvaia, Marinč, Papež, Bradač. H drw. ICA: L Partizan Narod-, V ' B, 11. Kočevje 0. mtin.S°t>oto igrajo Kočevci s . Petrom. Krško: Kastelic. Junker 3, Kekič 6, Capi, Malgaj, Glaser 2, Iskra!, Manček 5. Fink 3, Šerbec 4, Kovačič. LESTVICA: Rudar in Astra Jadran po 12, Šoštanj 11. Ajdovščina 10, Inles 9,9. DVZ Ponikve 5, 11. Krško 1. Pari naslednjega kola: Astra Jadran — Inles. Krško—Ajdovščina, Ponikve—Usnjar itd. SRL, ženske, 8. KOLO: FUŽI-NAR—ISKRA 14:24(8:13) Iskra: Kos, Gorenc 2, Rangus 4. Dolar 4, Vide 4. Kovačič 6. Turk 4, Selan, Kegljevič. BRANIK—NOVO MESTO 19: 27(8:14) Novo mesto: LIdovič, Iličin 4, Blažič 7. Žagar, Kramar 6. Zupančič 4, Simončič L Mršnik 5. 1TAS KOČEVJE—BURJA 17: 17 (8:9) Itas: Filipovič, Klarič 1. Fajfar 2. Abramovič. Vuk. Križmanič. S. Jerič 8, M. Jerič 3. Bejtovič 1. Zalar 2. LESTVICA: 1. Iskra in Novo mesto po 12. 11. Kočevje 4. Pari naslednjega kola: Iskra—l-tas. Novo mesto—Alples itd. košarka rokomet S&. moški, 7. KOLO: RUDAR I^ES 23:22 (12:11) lic 3 zj Gelze. Deržek. Dejak 1. J U,.' *• Ilc 6, Čirovič, Karpov 2 'Ambrožič 2, Mate 5, Fajdi t^Tarezanovič. JAhu PONIKVE — ASTRA tjyRAN 19:20 (9:7). £ Ponikve: Jambrovič. Bam-U’Pmk, M. Strnad 5. D. Strnad L F. Strnad, Vujinovič 7. M-gj|.ar, Lenarčič, Doblekar 1, ^ USNJAR — KRŠKO (12:11) SKL, moški, 3. KOLO: NOVO-LES-TRIGLAV 118 106 (65:36) Novoles: Peljhan 17, Cerkovnik 8, Bajc 18, Lalič 9. Skube 6, Kek 14, Župevec 23, Piantan 23. LESTVICA: 1. Nanos 6. 5. Novoles (tekma mani) 4. V soboto potujejo Novomešča-ni v Maribor k Braniku. SKL, ženske, I. KOLO: NOVO MESTO — SA LONIT 69:34 (37:17) Novo me^to: Bunc 20. Srebrnjak 18. Aš 15. Smrke 8, Černoša 2. Gal 6. Novomeščanke potujejo v 2. kolu v Ljubljano k Slovanu. SEDMI ULIČNI TEK V BREŽICAH BREŽICE — V počastitev občinskega praznika je bil v petek v Brežicah že 7. tradicionalni tek »Brežiški oktober 85«. Teklo je 205 tekmovalcev, absolutni zmagovalec pa je Novomeščan Matjaž Fabjan. V štafetah je pri mlajših pionirjih zmagala OŠ Jurij Dalmatin, pri starejših pionirjih OŠ Bratov Ribar, pri mladincih novo-eška srednja šola. pri mlajših pionirkah OŠ Jurij Dalmatin, starejših pionirkah OŠ Bratov Ribar in pri mladinkah AK Brežice. V posamični konkurenci je med pionirji slavil Prelovšek (OŠ Jurij Dalmatin Krško), pri mladincih Fabjan (Novo mesto), pri članih Vižintin (Partizan Radeče), pri veteranih Simčič (Brežice) in pionirkah Debogovičeva (OŠ Dobova). P. ROVAN 2užku zmaga in rekord, ekipno Prska Uspel 2. tek med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom NOVO MESTO — V počastitev novomeškega občinskega praznika je novomeška ZTKO letos že drugič organizirala tradicionalni »Tek prijateljstva in spominov.«. Na 11 kilometrov dolgi progi med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom so se v petek pomerili tekači v posamični in ekipni razvrstitvi. Moštveni uspeh je tokrat pripadel osemčlanski ekipi tekačev KS Drska, ki je zabeležila čas 6:03. 35, sledijo pa: ZTKO Sevnica 6:25. 17. AK Nove mesto 6:38. 52 itd. V posamični konkurenci je bil najboljši član novomeškega AK Metod Žužek, ki je s časom 44:29 postavil nov rekord proge med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom. SREČANJE STRELCEV ZLETNEGA OBMOČJA NOVO MESTO — V nedeljo dopoldne je bilo v Novem mestu 11. srečanje strelcev zletnega območja. Med posamezniki je zmagal Berlan s 167 krogi, drugi je bil Anceli (oba Novo mesto) 166, tretji pa Željko (Črnomelj) 153. Še ekipni vrstni red: Novo mesto 485, Trebnje 377, Duga resa 260 itd. V BALINANJU ZMAGA METALNE SEVNICA— V nadaljevanju letošnjih delavskih športnih iger v občini je bilo tokrat na sporedu balinanje. Na balinišču v Krmelju so sepomerile štiri ekipe, zmagala pa je domača Metalna pred sevniško postajo milice in M Kopitarno. Dokončen razplet v skupnem seštevku bo prav tako že kmalu zrian, saj je v teku še zadnja, 10. disciplina letošnjih iger, tekme v rokometu. Žal se ekipe ne držijo postavljenega urnika in prihaja do zamud. J. BLAS SEMIČ: ZAČETEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SEMIČ — V okviru športno-rekreativnih tekmovanj, ki jih že drugo leto organizira semiško TVD Partizan, so se pred kratkim končale tekme v malem nogometu. Najbolj spretni so bili nogometaši iz Kašče, ki-so zmagali z 12 točkami, drugi so bili Blokarji in tretje Črmošnjice. ' Visoki zmagi S prvenstvom v SKL pričela tudi dekleta V soboto so prvič v letošnjem prvenstvu stopila na parket dekleta v 1. republiški košarkarski ligi, medtem ko so fantje odigrali že 3. kolo. Kakšnih večjih presenečenj tokrat . ni bilo. Novomeščanke so doma prepričljivo ugnale Salonit, še posebej pa se je v tem srečanju odlikovala mlada Aševa. Omeniti velja, da zaradi bolezni ni zaigmla Adamičeva, vendar so Novomeščanke tudi tako oslabljene brez težav osvojile prvi par točk. Brez dvoma jim je bilo to srečanje dober trening pred naslednjimi nastopi. Fantje, ki so-srečanje 2. kola s Heliosom preložili, so v svojem drugem prvenstvenem nastopu v soboto prepričljivo zabeležili novo zmago. Proti Triglavu so vodili že s preko 30 koši razlike, ob tem pa vnovič prikazali dobro in atraktivno igro, ki je zadovoljila domala polno športno dvorano pod Marofom. ZMAGA ELANA IN PORAZ BREŽIC V nedeljo je bilo na sporedu 8. kolo v obeh skupinah II. slovenske nogometne lige. V zahodni skupini so igralci novomeškega Elana po daljšem premoru znova iztržili popoln izkupiček. S 3:2 (3:0) so ugnali enajsterico kamniškega Stola, strelci za gostitelje pa so bili: Horvat. Primc in Novak. Za razliko od Novomeščanov pa so v vzhodni skupini Brežičani domala gladko klonili proti Nafti z 1:3 (0:1). _ Častni zadetek za Brežičane je dal Bahtiri v 86. minuti. M GORENC DVE ZMAGI MIRENČANOV MIRNA — KK Partizan iz Mirneje pred dnevi gostil pionirje in mladince iz Podbočja. V medsebojnih srečanjih so bili boljši mladi košarkarji iz Mirne, pri pionirjih je bil najboljši Ke-ržan. pri mladincih pa Zaman. ODLOČILA IZKUŠENOST MIRNA — Pred dnevi sta se v Mirni pomerili ekipi košarkarjev mirenskega KK Partizan in Trebnja. Srečanje je bilo ves čas izenačeno! zmagovalca pa je odločila večja izkušenost Mire-nčanov: Najboljši pri zmagovalcih so bili Gračan. Šemrov in Bevc. pri Tre-banjčanih pa Bunc m Dular. stvo je namreč povezano z izgradnjo velodroma, vse pa kaže, da Novo mesto v teh prizadevanjih ne bo ostalo samo. Izgradnja velodroma v Novem mestu je našla svoje mesto tudi v planskih dokumentih razvoja telesne kulture v republiki, prav tako pa je po besedah Vasilije Moroviča zanj zainteresirana kolesarska zveza. Po svoje tudi razumljivo, kajti Jugoslavija dandanes takšnega objekta še ne premore. Je torej Bakop resnično postavi! temelje, novemu centru jugoslovanskega kolesarstva? Vse kaže, da je tako. B. BUDJA DVA TURNIRJA ZA KRAJEVNI PRAZNIK SEMIČ — V počastitev semiškega krajevnega praznika sta bila konec preteklega tedna v krajevnem središču dva turnirja V malem nogometu je domači Partizan imel v gosteh ekipi iz Novigrada in ljubljanske Metalke, zmagali pa so gosti iz Hrvaške. V rokometu so se pomerile ekipe Novih Fužin iz Ljubljane. Novigrada ter črnomaljskega in semiškega Partizana. Zopet so slavili gosti iz Hrvaške pred Črnomaljci in Ljubljančani, medtem ko so bili domačini, tako kot v nogometu, zadnji. NA KROSU V SEMIČU 250 TEKAČEV SEMIČ — Tradicionalnega teka no ulicah Semiča, letos že petega zapored, se je konec preteklega tedm: udeležilo kar 250 tekačev. Med najmlajšimi cicibani je bil najboljši Miran Jelenič, med cicibankami Maja Weiss. med mlajšimi cicibani Boštjan Kočevar. med cicibankami pa Maja Štravs (vsi iz Semiča). Med starejšimi cicibani je bi! najhitrejši Uroš Kobe (Stari trg), med cicibankami Petra Krašna (Semič). me_d mlajšimi pionirji Andrej Senica (Črnomelj), med pionirkami Nataša Poč (Semič), med starejšimi pionirji Franc Fajdiga (Semič) med pionirkami