51. StevinuL
i mm i um. n m »n.
XUV.kN
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
«:elo leto
K 24-
pol leta........ 12*—
četrt leta........ 6*—
oa mesec.......2*—
v upravništvn prejemac:
celo leto......K 32*-
pol leta .......licem leta........550
na mesec....... 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, frertalitvoi Enaflova o lica it 5, (v pritličju levo), telefon št S4»
laserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin-, za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratJ itd. to je administrativne stvari
številka v*Jfa ta vimavfst/.---
»Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstio-Ogrsko:                               2a Nemalo: ttto teto.......K 1  celo leto ......
cefrMeta*  * l l l l l   l 650  j    » Ameriko in vse droge dežele: na mesec'  ......   •  2*30  1  celo leto.......K 30"—
ha pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 85.
Vprašanjem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica alf znamtn t pravni*, vo: Knaflova alics it i, (spodaj, dvorišče levo), tslsfsaiL »**
11
Delo kleriholnlh l3ho-rittevalcev.
S pazljivimi pogledi slede klerikalci vsakemu socijalnomu pojavu. A ne da bi ljudstvu pomagali in staii ne strani tistim, ki nimajo potrebnega znanja, da bi se sami varovali, marveč da bi vsak tak pojav izkoristili za svoje žepe.
2e pred leti smo opozorili, kako so klerikalei zaceli baviti se z izseljenci. Spoznali so kmalu, da se da pri izseljencih kaj zaslužiti; da se zasluziti s poštenim delom, še več pa s parijo. In vrgli so se na izšeljenec. Kakor ptice. - roparice na svoj plen, tr*ko so se klerikalci vrgli na izseljence in pri tem hinavsko vpili, da jih hočejo varovati, da jim hočejo pomagati in jim koristiti.
Kako to izvršujejo, se je pokazalo že enkrat v deželnem zboru ga-liškem. Tam se je uradoma dognalo, na so klerikalci izseljence prodajali kakor sužnje v Ameriko.
Klerikalci so si kupčijo z izseljenci prav spretno razdelili in uredili. V Evropi imajo društvo sv. Rafaela, ki izseljenec nabira, jim predaja vozne listke in jih ekspedira v Ameriko, na drugi strani oceana pa imajo »Avstrijsko družbo v Nevv Yorku«, ki sprejema izseljence in jim naprej »pomaga«. Nobenega koraka ne more storiti izseljenec, da bi ga klerikalci ne oskubili.
»Avstrijska družba v New Torku« je dobila od ameriške vlade posebne privilegije in je od dunajske vlade dobivala na leto po 20.000 kron -h venci je. Za dobre, poštene iu obče-koristne naprave nima avstrijska vlada nikoli nič denarja, pač pa ga ima vedno, kadar je treba subvencionirati kako klerikalno sleparij***.
Ta Avstrijska družba v Kew Vorku« mora bit: s slovenskimi klerikalei v najtesnejši zvezi, kajti njen ^peeijelni zaupnik je dr. K r o k. Ta je tudi v dunajskem parlamentu vložil posebno interpelacijo zaradi te Avstrijske družbe v New Yorku'. Ameriška vlada je namreč Krekovi Avstrijski družbi v New Y'jrkn« vzela vse dovoljene ji privilegije. Za radi tega se je dr. Krek razburil in je vložil svojo interpelacijo.
Odgovor ni izostal. Krščansko socijalni minister dr. Weisskirchner je v sredo v   dunajskem državnem
zboru dal krščansko - socijalueniu dr. Kreku odgovor, ki pomeni mora-lieno zaušnico. Minister dr. VVeiss-kirehner je namreč pojasnil, da so razmere v Krekovi »Avstrijski družbi v New Yorku« tako slabe, da so ameriške, oblastnije imele prav, ko so tej družbi vzele oskrbovanje izseljencev. Razmere v izselniškem domu in v vodstvu te Krekove družbe so take, da je celo avstrijska vlada vzela tej družbi letno subvencijo 20.000 K. To govori cele knjige!
Skoro istočasno je bilo klerikalno skubljenje izseljencev razkrinkano tudi \ sodni dvorani v Krakovu. Tam se je namreč vršil zdaj štiri dni velik proces, čigar središče je bila »družba sv. Rafaela«. Ta družba, ki ima tudi v Ljubljani svojo filijalko in ki jo ljubljanski škof posebno toplo priporoča — ali brezplaeuo, ali proti primerni proviziji, tega seveda nt moremo vedeti — je imeia za predsednika klerikalnega državnega poslanca patra Szpondra. O sleparijah, ki jih je uganjal klerikalni pater Szponder kot predsednik dražbe sv. Rafaela, je ravnatelj Poljskega društva izseljencev Okolowk*z priobčil v časopisu «Polskie Przeglad Emi-gracyjny« članek, v katerem jo družbo sv. Rafaela strahovito zdelal in patra Szpondra imenoval hijeno izseljencev in priganjača oderuhov in goljufov. Očital mu je. da sploh n: imel namena izseljencem pomagati, nego jih le skubiti. Pater Szponder. ta »oče izseljencev;r ha dika družl>e sv. Rafaela je vsled tega članka nastopil pot tožbe in je s tožbo pogorel, ker je toženi ravnatelj Okolowiez doprinese! dokaz resnice.
Kakor rečeno, je obravnava trajala štiri dni in prišle so na dan stvari, kl smrde do neba in vsled katerih bi bilo najbolje, ee bi vlada dražbo sv. Rafaela razpustila. Prišlo je na dan. da je pater Szponder kot T-redsednik družbe sv. Rafaela prodajal vozne listke brez oblastnega dovoljenja, torej tihotapsko in da je bil ?aradi tega večkrat kaznovan. Pa t > je še najmanje in važno za dokaz, da se ni šlo za pomoč izseljencem, nego da bi drnžba sv. Rafaela pri njik napravila profit. Pa še vse druge stvari je počenjal ta pater Szponder s svojo družbo sv. Rafaela. Pošiljal je izseljence nalašč po daljših in dražjih potih, ker so mu dotične paro »rodne družbe dajale večje provizije; pater Szponder je tudi goljufal družbi sv.
Rafaela zaupajoče izseljence ter jemal od njih za vozne listke po sto kron več, kakor bi bil smel. Tudi je pater Szponder, ta katoliški »oče izseljencev« porabil priložnost, da je izvršil na različnih izšeljenkuh ue-uravna dejanja. Ker so duhovniki nevedne ljudi priganjali k družbi sv. Rafaela, je pater Szponder seveda lepe svote »zaslužil«. Povprek je družba sv. Rafaela poslala na leto lf>00 izseljencev v Ameriko in je samo lansko leto v šestih mesecih prodala za U43.451 voznih listkov. Za koliko denarja je potem pater Szponder še posebe oskubil izseljence, to se severi sploh več dognati ne more.
Še mnogo drugih, prav zanimivih stvari je spravila obravnava v tožbi patra Szpondra proti ravnatelju Okolowiezu na dan, ki jih pa ne bomo ponavljali, ker so za nas postranskega pomena. Seveda je bil toženi ravnatelj Okolowicz oproščen, ker so porotniki razsodili, da je za očitanje, da je pater Szponder hijena izseljencev, doprinesel dokaz resnice.
Tako se je zopet kar v dveh slučajih izkazalo, kakšna je dejanjska skrb klerikalcev. Xa jeziku imajo klerikalci vedno sladke besede in mani ijo ž njimi nerazborito ljudstvo, kogar pa vlove v svoje zanjke. ga neusmiljeno oskubijo,
HojtoR Neme?« no slov. denarne jovete na $p. § oierstem.
»\Vir haben es nicht mit ei-ner Partelschande, sondern mit einer Volkssehande zu lun.«
*Grazer Tagbl.« št. 64, 5./3.
^Grazer Tagblatt«, »Marbnrger Zeitung«, »Deutsche Wacbt« iu seveda tudi >Stajere«, to gnjusno glasilo renegatov na Spodnjem Štajerskem so zadnje; tedne polni najnesramnej-ših in uajlažnjivejših napadov na slovenske denarne zavode in zadruge na Spodnjem Štajerju. Nemški državni pravdniki se za te napade in laži.ki bi lahko imele nepreračunljivc posledice za eksistenco sto — in sto tisoč ljudi, niti ne zmenijo. Hujska se javno k bojkotu in runu na slovenske denarne zavode, a rdeči i u modri Svinčniki počivajo, glasoviti Biener-
tbov bojkotni odlok je pozabljen. Eksistiral je menda samo za slovensko časopisje v septemberskih dnevih in še nekaj mesecev potem, ko je slovenski narod spreletelo čustvo, da se mora iz gospodarskega jarma lačnih tujcev osvoboditi. Sedaj ta odlok in sploh vsi tiskovni zakoni mirujejo v Celju, Ptuju, Mariboru in Gradcu. Zlasti za »Štajerca« ne eksistira noben zakon in treba ho najodloČuejših korakov, da &e spomni oblasti na njihove dolžnosti tudi v — Ptuju.
