Matija Solce Slovensko ljudsko Slovensko ljudsko gledališče Celje gledališče Celje blagajna informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK strokovna delavka URŠKA PLANINC direktor +386 (0)3 4264 208 MIHA GOLOB blagajna@slg-ce.si dramaturginja TATJANA DOMA Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 12., ob sredah tudi lektorica od 15. do 18. ure, ter uro pred ŽIVA ČEBULJ začetkom predstave. tehnična vodja ALEKSANDRA ŠTERN tajništvo vodja uprave vodja programa LEA TOMAN DAŠA SKRT telefon +386 (0)3 4264 214 +386 (0)3 4264 202 Naše in vaše dasa.skrt@slg-ce.si centrala +386 (0)3 4264 200 vodja marketinga e-naslov in odnosov z javnostmi lea.toman@slg-ce.si gledališče! MILANA SIMONIČ +386 (0)3 4264 205 svet SLG Celje +386 (0)51 651 821 BRIGITA ČOKL milana.simonic@slg-ce.si (namestnica predsednice) NATAŠA MILOHNOJA koordinatorka in organizatorka ANITA OVČAR kulturnega programa ŽIVA ČEBULJ URŠKA VOUK DUŠANKA SAFRAN +386 (0)31 670 957 (predsednica) urska.vouk@slg-ce.si strokovni svet SLG Celje producentka MATIJA GOLNER MOJCA REDJKO URBAN KUNTARIČ +386 (0)51 241 173 MOJCA MAJCEN mojca.redjko@slg-ce.si SIMON MLAKAR (predsednik) vodja pravne službe DR. ANTON ŠEPETAVC TJAŠA ŠULIGOJ (namestnik predsednika) 2+386 (0)40 815 110 tjasa.suligoj@slg-ce.si SLG Celje Gledališki list www.slg-ce.si sezona 2023/24 Zasedba 6 Intervju z režiserjem Matijo Solcetom Umetniki moramo stopiti 10 iz svojih mehurčkov in biti korak pred časom Maša Jazbec Gledališče in glasba 20 Matije Solceta: kulturo v vse kotičke mesta! Prvič v SLG Celje 30 Repertoar 2024/25 40 Zasedba in vsebina 42 predstave v angleščini Zasedba Matija Solce 3JA! gledališko-glasbeni ambientalni omnibus krstna uprizoritev premiera 11. maja 2024 režiser asistenti scenografa Matija Solce Barbara Bulatović Pavla Korošec avtorji besedil Matija Solce Miha Peperko Katja Gorečan asistent za lutkovno Tanja Potočnik animacijo Anže Zevnik Filip Šebšajevič dramaturginja koreografka prizora Mojca Redjko otok skiros scenograf Daša Skrt Tomáš Žižka kostumografka Lara Mastnak avtor glasbe Matija Solce avtor zvočnih pokrajin in oblikovalec zvoka Ivo Sedláček lektorica Živa Čebulj 6 SLG Celje 3JA! 7 igrajo partnerji uprizoritve Žan Brelih Hatunić Tanja Potočnik Center sodobnih umetnosti – Zavod Celeia Celje Anže Čater, k. g. Tarek Rashid Društvo fotografov SVIT Kmetijska zadruga Šmarje David Čeh Daša Skrt, k. g. Krčma TamKoUčiri Maša Grošelj Matija Solce, k. g. Mestna kavarna Lucija Harum Eva Stražar Mestna občina Celje Muzej novejše zgodovine Celje Aljoša Koltak Filip Šebšajevič, k. g. Pizzeria Del Nonno Urban Krč, k. g. Jagoda Tovirac Pokrajinski muzej Celje Rastko Krošl Damjan M. Trbovc SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki Špital za prjatle Urban Kuntarič Lovro Zafred Umetniška četrt U4: Barbara Medvešček Branko Završan Galerija AQ GCC, Gimnazija Celje – Center Andrej Murenc Anže Zevnik, k. g. Jure Cvitan Tomaž Črnej Manca Ogorevc Andreja Džakušič Narcis Kantardžić Tomaž Milač vodja predstave oblikovalka maske in frizerka soorganizator uprizoritve Anže Čater Andreja Veselak Pavlič Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje asistenta vodja predstave frizerka Đorđe Dimitrijević Sibila Senica Saša Kroflič garderoberki lučni mojstri Suzana Pučnik Amadej Canjuga Maja Zimšek Uroš Gorjanc Andraž Ratej krojačica Anita Kragelj tonska mojstra Gregor Počivalšek šivilja Mitja Švener Ivica Vodovnik • Predstava bo odigrana po mestu z začetkom pred SLG Celje. rekviziterka odrski mojster • Prosimo vas, da ob prihodu na predstavo v Manja Vadla Gregor Prah preddverju gledališča prevzamete slušalke, ki jih dežurna tehnike tehnična vodja boste potrebovali za spremljanje dela predstave. Đorđe Dimitrijević Aleksandra Štern • Na predstavo pridite v udobnih oblačilih in Sven Bauman obutvi – ne bo veliko hoje, a del poti je tlakovan, pomočnik tehnične vodje producentka lokacije Rajnhold Jelen zato je stabilna obutev pomembna. Mojca Redjko • Predstava se zaključi pri Vodnem stolpu v Špitalu. 