pa Julijeta Zurc (Črnomelj). Pri mladincih se je najbolje izkazal Damir Žbogar (Blokarji), pri članih Brane Adlešič (Črnomelj), pri veteranih A Mirko Kočevar, veteranih B Anton Jakša (obaiKašča), p:i ženskah pa Zvonka Simonič (Semič). Ekipno je bila v okviru športno rekreativnih tekmovanj med vaškimi skupnostmi najboljša ekipa Štrek-Ijevca pred Blokarji in Semičem. Derbi kola NovomeSčankam Največ možnosti za naslov jesenskega prvaka v ženski SRL imata ekipi šentjernejske iskre in Novega mesta Rokometna sobota jev moški republiški ligi prinesla za Ribničane najmanj ugoden razplet: Inles je v derbiju kola izgubil v Trbovljah, preostali kandidati za vrh pa sodosegli zmage. Povsem drugačna podoba je bila v ženski ligi. Novomeščanke so dokazale, da pravi čas prihajajo v pravo formo in so ob Iskri, najprijetnejšem presenečenju prvenstva, glavne kandidatke za naslov jesenske prvakinje. Tekma med ekipama mariborskega Branika in Novega mesta je bila zagotovoderbi sobotnega kola ženske lige, morda celo jesenskega dela prvenstva. Novomeščanke so v Mariboru prikazale zares izredno igro in prepričljivo slavile, enako kot igralke šentjernejske Iskre na gostovanju na Ravnah. Obe ekipi sta po 8. kolu s točko naskoka pred zasledovalci na čelu lestvice, s koraj zan esljivo pa je, d a bo tako tudi po sobotnih tekmah. Kaj lahko, da bo jesenskega prvaka odločilo prav njuno medsebojno srečanje. Kot že rečeno, je Inles izgubil sobotni derbi v Trbovljah z Rudarjem, ki je tako obdržal vodilno mesto na lestvici, za nameček pa je zmagala še vrsta Astre Jadrana v Ponikvah. Ribničani BO DERSTVENSEK PREHITEL LAZIČA? SEVNICA — Franc Derstvenšek je zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen za oktober. Zbral je 15 točk. sledijo pa: Povše 13, Lazič 12. itd. V skupnem seštevku desetih turnirjev je na čelu Lazič s 73 točkami, vsega 5 točk zaostanka ima Derstvenšek. medtem ko je Kolman s 63 točkami tretji. Do konca leta sta le še dva turnirja in edinole Derstvenšek je tisti, ki še lahko ogrozi Laziča na prvem mestu. J. BLAS so tako skoraj zanesljivo izgubili vse možnosti, da bi ponovili lanski uspeh, ko so osvojili naslov jesenskega prvaka. Precej slabše, kot je bilo v načrtu, pa igrajo tudi rokometaši Krškega, ki so z eno samo točko po sedmih kolih med najresnejšimi kandidati za slovo iz republiške ligaške družbe Prve tekme uspešno pod streho Uspešno končano občinsko kolesarsko prvenstvo in medklubska tekma KRŠKO.— Nedolgo nazaj je bil v Krškem ustanovljen kolesarski klub Matije Gubca, ki je pred dnevi Že pripravil občinsko prvenstvo v kolesarjenju, prav tako pa tudi prvo medklubsko tekmo. Poglejmo najprej rezultate občinskega prvenstva, pionirji C: 1. Bašek (OS Krško), 2. Jarh. 3. Horvatiče L (oba OŠ Brestanica): pionirji B: 1. Novak (OŠ Krško). 2. Kožuh. 3. Junkar (qba OŠ Brestanica); ekipno: L OŠ Brestanica. 2. OŠ Krško. 3. OŠ Kostanjevica; pionirke: 1. Kuplenik (OŠ Kostanjevica). 2. Špan (OS Krško). 3. Maksi (OŠ Kostanjevica); ekipno: 1. OŠ Kostanjevica, 2. OŠ Krško: skupni vrstni red osnovnih šol: 1. OŠ Krško. 2. OŠ Brestanica. 3. OŠ Kostanjevica. 4. OŠ Senovo. 5. OŠ Leskovec: mlajši mladinci: 1. Logar, 2. Zalar. 3. Pavkovič: starejši mladinci: 1. Pilpah. 2, Škofljanc. 3. Horžen:č!ani: L Zorič.2. Oštir. 3. Špec; članice: 1. L. Kranjec. 2. Maksi. 3. D. Kranjec. V medklubski tekmi je pri pionirjih B zmagal Badovinac (KD Krka), pri pionirjih A Kranjec (KD Matija Gubec) in pri mlajših mladincih Logar iz Krškega. Sodelovanje Se poglobiti Med pripadniki ribniške garnizije in občani stkane izredno pristne vezi RIBNICA —Sodelovanje vojakov ribniške garnizije s športnimi društvi in organizacijami tako ribniške kot kočevske občine postaja že kar tradicija. »Pravzaprav je to le logično nadaljevanje stkanih vezi med občani in vojaki.« pravi Živko Širkovski. referent za telesno kulturo v ribniški vojašnici. V številna športna tekmovanja in nastope so med letom vključeni tako vojaki kot njihovi starešine. Svojo aktivnost poleg vsakodnevnih vaj dopolnjujejo v tradicionalnih manifestacijah ob dnevu JLA pa dnevu topništva, dnevu mladosti, ob prvomajskih praznikih, da ne-naštevamo vsega. »Še posebej pomembno je ob vsem tem tekmovanje, ki ga prirejamo v pričastittv dneva JLA. V večini disciplin so tekmovalci iz športnih društev, delovnih organizacij. krajevnih skupnosti ribniške in kočevske občine zastopani izredno številno, kar seveda potrjuje, da prireditev nima zgolj tekmovalnega obeležja, pač pa še neprimerno več. Prav tako naši vojaki sodelujejo na številnih tekmah izven kasarne, omenim naj le streljanje, košarko, nogomet, šah. razne pohode itd. Ob vsem tem naj omenim, da želimo prav ob letošnjem dnevu JLA zbrati rekordno število ekip. Tekmovanje naj bi postalo pravi športni praznik kraja.« je zaključil Širkovski. Za konec verjetno ni odveč omeniti, da so k takšnemu sodelovanju vojakov in občanov veliko pripomogle: delovni organizaciji Riko in Itas ter ZTKO iz Ribnice in Kočevja. Živko Širkovski: »Sodelovanje občani želimo še razširiti.« 19 DOLENJSKI LIST iskra — IEZE tozd Elektroliti Mokronog objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih motornih vozil: — tovorni avto TAM T 75 B 3, vozen z B kategorijo letnik 1982, začetna cena 1.000.000 — din Licitacija bo v sredo, dne 6. novembra, ob 10. uri v prostorih temeljne organizacije. Ogled vozil je možen 6. novembra od 8. ure dalje. Pri ogledu morajo zaiteresirani kupci plačati polog v višini 10% izklicne cene. V prodajno ceno niso vračunani prometni davek in stroški prepisa, ki jih plača kupec. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. 610/44-85 Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o. K sodelovanju vabimo več delavk in delavcev za opravljanje različnih' proizvodnih del. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 45-dnevnim poskusnim delom. Zaželene so delovne izkušnje. Poleg dobro organiziranega dela nudimo vsem delavcem prevoz na delo in zdela, med delom topli obrok v obratu družbene prehrane, oddih v lastnih počitniških kapacitetah. Osebni dohodek delavca je odvisen od zahtevnosti dela, delovne uspešnosti delavca in poslovnih rezultatov TOZD. Delovno razmerje je možno nastopiti takoj. Kandidati lahko oddajo vloge ali se osebno zglasijo v kadrovsko-socialni službi v Straži. 609/44-85 Odslej Barvita skandinavska zaščita lesa • brez zdravju škodljivih biocidov • v priročni embalaži • za isto ceno moj odnos do lesa h belinka Ljubljana DOLENJSKI LIST OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH Zdravstveni center Brežice-tozd Splošna bolnišnica Brežice razpisuje javno prodajo z ustno licitacijo, ki bo dne 9.11.1985. ob 10. uri na dvorišču bolnišnice. Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva: 1. Ambulift Ikoni. 2. Postelje, otroške 9 kom- 3. Žimnice za otroške postelje 6 kom. 4. Previjalna miza 1 kom. 5. Postelje, železne 60 kom. 6. Nočne omarice 30 kom. 7. Trapeči 10 kom. 8. Postelje (mahagoni) 5 kom. 9. Nočne omarice (mahagoni) 4 kom. 10. Pomivalno korito z omarico 1 kom. 11. Pomivalno korito brez omarice 1 kom. 12. Kuhinjski element, spodnji, dvodelni 1 kom. 13. štedilnik, električni 1 kom. 14. Električna trietažna peč 2 kom. 15. Prekucna ponev, električna 1 kom- 16. Friteza, električna 1 kom- 17. Infra peč 5 kom. Vsa osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo eno uro pred pričetkom licitacije. Izlicitirani znesek plača kupec takoj. ' 706/44-85 Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najkrajša in najenostavnejša pot do obresti. In kaj je treba storiti? Čimprej, najkasneje pa do 24. decembra tega leta, predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, zahtevek za prenos obresti po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti; z 31. decembrom 1985 bodo obresti že prenesene na želeni račun. Ob 31. oktobru — svetovnem dnevu varčevanja čestitamo članicam in varčevalcem naše banke JO ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto -1 *SSf n***0- BrM |J^ ROGATEC] iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa • sodobna izvedba • vrhunska kakovost • prihranek energije • enostavna montaža • posebnost-izdelava po meri POKLIČITE 741-711 Tovarna celuloze In papirja »Djuro Salaj« Krško — DS SS- objavlja prosta dela oz. naloge za: *• 1- pripravnika s poklicno izobrazbo Pogoji: — poklicna gostinska šola — smer kuhar — delo za določen čas za potek pripravniške dobe *'■ priprava toplih jedi II. stopnje — za 1 delavca Pogoji: srednja šola najmanj III. stopnje — smer kuhar — 1 leto delovnih izkušenj ~~ delo za nedoločen čas Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije od 26. 