Ne vpijemo po državnem pravd-niku in policiji zaradi tega, ker bi si bili v strahu, temveč zahtevamo le enako mero pravice, avstrijske pravice za nas in za Nemce. Posebno še, ker ni doslej nobenega utemeljenega vzroka, da bi se na Spodnjem Štajerskem moglo govoriti o kakem polomu. Denarni zavodi, ki so po brez-vestnosti znanega »revizorja« udeleženi z vlogami pri konkurzu »Glavne posojilnice« v Ljubljani, so stari in bogati zavodi, kateri re prezent i raj o z ozirom na svoje rezervne fonde in jamstva mnogo tisočev zadružnikov premoženja, ki lahko brez oškodovanja kogarkoli prebijejo tudi eventu-elne male izgube. Če se danes govori o gospodarskih krizah, pomanjkanji* denarja in kredita, ne leže vzroki direktno pri krizah, ki so se dogodile prav kar izven naših deželnih mej, temveč popolnoma drugod in — Nemci jih čutijo prav tako hudo kakor mi. Saj so izgubili gotovi nemški zavodi letos, lani in predlanskim vsled slabih gospodarskih razmer prebivalstva toliko hranilnih vlog, da si celo stare in ugledue nemške hranilnice na Spodnjem Štajerju ne upajo priobčevati niti mesečnih izkazov, niti stanja hranilnih vlog: letos, lani in predlanskem. Ti zavodi rabijo sedaj denar — in tu leži prvi vzrok besne gonje nemških in nemškutar-skih listov proti slovenskemu zadružništvu.
in iK>tem je znova zagorelo v Nemcih besno sovraštvo proti našim denarnim zavodom, ker so ti prva. najboljša in najtrdnejša opora naši gospodarski osamosvoji, kulturnemu in političnemu razvoju našega naroda. Stari zadrugarji lahko pri nas povedo onim fanatikom, ki hočejo danes v slovenskih listih izpodkopa-ti naš kredit iu temelj javne naše moči, kako trde boje so prestali in koliko desetletij je bilo treba, da se je odvadil povprečni naš človek mi-
sliti, da ne spada njegov denar nika mor drugam ko v nemško hranilnico. Sedaj se je zgodilo nekaj   nesreč v Ljubljani — in Nemci jih izrabljajo na vse kriplje, da bi podrli desetletja stavljeno poslopje in bi nas gospo darski težko oškodovali za več desetletij. V tem boju gredo do skrajnosti: v nedeljski številki imenuje štajerski deželni poslanec dr. Negri vodje naših denarnih zavodov tate in goljufe. Izkazalo se je sicer, da   so   imeli v enem,    dveh    zavodih nepoštenjaki svoje roke v blagajnah — ali imeno vati na isti način mnogo tisoč pošte nih ljudi, to kaže skrajno surovost in besno sovraštvo.
Koliko časa je še od glasov i teg;-, poloma pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer    so    spravili brezvestni nemškutarji mnogo tisoč slovenskih kmetov v težko nesrečo ? Koliko časa je še od tega, kar je celjski »Narodu; Dnevnik« priobčil strogostvarno pi san članek o hipotekah, katere je dala celjska mestna hranilnica na mesi ne in druge hiše v   Celju W Dotični članek je bil pri priči zaplenjen ali vršila se je revizija   pri mestni hranilnici, na katere posledice se go tovo načelstvo z veseljem ne sporni nja. Dr. Negri je poslanec celjskega mesta ^n moralo bi mu torej biti zna no, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Napadajo se načel stva slovenskih zadrug, češ, da so lahkomišljeno postopala. Priznamo tnintam nekaj slučajev — ali to so otročje bolezni našega narodnega go spodarstva, katere   bodemo prebil? prav tako kakor drugi narodi. Da tudi pri Nemcih in pri nemškem sta jerskem zadružništvu ni vse zlato, kar se sveti, to je obče znano. Saj se dovoljujejo malim zadrugam krediti več stotisočev in celo oficijelni orga ni štajerske kmetijske družbe so se čutili primorane svariti pred pristo pom v te zadruge.
Mnogo in največ pa si skušamo škodovati sami. Pri nas so klerikahr zanesli celo na gospodarsko polje ta ko oster strankarsko - političen bcj. da išče svoje primere po celem svetu. Različni, a* tujih službah stoječi huj skači v klerikalnem taboru skušajo z besedo in pismom uničiti zavode in zadruge, v katerih   gospodarijo na prednjaki. Na to, da so lahko priza deti tudi njihovi lastni ljudje, da j< koncem koncev   prizadet   sam na rod, na to ne misli nihče. Ali nam jr moral dr. Negri povedati, da je Nem
LISTEK.
Prvo službo.
Spisal Josip P r e m k. (Dalje.)
»I, no, on je moj gospod, saj veste, in če ste mu pokorni, mi morda primakne kaik desetak, kar je seveda važno za naju oba,«
Angelo je bolelo v prsih pritajenega smeha, a se je premagala.
»In vi sami 6te zelo vneti za to družbo,« je opomnila.
»Eh, saj veste, earadi župnika,« je izjecljal organist vdrugič in željno vprl v Angelo svoje kalne oči.
»Torej vso zaradi žunpika,« je dejala Angela in stisnila zobe na spodnjo ustnico. Roka ji je drhtela iu prsi 90 se ji dvigale nemirno, a je vendar* vztrajala in se hlinila še dalje. »In kaj bo rekel župnik, če izve, da se midva — ljubiva?«
»Oh, brez skrbi, gospodična učiteljica,« se je opogumil organist in primaknil stol celo nekoliko bliže k postelji. »Tega ne bo tako hitro izvedel, jaz bom molčal in vi gotovo tudi, in če se naposled vendar izve, nič za to, samo da dela človek za njegovo stvar, saj razumete, pa je vse dobro. Kar pa se tiče nad učitelja, vas zagotavljam jaz, da ne zine niti besedice, kakor je nisem zinil jaz za-
radi učiteljice, ki je bila tu pred vami, in sta se z nadučiteljern razumela tako dobro, da bo zdaj postala vsak čas mati. Pa smo molčali vsi in tudi župnik, ker smo si dobri prijatelji, saj razumete. Torej nisem prišel zastonj?«
»Ne,« je prikimala Angela, obraz pa ji je bledel in vse mišice v telesu so ji trepetale. Še v vočji nagoti je spoznala naenkrat te ljudi in zato ni mogla izreči drugega, kot kratek »ne«, ki pa je organista tako osrečil, da je raztegnil proti njej roke kakor v molitvi.
»Pustite me,« je siknila takrat Angela in stopila pred njega, ki pa je bi J že preomauiljen, da bi s^ sp!a-šil. Skočil je k njej in jo* skušal poljubiti v obraz, a ko je začutila Angela njegov, po žganju smrdeči duh, ga je udarila v obraz s pestjo in krik-nila besno:
»Vun, ti pes hinavski!«
Takrat je organist odskočil in se opotekel nazaj. Cndno so se ran iabu-ljile oči in zobje so mn peli kakor mrzličnemu.
Ali Angela je stala pri postelji ponosna in vsa zasopla ter kazala s prstom na vrata.
»Izgubite se med nje, ki so vam
enaki!« _ .
In organist je povesil glavo kakor kaznovan pes, ter Je stopil proti vratom. Tam pa se je zopet obrnil m ji zapretil s pestjo.
»Kosali se boste U
Nato je zaloputnil vrata in se ia-
gubil v temi, Angela pa je ostala sredi sobe ponosuo vzravnana in bleda kakor Štatua.
vn.
Tisto popoldne ko je pospravljala Angela svoje stvari zopet lepo v kovčeg, kakor jih je pred mesecem in pol ob svojem prihodu izlagala, se je pojavil na pragu njene sobe nenadoma kaplan Lovro.
Ves vesel je bil njegov obraz in še oči so se mu smejale, kakor ga ni videla Angela še nikoli . . .
»Vi odhajate?« je dejal, dasi je vedela že vsa vas, da je učiteljica Angela odpovedala službo — »in jaz sem vesel, tako vesel, da bi od vesolja objel ali pa oklofutal ves svet!«
Angela je pristopila in mu i»odala roko. Kaplan Lovro je čutil, da se ji lahno trese, a jo je stisnil se krep-keje, nato pa sedel na stol, ki je stal poleg postelje in se zagledal v njen kovčeg.
»Kako se igra živi jen je z nami, kaj ne?« je povzel in obraz se mn je počasi zresnil. »Komaj poldrugi mesec ste bili tukaj in sedaj že odhajate.«
»In vi i« ga je vprašala Angela in sedla na posteljo.
»Tudi« je pritrdil — »jutri.«
Nato sta nekaj časa molčala oba, dasi se je videlo na njunih obrazih, da si imata povedati mnogo ... mnogo . •.
»In če naletite na svojem prihodnjem slnJbovanjn zopet na koga, ki
bi vas hotel siliti k čemur vas ne more in nima pravice, nastopite prav tako odločne, ker še v poznih letih se boste spominjali z veseljem, da ste bili trdni in značajni. Ko sem slišal kako st« nastopili proti župniku, se ni i je veselja topilo sroe, ne iz sovraštva do njega, temveč ker sem spoznal, da ste si zapomnili moje besede.«
Angela je gledala v tla in v prsili ji je postajalo težko, dasi sama ni vedela prav — zakaj .. .
»In s takim ponosom hodite tudi nadalje v življenju, ker omahljivci iu bojazljivci niso ljudje in so človeški družbi le na kvar! Kdor vas pogleda prezirljivo le z enim očesom, ga sovražite vse svojo življenje, in ee vas prosi stokrat odpuščanja, ga stokrat zavrnite, ker človek, ki je pil življenje iz vseh čas, ne pozna preziranja in ve, da je največji grešnik često vreden brat obče spoštovanemu!... Zakrknježem in zavedajočim se svojega hinavstva in laži pa obpljuvajte še njihov grob, pa naj jih čisla svet kakor iu kolikor hoče!«
Angela ga je poslušala in le včasih kakor v strahu povzdignila pogled k njegovemu obrazu, ko pa jo končal, je sklenila roki v naročju in dejala skoro šepetaje:
»Vi torej ne poznate odpuščanja!«
»Za greh, ki ga ponavlja človek vodoma in is koristi — ne!«
»Ako pa zagreši navade in osto sebi v škodo —T«
»Tisti se je kaznoval že sam in mu ni potreba odpuščanja,« ji je od vrnil naglo in jo pogledal pozorno... »Pa s tom menda ne mislite sebe?-je dostavil tišje.
»Dw, sebe,« je pritrdila Angela, iu gla* se ji je tresel.
»Povejte mi to, gospodična, mol čal bom,« jo je skoro poprosil in si podpre čelo z desnico, da Angela ni mogla videti njegovih oči.
»Vi veste sami,« je vzdihnila ti ho in pogledala v stran, ker obraz ji je bledel in zopet rdel, a. kaplan Lovro je molčal. A vendar je šlo tisti hip Čez ves njegov obraz kakor lahen tresljaj in ustnice so mu obledele.