8 SLG Celje 3JA! 9 Intervju z režiserjem Matijo Solcetom Umetniki moramo stopiti iz svojih mehurčkov in biti korak pred časom Zadnjo premierno uprizoritev v sezoni 2023/24 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje režira Matija Solce, zanjo ustvarja tudi glasbo in besedilo. Predstava 3JA! je zasnovana kot glasbeno-gledališko potovanje skozi prostore in čase mesta, turistični sprehod skozi občutke, čustva in premisleke o večnem ponavljanju istega. Geografsko se razteza čez mestno jedro – od nekdanjega zahodnega do vzhodnega obzidja, od mestne ječe z mučilnico do Vodnega stolpa, ki ju Rastko Krošl povežeta južni (dionizični) in severni (apolinični) scenarij. Kako se je sodelovanje z SLG Celje začelo? V zadnjem času se usmerjam v prostorsko specifične projekte, povezane z geniusom loci – z zgodovino prostora, s kontekstom gledališča, gledaliških ustvarjalcev, globalne družbene situacije. Povezati skušam čim več teh elementov, zato raje ustvarjam enkratne predstave, neke vrste festivale, manifestacije družbene situacije, hkrati pa tudi ustvarjalnega kolektiva. Tako ustvarjam tudi festivale, npr. Plavajoči grad, Kavč festival, enako je bil zasnovan intermedialni omnibus Vražji triptih (LGL, 2018) in drugo. Smisel umetnosti je v prilagajanju dani situaciji. Tudi umetniki moramo biti fleksibilni, seveda moramo zahtevati ustrezne pogoje dela, ampak znati moramo stopiti iz svojih mehurčkov in zmeraj biti korak pred časom, predvsem v smislu družbene kritike, načina in oblike performiranja. 10 SLG Celje 3JA! 11 Kaj pomeni naslov 3JA!? Naslov je nastal naključno, simbolizira pa odslikavo Troje v današnjem svetu. Ena raven izhaja iz Homerjeve Iliade, v kateri iščemo vzporednice in vzvode za umetnost, predvsem skozi Nietzschejevo teorijo o rojstvu grške tragedije iz duha glasbe.1 Druga ravnina je v sedanjosti. Tretja govori o prihodnosti. Uprizoritev je tridelna: sestavljata jo skupni kolektivni okvir in dve vzporedni poti s postajami, deli pa predstavljajo tri jaze: bogove, junake in slehernike. Ali drugače, po Tomášu Žižki, scenografu predstave: super ego, religije preteklosti in sedanjosti, nekoč polne nepopolnih bogov, danes zbanalizirane na potrošništvo, medijske in politične manipulacije, ki z enako močjo usmerjajo človeka nekoč in danes; ego skozi apolinični princip, ki vključuje ratio, razum, strateško razmišljanje, red, identiteto; in podzavest skozi dionizični vstop, eros, prepuščanje čustvom, ki narekujejo pot v pogubo. V glasbenem jeziku je tako, kot bi primerjali današnjo generirano pop glasbo z baročnimi skladbami, ki izhajajo iz folka in vključujejo veliko improvizacij. Bogovi vodijo gledalca skozi predstavo in z njim manipulirajo, nato se usmeri na pot grških junakov, ki so šli nad Trojo, ali pa se Filip Šebšajevič, Rastko Krošl poda v Parisov čustveni svet, skozi njegov pogled po antičnih in sodobnih tematskih prostorih, kamor vodi predstava. Predstave pogosto snuješ na osnovi literarne klasike. Tokrat je izhodišče Homerjeva Iliada. Kaj imata skupnega trojanska vojna pred 3000 leti in civilizacija 21. stoletja? Našli smo veliko vzporednic: Celje je bilo v antiki imenovano tudi Mala Troja, sodi med zgodovinska mesta, prišleki pa spoznavamo sedanjost skozi pogovore z domačini. V prostoru iščemo povezave antičnega in sedanjega razumevanja sveta in ugotavljamo, da sta si dosti podobna. Nekatere podobnosti so banalne, pa tudi kakšne simbolne teme so skupne. Nežno povezujemo nekdanje junake z današnjimi nejunaki – s poštarji, smetarji, varnostniki, prodajalci, upravniki gledališč itd. Iščemo sedanje Ahile, Odiseje, bogove v malih ljudeh in gradimo zgodbo skozi kontrast med antičnim gledališčem vélikih tem in sodobnim minimalizmom (s slušalkami). Postavljamo tudi formo antičnega gledališča in poskušamo prostorske, svetlobne, zvočne danosti izkoristiti za to, obnje pa postavljamo male intimne prizore. Ne vztrajamo pri tragični perspektivi, raje vnašamo ironijo, pogost je montypythonovski pristop. Želimo biti nepredvidljivi in zaobiti gledalčeva pričakovanja. 