10. do 8. 11. 1985. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku r°ka za sprejemanje prijav. 705/44-85 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije objavlja Prosta dela in naloge dveh obračunskih referentov v Tehnično turistični bazi AMZS na Otočcu (eno delovno mesto za nedoločen čas in eno za določen čas) p°90ji za sprejem: srednja strokovna izobrazba ali druga ustrezna šola znanje strojepisja Poskusno delo do treh mesecev. Nastop dela s 1. 1. • 986. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: 1 ebnično-turistična baza AMZS 68222 Otočec ob Krki Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh Po izteku prijavnega roka. 607/44-85 ^ercator-Agrokombinat Krško, tozd Poljedelstvo — meso Kostanjevica na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja °bjavlja Prosta dela in naloge: ^ asistent veterinarja — 1 delavec • Porodničar — 1 delavec. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim Pasom. Poskusno delo traja 3 mesece. Pogoji: ?• veterinarski ali kmetijski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj, 2- končana osnovna šola. faradi pogojev dela bomo sklenili delovno razmerje s Kandidati moškega spola. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju Objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-p9fokombinat Krško, Krško, CKŽ 52, kadrovski službi. r'jave bomo sprejemali 15 dni po dnevu objave, kandi-pa o izbiri obvestili v roku 8 dni po končanem zbira-nlu prijav. 704/44-85 POPRAVEK: Kn 'azPisu-prostih del in nalog Novolesa — TOZD Lipa i ostanjevica, ki je bil objavljen 17. 10. 1985, je pomotoma l**l° naslednje besedilo: Kandidati pošljejo prijave z do-.J. !*■ o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v Novoles si.,.TOZD Lipa Kostanjevica, oz. v kadrovsko socialno 0 i>k0 Do v Straži. biri kandidata bomo vse kandidate obvestili v 30 dneh. . 611/44-85 Žito — tozd Imperial tovarna gumijevih bonbonov Krško Cesta 4. julija 86 Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu Žito — tozd Imperial Krško na podlagi 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih tozda Imperial Krško objavlja prosta dela oziroma naloge voznika E kategorije — en izvajalec Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — opravljena šola za poklicne voznike — odslužen vojaški rok — 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 3 mesece. Delo se opravlja enoizmensko s podaljški. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Žito—tozd Imperial, Krško, Cesta 4. julija 86, v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku objave. 608/44-85 mm VMV/A NOVOTEKS Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o., Foersterjeva 10, Novo mesto Komisija za delovna razmerja tozd trgovina objavlja dela in naloge poslovodja II v prodajalni Novoteks Vinica Pogoji: srednješolska izobrazba trgovske smeri in 2 leti delovnih izkušenj (zaželeno v tekstilni stroki) Posebni pogoji: sposobnost razlikovanja barv in oster vid, poskusno delo 3 mesece. Zaposlitev je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 613/44-85 NOVOLES lesni kombinat novo mesto-straža tozd strojna industrija in gradbeni material SIGMAT BRESTANICA a sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: v obratu poliester Veliki Podlog —laminiranje (več delavcev) Pogoji: končana osnovna šola, 3 mesece priučevanja. Pisne vloge pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Novoles, tozd Sigmat, 68280 Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 612/44-85 OPEKARNA NOV ^^^1 Novo mesto, Zalog 21, tel.: (068) 21—403, 22—291, p. p. 10 J Proizvodnja opečnih izdelkov Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno wi,*jWWf8n/e usteklenlče-v inskih kleteh, v zl-hišah In vikendih klm!!jranJ«vo nje praznih štabih ozimnice, mlneral-'Hč In drugih ustekle-PUač enakomerno tem- P ^BilvV * * 'WUro j\£°rtlzlra temperaturne šo- >»»llnlm nagibom dose-usedanje usedlin na tSptnlšo točko na dnu %lJ*nlce ^jastetskl videz In omog-^Jonkclonalno Izrabo pro- ZAHVALA V 71. ietu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama CIRILA ŠAVOR iz Bojanje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, župniku za opravljeni obred ter vsem. ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Cirila, sinovi Tone, Jožko, Stanko z družinami m ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, stric in praded FRANC DULAR iz Prečne 21, Novo mesto Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, družinam Bobnar, Šulc in Šiler, ostalim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in pokojnika v velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo obema duhovnikoma za lepo opravljeni obred ter govornikom za poslovilne besede. Hvala GD Prečna in Dol. Straža ter ZZB Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nenadoma nas je v 55. letu starosti zapustil dobri mož, oče, brat, stric in stari oče CENE PEKOLJ iz Artmanje vasi pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in . vsem znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali. Prisrčno se zahvaljujemo LD Dobrnič in GD Dobrnič, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, DO Tesnila Trebnje, župniku za lepo opravljeni obred, pevskemu zboru iz Dobrniča za zapete žalostinke in govornikoma za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: žena Angela, otroci Andrej in Angelca z družinama, Alenka, Janez ter ostalo sorodstvo Ne jočite na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA BROZA iz Krivoglavic se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje ter nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, osebju Zdravstvenega doma Metlika, govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in odprtem grobu, GD Dobravice in Primostek, Beti Metlika, Beti Žakanje, Komet Metlika, godbi in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Magda, otroci Ivan, Zofka in Cvetka z družinami, brat Slavo, sestra Zofka iz Kanade in ostalo sorodstvo (1890) 31. oktobra 1985 DOLENJSKI LIST 21 ■n obvestila tedcnsK6led 3S Četrtek, 31. oktobra — Krištof Petek, 1. novembra — Dan. mrtvih Sobota, 2. novembra — Dušanka Nedelja, 3. novembra — Just Ponedeljek. 4. novembra — Karel Torek, 5. novembra — Sabina Sreda, G. novembra — Lenart Četrtek. 7. novembra — Okt. soc. rev, LUNINE MENE 5. novembra ob 21.06 — zadnji krajec BREŽICE: 31. 10. ter 1. in 2. 11. ameriški film Čas nežnosti. 3. in 4. 11. ameriški film Štrajkar. 5. in 6. 11. jugoslovanski film Oče na službenem potovanju. ČRNOMELJ: 31. 10. ameriški film Telefon. 1. 11. danski film Mornarji v postelji. 3. 11. ameriški film Beat Street. 5. 11. italijanski film Supervoh-ljač. KOSTANJEVICA: 2. 11. ameriški film Telo in duša. 3. 11. ameriški film Poslednji Mohikanec. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 31. 10. ter 2. in 3. 11. ameriški film Lov za izgubljenim zakladom (ob 16. uri). Od 31. 10. do 6. 11. ameriški film Indiana Jones. 2. 11. ameriški film Sahara — nočna predpremiera. Od 4. do 6. 11. ameriški triler Vojne igre. 7. 