»Ik», vem,« je priznal po dolgem molku — »dasi sem skušal pozabi h m sem se ogibal vsake priložnosti, ki bi nama mogla poklicaii še kdaj v življenje tiste dni. Toda zaradi tega imejte mirno vest, kakor jo imam jaz, dasi se je tistikrat odigralo z me noj več kot bi kdo mislil. Ponos jc go rel v moji duši že takrat s tako sil nini plamenom, da sem se vsaki krat smejal, kadar sem čui pogovor ali bral v kaki knjigi o žalostnem junaku, ki prosi kleče svojo oboževano Dulcinejo milosti in naklonjenosti. To zmožnosti nisem poznal in je ne bom, zato je bil dovolj že en sam vaš prezirljiv pogled, da sem izginil za vedno. To se pravi, za vedno ne, ker »daj naju je usoda pripeljala skupaj na tako čuden način* da U skoro ver jel v premeteno Parka«
iSHB^BBn^BBBBBl
eem in konftao tedi vladi, ki jih v gospodarskem boju proti nam podpira, vseeno, katera stranka je prizadeta, gre jim sa to, osramotiti in diskreditirati pred ljudstvom vse m ose, M pri nas javno delujejo 1» ki kot narodovi zaupniki gospodarijo z narodnim premoženjem. Ne mislimo in se ne bojimo, da bi imela gonja nem-škutarjev tako dalekosežan uspeh: ali če bi ga imela, prve in najhujša M bile prizadete mala In mlade klerikalne posojilnice po deželi. Ako n. pr. klerikalcem ni po godu Zadružna Zveza v Celju, naj skušajo doseči druge njim prijajooe razmere v nji — toda legalnim in poštenim potom, ne pa sedaj, v času, ko je nemški naval na naše zadružništvo tako velik in ko je itak splošna gospodarska kriza hujša ko že dolga leta.
Sklepam: ne gre za »Partei-schande«, temveč »Volksschande«; kdor hoče našemu ljudstvu v resnici dobro, bo sedaj njegovo zadružno organizacijo brez ozira na stranke podpiral in branil, ne pa razdiral.
Politično kroniko.
Proračunski odsek je nadaljevat posvetovanje o postavki »ministrski svet«.
Posl. dr. S te i n w en de t pravi, da je vsa politika zadnjih deset let vzrok sedanje finančne bede. Potrebna je velika finančna reforma. Strinja se s finančnim ministrom, naj se pospeši rešitev Bilinskega davčnih predlog.
Posl. dr. K r a m a i- je izjavil, da vodi sedanje finančno gospodarstvo do bankrotov. Će se hoče novih davkov, tedaj se mora vpoštevati premoženjsko moč prebivalstva. Potrebna so pa produktivna posojila, K produktivnim izdatkom spadajo izdatki z£ vseučilišča. Končno izjavi govornik, da mora imeti vsaka davčna reforma za posledico reformo deželnih Financ. Zahteva uradniško reformo in decentralizacijo uprave.
Posl. V u k o v i e zahteva, naj vlada ves svoj vpliv zastavi, da se Italijani drže kompromisa, ki je bil sklenjen med Jugoslovani in Italijani glede hrvaške šole v Pulju. Zahteva zgradbo dalmatinskih železnic in reformo uprave.
Ko sta so govorila posl. S t a -nčk in Rolsberg, je bila seja prekinjena.
V popoldanski seji je prvfc govoril posl. O k u n i e vv s k v , ki se je zavzemal za ustanovitev rusinskega vseučilišča. Z njim je polemiziral dr. Gorski. Po posl. bar. d' E 1 v e r -f u in posl. D i a m a u d n je govoril posl. Korošec, ki je zahteval, naj se črta postavka za ministre brez portfelja. Izjavil je, da bo glasoval zoper postavko »ministrski svet«.
Na to je govoril ministrski predsednik baron Bienerth,kije hvalil tiho delovanje vlade. Trdil je, da vlada vedno in povsod pomirjajoče vpliva na nastala nasprotja. Kar se tiče reformne uprave, upa, da bo kmalu mogel podati konkretne predloge. Tudi železnice so potrebne reforme, V tem oziru bo železniški minister vršil svojo dolžnost. Končno je prosil, naj odsek odobri postavko »ministrski svet«.
Ko je še več govornikov govorilo, je bila debata prekinjena in seja zaključena.
• * *
Brambni odsek včeraj zopet ni Ml sklepčen. To je razjezilo krščanske socijaliste. Zahtevali so od predsednika Pogačnika, naj postopa proti nenavzočim po določilih poslovnika. Toda predsednik Pogačnik ni tej zahtevi ustregel. Po enotirnem čakanju je konstatira!, da seja ni sklepčna, in je sklical prihodnjo sejo za 15. t. m. Manjkalo je tudi par članov večine. Vlada hoče pozvati stranke večine, naj se njihovi člani udeležujejo sej. V državnem zboru se je mnogo govorilo o tej obstmkoiji v hramb nem odseku. Ta obstrukcija bo tudi skoraj gotovo ovirala posvetovanje o novem brambnem zakonu. Vsled tega hočejo za brambni zakon izvoliti poseben pododsek.
Načrt za novi gledališki zakon
je predložil referent narodnogospodarskega odseka. Popolnoma novo je ustanovitev deželnega gledališkega sveta, ki bo povsod tam, kjer se nahaja sedež politične deželne oblasti. Ta svet obstoji iz predsednika in štirih članov, katere imenuje deželni predsednik. Razven-tega imenuje dež. predsednik še referenta pol. oblasti in pa zapisnikarja. Notranjemu ministrstvu bo pri-dodeljen najvišji gledališki svet. Da se bodo gledališča ravnala po tem zakonu, bodo imenovani posebni gledališki nadzorniki, ki bodo imeli iste naloge izpolnjevati kakor obrtni nadzorniki.
* e
V ogrskem državnem  zboru so
sprejeli bančno predlogo tncli v tretjem branja. Potem so nadaljevali generalno debato o rekrutni predlogi-
m ~
V hrvaškem saboru  je poslanec
Krajino v ič kritikova! adresne načrte posameznih strank in prijemal bana, ki koče razbiti srbsko-hrvaško koalicijo in postaviti na mesto koalicije staro unioniatieno madža-ronsko stranko. Govoril je o željah srbskega naroda in končno izjavil, da je glavni   uspeh srbsko+krvaške
koalicije edinost Hrvatov   in Srbov, e •
Turčija nima miru. Kakor poroča »Giornale d' Italia«, so se v južnem delu Tripolisa pojavili veliki nemiri. Domačini nočejo plačevati davkov, katere jim je naložila turška vlada in izganjajo uradnike. Dva turška častnika sta bila umorjena. Turški uradniki   beže proti obrežju.
— Tudi v Jeinnu še ni miru. Prišlo je do novih krvavih bojev. Uporniki hočejo turške čete na vzhoda obiti.
*
V Združenih ameriških državah
se mobilizira vojaštvo. V Washing-tonu priznavajo, da bo mogoče potrebna intervencija v Mehiki. Morda bo treba celo tudi to deželo zasesti, vendar le za kratko dobo. Vlada izjavlja, da noče anektirati deželo. Vendar pa hoče vlada preprečiti namere gotovih revolucijonarjev, združiti Mehiko in ostale srednjeameriške republike v federacijo. S tem bi bili ogroženi interesi Združenih držav.
daj iz Hokroncja.
Poročali smo že, da je tukajšnja napredna »Glavna posojilnica« vložila proti klerikalni trgovki Sbil kazensko ovadbo. Da tako škodoželjno govorjenje ni brez posledic, to je pokazala zadnja obravnava proti Ve-ninšku in tega se je Sbil zbala in morda upa na župuika Bukow'tza, da jo bo po kakem klerikalnem receptu izreza!. — Zadnja škofova poslanica vernikom je dala župniku Buko-witzu še poseben povod, da je zopet na klerikalcem običajni način zagr-mel nad vsemi naprednimi listi in nad mokronoškim naprednim svetom. Svoje nekatere poslušalce je imenoval petelinčke in ni čuda, da se je pri tem nekdo zasmejal. — Svoje bedarije je končal z besedami: »Naj gre oni pridigat, ki se smeje, jaz pa grem, a prihodnjič bom dotičnika imenoval. Amen!« In odšel je. Drugi dan dobi neki tukajšnji posestnikov sin J. pismo s pozivom, da naj se zglasi v župnišču, čemur se je dotie-nik odzval. Pripomnimo, da bo J-jcva mati pri obravnavi zoper Sbil kot priča fungirala, njegov svak pa je član načelstva in kot tak obtožitelj v imenu »Glavne posojilnice«. Ta ubogi Bukovritz je obdolžil I-a, do se ie on zasmejal v cerkvi in se domišlja, da je ta smeh motenje vere. — V župnišču je I-u zagrozil, da ga bo ovadil in mu je citiral paragraf kaz. zakona. Češ. da ga čaka kazen od 5 do 10 let. Obljubil mn je pa, da ga ue ovadi, če njegova mati proti Sbil ne bo pričela in če njegov svak od obtožbe odstopi.
Tukaj se zopet kaže katoliški duhovnik v pravi luči. ko mm .ie zagrozil: »Ce bosta ona dva pričala, oziroma obtožbo vzdržala, boš ti pa deset let zaprt.« Kakšna je žuonikova namera in kako velika je njegov?* pravičnost, o tem ni treba komentarja,
— O celi zadevi smo dobro informirani in župnika poživljamo, da zadevo ovadi direktno na c. kr. državno pravdništvo.
Štajersko.
I
Klerikalno »delo« za kmeta. Klerikalci so v Mariboru ustanovili nekako zadrugo za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje. Imel: so pri tem namen, da bi si naklonili del podpore, ki pride na Štajersko iz državnega 5 i milijo nekoga doneska za pospeševanje živinoreje. Proti temu seveda nima noben pameten človek ničesar, ali klerikalci bi morali s to podporo tudi kaj storiti dobrega za kmeta. Toda za poslovodjo svoje zadruge so nastavili znanega Žebota; ker ga niso mogli rabiti kot ^urednika« pri »Straži«, mislijo, da bo dober v tej zadrugi. Žebot je navaden krneč-ki fant, ki zna sicer po klerikalnih shodih hujskati, zmožnosti za tako mesto pa gotovo nima nobenih. Svo-io hujskarijo bo z državno podporo za živinorejo plačani Žebot nedvomno nadaljeval In tako našim kmetom ros veliko »koristil« pri vnovčevanju živine in pri racijonelni živinoreji. Proti taki porabi denarja, ki gre koncem koncev iz žepov vseh davkoplačevalcev, bodemo seveda morali energično protestirati, ker nas ni volja vzdrževati sineknr za črne hoj-skače
Izid ljudskega štetja v Celju ie
vedno ni znan glede razmerja po ob-čevalnem jeziku. Ker se Število prebivalstva v sološnem vsled skrajno slabega gospodarstva nemško - nacionalne klike v mestu ni skoraj nrav nič dvignilo in je prirastek v zadnjih desetih letih manjši ko v zadnji hribovski vasi, skuša menda sedaj celj-
ski mastni nrad m mfcn fclo
Hrvatov, Italijanov in ee bt bilo možno, eelo ciganov v mestu umetno pomnožiti število »Nemcev«.