12 SLG Celje 3JA! 13 1Nietzsche, F., Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Slovenska matica. Ljubljana, 1970. (Ponatis Karantanija, 1995.) Končal si doktorski študij alternativnega in lutkovnega gledališča na praški gledališki akademiji DAMU s temo Glasbena perspektiva lutkovnega gledališča. V svojem ustvarjanju tesno povezuješ glasbo in gledališče, tvoji koncerti se pogosto stečejo v interaktivne gledališke predstave, predstave pa so glasbene kompozicije. Kako je študij na Oddelku za alternativno in lutkovno gledališče vplival na tvoje ustvarjanje? Ali ti je dopustil dovolj ustvarjalne svobode za individualni razvoj? Študij je bistveno vplival name. Že neapeljska izkušnja (šola Pulcinelle pri Brunu Leoneju) je bila ključna. Gre za ulično umetnost commedie dell'arte, ki je zrasla iz upora cerkvenim in posvetnim avtoritetam, sporočilo pa jasno in simbolno izraža s pomočjo ročnih lutk. Predstave so izrazito ritmične, kar izhaja iz (lutkarjeve) roke, ironične so – nastopa recimo Smrt, Punch rad zmelje otroka v klobaso … Zanimiva je njihova glasbena perspektiva – imajo jasno kompozicijo in možnosti improvizacije. Sam Neapelj pa me je nagovoril z bogatim življenjem na ulicah, s konceptom urejene anarhije, ki mi je blizu. Na DAMU me je poučevala generacija Profesorjev, med Maša Grošelj njimi Josef Krofta, takrat vodja katedre in mentor mojega letnika, ustvarjalec, ki je lutkovno gledališče postavil v alternativni okvir, ko je lutkam na odru ob bok postavil (prej nevidne) igralce-animatorje in s tem izenačil vse uprizoritvene elemente – lutke, človeka, glas, glasbo, svetlobo … Tu so bili še Karel Makonj, Miloslav Klima, Karel František Tománek, Nina Malikova, Marek Bečka, Petr Šrámek, Noriyuki Sawa in druge legende češke in širše lutkovne umetnosti. Študentom so dopuščali individualen pristop, lahko sem vzel, kar me je zanimalo. Že takrat sem v Pragi pripravljal lutkovne okupacije, druženja različnih vrst umetnosti, nekakšne gledališke džeme, kjer se je vsak mesec na drugo temo lahko kdorkoli predstavil s čimerkoli, s poezijo, žongliranjem, igro, lutkami, glasbo … Kar pogrešam tiste čase. Danes je situacija precej drugačna, v ospredju je konceptualna umetnost, konceptualizem je premagal obrtniškost, teme pa so uspešne samo, če so aktualne in jih kot take ljudje razumejo. Mene bolj zanimajo podteme in kaj lahko z interpretacijo dosežem v smislu vzporednih ravni dojemanja. Gledalec lahko izbira raven, na kateri bo vstopil in razumel predstavo (skozi ritem, temo, glasbo, družbo …). Morda sem zato kdaj teže razumljen, ker ne prinesem aktualnih tem na pladnju. 14 SLG Celje 3JA! 15 Žan Brelih Hatunić, Aljoša Koltak Kaj je osnovna teza tvoje doktorske naloge? Predstavlja tudi izhodišče tvoje ustvarjalne poetike, kajne? Največ časa pri obravnavi glasbenih perspektiv lutkovnega gledališča mi je vzelo definiranje lutkovne umetnosti. Zdi se mi na splošno slabo definirana in je Henryk Jurkowski edini, ki mu je to zares uspelo.2 Sam sem oblikoval teorijo iluzivnih točk, tudi v nasprotju s stališči svojih profesorjev. V vsaki predstavi iščem nove medije, tudi v projektu 3JA! jih raziskujemo več, poleg tega pa še različne stile komuniciranja. Vsak prizor predstavlja drugačno