11. jugoslovanski film Nasvidenje v naslednji vojni. KRŠKO: 3. in 4. 11. jugoslovanski mladinski film Nobeno sonce. 5. 11. avstralski film Galipolje. 6. 11. ameriški film Nepremagljivi gladiator. (Od 1. 11. veljajo novecenekino vstopnic.) službo dobi KV MIZARJA ali PKV z znanjem dela na strojih sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Mizarstvo Mihael ŽAGAR. Nova vas 29. 68261 Jesenice na Dol. stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Brežicah zamenjam za dvoinpolsobno v Krškem ali Brestanici. Ponudbe pod šifro: »SOGLASJE«. POŠTEN, zaradi stanovanjske stiske iščem po možnosti ogrevano večjo sobo. Lahko pomagam pri raznih opravilih. Jože Udovč, Vrhovo 14. Mirna peč. MLAD PAR brez otrok. 22 let, išče stanovanje ali sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (5934/85). motorna vozila Z 750 in garažna vrata prodam. Lipar, Šmarješke Toplice 24. R 8, letnik 1970, registriran do 1. 7. 1986. moskvič, letnik 1978, in jawo 350 proaam. Jeršin. Jelše 6, Otočec. R 4, letnik 1977. registriran do oktobra 1986, prodam za 22 SM. Telefon (068) 23-315. VAMAHA 125 YPVS motokros prodam. Janez. Jeršin, Loke 9, 68351 Straža. MOPED prodam. Ragovska 30, Novo mesto. ZASTAVO 126 P, letnik 1980. prodam. Franc Rifelj. Ždinja vas 30. Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. Jože Bevc, Heroja Maroka 7. 68290 Sevnica. PRIMO NSU PRETIŠ in krzneno jakno (ovčka) ugodno prodam. Telefon (068) 22-229. od 12. do 14. ure. R 16, registriran za celo leto, po ugodni ceni prodam. Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. FIAT 850, registriran do marca 1986. prodam. Martin Povhe. Dol. Vrhpolje. Šentjernej. Z 750, letnik 1977, registrirano na novo, prodam. Slavka Lukšič, Koroška vas 29, Novo mesto. 126 P, letnik 1978. zaleten, nevozen, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri, Piletič. Ob Težki vodi 25. PRODAM rabljene dele za R 4. starejši letnik. Janez Medic. Črmo-šnjice pri Stopičah 12 a. Novo mesto. PRODAM KTM 250 cross, letnik 1984. v brezhibnem stanju, in Z 101, letnik 1978. Tel. 46-505. Z 750, letnik 1972. neregistrirano, poceni prodam. Zvonka Novak. Gabrje 1 pri Soteski. ZASTAVO 101, letnik 1976. dobro ohranjeno, prodam. Tel. 20-441, popoldne. LADO 1300, na novo registrirano, po ugodni ceni prodam. Anton Rozman. Rdeči kal. Dobrnič. Z 750, neregistrirano, po žejo ugodni ceni prodam. Hrastulje 47, Škocjan. FIAT 126 P, letnik 1980. potreben manjšega popravila, prodam. Janez. Kopina, Radovlja, nova hiša. Šmarješke Toplice. PRODAM kosilnico BCS z vozičkom in obračalnikom ter FIAT 126 P. Martin Stariha. Kolodvorska 43, Črnomelj, tel. 51-602. UGODNO prodam motor z menjalnikom za Z 750, letnik 1983. Kastelic. Gabrje 100. Brusnice. PRODAM 126 P, letnik 1979. Resman, k Roku 88. FIAT 126 P. letnik 1980. in ZASTAVO 750. starejši letnik, prodam. Franc Kuplenik, Vrh pri Pahi 4, Otočec. FIAT 750, letnik 1978. ugodno prodam. Silvo Bele, Potov vrh 17 a. Novo mesto. VISO CLUB, karambolirano, prodam. Martin Tomažin. Šukljetova 13. Novo mesto. PRODAM MINI MORIS 1000. Telefon: 24-715 (dopoldne). kmetijski stroji TRAKTOR ZETOR 35-11, dobro ohranjen, prodam. Šentjošt 16. Novo mesto. KABINO, novo za Ferguson 35 prodam. Franc Krašovec. Praproče 15, Straža. TRAKTOR Zetor 5011 s kabino, star tri leta. in pluge Slavonec prodam. Mirko Moravec. Mali Nerajec 4, Draga tuš. TRAKTOR TV 730, frezo. kultivator prodam. Jože Markeljc, Straža 2. Šentrupert.) DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjevoz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali Oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije »S skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TRAKTOR Ferrari (30 KM) prodam. Oberč, Vinji vrh 38. TRAKTOR Ursus c 335, star dve leti. prodam po ugodni ceni. Matija Ko-falt. Osojnik, n.h., 68333 Semič. TRAKTOR Porsche (38 KM), brezhiben. prodam. Obradovič. Kočarija 15, Kostanjevica. TRAKTOR Paskvali (18 KS) s plugom in prikolico prodam. Franc Češek. Stara Bučka 37. Škocjan. TRAKTOR IMT 542, nov. po ugodni ceni in nujno prodam. Tel. 20-233. UGODNO prodam traktor FEN-DT (24 KM) s kosilnico, plugi in kabino, dobro ohranjeno. Ivan Bolja. Vel. Obrež 46, Dobova, tel. (068) 67-295. PRODAM traktor IMT 560. Milan Zmrzlikar, Hrastje 46. Kranj, telefon (064) 49-002. PRODAM 'traktor Fiat Štore 402 super, letnik 1982. Bojan Strmole, Gor. Jesenice 6, Šentrupert. PRODAM traktor TV 730 s priključki — plug. brane. Stanko Moreše. Cesta bratov Zorko 45. Senovo. URSUS C 335, 2500 ur. prodam za 60 M. Edo Lužar. Šentjurij 9. Mirna peč. PRODAM frezo za kosilnico Gorenje v dobrem stanju. Jože Kmetič. Dol. Boštanj 50. PRODAM manjšo traktorsko prikolico (nosilnost 2.51). Šuš. Rodine 13, Črnomelj. prodam PRODAM prikolico za osebni avto in 20 m bukovih drv. Janez. Ucman, Vel. Cerovec Ti. Novo mesto. PRODAM spalnico mahagonijeve barve. Vse informacije dobite vsak dan po 16. uri na telefon 21-778. PRODAM žrebico, staro 8 mesecev. Jože Novak, Dol. Karteljevo 6. Novo mesto. BARVNI TELEVIZOR »Iskra azur« z ekranom 56 cm, povsem nov. nerabljen. prodam. Telefon (068) 24-487. PRODAM 80-basno harmoniko. Informacije po telefonu 24-246. PRODAM dve kravi (ena breja 7 mesecev, druga pripuščena), dobri mlekarici, in prašiča (180 kg). Naslov v upravi lista (5932/85). PRODAM 4 kom gume Sava — Best. 185 x 14/70, skoraj nove. Pavec Zvone. Cankarjeva 27. tel. 22-744. KRAVO, staro 12 let, brejo 7 mesecev, prodam. Gor. Kamence 1. Novo mesto, telefon 24-026. PRODAM trajno žarečo peč Kuep-preshbusch. Telefon (068) 71-381. UGODNO prodam pohištvo za spalnico. Pokličite na telefon popoldne 22-639. PRODAM termoakomulacijsko peč Elind (3,5 KW), trajno žarečo peč in dvojno pomivalno korito. Telefon (068) 24-679. PRODAM montažni čebelnjak, velikost 4x2,5 m. za 27 AŽ panjev. Informacije in ogled v soboto in nedeljo. Tel. (068) 69-842, Gorišek, Karelče 2, Kostanjevica. TELEVIZOR Iskra, črno bel, odličen, in gume 145x13, prodam. Tel. (068) 85-107. PRODAM trosed, raztegljiv v zakonsko posteljo, s predalom za perilo. Informacije na naslovu: Slavka Gruma 30. stanovanje 6, Novo mesto. NOVO krzneno jakno (lisica) in krznen plašč prodam. Telefon 23-561. STREŠNO OPEKO italijanske izdelave prodam. Ob Težki vodi, Šmihel, Novo mesto. PRODAM krzneno jakno (lisica) številka 38, malo rabljeno, ifi črno usnjeno, številka 38—40, skoraj novo. Pokličite po telefonu. 44-604 v nedeljo. ali vsak dan po 19. uri. PRODAM navadno trivrstno harmoniko Lubas. dur Cis-Fis-Ha. Janez Jereb. Šentjernej 12. PRODAM 10 m3 suhih bukovih drv. Naslov v upravi lista (5931/85). PO ZELO ugodni ceni prodam televizor ter šivalni stroj Bagat. Dežman. C. herojev 64, Novo mesto, tel. 25-341. PRODAM dobro ohranjen hladilnik. Telefon dopoldne 22-331/14, popoldne 24-090. BARVNI TV sprejemnik ugodno prodam. Informacije na telefon 22-764. PRODAM stereo radiokasetofon z razstavljivima zvočnikoma. Cesta herojev 38. stanovanje 7, Novo mesto. PRODAM pletilni stroj S-72. Naučim tudi plesti. Telefon 84-009, popoldne. PEČ za centralno kurjavo Tam Stadler, rabljeno dve leti, prodam. Božič, Rumanja vas 25. Straža. SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Klobučar, Kristanova 29. Novo mesto, tel. 22-491. PRODAM električno ročno trifazno žago. list 90 cm. znamke Dol-mar. malo rabljeno. Ceneje prodam trilitrsko metalic barvo za avto (kavno rjava). Informacije po telefonu v večernih urah 23-578. PRODAM 8 mesecev brejo telico in traktor TV. ev. s priključki. Viktor Kump. Laze 7. Uršna sela. MOTORNO ŽAGO Stihi 070, dobro ohranjeno, prodam. Vinko Du-hanič. Gazice II. 68263 Cerklje ob Krki. PO ZELO UGODNI ceni prodam 3 nova zastekljena okna 180 x 140. 1 balkonska vrata 90 x210 ter PPr kabel 3 x 1.5 100 m in 3 x 2.5 65 m. Silva Špan. Ledina 89, 68290 Sevnica. NOV teracerski brusilni stroj za brušenje kulirja znamke Bosch (Fleks) na vodo. komplet s kamni in transformatorjem. prodam. Cena po dogovoru. Albin Šval, Velika Dolina 3. 