Jsvm varnost ▼ Celju je znano
pomanjkljiva, kadar gre ta Slovence
in sploh magistratu i kliki neprijetne ljudi. Predvčerajšnjem marca, sta skušala napasti dva nemška petelina opoldne v Rotovški «Uci uredrdka »Sudsteir. VoJksstimme« R i barda \Vatzlaweka. Opravila nista seveda ničesar. Policije ni bilo vidoti. Taki slučaji napadov niso ▼ Celju redki in treba bode nove energične akcije za* radi varnostnih razmer v našem mestu. Na razpolago je bogat materijal, ki sta ga v tem oziru nabrala gg. dr. J. Dečko in dr. V. Kukovec. Treba bo skupnega nastopa, da se ne bodo ponavljali taki Žalostni in za celjske Slovence sramotni slučaji, da s« posameznike spravi in potem zapusti v tako težkih bojih.
Iz Celja, Dijaška knhiuja je prodala svojo hišo na Dolgem polju (takozvani »dijaški dom«) z vsemi gospodarskimi poslopji in delom posestva narodnemu trgovcu g. Rob. Diehlu za 54.000 K. Del posestva, eden travnik, je že svoj čas prodala mizarju Nasku za 14.000 K. Ostane p*« še Dijaški kuhinji velik travnik za nemškim mlinom in njiva s travnikom na severni strani poslopij v smeri proti okoliškemu pokopališču; oba dela znači t a kot jako lepi prostori za stavbe znatno vrednost. Geto posestvo je kupila nekoč Dijaška kuhinja za 62.000 K iz fondov za Dijaški dom in je napravila torej že doslej lep dobiček. Sedaj be mogoče resno misliti na Dijaški dom. Dosedanje poslopje ni bilo primerno za ta namen; prezidava bi pa povzročila ogromne stroške. Stvar z Dijaškim domom bi prišla še hitreje v pravi tir, ako bi bilo končno rešeno vprašanje slovenske gimnazije v Celju in celjsko šolsko vprašanje sploh, ki je sedaj, zdi se nam popolnoma zaspalo. Sedanjemu in prejšnjim odborom Dijaške kuhinje gre za njihovo dobro premišljeno gospodarstvo z društveno imovino vse priznanje in zaii\ala.
Celjski kapucini proti narodnim denarnim zavodom. Agitacija in hnj-skarija klerikalcev proti narodnim denarnim zavodom je silna. Pa io nič ne moti »slovenskih« kapuciuov v Celju, da bi tudi ont ne hujskali proti njim. Izvedeli smo za slučaj, kako se je trudil nek kapucin, da je pregovoril neko kmečko ženico, da je dvignila blizu 3000 K pri nekem narodnem denarnem zavodu v Celjn. Ali je de-uar izginil v varno kapucinsko blagajno ali v kak nemški oziroma klerikalni falitui denarni zavod, to vprašanje še ni do^mano. »Slovenskih« kapueinov nič ne boli, če upravljajo slovenski denar Nemci m prepričani smo, da niso storili proti nemški hranilnici v Celju, ki je zavetišče naših renegatov in — losvouro-movcev še nikoli nobenega koraka. Beračiti seveda vedo tudi okrog narodnih denarnih zavodov in narodnih Slovencev. »Non olet«, če pride tudi iz »liberalnega« žepa, je že staro geslo takih prav po krščansko »hvaležnih« beračev.
Vesela družba v gostilni gospoda A. Šmida v Jurkloštrn uabrnla ie za družbo sv. Cirila in Metoda 11 kron. kateri znesek se je dal v podružnični nabiralnik.
Prlniorjto.
Koroiko.
Zblaznel. V Sv. Mohorju je zblaznel fotograf Stiegler in so ga morali prepeljati v Gradec v neki sanatorij. Stiegler je imel že prej napade blaznosti, pa so ga v sanatoriju izločili. To pot pa ni mnogo- upanja, da se vrne na svoje mesto.
Zdravnik samega sebe okužil. Zdravnik iu zobozdravnik dr. Kristjan Kreiner v Beljaku je okužil samega sebe pri nekem bolniku, ki je bil bolan za škrlatioo in je sedaj sam kot žrtev svojega poklica nevarno bolan.
Škodo je hotel poravnati. V nedeljo je prišel v gostilno Turler v Št. Rupert bivši strojni čistilec v kurilnici državne Železnice Fran Lex in s denarjem kar motal okrog sebe. Zapravil je 105 K. To je bilo seveda zelo sumljivo, vsled česar so ga aretirali. Priznal je, da je dne 21. februarja t. 1. v isto gostilno vlomil m tam ukradel večjo vsoto. Najbrže je na ta način hotel napravljeno škodo vsaj deloma poravnati. Oddali so ga deželni sodniji.
Dva dezerterja. Ali je to znamenje vzorne discipline, ali je to morda bolezen, ki je začela razsajati med nekaterimi polki? Vsak dan čujemo o nbeglih vojakih in posebno pogosti so slučaji pri 27. pespolku. Najbolj prav bo imel morda oni, ki vidi v teh dezerterjih veliki patriotizem, saj pa je tudi res krivično, dn moi a 27. peft-polk sedeti v megleni Ljubljani, do-čim njegovim vojakom tako zelo ugaja gorski zrak in duh smrekovja. OroŽn tki so pripeljal: v torek popoldne v Celovec dva vojaka -7. ne*pol-ka in ju Izročiti vojaškemu krajevnemu poveljstva.
Slovenci v Gradišču ob Soči se gibljejo. Osnovali so si sedaj svoje izobraževalno društvo, katerega pravila je že potrdilo namestništvo. Po navijamo, da je treba misliti na ustanovitev potrebne slovenske šole v Gradišča.
Skrita detemorilka. Detemorilke, ki je položila mrtvo dete v škatlji v spovednico male cerkvice pri I rama-kulati v Gorici, kar ni mogočo izslediti. To je pa tudi težko, ker je v Gorici vedno polno tujih ljudi. Škatljo, krilo in predpasnik, v katera je bilo dete zavito, je policija izložila v neki trgovini; ob enem se obrača do občinstva, uaj pove vsak, kdor bi kaj vedel o zločinki ali o sledeh, ki bi vodili do nje.
Tolminska občina, ki sestoji izven trga, iz 13 vasi, šteje po zadnjeui ljudskem štetju prebivalstva 4625. Pred 10 leti je imela tolminska občina prebivalstva 4308. Trg Tolmin šteje 045 prebivalcev, hiš je v trgu 166.
Laški učitelji iz Furlanije so imeli v nedeljo zborovanje, na katerem so hudo ropotali proti laškim liberalnim deželnim poslancem, ki so jim vse obljubljali, kar se rekli učitelji, ali držali niso besede. Med laškimi poslanci je res tudi učitelj Ni-gris, ali ta mora lepo molčati ter ubogati voditelje. Laški liberalci skrbijo za učitelje samo v mestu Gorici, da je tako prepad med mestnimi in nadeželnimi učitelji, radi česar se grdo gledajo, aH laški liberalci so zadovoljni, da ni solidarnosti med laškimi učitelji, ker je tako manj trosko v za učitelja t vo.
Zupani in podžupani na Krasu. V nedeljo, dne 12. marca ob 10. dopoldne, ima Zveza županov in podžupanov na Krasu svojo redno od borovo sejo.
Zopet mrtev otrok. V cunje zavitega mrtvega otroka je našel v nedeljo zvečer ob V#aX železniški čuvaj blizu Du to vel j na Krasu. Sodi se, da je bil otrok vržen iz vlaka, ki je vozil zvečer v Trst.
Goriška slovenska deželna kmetijska šola. Govori se, da ima ravnatelj slovenske deželne kmetijske šole že nalogo, da. dobi »primeren prostor« v močvirnati Rožni dolini za barako, v kateri naj potem slovenska deželna kmetijska šola prav neslavno pogine.
Nezgoda. V sredo je padel pri gradnji neke hiše v Gorici v Tržaški ulici 671etni zidar Jakob Areon iz Reiič. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico.
Vzgleden vojak. Pri Brazann jo šel čez mejo vojak 97. pešpolka Benjamin Lonzari (Lončar ?). V Vidmu se je predstavil karabinjer jem, češ, da je dezertira! zaradi tega, ker kot Lah noče služiti avstrijskega cesarja.
Samomor. Včeraj ob 10. dopoldne so našli v Trstu kakih 200 m od glavne ceste v Opčino v bližini finančne ekspoziture truplo nekega moža, ki se je bil iz revolverja ustrelil v srce. Revolver je držal še krčevito v desnici. Pri njem so našli pismo 2 euim samim stavkom: »Nedolžen »om« in s podpisom »Ljubimiro Micus, trgovski potnik. Ulica del Ponte 6.« Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Gozdni požar. Vsled isker, ki jih je zanesel veter od železnice, se je vnel predvčerajšnjim ob 7. zvečer majhen gozdiček v bližini Mi ram ara. Požarni hrambi se je v kratkem času posrečilo ogenj pogasiti.
Neprevidna mati. 12mesecev stara Hermina Jes. katere starši stanujejo v Škot kiji št, 618, je padla v trenutku, ko ni nikdo pazil na njo z nekega zidu, kamor jo je bila posadila njena mati, več metrov globoko ter obležala brez zavesti. Morali so jo prenesti v bolnišnico.