razumevanje iluzije. Iluzija je recimo tudi to, kako sedaj govorim, lahko začnem ritmizirat svoj govor (in ga postopoma ritmizira, op. a.) in postane nekaj drugega, postane poezija, glasba (in zgodi se čaroben in zamaknjen trenutek sredi realnosti pogovora, op. a.). Tudi gledališče je iluzija, kjer se mi zdi eno od osnovnih uprizoritvenih načel Brechtov potujitveni učinek kot prehod iz ene iluzije v drugo, iz iluzije v realnost in nazaj. Iluzijo lahko oblikujemo prostorsko, glasbeno, ritmično, tematsko, reflektivno – v glavah gledalcev. Lahko jo fragmentiramo, večamo ali manjšamo, spreminjamo jo za tehničnim pultom, z organiziranjem publike, z igro in animacijo. Manca Ogorevc, Matija Solce, Tanja Potočnik Osnovni umetniški izraz je zame glasba, ker je najbolj neposredna, kar dokazuje njeno mesto v naših življenjih. Gledališče dojemam preko glasbe, če se ne bi ukvarjal z glasbo, se tudi z gledališčem ne bi – glasba je gledališki medij, predstavo lahko snujem kot glasbeno kompozicijo. In obratno – glasbo ustvarjam kot gledališki komad. Dva ekstrema povezujem: glasbeni (organski medij s konkretnim jezikom) in lutkovni medij (kot gledališče iluzivnih točk s simbolnim jezikom). Gledališče je osrediščeno na simbolne pomene geste, giba, predmeta, igralca, situacije …, zato potrebuje filter našega znanja – zgodovinskega, sedanjega in kratkotrajnega, ki se ga učimo, ga obvladamo in reflektiramo, medtem ko gledamo en kratek prizor. Gledalci potrebujejo kopico teh filtrov, zato rad kombiniram glasbo kot najbolj neposreden medij s posrednim simbolnim jezikom gledališča. Filtre podlagam s potujitvenimi učinki, premori, ritmizacijo, interpretacijo, improvizacijo. V predstavo 3JA! vnašam številne filtre, da bi se ljudje nekoliko izgubili. 16 SLG Celje 3JA! 17 1Jurkowski, H., Zgodovina evropskega lutkarstva. KUD Klemenčičevi dnevi. Novo mesto, 1998. In prvič režiraš v dramskem gledališču. Enako, drugače, težko, S svojim Teatrom Matita (2002) in z drugimi glasbeno- veselo? Kako poteka proces priprave predstave? gledališkimi kolektivi veliko gostuješ, ampak res veliko – Celjski gledališki kolektiv je vajen bolj klasičnih umestitev, države v najgostejših obdobjih menjavaš dnevno. Si rad na zato gre v procesu tudi za obojestransko raztegovanje vizije poti? Je to nekakšno poslanstvo? gledališča. Raziskujemo, na kakšne načine vse lahko umetnost Zmeraj sledim svojemu pogledu na umetnost, preverjam deluje. In ker je to zadnja premiera v gledališki sezoni in so svojo vlogo v njej, predvsem pa sem pozoren na vlogo umetnosti. ljudje v gledališču že izčrpani, se ukvarjamo predvsem z Tudi moja politična drža je jasna. To ne pomeni, da slepo glasbenim vidikom uprizoritve, ki mi je bližji. vztrajam, a se politično, družbeno, lokalno osebno angažiram. Da gre za dramsko gledališče, se mi ne zdi zelo pomembno. Ne vidim razlike med dramskimi igralci, plesalci, Zdaj si že nekaj časa na enem mestu – v Celju. Kako se lutkarji, med amaterji in profesionalci, otroki in starejšimi, to je počutiš tukaj? zame zgolj stereotip, ki bi se ga morali rešiti. Če si profesionalni V tem trenutku (v petek, 12. aprila 2024, okoli 18.30 v Oazi umetnik, še ne pomeni, da zmeraj veš, kako se dela, res imaš na Glavnem trgu) je občutek fantastičen. boljše obrtniško znanje, a to ni dovolj. Zame je vsak projekt nov začetek v vseh smislih, zelo osebno ga jemljem, navežem se Pogovarjala se je Mojca Redjko. na ljudi. Težko ločujem med profesionalnim delom in prostim časom. To je nekakšno poslanstvo, mogoče bom kdaj v njem izgorel, ker ne znam postavljati meje. Na spletni strani Teatra Matita si predstavljen kot glasbenik, lutkar, igralec in režiser, profesor lutkarstva, organizator in aktivist. To se sliši kot opis del in nalog večjega korpusa, ne enega