68261 Jesenice na Dolenjskem. KOZOLEC na 6 oken, še ne star. z opeko kikinda prodam. Franc Gašperšič, Dolenja Straža 75, Straža. ITALIJANSKO dolgo poročno obleko številka 38 ugodno prodam. Telefon (065) 55-144. PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro. Telefon 22-956. popoldne. PRODAM moško in žensko poročno obleko. Tel. 44-705. PRODAM dvoigelni overlok šivalni stroj. Tel. 46-505. ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje (210 1), staro eno leto. prodam za 5 M Tel. 26-315, popoldne. kupim KUPIM Opel Kadet letnik 1978 do 1982 (lahko delno karamboliran). Telefon: 24-233. HIŠO v Novem mestu kupim za gotovino. Tel. (066) 76-738, zvečer. ČOLN Elan 390 z motorjem ali brez kupim. Ponudbe na telefon 24-006. KUPIM strojni primež (zev 160 mm ali manjši). Tel. (068) 84-219. posest PRODAM počitniško hišico, oddaljeno od Ljubljane 60 km, v občini Trebnje, vas Lukovek. vinska gorica Skravnica. z obnovljenim vinogradom 300 trt. v skupni površini 600 m3. Ogled in dogovor vsako soboto in nedeljo v Skravnici 11, Trebnje. POSESTVO s 3 ha zemlje (2 ha njiv) naprodaj. Informacije v soboto in nedeljo (2. in 3. nov.) popoldne v Šentlovrencu 8. GRADBENO zazidljivo parcelo v Črmošnjicah pri Novem mestu prodam. Naslov v upravi lista (5933/85). PRODAM novo zidanico, 24 arov vinograda. 30 hi sodov, 25 hi kadi. 100 betonskih soh. 500 kg žice. skupaj ali posamezno. Sončna lega — Bočje v bližini Kostanjevice. Tel. (063) 33-270. PRODAM parcelo 36 arov (pol vinograd, pol sadovnjak) z možnostjo gradnje zidanice. Tel. (068) 62-874, po 15. uri. PRODAM pol vrstne hiše v Novem mestu. Prisojna pot 14. Antonija Murn. GRADBENO PARCELO prodam. Naslov v upravi lista (5930/85). PRODAM kmetijo v bližini Mokronoga v Ostrožniku, cca. 4 ha gozda, 4 ha obdelovalne zemlje, z gospodarskim poslopjem in stiskalnico na kamen. Telefon 47-487, Ivan Bon, Zabrdje 8, Mirna. razno 23. oktobra sem v Novem mestu izgubil par ključev, ki sta mi drag spomin. Najditelj naj ju proti nagradi (500,00 din) vrne v trgovino AVTO-DELI. Glavni trg 2. Dne 21. oktobra 1985 seje izgubila psica »nemški ovčar« črnorjave barve, tetovirana v levo uho št. 317338 iz Livolda pri Kočevju. Sliši na ime Dača. Vse. ki bi karkoli vedeli o psici, prosim, da javite postaji milice Kočevje- SPOZNATI želim dobrosrčnega in preprostega vdovca, starega od 65 do 70 let. ki bi se preselil na deželo k vdovi s svojim stanovanjem in pokojnino. Šifra: »SKUPNO GOSPODINJSTVO.« preklici Sestri in teti NEŽKI ZUPANČIČ iz Regerče vasi za rojstni dan še mnogo zdravih in zadovoljnih let, enako tudi možu, želi družina Strajnar. Cikava. JANEZ in PEPCA GOLOB iz St: ranske vasi praznujeta petdesetletnici. Iskreno jima čestitamo in želimo veliko zdravja. Sestra Pepca, svak Ivan, Lidija in Jožica z družino, Tina, Ivo, Maša in Ana pa jima pošiljajo koš poljubčkov. Vojaku LUDVIKU BAMBIČU iz Grmovelj vse najboljše za 20. rojstni dan z željo, da bi mu dnevi v vojaški suknji čimprej minili! Mamica, oče, sestri. Martina in Majda z družinama. NOVO! NOVO! NOVO! — VULKANIZER v Metliki, na novo odprta vulkanizerska delavnica. — Vulkanizacija! — Centriranje! — Montaža in demontaža osebnih m tovornih gum! «. Priporoča se Nikica STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika, telefon 58-764. SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdelujemo, po P0*?, tudi montiramo. Potrebe sPor*fL Obrtni delavnici DANETA MIZ* OJA. 68270 Krško, poštni predal /?• POLAGAM vse vrste keramični" ploščic. Priporoča se kerarni«3 KULETIČ, Slavka Gruma 22. Novo mesto. ALFONZ KOROŠEC, Cankarjeva 4. Ljubljana, preklicujem žaljivke, ki so bile napisane na škodo KAROLINE LEKŠE. Groblje 1, Šentjernej. Istočasno jo opozarjam, naj preneha stikati po mojem vinogradu. JOŽEFA PINTARIČ, Vel. Slatnik. opozarjam MARTINO ŽUL1Č, Vel. Slatnik, naj me preneha ogrožati in napadati. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. JOŽE DOLMOV1Č in MIRKO DOBRAVC, Malo Mraševo 29. prepovedujeva vožnjo po najinih parcelah na travniku ob grabnu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. MARIJA KIRN, Pangrč grm 6, Brusnice, prepovedujem kakršnokoli vožnjo po moji parceli (košenica v vrlih). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. HALILOVIČ NF.Z1HA, Cvišlerji n. h.. Kočevje, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izjavila o FRANCU MADŽARJU iz Cvišlerjev, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. SKUPŠČINSKI. DOLENJSKI LIST za o b tin • 'Črnomelj, krško. . METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA-IN TREBNJE Z datumom 17. oktobra 1985 je izšla 17. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo: — občina Krško odlok o uvedbi melioracijskega postopka na -melioracijskem območju Lokvanjskega potoka v delu k.o. Stolov-nik in Armeško, odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Lokvanjskega potoka v delu k.o. Stolovni in k.o. Armeško, odlok o ureditvenem načrtu ožjega ureditvenega območja I. zgodovinskega jedra mesta Krško, odlok o ustanovitv sklada stavbnih zemljišč občine Krško, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 in sklep o uvedbi referendu ma za krajevni samoprispevek v krajevni skupnosti Koprivnica, — občina Novo mesto sklep o prenehanju veljavnosti Odločbe o ukrepih za preprečitev širjenja prašičje kuge, — občina Trebnje sklep, s katerim se odreja javna razgrnite osnutka zazidalnega načrta Medvedjek v okviru naselja Velik Gaber. ZAHVALA V 45. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame m žene TEREZIJE GUNDE roj. GAŠPIR iz Malih Vodenic Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ih znancem za darovano cvetje, toplo sočustvovanje in nesebicn pomoč ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hva njenim sodelavcem iz DO »Labod« — TOZD Libna Krs govorniku za poslovilne besede in župniku za lepo opravlJe obred. Hvala tudi DO SOP KRŠKO — TOZD »IKON« Kostanjevica in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stra Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu nas je podolgi bolezni z3P^ til naš dragi mož, ata, stari ata, bra strte ANTON Železnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom *n F :e jateljem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali c jateljem, m Sle nam v icziun irenuiKin pomagali, uaiu'"; , ijop-in spremili pokojnega na zadnjo pot. Posebna zahvala '*x,-ji-skim kolektivom Litostroj, Tenosa, Unis-TOS Savlje in Oi> na, gospodu župniku s Trebelnega in pevcem. Žalujoči: žena Marija, sinova Lojze in Tone, hčerke Mari. Alb'na Nada z družinami ter drugo sorodstvo ■n ZAHVALA V 75. letu starosti smo izgubili našega nadvse dobrega moža.0 ta, starega očeta in strica ANTONA PANJANA Dol. Dobravice 1 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli P0-egovi izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnega na j odzadnji poti. Posebna zahvala družini Prosen, ose JjoVjine ravstvenega doma Metlika, tovarišu Štefaniču za P0^ jepo besede, pevkam za zapete žalostinke ter duhovniku ,^rena opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkra hvala! VSI NJEGOVI 22 DOLENJSKI LIST Št. 44 (1890) 31 . oktobra 1^5 ZLATI OČE SI NAM BIL. DOM LJUBITI NAS UČIL. A TA SEDAJ JE PUST IN PRAZEN. KER TEBE. DRAGI ATI. V NJEM VEČ NI. VEDNO BIL VESEL SI IN PRIJAZEN. SEDAJ ZAMAN TE ČAKAMO. TEBE OD NIKODER NI. OSAMELE TVOJE SO POTI... ZAHVALA Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da je mnogo prezgodaj prenehalo biti plemenito srce nadvse ljubljenemu možu, atiju, staremu atu, bratu, stricu in svaku JANEZU PROSENIKU sodavičarju iz Trebnjega jf .. i fejimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenut-k!h stali ob strani, nas bodrili in z nami sočustvovali. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in nam P^no in ustno izrazili sožalje ter atkov grob zasuli s cvetjem in ga v tako veličastnem številu pospre-! do njegovega preranega groba. Hvala izvršnemu odboru Obrtnega združenja Trebnje, Moto-• bu Trebnje, AMD Trebnje, ZŠAM Trebnje. ZZB NOV Trebnje, Zvezi združenj vojaških vojnih bnva'idov Trebnje in krajevni skupnosti Trebnje. Zahvaljujemo se tudi tov. Požesu, Kržanu, Golo-Hribarju in Deuuza poslovilne besede, nosilcem praporov in zastavonošem, godbi in oktetu za P£te žalostinke ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Najlepša hvala tudi Branetu Markelcu. Zd-yku Janu, Stanetu Črne in Tonetu Gašperšiču za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. STRTI SMO OD BOLEČINE, A V NAŠIH SRCIH BO VEČNO ŽIVEL! V tihi žalosti: vsi njegovi Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne, kdo te vzdrami, ko zapreš oko. Kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vedno vzel slovo... (O. Župančič) ZAHVALA Nenadoma nas je v 42. letu zapustil dragi mož, oče, stric in svak FRANC NADU iz Bršljina 42 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Badovinčevi za pomoč med boleznijo, sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam vsestransko pomagali. Posebna hvala tov. Franku za poslovilne besede, DO Novoteks DE predilnici Dl, osnovni šoli Bršljin za podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem iz Šmihela in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi. njegovi k Črn dan je moral priti, dan bridkosti, črn dan, težka je bila ločitev, vse solze so bile zaman. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA RADOVANA z Loke pri Šentjerneju se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljeni obred. Hvala OO ZSM Maharovec, delovnim organizacijam Avtoprevoz Ivančna gorica, Novoteks—TOZD TRGOVINA, Pionir MKI. Žalujoči: žena Jožefa, hčerka Malči, sinovi Tone, Martin, Franci in Lojze z družinami ter Jože, Slavko, Janez, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo A ZAHVALA 0,3 boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA BABIČA Vsi njegovi FRANC MLAKAR ^ iz Stopnega 9 yenH Prazen >n žalosten brez tebe. Živeli bomo vedno s ta-tako sami. Žalujoči: žena z otroki ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil KAREL HUMEK iz Gradišča S pri Raki očeta, dedka, pradedka, brata in strica se naj-sorodnikom, sosedom, prijateljem in cvetje in vence ter izraze sožalja. Posebna grada, gospej Kranjčevi za obisk na domu. K f5uštvu Raka, kolektivom OŠ Raka, Mercator — P0ko i ’ fiospodu župniku za opravljeni obred in vsem, jnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. TJni^rke Dragica, Marica in Fanika z družinami, brat vnuka Jurij in Andrej ter ostalo sorodstvo ' iz Velike vasi se iskre jate,jemn° ?ahvaliuJemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, pri-k*ektrar’nZnDncein !n sodelavcem Savinjskega magazina Žalec, trenutkih v JeStan'ca 'n Hkre Novo mesto, ki so nam v teških ^°sebna h Poma£alb darovali cvetje in izrazili sožalje. P°moč HhVala ose4u Zdravstvenega doma Krško za nudeno milj na gospodu dekanu in vsem, ki ste pokojnega pospre-“o zadnji poti. 30. oktobra mineva leto dni, odkar nas je v neizmerni bolečini zapustil naš dragi mož in oče V SPOMIN 20. oktobra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče in brat VINKO DRAGOŠ iz Ljubljane Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica ANA POVŠE iz Uršnih sel Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje. Posebna zahvala Povšetovim, Čeličevim, Sobarjevim in Erpetovim ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta EMILA LEKŠETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in spremili pokojnega na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo Lovski družni Studenec in ostalim lovskim družinam, delavcem Gozdnega gospodarstva Brežice, GG TOZD Radeče, pevskemu oktetu LD Studenec, rogistom, govornikom tov. Francu Resniku, ing. Teodorju Oršaniču in tov. Jožetu Puntarju za pqs1o-vilne besede. Žalujoči: otroci z družinami O preljubi očka naš. prezgodaj si odšel od nas. Hiša pusta je ostala, a zemlja še naprej se bo orala. V SPOMIN 1. novembra minevata žalostni dve leti, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ PRAZNIK iz Pristavice 4 Vsem ki ste ga ohranili v spominu, prinašate cvetje in prižigate svečke na njegov grob, iskrena hvala! Žalujoči: VSI DOMAČI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA BLATNIKA iz Trebče vasi 27 se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste cenili njegovo družbeno delo, poštenost, iskrenost in skromnost ter ga imeli radi. Prisrčna hvala krajevnim organizacijam SZDL in ZZB Žužemberk, LD Plešivica Žužemberk, govornikom, praporščakom, pevcem in godbi. Hvala tudi vsem, k; ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija, hčerke Polona, Antonija. Danica, Majda z družinami in sin Marko 5 cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin. V SPOMIN 24. oktobra sta minili dve leti žalosti in praznine v naših srcih, odkar smo za vedno izgubili našo dobro in skrbno ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto KRISTINO PRUS s Krmačine Spomin nate je vedno živ in v naših srcih je vedno tvoja podoba. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji na grob prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI NJENI 2) 31. oktobra 1985 DOLENJSKI LIST Pugledu in Kovaču BRANKA štiri zvezdice Prve melodije, ki jih je v ranem derinstvu zaznala Moško-nova Branka, so bile Jabuke i hruške. Lepa Anka in podobne. Rojena Metličanka, Zupaniče-va, je odraščala v družini, povsem zapisani folklori. Plesala sta ate in mama, pa mala Branka in njen bratec. Pet let ji je bilo, ko je v belokranjski noši že nastopala kot »črnooka deklica« v folklornem plesu Ali je kaj trden most. Naprej je morala čezenj mala deklica, potem so šli ostali folkloristi za njo. Tudi na metliški osnovni šoli je Branka sodelovala v plesni in ramburaški skupini, med študijem v Ljubljani pa se je pri- ključila Maroltovi skupini. Od aktivne folklore je odnehala le tistih nekaj let, ko si je v Novem mestu ustvarila družino in je imela z dvema fantičema dela čez glavo. Tuji zaposlena ni bita, zato ji je kar godilo, ko so jo pred enajstimi leti iz Zveze kul-turnoprosvetnih organizacij naprosili, da bi v Novem mestu začela postavljati na noge folkloro, ki ni imela nikakršne tradicije. »Ker je plesati eno, voditi desetimi leti. Spočetka smo nastopali na proslavah po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, kasneje so se začela gostovanja. Plesali smo že v več krajih na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni, najdlje pa smo bili lani, v Franciji.« Nepoučeni bi morda mislil, da je plesali folklorne plese enostavno in da so obleke, v katerih člani Kresa nastopajo, sešite brez posebnega truda. Kje pa! »Ker si prizadevamo ohraniti izvirnost noše in ljudskega izročila, smo prvi, ki smo rekonstruirali dolenjsko nošo. S pomočjo kustodinje dr. Marije Makarovič iz Muzeja v Ljubljani se nam je posrečilo priti do izvirne delovne noše iz prve polovice 19. stoletja. Dve leti je trajalo, da smo do teh noš prišli na osnovi fresk in s pomočjo mnogih pogovorov s starimi ženicami na terenu. Potrebno je bilo sikati posebno platno, ga obarvali s posebnimi starinskimi barvami itd. Zdaj delamo drugo nošo, podgorsko, kakršno so nosile Podgorke med obema vojnama za slavnostne priložnosti. V teh nošah bomo predstavili pravo dolenjsko ohcet.