Večkrat okradel. Na ovadbo nekega posestnika iz Buj so aretirali v Trstu 161etnega Ivana Bigatta, brezposelnega dečka brez poklica in brez veselja do dela, ki je bil omenjenega posestnika večkrat okradel.
Ne mara živeti. Vsled neke bolezni za delo nezmožni 581etni Jožef Cedan v Trstu, ki se je hotel že v nedeljo obesiti, je to poskusil zopet predvčerajšnjim zvečer. Sosedje pa so ga videli in Se pravočasno odrezali ter ga pripeljali na opazovalnico.
Dezerter, ki se je sam javil. 22-letni infanterist Rudolf Holla iz Št. Petra pri Gradcu, ki je služil pri 27. ?>ešpolku v Ljubljani, je zapustil približno pred letom svojo gamizijo in pobegnil v Italijo, od kod°r se je sedaj brez sredstev vrnil in se javil včeraj pri tržaški policiji, ki ga je izročila vojaški oblasti.
Črnogorska kraljeva jahta v Pulju. Črnogorska kraljeva jahta »Rumia« je priplula v torek iz Boke Kotorske v Pulj, kjer se bodo izvršile v arsenalu na njej nekatere poprave.
Volna zgorela. 6 pamikom »Ma-rion« Avstro - Amerika ne je dospelo v Reko 187 zavoje* volne, ki so jo
izkrcali na pomolu Rudolfo. V torej*, pa so se ti zavoji vneli od isker, ki so padale iz neke oh!očnice in skoro do zadnjega r>ogoreli.
Osebna vest. Gosp. dr. Ivo Šorii, notarski   substitut   v   Podgradu v Istri, je imenovan za notarja v Pu lju.
V morje skočiL 301etni pek Jožef Pancina, ki se je vozil s parnikom »Hegediis Sandor« iz Benetk v Reko, je skočil v trenutku, ko ga ni nikdo opazoval, z ladje v morje in brez sledu izginil v valovih.
Vabilo.
Politično in izobraževalno dru-::   štvo za dvorski okraj ::
priredi
▼ nedeljo, dne 12. marca 1911 ob 10. dopoldne v gostilni „pri Minki" Turjaški trg št. 1
javen shod.
Govornik gosp. urednik RastO Pustoalamšek bode podal jasno sHko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona več doklad  ntgo drelej
Voiilci In volilks, udeležite se polnoštevilno shoda!
ODBOR.
Dnevne vesti«
+ »Slovencev«- triaiizem. Praška »Union« piše: »2e omenjeni »Slovencev« članek imamo sedaj v rokah v besedilu, zato mu hoćemo posvetiti še nekaj besed. Članek se zaključuje s prošnjo na boga, naj bi za sedaj in vselej obvaroval Slovence takih prijateljev, kakršni so Cehi in dostavlja: »Tako bodi!^, kar pomenja toliko kakor starotestamentski amen. Slovenci, ki morajo na tri strani voditi obupno življensko borbo, torej ne potrebujejo po »Slovenčevem« mnenju boga prositi, da bi jim nakloni? prijateljev, marveč da bi jim odpodil prijatelje, ki niso po okusu gospoda Šusteršiča. Vprašanje trializma obravnavajo v »Slovencu« tako, kakor da bi se nahajali nad predvečeru rešitve tega vprašanja. Toda to je vprašanje zelo negotove bodočnosti. T velja v ljenje trializma pa ima za predpogoj, da se za to izjavijo tudi Srhi. ki so s'^daj temu nasprotni, in da m dobi v državnem zboru kvalificira mi, v ogrskem parlamentu p:i vsaj : vađna večina ter da ta večina t?ko v prvi kakor v drugi komori glasuje za triaiizem. In prvi korak k temu je — razbitje »Slovanske Enote«-. To pa pomenja oslablj?nje položaja slovanskih narodov, torej vsekakor oddal je-nje od državnega edinstva Jugoslovanov, ki je gospod Šu^teršič hoče-doseči z uvedbo trializma. Toda v tem pav ne slepi samega sebe: Za sedaj se mu gre zgolj za to, da bj pri ognju izkuhal svojo strankarsko ju-hieo, kar je razvidno že iz tega, da vlači v polemiko tudi slovenskega poslanca Hribarja, ki nima pri tem čisto nič, opraviti.«
+ Dragoceno klerikalno priznanje, O »Alpski agrarni banki«, ki se je te dni ustanovila na Dunaju, piše včerajšnji »Slovenec« med drugim tudi to-le: > Delokrog banke zadene v prvi vrsti naše dežele in zato upamo, da ni odveč, če takoj zavzamemo svoje stališče. Naše zadružništvo je samo dovolj močno, posebno sedaj, ko stoji cela dežela za njim, da gleda .samo na svoje koristi ter ne potrebuje tuje pomoči. K večjem n da mislijo uotanovniki že na bodoči »propad« naših zadružnih organizacij, za kar pa za enkrat pač ni še povoda.« — Dragoceno priznanje! »Za enkrat« to se pravi za sedaj ko je dobila »Gospodarska zvez'ii« 600.000 K državne podpore, »Zadružna zveza« pa je zamašila špranje in razpoke s 750.000 kronami iz izpraznenega vseučiliške-ga fonda — pač ni še povoda bo* doči »propao«, toda ako bi klerikalci ne dobili teh ogromnih v&ot, pa bi bil vrajr že zdavna vzel vso njihovo gospodarsko organizacijo! Sicer pa se bojimo, da je bil polom samo odvoden in samo bogovi vedo, kaj prinesejo klerikalcem prihodnji meseci!
-f- Denuncijanstvo. V pouedeJj« kovi Številki denuncira »Slovenec« kr. okrajnemn glavarstvu, češ, da se jo vršil ob priliki ustanovnega občnega zbora pevskega društva »Zvez da« v Bizoviku Judi političen shod. Dasi »Slovenec« prav dobro ve, da se je vršil ta ustanovni občni zbor povsem v posebni sobi in političen shod v drugi sobi, ki pa je bil slučajno sklican v isto gostilno in da se ja vršilo zborovanje »Zvezde« povsem zase in žele po političnem shodu, ko so večinoma udeleženci tega shoda ie odšli, vendar »Slovenec« po stari navadi denuncira in hoče novemu društvu že v naprej delati zgago, kar se mn pa ne bode posrečilo, ker v novem pevskem društvu so zavedni možje., katerim je denuncijanstvo »Sloven-
ca« postranska stvar,   kajti njegov
namen je prozoren in ta se mu to pot nc bode posrečil.
-f- Imenovanje. Veterinarski asistent Jožef Ribar v Radovljici je imenovan za c. kr. okrajnega živino-zdravnika.
-f* 1» vojaške službe. Viteški križec Leopoldovega reda je dobil fml. Ludvik Matuška. Za poveljnika 22. domobranske pehotne divizijo je imenovan namesto odstopivšegu fml. Fr. pl. Hortensteina, generalmajor Artur Winkler. — V pokoj stopi podpolkovnik Adolf Moller pri III. voju in dobi viteški križec Fran Josi poveva reda.
— Reklamacije proti občinskemu volilnemu imeniku so rešene. Današnji uradni list priobčivk1 razglas, da so volilni imeniki za občinske volitve na podlagi vloženih rekiamaeij popravljeni in da bodo od jutri 11. t. m. skozi 8 dni zopet na magistrata razpoloženi vsakomur na vpogled. \~adaljne reklamacije proti tem imenikom niso več dopustne. Kakor so -ploh vladni razglasi, tičoči se ob-tluških volitev ljubljanskih skrajno
i.manjkljivi, tako so tndi v tem razglasu ne navaja čas, kdaj so volilni imeniki na vpogled.
V klerikalni službi.   Zna.d vpojen i policijski   nadkomisar, Ivan bida, katerega javnost že pozna ;   Staudingerjevega   procesa, je pil sedaj na svoja stara leta očitne v klerikalni tabor. Dobil je nam-slnžbo iu sicer dobro sluz*k>, kate-bi lahko vršila kaka mlada moč. {i   bi si s tem   vstvarila eksistenco. >"•». mož pa klerikalce na drug način -koduje v še večji uieri. Izpisuje namreč iz volilskih imenikov rane-rljive«, »manj sigurne«, > dvomljive^, liberalce«, »socijalne demokrate« in Nemce«. Ti poslednji so najmanj nemi   Klerikalni mogotci so začeli edaj po njegovih navodilih siteo, a ^likrito agitacijo za bližnje volitve: Dela se s polnim parom, pri čemer ravlja nadkomisar    Robida poolo kurjača. —   Mi    moža klerikalcem ^ oŠčiDio, *-aj je bil na skriva; itak vt dno njihov, kak^r tudi njenih pri-sMmo tiste groze, po katerih je tolikanj hrepenel!
— K vprasanjn cepljenja ko*. Na vprašanja izmed   občinstva na-
mja »drnštvo zdravnikov«, da cepijo iu izvakuirajo naslednji zdravniki tudi privatno, bodisi na domu, 3isi v svojih   ordinacijskih urah: . Bleivveis - Trsteniški, dr. Demšar, dr. Dersrane,   dr. Dere.   dr. pl. §W-fTransperg, dr. Gallatia,   dr. Geige?, Ho«r]er, dr. Ulner, dr. Jenko Ivan, &t. J'nko Ludovik, dr. Košcnina, dr. , vičnik, dr. Mahr. dr. Orazen. dr. Posr^nik, dr. Pregel, dr. Prossinatrg, Rus, dr. Schuster, dr. Šlajmer, dr. ^   naacher, dr. Stoje, dr. Zupane.
— K vprašanju cepljenja. Za-B št. 54. »Slov. Naroda^ z dne 7.
n., v kateri se pod gore nji m na-poudarja važnost cepljenja, mi jo prišla v roke tudi ta-le notica:
ien milijon mark dobi v   L 1011 oni zdravnik, ki zamore doprinesti oporečen znanstv. dokaz, da cepljenje varuje pred kozami in nima ni-
kih zdravju škodljivih posledic.« Objavljam to notico v nadi, da se o njej izjavijo naši gg. zdravniki, in oovL'do svoje mnenje tudi o seoUivku: /Opfer der Massenzwangsverfflttumr
Wort und Bild« izišlem \ »Illu-
ertes Jabrbuch des Internat ioua-len Impfgegner - Bundes«. Izdajatelj profesor dr. Molenaar. Ž.