človeka. Ampak … v ustvarjalnem procesu 3JA! vodiš in usklajuješ okoli štirideset, petdeset sodelavcev, kot kaže, gladko … Zdi se, da spretno prehajaš med funkcijami, jih prepletaš, združuješ … in zmeraj ohranjaš pregled, smer, namen. Znan si kot odličen motivator, zahteven umetniški sodelavec, zapleten mislec … So te lastnosti nujne pri tvoji večopravilnosti? Ali pa je večopravilnost posledica ustvarjalnega nemira? Za zdaj imam še stamino, vitalnost, v vsakem srečanju vidim priložnost za odpiranje tem, projektov. Pri festivalih, orkestru, na gostovanjih. Iščem vsako nišo, ki bi se jo dalo izkoristiti, da bi nekaj nastalo. V Celju me žene želja globlje spoznati ljudi, postati katalizator njihovih teženj. 18 SLG Celje 3JA! 19 Maša Jazbec Gledališče in glasba Matije Solceta: kulturo v vse kotičke mesta! Umeščanje določenega ustvarjalca ali ustvarjalke v kulturni prostor običajno in v grobem zajema enotno določitev začetka ustvarjalne poti, žanrsko opredelitev, slogovni razvoj in polje delovanja. Če bi ustvarjalca Matijo Solceta želeli uokviriti v omenjene označevalce, bi hitro ugotovili, da se zadana naloga v najširšem smislu izkaže za izmuzljivo. Njegovo ustvarjalno Manca Ogorevc, Tanja Potočnik udejstvovanje v slovenskem kulturnem prostoru je težko umestiti v jasne in stroge okvire, kot smo jih morebiti vajeni, saj se večkrat in tudi hkrati znajde v vlogi avtorja, umetnika, lutkarja, glasbenika, organizatorja, profesorja, mentorja, aktivista. Narava umeščanja in opredeljevanja je taka, da stremi k določenim označevalcem. Ko govorimo o Matiji Solcetu, lahko označevalce njegovega ustvarjanja strnemo v rizomatski obliki oz. obliki micelija, pri čemer ni jasnega začetka ne jasnega konca, temveč se različni pojmi in področja medsebojno povezujejo v mrežasto strukturo. Vanjo lahko umestimo pomen glasbe, ritma, lutk, družbene angažiranosti, kulturne vizije, skupnosti, doživljajskosti, ironije in humorja. Solce se je slovenski javnosti prvič predstavil s svojo prvo samostojno predstavo E beh! (2002) z glavnim junakom Pulcinello. Čeprav se je slovensko lutkarstvo pred tem že spogledovalo s tradicionalnimi italijanskimi liki commedie dell'arte, je Solcetu uspelo humor prikazati na samosvoj način z glasbo in animacijo. Že leto zatem je v sklopu kulturnega dogajanja Etno Histeria World Orchestra v slovenski Istri začel delovati kot organizator in glasbeni mentor. Istega leta je bila premierno predstavljena še lutkovno-glasbena predstava Male nočne zgodbe, ki je že začela nakazovati Solcetov slog. Ročne lutke, ki jih je avtor zasnoval sam, so jasno izražale 20 SLG Celje 3JA! 21 Eva Stražar, Tarek Rashid, Manca Ogorevc, Anže Zevnik (spredaj), Anže Čater, Tanja Potočnik, Jagoda Tovirac, Lovro Zafred, Barbara Medvešček (v sredini), Filip Šebšajevič, Branko Završan, Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Urban Kuntarič, Lucija Harum, Rastko Krošl, Maša Grošelj, Aljoša Koltak (zadaj) 22 SLG Celje 3JA! 23 Žan Brelih Hatunić, Aljoša Koltak drugačno pojmovanje lutke. Že izbira ročnih lutk je pomenila nekakšen odmik od konvencionalnega, k marioneti usmerjenega slovenskega tradicionalnega lutkarstva. Marioneta, na nitih viseča in s pomočjo vodilnega ogrodja manipulirana lutka, je namreč veljala za najbolj cenjeno lutkarsko tehniko. Ročna lutka pa je predstavljala zavračanje tovrstne avtoritarnosti, še posebej, ker je bila izdelana iz preprostih, recikliranih materialov. Ustvarjena tako, da se jo lahko pospravi v kovček in predstavi kjerkoli, tudi in predvsem zunaj gledališke dvorane. Razlog za dojemanje lutke kot izmuzljive, večplastne pojavne oblike pri Solcetu je mogoče iskati v njegovi mladosti, saj je starše, ki sta s svojim gledališčem papirnatih lutk Papilu potovala po različnih državah, spremljal