« ■ folklorno skupino pa mnogo zahtevnejše, sem šla najprej na tečaj v Ljubljano, ga končala s seminarsko nalogo, potem smo začeli zbirati člane. Prvi nastop folklorne skupine, ki si je nadela ime Kres. smo imeli čez nekaj mesecev za 8. marec, pred Če ne bi tovarišica Branka sodelovala iz čiste ljubezni do folklore, ki ji Je v krvi od malega. bi verjetno tudi že obupala. Ne dajo se prešteti ure, ki jih je s člani ansambla vred žrtvovala za Kres! Poleg rednih vaj dvakrat v tednu je veliko dela z nošami, nastopi pa so večinoma ob sobotah in nedeljah, ko so drugi ljudje pri svojih družinah. Tudi na grmski osnovni šoli, kjer zadnja leta poučuje tehniko, je vpeljala folkloro. Vodi tudi seminarje za mentorje folklornih krožkov po šolah in sedem let je urejala Folklorista, glasilo ZKO Slovenije. Njena sinova Primož in Jure sta tudi že pri folklori, tako da se družinska tradicija ohranja. Ne glede na to, da Kres obstaja kot amatersko društvo na povsem prostovoljni osnovi, Branka pravi: »Odnehali ne bomo!« Trdinova nagrada, ki jo je te dni prejela za letošnji občinski praznik Novega mesta, je prvo družbeno priznanje. RIA BAČ ER \ i ! * 1 S * tj * * * * * s % % * « Tako oznako tudi zasebnikom Podboju, Pelcu in Kaprolu v občini Ribnica DOBRODELNI PRIREDITVI V METLIKI IN ČRNOMLJU METLIKA, ČRNOMELJ — V četrtek,7. novembra,bo popoldne v metliškem, zvečer pa v črnomaljskem kulturnem domu dobrodelna prireditev, katere izkupiček bo šel za invalidske delavnice pod posebnimi pogoji, ki bodo začele delovati v Domu za učence v Črnomlju. Idejo za to prireditev je dal Črnomaljec, ki živi na Dunaju, ukvarja pa se z magijo. Karlo Sajovic, organiza-pa je društvo za pomoč tor duševno prizadetim Bele krajine Na prireditvi bodo sodelovali poleg Sajovica še pevec Andrej Plevnik, ansambel Kork, humorist Toni Gašperič, kantavtorica Mateja Koležnik, vsi pasoseodrekli honorarjem. Obiskovalci si bodo ogledali modno revijo Beti, žrebali bodo tudi vstopnice. Organizator poziva predvsem sindikalne organizacije, da priskrbijo vstopnice za svoje delavce. Peš prek Kolpe in do izvira Tako nizkega vodnega stanja ne pomni nihče — Čudovita okolica izvira V dru gi polovici oktobra smo dobili obvestilo, daje Kolpa nizka in je tako rekoč možno kar po suhem priti preko nje. Najhuje je kmalu po izviru Kolpe, kier je Kolpa celo izginila in teče nekaj časa pod zemljo, nato pa pride spet na dan pri vasi Kupari. V nedeljo, 20. oktobra, smo sklenili zadevo preveriti. Kočevska Ri- Potujoča video-diskoteka »Sraka« zaživela Po Sloveniji predavanja o popularni glasbi Novomeški samostojni kulturni delavec Drago Vovk je že vrsto let edini Dolenjec, vključen v program ponudb Glasbene mladine Slovenije. Do sedaj je s predavanji o nastanku in razvoju rockovske. blues, country in bluegrass. punk, britanske in ameriške ljudske glasbe, o ilegalni avdio-video produkciji ter glasbi in poeziji Beatlov in Boba Dylana nekajkrat prekrižarit Slovenijo. Letos je program še obogatil, saj je pripravil še predavanja o afriški pop glasbi. Vsa predavanja, ki so primerna zlasti za mladino v šolah in glasbene klube, razumljivo potekajo ob pomoči glasbenih posnetkov, predavanja oz. predstavitve zgodovine rocka, •■protestne- oz. urbane folklorne glasbe v 60. letih v ZDA (Dvlan, Seeger, Baez itd.) ter zatirane črnske glasbene ustvarjalnosti v Južnoafriški republiki pa lahko ilustrirajo tudi video posnetki. »Sraka«, kot se ta potujoča diskoteka imenuje, je v dokaj hitrem času prav dobro zaživela in »leta« po vseh koncih naše ožje domovine, to pa predvsem zaradi bogate in pestre video ponudbe in kakovostne glasbene opreme. Informacije o predavanjih in z njimi povezanih plesih daje in tudi naročila sprejema G MS, Kersnikova 4, Ljubljana (tel. 061-322-570). če pa želite v svojem kraju prirediti le pleš s »Srako«, potem zavrtite tel. št. (068) 23-174. nža je bila takrat približno meter nižja. kot je normalno. Slap Nežica nad Faro je dajal le dva zelo šibka curka. Kolpa je bila plitva in je tekla počasi. Na mnogih krajih se jo je dalo prekoračiti po kamenju, ki je gledalo iz vode. Ponekod, na primer pod Srobotnikom in tudi nad njim, je bila na posameznih delih široka le okoli meter. Nizko vodno stanje ponekod izkoriščajo za nekatera dela. Tako pod Ribjekom utrjujejo škarpo, popravili so tudi viseči most pri Srobo-tniku, pri Osilnici pa so očistili in poglobili strugo Kolpe. Ribič Milan Štimac iz. Hrvatskega je povedal, da Kolpa še ni bila tako nizka, kot je letos. Tako nizke ne pomnijo niti stari ljudje. Kolpa, ki izvira pri vasi Razlage pod Ris-njakom, teče le okoli 500 m daleč, nato pa izgine pod zemljo in pride pri vasi Kupari kak kilometer niže. spet na dan. Ribe so zaradi izginule Kolpe res potrkale. Lahko bi jih kaj rešili, a ni nihče nič ukrenil. že večkrat predlagal, naj bi kupili nekaj vreč cementa in zabetonirali luknje, v katere izginja Kolpa. Zdaj pa »fakini« luknje še širijo, da potem poberejo kar z rokami ribe iz suhe struge in mlakuž. ki ostanejo v strugi. Podobno je povedal tudi Jože Janeš, medtem ko je upokojeni učitelj Zdravko Antonič dodal, da je Kolpa zdaj tu. pri Hrvatskem. globoka le pol metra, kadar pa poplavlja, pokaže vodomer, da jeviso-ka 4 m in več. V pogovor je posegla še Andjelka Antonič, ki pa je govorila več o poplavah kot o suši. Povedala je. da Cabranka in Kolpa nevarno narasteta in poplavita nekatere hiše v Hrvatskem približno vsakih 100 let enkrat. Z avtom je mogoče priti precej blizu izvira Kolpe, vendar je cesta slaba in še obvoz je dolg okoli 12 km. Potrebno pa je iti tudi peš. Na most preko Kolpe, kije urejen le za pešce, je prislonjen vodomer oz. merilec višine vode. Z njega smo prebrali, daje Kolpa tu visoka le 20 cm. V bližini smo naleteli na ribiča Vinka Osmaka iz. Razlag. Povedal ie. da Kolpa tukaj ob velikih sušah redno presuši in da torej izginitev Kolpe in njena suha struga nista nič posebnega. Ven dar bi sc dalo temu Povedal je tudi. da se tu, kjer pride Kolpa po podzemnem toku spet ven. reče pri malnih. Močan izvir. ki ga tu vidimo, ni nič drugega kot Kolpa, ki po okoli 1.500 m dolgem podzemnem toku pride s pet na dan in se steka nazaj v glavno strugo Kolpe, ki pa ima čisto drugo smer kot podzemni tok Kolpe. Ze kmalu naprej se začne suha struga Kolpe. Nič vode. Samo kamenje. Veliko napora je bilo potrebnega. da smo prišli do tam. Ven dar se je trud splačal. Tako lepega in čistega kraja danes verjet no ni nikjer več. Zrak je čist. Nikjer na tleh ali na grmovju nobenega polivinila, papirja. steklenic, pločevink in nesnage. Kolpa čista, prozorna, okoliški gozdovi pa ji dajejo lepo zeleno barvo. Prava sreča je, da do tu ne vodi še nobena cesta. j primo Klor ne bi izzval katastrofe Uspela republiška vaja v Hrastniku — Sodelovalo nad 1.100 ljudi KOČEVJE — Komisija za ocenjd*. vanje kakovosti gostinskih obratov v ljubljanski regiji, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice občin ljubljanske regije, je pretekli teden ocenjevala restavracijo gostinskega podjetja Hotel Pugled Kočevje in ji dodelila štiri zvezdice,(od petih možnih). Komisijo vodi znani strokovnjak za področje turizma in gostinstva Danilo Zbrizaj, ki nam je o tej akciji dejal: »Naša komisija ima namen predvsem pomagati in svetovati gostincem, kaj bi lahko v svojih lokalihše izboljšali. Hkrati spoz navamo stanje v gostinstvu v naši regiji in o tem por-■ očamo zbornici. Zvezdice, ki jih podeljujemo, pa so za gostinski obrat tudi reklama in hkrati priporočilo in obvestilo gostom, kakšen je posamezni lokal.