Insolvenca ne konkurz. Trgo-g. Privšek   nam piše:   Z ozirom 'jb mojo firmo zadevajodo   vest vas
-dno prosim, blagovolite objaviti, tja i'irma H Privšek hvala bogu
ni prišla v konkurz, temveč jo le
■* igled nastalim težkočam ustavila plačila. Upati je tudi, da sploh ne pride do konkurza, ker so že mnogi apTiiki ki so prizadeti po tem ust;*v-Ijenju plačil, imeiniku firmo naznanili, da so pripravljeni s primernim popustom pomagati mu iz tezkoč. Z navedenim ustavljenjem plačil pa je higijeniena pekartja v moji hiši Prisojna ulica st. 3 le v toliko prizadeta, da sem jaz H in ko Privšek bil primoran z dnem 21. svečana t. I. izstopiti 2 trgovske družbe »H. Privšek in »Trug«, katere last je ta pekarska obrt. V družbi pa ji* ostal pekovski mojster g. Anton Podobni kar, kateri v družbi z vstopivšiin novim družabnikom blej ko prej izvršuje pekovsko ubrt, ne da bi bilo to izvrševanje pretrgano ali ovirano po omenjenem nstavljenju plačil firme II. Privšek. Glede na vašo notorično lojalnost k m prepričan, da vas ni treba bombardirati b § 10. tisk. zakona, ter se vnaprej zahvaljujem za priobčenje £orenjega pojasnila. Z velespoštova-njem Hinko Privšek.
— Dama v hlačah.   Nova moda prišla tudi v Ljubljano. Snoči se
je na promenadi v Seleriburgovi ulici prikazala prva dama v hlačah. Seveda je vzbudila občno pozornost. Na čast ljubljanskemu prebivalstvu bodi izrecno konstatirano, da se je vse občinstvo vedlo vseskoz dostojno in taktno. Ljudje so se pač ustavljali in radovedno gledali za damo v hlačah, tu in tam se je tudi kdo nasmehnil
ali sicer ni dame v hlačah nihče niti v najmanjši meri molestiral. Nemoteno je promenirala kolikor časa je hotela in nemoteno odšla. Dama v hlačah je bila neka nemška igralka. Sodba občinstva je, da je nova ženska moda popolnoma deceutna in da ni prav nobenega vzroka se le količkaj nad njo izpodtikati. Veseli nas, da je prvu nastop dame v hlačah v Ljubljani tako minul. Ljubljansko prebivalstvo je s tem pokazalo, da je na dosti višji stopnji socijalne izobraženosti, kakor prebivalstvo mnogih velikih mest. V kulturnem središču, na Dunaju, sose napram damam v hlačah obnašale damo v svilenih krilih, dame iz prvih krogov, kakor pijane kravje dekle in najelo-gantnejši gospodje, kakor znorele barabe. V mnogih teh velikih mestih je prav nova ženska moda dala povod, da se je pokazalo, na kako nizki stopnji stoji ondotno prebivalstvo in kako neznansko sirovo zna biti. Bodimo vesoli, da smo v Ljubljani vsaj glede čuta za spodobnost tako daleč naprej tem kulturnim središčem.
— Christofov učni zavod je letos izvanredno dobro obiskovan, kar pač jasno spričuje, da &i je pridobil v času svojega obstanka 5 let popol-no zaupanje in vsestranski ugled. Saj pa tudi poučuje na tem zavodu 7 izbornih strokovnih učiteljev, ki si z vsemi močmi prizadevajo, da dosežejo najlepše uspehe, \ekdanji gojenci in go jenke tega zavoda službujejo kot izborni stenografi, uradniki v raznih odvetniških in notarskih pisarnah, trgovskih konto rji h, spedi-oijskih podjetjih itd., kar spričuje jo razna odličua priznalna pisma, ki jih prejema zavod in katera so x>ri vodstvu zavoda vsakomur na vpoglod. Zavodu je na tako lepili uspehu le « astitati in mu gre vse priznanje.
Obešenega so našli. Na domaćem podu so našli due 8. marca oko-lu poldneva na svojem pasu obešenega Franceta Boha, -Olotnega poseSt-nikovega sina v Olineku. Na licu so se videle praske. Kakor se čuje, je nesrečni fant to storil radi vodnih domačih prepirov s srojo mačeho in očetom, kakor tudi s svojimi polbrati Osem dni pred tom žalostnim dogodkom je v hlevu uekaj pretepel svojega 18 let starega polbrata Janeza iu mu pokvaril čez 100 kron vredno kolo. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Šmarje.
Županstvo Šmartno pri Litiji nam piše: Slavnemu uredništvu Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na notico med dnevnimi novicami vašega lista z dne 25. februar, zahtevamo na podlagi $ 19 iskovnega zakona, da prinesete v določenem času na istom mestu in z istimi črkami: Ni res, da se je od občinskega odbora sklenilo, dati cerkovniku v povišanje plače 50 K iu za slikanje cerkve 300 K: res pa je, da tega občinski odbor ni skleuil. — Županstvo Šmartno pri Litiji, dne 7. marca 1911. — Župan: Leopold H o s t n i k s. r. — Op. urod.: Prosimo našega gosp. dopisnica, da stvar pojasni.
Nagla smrt. Na postaji Št. Peter j;a Krasu je nmr! danes zjutraj pri vlaku št. 5 nenadoma ravnatelj mednarodne drnžbe spalnih vozov dvorni svetnik pL Glaser. Zajirkoval je se v restavraciji ,potem se je zgrudi! na p< ronti od kapi zadet in po par vzdih-Ijajih je bil že mrtev.
Poroka v Gorupo\ i rodbini. Vem. Gorupova, hčerka veletrzea Gorr*pa pl. Slavinskega na Reki, se jo poročila z dr. Vladimirom Turkovi«»e:n v Zagrebu.
Irma Polakova in »jupe culotto«. Zagrebški listi poročajo, da nastopi gospa Irma Polakova pri prihodnji predstavi »Punčke« na odru v novi pariški modi »jupe culotte«.
Bivša pevka slovenskega gledališča v — hlačah. Frida Grosova, ki je bila pred leti subreta tukajšnjega slo\enskega gledališča, je sedaj angažirana v Osjeku. Pri nedeljski predstavi »Dolarske princeze« je Grossova nastopila v hlačah, ki jih Parižani imenujejo »jupe culotto«. Vzbudila je splošno pozornost, nikomur pa ni padlo na um, da bi radi tega demonstriral, kakor demonstrirajo proti »jupe enlotte« na Dunaju in drugod.
Aretacije. Prod včerajšnjem je pol ie tja a ret o v a I a več i n d i v i d i je v, med katerimi so imeli trije tudi za mesto prepovedan oovratek. Prvi je bil lTletni, tujemu imetju nevarni Jožef Kopač iz Medvod, drugi 34Ietni dninar Ivan Knez iz Grosupljega, Ivana Grmekova iz Vodic.Vso trojico so izročili okrajnemu sodišču.
Skrajna podivjanost. Napi ose ni smo poročati: Nek ljubljanski list je pod zgorajšnjini naslovom prinesel skrajno popačeno in hudobno iskvarjeno vest, da jo lioejski sluga nekega fanta na neusmiljen način na eserti pretepal. Resnica pa je, da je kakih 20 učencev nemške deške ljudske Šole hotelo na vsak način protepsti slabotnega fantička, ki je zbežal v vežo dekliškega liceja. Nekaj gojen k. med njimi gdč. Vida Šoflajeva se je na hvalevreden način zavzela za dečka, q ker pri divjih paglavcih niso niče-
sar dosegla! so na nasvet gdč. nadao« ravnina daaae prosile šolskega slugo, naj posreduje,  kar je ta tudi takoj
storil. Ker so se pa podi v jauci tudi proti temu obnašali zelo sirovo, je stekel za enim izmed njih, da je raz-podil bando. Ker je g. Omota, licejski sluga zelo vljuden mož, se mora tudi konec one pretirane notice primerno zavrniti.
Predujaie je iskal po mestu nek 31 letni čevljarski pomočnik Cakaturna pri čevljarskih mojstrih. Denar je možakar dobival s pretvezo, da vstopi v delo, a si ima preja nabaviti vse potrebno. Po ovadbah ga je začela policija zasledovati ter ga našla v neki žganjariji in aretovala. Izročen je bil pristojnemu sodišču.
Ponočnjaki. Snoči okoli 10. so napravili ua Starem trgu trije ponočnjaki silen hrup. Vriskali ao, peli in vpili ter čez vse meje dostojnosti nadlegovali pasa n te. Ko je prišel k njim stražnik, je tudi ta slišal nekaj neprijetnosti, a je kljub temu vse tri pri vedel k uradu, kjer so bili po legi Umovanju izpuščeni.
Navihanka, V mestu se je pojavila neka ženska, ki »pumpa« ljudi, da ima več otrok, katere težko preživlja, da ji je eden umrl iu mora zanj plačati pogrebne stroške itd. Kamor bi navihanka utegnila še priti, naj se jo takoj izroči policiji.
Konj splašil se jo predvčerajšnjem nekemu Uspeti v Mestnem logu in pridirjal do Brega, kjer ga je ustavil službujoči policijski stražnik iu izročil lastniku.
Delavsko glbauje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 4 Slovenci, nazaj je prišlo pa 30 Hrvatov. 100 Hrvatov se je odpeljalo na Prusko.
Izgubil je g. Rajko Lang ^rebrno žepno uro s kratko verižico. — Hlapec Fran Peternel je izgubil de-uarnieo s srodnjo vsoto denarja.
VABILO.
Politično in izobraževalno drnštvo za dvorski okraj ::
priredi
v aadelio, dne 12. marna 1911 ob pol 4. uri popoldne ▼ gostilni pri Francaljna na Triaški cesti 22
javen shod.
Govornik g. strojnik Fran Korane hode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej.
Volilni In volilke, udeležite se polnoitevilno štete I
ODBOR.
Društvena naznanila.