na poti. Čeprav kot otrok še ni razvil afinitete do lutkovne umetnosti, se je v svojih zgodnjih dvajsetih letih odločil za šolo lutkarstva v Neaplju pri priznanem italijanskem lutkarju Brunu Leoneju. Po končanem šolanju v Italiji ga je pot vodila v Prago na slovito Akademijo za uprizoritvene umetnosti DAMU, kjer je začel poglabljati svoje lutkarsko znanje ter ga spajal s svojo glasbeno radovednostjo, mnogimi potovanji po različnih celinah in odkrivanjih Anže Čater raznovrstnih glasbenih kultur. S svojima prvima predstavama se je začel z velikim uspehom predstavljati na številnih lutkovnih festivalih po Evropi in po svetu, kmalu po dokončanem študiju na Češkem pa se je pogosteje vračal v Slovenijo in s svojim gledališčem Teatro Matita uprizarjal dobro sprejete Pozor, los! (2010), Vesele kosti (2011), Pavliha revival (2014), Pasje življenje (2016), Biti Don Kihot (2019), Mesarica (2021). V tem obdobju je začel aktivno režirati lutkovne predstave v dveh slovenskih osrednjih institucionalnih lutkovnih gledališčih v Ljubljani in Mariboru1. Prav tako je ohranil stike s praško ustvarjalno glasbeno- lutkovno sceno in ustvaril glasbeno skupino Fekete Seretlek2, s katero gostuje po številnih državah v Evropi in drugod po svetu. Ena glavnih značilnosti celovite, mrežaste strukture predstav Matije Solceta je njegov odnos do snovnosti ali predmetnosti. Še posebej v zadnjem desetletju, ko se na področju lutkarstva in animiranih form pojavlja močna tendenca vključevanja novih tehnologij, umetne inteligence, mehanike in robotike v snovanje uprizoritev, avtor ostaja zvest t. i. analognemu gledališču. Bolj kot spogledovanje s tehnološko novimi, sodobnimi načeli gledališča ga vodi polnovredna radovednost do snovi, materiala in predmeta kot takega. Kar pomeni, da odvrača pozornost od sredstva izražanja 24 SLG Celje 3JA! 25 1Uprizoritve v Lutkovnem gledališču Ljubljana: Štirje muzikanti (2010), Luknja (2012), Močeradek gre čez cesto (2013), Turlututu (2014), Mojster in Margareta: Vražji triptih in Seansa Bulgakov (2018), Tjulenj (2019), Temnica (2022). Uprizoritvi v Lutkovnem gledališču Maribor: Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. (2012), Časoskop (2014). 2S slednjo so kot Studio Damuza ustvarili odmevne predstave Kar – Sedmina (2016), RAT (2018), Exit (2022). in jo preusmerja v način animacije, odnos do animiranega predmeta in intenco, usmerjeno v predmet. Prav to pa omogoča slehernemu gledalcu in gledalki najrazličnejše predstave, pojmovanja in doživljanja. Druga značilnost, ki nikakor ne more biti sopostavljena ostalim v hierarhičnem smislu, saj gre za prepleteno strukturo Solcetovih stvaritev, je glasba. Glasba se v avtorjeva dela spaja kot enakovredni del snovnosti. Z njo rokuje, jo animira in manipulira (v najžlahtnejšem pomenu besede) z dogajanjem, dramaturškim lokom in doživljajskostjo sleherne uprizoritve. Na tem mestu se ritem kot bistven element glasbe združi z animacijo snovi ali predmeta. Matija Solce se v vsaki uprizoritvi mojstrsko poigrava s pojmovanjem predmeta kot glasbenega instrumenta in lutke kot animirane snovi (človeška kost lahko postane piščal, kljunasta flavta je lahko obenem palica, pesek lahko ustvari zvočno krajino ali se spremeni v enega od likov prizora, žlica narekuje ritem ali predstavlja plesalko, iz plastične posode lahko prelijemo tekočino v drugo posodo, v naslednjem trenutku pa ista posoda prevzame vlogo lika v prizoru). Prehajanje med predmetnim gledališčem, bogato prepojenim z ritmom in glasbenimi učinki, na gledalca in Jagoda Tovirac gledalko deluje izredno asociativno. To pomeni, da lahko vsak gledalec ali gledalka posamezen prizor dojemata na različne načine, skladno z lastnim čustvenim dojemanjem tematike uprizoritve, poznavanjem motivike uprizoritve