« Pri Hotelu Pugled komisija ni odkrila kakšnih večjih spodrsljajev. Posebno so pohvalili čistočo v vseh prostorih, ki je na zavidljivi ravni. Še najbolj pa jih je motilo, da hotelski gost ne more naravnost skozi pokrite prostore v restavracijo. Komisija je letos obiskala že več družbenih in zasebnih gostišč v kočevski in ribniški občini. V kočevski občini je bila ocenjena s štirimi zvezdicami le še gostilna Kovač v Osilnici, v ribniški občini pa gostilne Podboj, Pelc (obe v Ribnici). Kaprol (Sodražica), medtem ko je Restavracija Jelkapreje-la tri zvezdice. Seveda velja za restavracije strožje merilo kot za gostilne. J. PRIMC HRASTNIK — Kar osemnajst dolenjskih občin ima na svojem ozemlju nevarne pline, med njimi tudi posavske. V krški tovarni celuloze in papirja na primer hranijo do 600 ton klora, ki ga je poveljnik republiškega štaba civilne zaščite Ivo Samec ocenil celo za večjo nevarnost, kot so atomi v jedrski elektrarni. Da bi preverili, kako ukrepati, če bi se zgodila nesreča, so v soboto v Hrastniku prvič v naši državi izvedli posebno taktično vajo. Njena predpostavka je bila, daje zaradi napake na ventilu iz hrastniške kemične tovarne nenadoma ušlo 200 kg klora. Mirno in učinkovito seje ob vaji prožil ves samozaščitni sistem. Ogroženi delavci tovarne in krajani so se vestno umaknili na vnaprej dogovorjena mesta, posebej opremljene reševalne in vzdrževalne ekipe pa so začele reševati »poškodovance« in odpravljati napake. Vaja rat preizkušeni dihalni aparati, ki so povsem neodvisni od okolja, bi pri- NA SUHEM ŠEST SULCEV KOČEVJE — Komaj seje 1. oktobra začela sezona lova sulcev, že so jih .• ...______ člani ribiške družine Kočevje spravili na suho kar šest. Največjega je 11. oktobra uplenil Andrej Hrovatin iz Kočevja. Meril je 106 cm in bil težak 10,51 kg. Ostali sulci so bili dolgi od 86 do 92 cm. ..--V. # V prvi analizi so pohvalili orga* nizatorje in izvajalce vaje. Edina pomanjkljivost je bila po mnenju ocenjevalcev, da ljudje niso bili dovolj sprotno obveščeni o gibanju domnevnega klornega oblaka. Kako zares so ljudje razumeli vajo, pokaže tudi to, da so na evakuacijska mesta s seboj prinesli tudi troje dojenčkov/enega celo z vročino, tako da je zdravstveno osebje moralo tudi zares ukrepati. Pohvalo Hrastičanom jev oceni izrekla tudi podpredsednica OK SZDL Božena Ostrovršnik. šli še kako prav tudi ob zastrupitvi* klorom. A. i Hervol v Kanado Z ansamblom Tonija Hervola gre na gosto* vanje po Kanadi in Arne* riki tudi Toni Gašperič GERLICA V FOTOGALERIJI NOVO MESTO — V prostorih novomeške Fotogalerije v Domu kulture so v petek, 25. oktobra, odprli novo razstavo. Tokrat se predstavlja fotograf Dušan Gerlica. Razstava bo odprta do 15. novembra. KLOR NI NEPREMAGLJIV — Na vaji »Klor 85« so zabeležili tudi pohvalno samoiniciativnost posameznikov. Rudarji so ustja prezračevalnih naprav zastrli z vodno prho, kmetje niso pozabili zaščititi domače živali na kmetijah. Na sliki: delo reševalne skupine v tovarni kemičnih izdelkov. (Foto: A. Železnik) BREŽICE — Brežiški narodnozabavni ansambel Tonija Hervola bo od 22. novembra do 2. januarja prihodnjega leta na turneji po Ka- Jubilejno srečanje z ¥ečereni MARIBOR — V soboto so novinarji in grafiki Dolenjskega lista obiskali kolege mariborskega Večera. Tradicionalno srečanje, prirejamo jih izmenoma v Novem mestu in Mariboru, je bilo že deseto po vrsti in je znova potrdilo lepe prijateljske in delovne vezi, ki jih goje delavci Večera in Dolenjskega lista. Letošnji jubilejni obisk je minil v znamenju še tesnejšega sodelovanja, dogovorili, smo se za pogostejšo menjavo časopisnih sestavkov, omeniti pa velja tudi športno-rekreacijski del obiska — tekmo v malem nogometu. Po dolgih letih, po podaljšku in streljanju enajstmetrovk, so končno le zmagali domačini. Na 1:1 smo Dolenjci izenačili v prijaznem gostišču Rečnik. je potekala disciplinirano, kar so potrdili tudi strokovni opazovalci, med njimi Stanislav Čuber, direktor Lisce s Senovega, ki je kot republiški strokovni opazovalec še posebej pohvalil izvedbo vaje. Predsednik krajevne konference SZDL Avgust Fižnar pa je k temu dodal, daje uspeh sad temeljite priprave mnogih predavanj in izida deseterice informativnih biltenov, ki so z nevarnostjo pisno seznanili vsakega občana. nadi in Ameriki, kamor gaje pova' bilo Slovensko-kanadsko društvo-Ansambel, ki mu bo te dni izšla prva velika plošča, bo imel v Kanadi jo koncertov, in to v krajih, v katerih živijo naši rojaki, tako da bo nastopil v mestih od Toronta do Vancouvra, v Združenih državah pa bo nastopil v Clevelandu in Pitsbourg" hu. Z ansamblom bo odšel na pol* Toni Gašperič, ki bo na turneji povezoval program in skrbel za hum°" Na vaji so prikazali tudi nekatere tehnične novosti v boju proti nevarnemu plinu ali za primer, če bi ostala nenadzorovana razstavljena steklovina v tovarni. Usklajeno so sodelovali tudi rudniški reševalci, ki so jih pošiljali na najbolj izpostavljena mesta. Njihovi že tolikok- ristične vložke. Toni ježestar »amr Ki riški maček«, saj je bil s Štirimi k0-vači že dvakrat na gostovanj11 onstran velike luže. Mazut ni več potreben Kotlov ni več potrebno ogrevati z mazutom, če h W rišču namestite predkurišče, novost Smelta in LjW, Ka ni Pu 'n I vi| Pr KOČEVJE — Kočevski LIK in ljubljanski Smelt sta uresničila novost, ki bo precej prispevala k varčevanju z energijo. Po načrtih aisk£ prof, Miloša Glušiča z beogrgl strojne fakultete so izdelali umv'{' rzalno predkurišče. ki ga je tnož* namestiti pred kotel, kfso ga d°sleJ kurili z mazutom. kU' Novost omogoča, da se za 11 rjavo namesto dragega mazb lahko uporablja različno ku[( nj celo storži, slama itd. pa seveda leS - i rez"1 odpadki in tudi premog. Prvi tati poizkusov so zelo obetavni-Pri tej napravi je uporabU* metoda izgorevanja navpičnih s jev. Kurivo se nalaga v peč z vr . pri dnu pa gori, tli in tvori phm nato z dodajanjem ogreva kotel. kisika zg°rl Dosedanji poizkusi so poka zali- leu- da so rezultati spodbudni. Ko so rili trboveljski premog, je bil '7 .1 ristek kotla le za okoli 10 odstot ton1; i slabši, kot če bi kurili z mazu Rezultate kurjenja z drugimi ku strokovnjaki da KRKA USIHA — Pod jezom v Vavti vasi je struga Krke začela kazati dno. Na mestu, kjer kopalci poleti na glavo skačejo v vodo, je zdaj videti skale, obrasle z mahom. Tak prizor so krajani že videli pred leti, vendar je letošnja sušna jesen ena najhujših doslej. (Foto: R. Bačer) še preverjajo bljanske strojne fakultete. Pri Smeltu in Liku računajo- ^ bo inovacija gotovo zanimiva ^ mnoge izmed 3.000 kolektivo ^ Jugoslaviji, ki imajo take 1 kotle za katere je novo predkur primerno. j p, v kozerija• ••••••••••••#••••••••••• SVINJARIJE, SAJ BO ZASTARALO — Dober dan. K vam prihajam zaradi Zelene reke. — Sedite. Izvolite. Kaj vas zanima? — Prijazni ste. Več poznavalcev mi je reklo, da me boste zabrisali skozi vrata. — Pred dvema mesecema bi to tudi storil. Zadeve so se spremenile. — Ste stvari sanirali? — Ltjhko vam rečem leto,da se je tresla gora, rodila pa se je miš, — Baje so ribe še vedno zastrupljene. — Poučeni ste, vidim. — Menda se je pri pregledu ljudi izkazalo, da imajo zaradi PCBeja poškodovana jetra. — Tudi to drži. Delno, seveda. — Vaščani, živeči ob Zeleni reki, so morali poklati prašiče, pobiti živino. — Tako jim je bilo ukazano. Bolje, kot da se zastrupljajo dalje. - — Nekje sem prebral, da celo jajc domačih kokoši ni priporočljivo jesti od tam. koder teče Zelena reka. , — Da ste pismeni, ne morem zanikati. — Predsednik gasilskega društva mi je povedal, da krajani nc pijejo vode iz Zelene reke. ampak da jim jo dovažajo s cisternami. — To je tudi najpametnejše. Navsezadnje gre za njihovoin ne za naše zdravje. — Namestili ste opozorilne table. — Da, dovolj velike, da jih lahko vidijo tudi krepko kratkovidni. — To pa je tudi vse, kajne? •ičako-pi — Da, to je vse. — Vaša delovna organizacija, ki je zastrupila Zeleno reko bolj, kot je to mogoče najti kjer koli v Evropi, je bila deležna ostre kritike. Ljudje so pr'c vali stroge kazni. — Vsem gofijačem in sunom so zdaj jeziki zavezani. . te — Ne razumem vas. Sami s^ rekli, da je stan je nespremenje ‘ Zelena reka je še naprej mo ■■ zastrupljena... nry *| — Pustite to. Po naši zakono- ^ daji je celotna stvar zas,tar„n(J g ker so pretekla več kot tri let^b£, začetka zastrupljanja do uve^j. ........................ na naj. postopka. Navsezadnje Pa. ™i brž poznate pregovor, da kje n' tožnika, tudi ni sodnika. Ža naj<.§j je stvar zaključena. jail 0y, TONI ga; orlnomoči Nn rihi$W pm cpcfanlro