Drnštvo slovenskih trgovskih so-frudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja svojim članom* da se vrsi IV. redni obcui zbor dne 32. marca ob po? $>. zvečer v salonu hotela »Ilirija«.
Krajne skupine c. kr. postnih \n brzojavnih uslužbencev v Ljubljani občni zbor l>o dne 12. marca ob 4. popoldne v društveui sobi g. Poka, Flori jant-ka ulica št. b\
Obeni zbor pogrebne bratovščine sv. Jožefa se vrši v nedeljo, dne 19. mare^ t. 1. ob & popoldne v »Ljudskem domu<-: (Staro strelišče). Ker bo na dnevneui rodu tudi volitev novega odbor«, vabijo se vsi mc§ki in ženski udje, da se občnega zbora polnošte-vilno udeleže.
Ribniškega »Sokola« izvanredni občni zbor se vrši dne 10. niarc« 1911 ob 3. popoldne v »Sokolovi telovadnici pri »Cenetu«. Na dnevnem redu je volitev načelnika.
Radovlji£ka podružnica Slovenskega planinskega društva ima svoj obeni zbor v nedeljo, dne 112. t. m. ob 11. dopoldne v tukajšnjih prostorih občinske pisarne.
Drušivo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dno 12. marca ob 10. dopoldne v prostorih »Slovanske čitalnice«.
Akad. društvo »Slovenija« na Dnnaju priredi, kakor žc naznanjeno, jntri, v soboto, dne 11. marca v dvorani restavracije Haindl (IV. Fa-voritonstrasse 54) Tolstojev večer. Iz prijaznosti sodelujejo pri njem moški in mešani zbor dunajskega slov. društva »Zvezda«, tenorist gosp. Bogumil Koser, konservatorista gosp. Anton Trost (klavir) in Bude Trošt (bariton); gospw Niko Štritof (klavir in gosli). Gosp. Anton So vre predava o Tolstem. Glasbeni del obsega po večini ruske in slovenske skladbe. — Začetek je ob 8. svecer; vstopnina je prosta. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
slnvfstiM   Milne rlrlsHiif
Jutri, v soboto, se igra prvič komedi*
ja »Ptvehe«, spisal Ive con te Vejsc-vie, najodličnejsi jugoslovanski dramatik, ki je pred kratkim % izrednimi častmi slavil 251etnico svojega literarnega delovanja, Dejanje komedije se vrši na Dunaja med poljskimi in nemškimi aristokrati. Glavne vloge igrajo gg. Nučič. Skrbinaek, Buk-šek iu Danilo ter gdč. Wintrova, Šetfilova in ga. Bnkšekova. Predstava se vrši za nepar - abonente. — V nedeljo popoldne ob pol 3. »e igra prvič v sezoni pri zelo znižanih cenah kot ljudska predstava igrokaz »Grof Monte Christo« po Aleks. Du-masovem romanu. (Izven abonne-menta; za lože nepar.) Zvečer se poje pri dramskih cenah zadnjic v sezoni Jamova priljubljena opereta »Lo> garjeva Krista« (za par - abonente). — Prihodnji teden opora »Fanst« in opereta »Vesela vdova«. — Zaradi tenorske vloge v operi »Faust«, se je obrnilo ravnateljstvo na 7 tenorjev, a nihče ni mogel priti, pač pa obetajo za prihodnji teden.
Razne stvari.
* Po dveh letih. V Beroliuu so prijeli včenij onega, ki je pred dvemi leti izvrši! kakih 30 atentatov z noži na ženo in dekleta. Dognali so, da je to 281etni slikar Bennewitz in 10 prič ga je spoznalo kot atentatorja izza onih časov.
* Umor. Občinskega svetovalca Costandaeha v Jassyju so umorili njegova žeim in njoni sorodniki. Njegov tast, Ijndskošolski učitelj Stan, ga je pc klical na gostijo in &n tako napojil, da je bil do nezave-ti pijan. Nato ga je polila žena s petrolejem in ga zažcrala. tnko dr? je pod grozovitimi mukami zgorel. Truplo so potem razkosali, vrgli eu del v Prut, drugi del pa zakopali na dvorišču. Lačni psi pa so truplo izkopali ter tako spravili zločin na dau. Merilce so zaprli in so ti že priznali.
* ljubezen in zločin. Med prebivalci mesteca Harlemcrmeer v Belgiji vlada grozno ogorčenje, ker so morali prepeljati nekega Iloogen-honfs pod težkimi znaki zastrupljanja v bolnišnico. Prod čestim i tedni je bila umrla njegova soseda pod enakimi znaki. Gotovo je, da je -oso-do zastrupil njen mož z arzenikom in d« je hotela gospa Hoogonhonlr spraviti na enak način iz sveta svojega moža, da bi &e potem mogla poročiti s svojim sosedom.
Telefonska in Urzojavnn
noroSiif.
DRŽAVNI ZBOR.
Društveni zakon.
Dunaj, 10. marca. V današnji seji državnega zbora je podal končno poročilo o društvenem zakonu poslanec Pemerstorter. Sprejet je bil predlog ustavnega odseka o reformi društvenega zakona, katerega glavne točko so sledeče:
1. Inozemei in osebe, ki niso dopolnile še svojega 21. leta, ne smejo biti člani političnih društev. Iz tega sledi, da smejo biti člani političnih društev osebe, ki so stare nad 21 let in pa ženske, kar dosedaj ni bilo Še dovoljeno.
2. Politična društva so primorana predložiti pristojnim oblastim na zahtevo seznam svojih članov in to tekom osmih dni. Doslej so morala predložiti politična društva seznam svojih članov tudi brez zahteve.
3. Politična društva smejo ustanavljati v Avstriji podružnice in sklepati zveze, kar je bilo dosedaj prepovedano, prepovedano pa jc ustanavljati podružnice v inozemstvu.
Pri sklepanju o društvenem zakonu so bili poslanci skoro polnošte-vilno navzoči in je bil ta predlog ustavnega odseka z vsemi glasovi sprejet, samo del krščanskih socijal-cev in vsi nemški nacijonalei so se odstranili. Ob izidu glasovanja so je razlegalo po parlamentu viharno ploskanje.
Se pred glasovanjem je odtegnil poslanec MuhNertb svoj predlog, da naj se reforma društvenega zakona vrno zopet odseku.
Nato je odgovarjal deželnobramb-ni minister G e o r g i na razne inter-pelacije, nakar je poslanec P o v š e govoril o rasnih agrarnih vprašanjih ter prebral več resolucij, tičočih te agrarnih interesov. Razpravljanje o agrarnih vprašanjih je namreč kGt druga točka na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice.
Jegiičcv   »pastirski«  Ust in parlamentarne stranke.
Dunaj, 10. marca. Pastirsko pisme ljubljanskega škofa je napravilo v parlamentarnih krogih naravnost senzacijo med vsemi naprednimi poslanci zaradi gospodarskega bojkota« ki ga organizira škofijska pisarna proti naprodnema časopisju, Govori se, da bodo vložili slovanski asprasV ni poslanci še danes toterpeiaetjo ns> radi tega pastirskega pisma ▼ parlamentu.
Poslanec dvor. svetni* Sir. riSJ J*** easarjn.
Dunaj, 10. marca. Včeraj je sprejel cesar v avdijenci poslanca dr. Plo-ja, ki se mu je prišel zahvalit za imenovanj«^ za senatnega predsednika. Cesar je dr. Ploja sprejel izredno* ljubeznivo, ter je poudarjal, da je ze-K> rad podpisal njegovo imenovanje za senatnega predsednika, ker vidi y njem izredno sposobnega in delavnega moža. Čudi se mu le, kako mu je mogoče obvladati vse to ogromno delo, da poleg svojih poslanskih poslov opravlja tudi še vsa težavna dela svojega poklica. - - Poslanec dr. Ploj je odgovoril cesarju, da je kot uradnik navajen na vztrajno in vestno delo in da mu njegova uradniška dela puščajo še vodno toliko časa, da lahko nastopa toidi v parlamentu. Cesar .je nato hvalil tudi mirno in pametno taktiko Slovencev in njih patri joti zem slovenskega naroda in njegovih poslancev, katerega rad v polni meri pripozna. Poslanec dr. Ploj je govoril potem s cesarjem še o gospodarskih in kulturnih težnjah Slovencev, katerim izvajanjem je cesar sledil z veiikim zanimanjem.
Dr. Susteršiču se obeta brca.
Dunaj, 10. marca. Včerajšnja brzojavka »Slovenca« z Dunaja, v kateri blati ta list mladočeško poslance in češkega ministra Začka, je vzbudila v parlamentarnih krogih nepopisno ogorčenje. Mladočeški in danes ob 1. popoldne sejo »Slovanske Enote*, v kateri bodo na novo izprožili vprašanja o stališču, ki je bo zavzela »Enota« proti članom, ki konspirirajo s temi napadi.
Obsodba »Slovenca« pred »Slovansko Enoto«.
Dunaj, 10. marca. Ko se je izvedelo za včerajšnjo brzojavko v »Slovencu«, jo bila takoj sklicana parlamentarna komisija »Slovanske Enote«. — »Slovanska Enota« se je šesta la danes popoldne ob 1. uri. O seji je bil izdan poseben komunike, v katerem se naglasa, da je bil komunike izdan v zadnji seji, docela pravilen, vsled česar se mora najstrožje obsojati postopanje gotovih listov (s tem jo mišljen »Slovenec«), ki so priobčili enostransko pobarvana poročila. — Parlamentarna komisija »Slovansko Enote« obžaluje napade »Slovenee-ve« tem bolj, ker slone na neresničnih podatkih, ter konstatuje, da se dr. Kramar ni udeležil včerajšnje seje, ker ni hotel biti pri razpravi, ki se je tikala njegove osebe. To je odkrito izjavil dr. Kramar že pred sejo v »Enotnem češkem klubu«. Takisto neresnično je tudi, da bi bil dr. Kramar izostal od seje, ker se jo bal blamaže,
Dunaj, 10. marca. O današnji ae-ji parlamentarne komisije je izvedel naš poročevalec še tele podrobnosti: Dr. Snsieršie pri tej seji ni bil navzoč, pač pa je bil prisoten dr. Korošec, ki je moral priznati, da je on po. slal »Slovencu« telefonsko poročilo o včerajšnji seji. Izgovarjal pa se je, da je uredništvo samo njegovo poročilo tendenci jasne In zlobno zavilo. Obsodba »Slovenčevega« postopanja je bila soglasna, glasoval je zanjo tudi dr. Korošec sam. S tem pa stvar še ni končana. V torek bo imela parlamentarna komisija »Slovanske Enote« zopet sejo in v tej seji pridf* v novic v razpravo »Slovenčeva« afera.