ali preprosto s prepuščenostjo spontanosti doživljanja dražljajev v obliki podob in zvokov (določen prizor sicer lahko spominja na motiv iz določenega literarnega dela, vendar ni strogo vezan nanj). Ravno literarna motivika, s katero se po lastni odločitvi ali po želji naročnikov (institucionalnih gledališč) ukvarja Matija Solce, predstavlja svež ustvarjalni pogled. Avtor si namreč z asociativnostjo in svobodnim pristopom dovoljuje, da se uprizoritev, ki sicer sloni na navdihu v literarnem delu, prepusti spontanosti in domišljijski stimulaciji, ki naj bi jo vsebina literarnega dela sporočala. Tako se Kositrni vojaček Hansa Christina Andersena preseli v fotografsko temnico, (Kafkov) Proces Josefa K. v stanovanjski blok, prizori povesti Martina Krpana se dogajajo na prizorišču gasilskega avtomobila (Mesarica), severna celina se znajde v obilici papirja (Tjulenj) itd. Poigravanje z drugačnimi mišljenjskimi pristopi in drugimi zornimi koti je vodilo Solcetovega ustvarjanja, kar sam poimenuje iluzivne točke. 26 SLG Celje 3JA! 27 Žan Brelih Hatunić, Aljoša Koltak Iluzivne točke so po Solcetovem pojmovanju lahko karkoli. V svoji doktorski disertaciji (Matija Solce je prvi in za zdaj še edini doktor lutkarstva v Sloveniji) nadrobno določi, kaj lahko predstavlja iluzivne točke. Sama snovnost, glas, scenografija, prostor oz. okolje, kjer se uprizoritev dogaja, so polje iluzivnih točk, ki zaradi svoje fragmentarnosti vzpostavljajo možnost preigravanja različnih pojmov, vrednot in prepričanj. Vsebina izbranih motivov se tako ne uprizarja linearno, kjer bi sledili varni premočrtni zgodbi, temveč neprestano prehaja iz ene asociacije v drugo in iluzijo nečesa tretjega. Gledalec ali gledalka, ne glede na to, ali se zavedata iluzije med prizori, sta prepuščena dinamični igri, pogosto gre za vpletenost v samo udejanjanje, s čimer se briše stroga meja med igralcem in gledalcem. Navidezna, čeprav skrbno premišljena in s strani Solceta samega ali drugih igralcev tehnično podprta spontanost, je pogoj za polno doživljanje trenutka, »tukaj in zdaj«. Pomembna komponenta Solcetovih uprizoritev je tudi okolje uprizarjanja. T. i. site-specific način uprizarjanja pomeni, da okolje in prostor postaneta ključna elementa gledališkega dogodka. Pa naj gre za arhitekturo, naravno krajino, premikajoči David Čeh, Tarek Rashid, David Čeh se gasilski avto, vizualne instalacije, sprehod po mestnih ulicah ali med drevesi v gozdu, vse našteto je vpeto v podajanje vsebine uprizoritve3. S tem Solce poudari sporočilnost prostora. Ta ni samoumeven, saj smo prostor tudi ljudje, ki v njem živimo. Gledalce in gledalke tovrstno interaktivno glasbeno-gledališko potovanje izstreli iz cone udobja in jih na igriv način popelje v skupinsko doživljanje. Solcetov pristop do ustvarjanja bi lahko opisali kot inverzijo, gledališče misli prostorsko v najširšem smislu, celoto oz. skupnost igralcev in igralk ter gledalcev in gledalk preusmerja v skupni dogodek. Njegova dela tako izvedbeno kot vsebinsko delujejo na način agitacije skupnosti. Skupnost želi pridobiti v doživljanju in asociativnem premišljevanju o sodobni družbi, o pomembnih družbenopolitičnih vprašanjih in vrednotah družbe 21. stoletja. Podajanje vsebine pa ni moralistično, kakorkoli didaktizirano ali vsiljeno, saj v prizore vnaša veliko mero ironije in samoironije. Primer njegove predanosti družbeni angažiranosti in iskanju dialoga med ljudmi, ne nujno in primarno obiskovalcem gledališč (gledališče lahko pride do ljudi, če ljudje ne gredo v gledališče), so protestni dogodki leta 2013, ko je kot predstavnik Protestivala v protestne shode državljanov in državljank vnesel karnevalski duh s simboli smrti. Uprizarjanje dogodkov skupaj z udeleženci, pospremljeno z glasbo, je 28 SLG Celje 