Železniški odsek.
Dunaj, 10. marca. Železniški odsek je v današnji seji nadaljeval razpravo o lokalnih železnicah. Minister dr. Glombinski je obljubil, da bo v kratkem predložil parlamentu poseben načrt o lokalnih železnicah.
Nemško - nacijonalni klub proti češkim   vseučiliškim zahtevam.
Dunaj, 10. marca. Nemško - nacijonalni klub je imel danes sejo, v kateri je razpravljal o zahtevi Čehov, naj se ustanovi v Brnu drugo češko vseučilišče. Sklenilo se je, da bo klub z vsemi sredstvi nastopil proti temu, da bi se dalo Cehom drugo vseučilišče v Brnu.
Rekrutni kontingent na Ogrskem, Budimpešta, 10. marca. Poslanska zbornica je v današnji  seji končala  splošno  debato  o rekmtnem kontingentu.
Novi srbski vojni minister.
Belgrad, 10. marca. Izšel je kraljevi ukaz, s katerim se imenuje za vojnega ministra general Štepaao-
Nemiri v Mehiki. Ncw York, 10. marca. Po poročilih, ki dohajajo sem, je položaj v Mehiki skrajno kritičen. Iz Dublina brsojavljajo, da so mahikanske vladne čete premagale vstaše v izredno ljuti bitki. 300 mož je ostalo na bojišču. Ameriška vlada je izdala povelje, naj nemudoma odpJujejo 3 kri-šarke v mehikanski zaliv. Zatrjuje se, da je brzojavna zveza s glavnim mastem Mehiko  popolnoma preki-
Izdajatelj^in odgovorni urednik:
Najmočnejše močvirnate kopeli sveta. ££,'£2?^
Uttno močvirje: 30 milijonov kubičnih metrov. Sres hi glede na kemično
Indikaciji
sestavo in zdravilnost.
NajodHčnejse kopeli ra zdravljenje srca V.tl.V'.r
ima ■■|M0ee||lteveeoVJe Trota* na kontinentu. BT Prospekte razpošilja
SmM« oal t. ma|a ao SO*
zastonj županstvo.
razpošilja ▼ee m
bledičnost, škroruloznost, indidrane otroške bolezni, sopil, sečnih in prebavnih organov, habitoelno telesno zaprtje, Uvdne , nevrastenija, histerija, iaaaks bolesni, eksudati, myom, srftae bolesni, insuficienca srca (srčna slabost), kronično vnetje srčnih mišic, napake srčnih zaklopnic,
nevroze srca, tolščno srce. 698 i Alt« k. k, reldapcfhea« na Senatu ln
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. marca: Jakob Brojan, delavec, 77 let, Radeckega cesta 11. Marija Taneek, služkinja, 33 let, Kolodvorska ulica 33. — Viktor Kobai, >iti odvetniškega solicitatorja, 1 leto, Metelkova ulica 5.
Dne 9. marca: Bogumil Rus, sin sprevodnika drž. železnice, 4 mesece, Hradeckcga vas 18. - Jera Lončar, zasebniea, 53 let, Ravnikar jeva ulica 6. — Marija Kelemina, šivilja, 43 let. Kopališka ulica 1.
V deželni bolnici:
Dne 5. marca: Marija Lukežie, hrojačeva hčerka, 2 dni.
Dne 6. marca: Josipina Lukežič, krojačeva hčerka, 3 dni.
Dne 7. marca: Ana Oven, delavka, 60 let. — Jera Vidrich, delavka, 59 let._
SlDiensto ieželna gledalište t lirtljart.
Št 104. (Nepar).       Srest predat 1118. V soboto, dne 11. marca 1911.
Noviteta! Prvič: Noviteta!
Komedija v treh dejanjih. Spisal Naj conte Voj novic. — Poslovenil Hlnko llećlć. —
Režiser H. Nučič.
Blagajnica se odpre ob 7. ori. Začetek ob 1 ?8. uri. Konec po 10.
Bjgj predori tosta ? oetiglja. 12. jga
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 10. marca 1911. Termin.
Pšenica za april 1911...  za 50 kg 11*54
> ^ oktober 1911. . Rž za april 1911 .... Rž za oktober 1911 . . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za april 1911 ...
Efektiv.
Neizpremenjeno.
za 50 kg 10 64 za 30 kg 8 02 za 50 kg 7 86 za 50 kg 5 72 za 50 kg  8 59
edina slovanska ara za ieloradco.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana H P.,♦.-„. Ljubljana (1. Milili U. Mil (Rta  
Meteorolosično poročilo.
t ti morjem 306**.
SfCiaii zr.ćai tlatc 73«-t
I marca j	Čas opazovanja	Stanje barometra V mm	• ■= K E iZ a s k- —	Vclrovl	Nebo
	2. pop.	7373	TA	sr. jvzhod	oblačno
•o	9. zv. J	738 7	35	si. sever	
10.	7. zj.|	7397	H	brezvetr.	0
Srednja   včerajšnja    temperatura 3'7*, norm. 2 5°. Padavina v 24 urah 0*0 mm
Uče so sproten e e
871
za parno žago na Hrvatkom.
Ponudbe z navedbo zahtevane plače rja uprav.  »Slovenskega  Naroda« pod
šifro „Gozdni manipulant 652."
300 10 letnih
lepih smrek
lana naprodaj 881
Ivan Tomšič na Vrhniki.
Izjava.
Ker se trosi tu in tam med prebivalstvom ormoškega okraja vest, da je z »Glavno posojilnico« v Ljubljani prizadeta tudi naša posojilnica, izjavljamo tem potom, da nimamo s to posojilnico nobenih stikov. 905
V Ormožu, meseca marca 1911.
HaftlJtio jhajn posojilnice«Brnom".
Trgovski učenec
« mm v Mjai brniš.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 875
Takoj se sprejmeta
900
ete
na Kongresnem trgu 6.
Vprašati je v Mahrovi trgovski soli ▼ LJubljani. 903
□IDPininiPIPlDlDIPiniDlDinPinininin
Dobre okuiziterie
«07
m Kranjsko išče ena prvih valnic proti proviziji, ev. stalni plači.
Ponudbe pod „Pravica do pokojnino"
::    na upravništvo »Star. Naroda*4 ::
□inpPiniDininfaininiDininiDiaiaiDiD
Ka%glas.
Se sklepom c kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. februarja 1911, opr. ster. A I 35/11/19» dovoljena
prostovoljna
v zapuščino dne 23. januarja 1911 v Ljubljani, Knaflova ul ca Štf v. 4, zamrlega gospoda Diziderija  Zehala spadajoče
premičnine, kakor pohištva, obleke, : perila, knjig i. t. d. :
vršila se bo
v ponedeljek, 13. marca 1911, počenši ob 9. uri zjutraj
na pokojnikovem stanovanju w LJublf a ni, Knaflova ulica it. 4, IL nadstr.
ter se eventualno na&lednji dan nadaljevala. 372
V Ljubljani, dne 8. marca 1911.
Aleksander Hudovernik 1. r.
c kr. notar, kot sodni komisar.
Dve hiši
se zaradi družinskih razmer prodasta.
V eni je gostilniška Koncesija, edina i vasi v drogi se Izvrtale Mka drl.
Kraj je jako priljubljen ljubljanskim izletnikom.  Oddaljen je le tri kilometre od železniške postaje. — Kdor bi hotel tudi še kaj zemljišča, mu je tudi na razpolago. — Naslov v upravni št vu »Slovenskega Naroda«. 874
Posestvo
se prola za 4500 kron.
Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 753
Po zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji
se proda vsied preselitve iz proste rote
hotel ,Pošta*
v Kranjski gori 883
izvrstno vpeljan in ima posebno poleti dobro frekvenco. — Natančneje se po-izve pri lastniku v Kranjski gori.
Mlada moška
se sprejme takoj.
Prednost   imajo   trgovski sotrudniki
Ponudbe na c. kr. prlv. priv. pre-dilno tovarno v LJubljani. &82
Sprejme se. te mole takti
konclpijent
z daljšo prakso v pisarno 904
odvetnika dr. Al. Brenčita v Celju. Lopa, suha, polhovgraška
bukova drva
24 palcev dolga 887
ima naprodaj po primerni ceni
Jakob Torpinc, (pri Jo t eru) na Tržaški cesti št, 5.
ss Več vagonov ss
lepega bologa ***
krompirje
proda po nizki ceni
J. Oblak na Vrhniki.
St. 7528.
884
V smislu deželnega zakona z 17. dne junija 1870, Št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, broščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličink) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati, nabrana go senična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitri mogoče a najkasneje do 15. maja.
Kakor se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka, ali kadar so vej t, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje. ne smejo pustiti v tem stanju ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati z njih alt pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih roreh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko aii lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti od določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na krrist obč>nske blagajne globa od 2 do 20 K; in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan e zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 28. februarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik;
Laschan, I. r.
Objava«
Dobro znano špecerijsko trgovino
F. Grošeljna
Poljanska cesta št 7
otvori zopot 11. marca 1911
Miro Do:
lcell
in se tem potom za mnogobrojni obisk slavn. občinstvu najtopleje priporoča.
0 <9
Delniška glavnica K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne poftte).
Kupuje in prodajaš vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnik skladiičik. — Promete k vsem Žrebanjem«
Menjalnica.
Vloge na knjižio« od dneva vloSrtv
4%%
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka is svojega. — JMa tekoči in liro račun po
Živahna zveza z Ameriko. -Akreditivi.
Centrala v Trstu. »
Gskomptujes menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. —
Inkaso.
»      Filijalka v Opatiji. »
LaitalM is tMk »Nerade* ttelteree*
■H
Bas
00
3195