3JA! 29 3V uprizoritvi Mojster in Margareta: Vražji triptih se igralci in občinstvo skupaj pomikajo po skorajda vseh prostorih Lutkovnega gledališča Ljubljana, od odra do zaodrja, od delavnice do prostorov uprave gledališča, od garderob do preddverja itd. Uprizoritev Temnica, katere osrednji del se sicer dogaja v Kulturnici (majhni dvorani, ki postane fotografska temnica), se začne na Židovski ulici v Ljubljani, zgodovina ulice z barom, znanimi prebivalci in zgodovinskimi anekdotami pa je z vsebinskimi motivi (močno asociativno) povezana z motiviko Andersenove pravljice. Stari gasilski avto se lahko ustavi v središču prestolnice ali na parkirišču majhne vasi in uprizori Mesarico po motivih zgodbe o Martinu Krpanu. Ogledni depo Pokrajinskega muzeja Maribor, nekdanji Kino Partizan, postane prizorišče za zgodbe likov vsakdanjih meščanov večstoletnega štajerskega mesta. močno pokazalo, kako lahko ustvarjalni prijemi delujejo v smeri dialoga in povezovanja skupnosti. Njegov družbeni aktivizem in vizija kulture v zadnjih letih se kažeta tudi z dvema priljubljenima festivaloma, ki ju organizira s skupino sodelavcev in prostovoljcev, Plavajoči grad (Floating Castle festival) in Kavč festival. Prvi, skorajda teden dni trajajoč festival, se pretežno odvija ob Gradu Snežnik4 v Loški dolini, ko se tamkajšnje pristave spremenijo v množično druženje in ustvarjanje številnih glasbenikov, lutkarjev, performerjev, obiskovalcev z različnih koncev sveta. Del festivala še vedno predstavlja World Etno Histeria Orchestra, ko se glasbeniki predstavijo na Obali in po nekaterih drugih mestih v regiji. Drugi festival se že nekaj let odvija v marcu po številnih slovenskih mestih, ko so obiskovalci festivala povabljeni, da glasbenike, ustvarjalce in druge udeležence gostijo pri sebi doma in ponudijo prostor kulturnega dogajanja. Večkrat doma in v tujini nagrajeni ustvarjalec Matija Solce je v zadnjem desetletju v slovenski gledališki, glasbeni, kulturni in družbeni prostor prinesel svežino, inovativnost, odločnost in samosvojo vizijo kulture. Pri tem navdušuje Anže Zevnik, Eva Stražar mnoge mlade ustvarjalce in ustvarjalke, celostno pa prestopa mejnike med generacijami, družbenimi sloji, prepričanji in preskakuje zidove gledališke hermetičnosti, saj z glasbo, humorjem, predanostjo in s ščepcem ironije vedno znova dokazuje, da smo kultura ljudje, mi vsi. 30 SLG Celje 3JA! 31 4Zaradi nasprotovanja lokalnih in državnih oblasti se festival ne vrši v notranjosti gradu, kljub podpori lokalnih prebivalcev. Prvič v Matija Solce režiser, avtor besedila in glasbe SLG Celje Foto Lidija Polajžer Glasbenik, lutkar, igralec in režiser ter profesor lutkarstva, festivalski organizator in aktivist Matija Solce (1981) je končal doktorski študij alternativnega gledališča in lutkarstva na praški gledališki akademiji DAMU na temo Glasbena perspektiva lutkovnega gledališča. V svojih delih tesno povezuje glasbo in gledališče, zato se njegovi koncerti pogosto spremenijo v interaktivne gledališke predstave ali pa njegove lutkovne predstave postanejo glasbene kompozicije. S svojo harmoniko in kovčkom, polnim lutk, je prepotoval svet in nastopil na prizoriščih, kot so zapori, ašrami, zasebne spalnice ali velike dvorane mednarodnih festivalov. Za svoje delo je prejel več kot dvajset nagrad. Po končanem študiju na tradicionalni italijanski šoli ročnih lutk Bruna Leoneja v Neaplju je leta 2002 ustanovil Teatro Matita. Njegovi prvi predstavi E beh? (2002) in Male nočne pravljice (2003) sta dosegli velik uspeh in gostovali na številnih mednarodnih festivalih po vsem svetu. Poleg samostojnih predstav režira tudi v gledališčih. Občasno predava lutkovno umetnost na različnih gledaliških akademijah ter vodi delavnice lutkovne animacije za odrasle in otroke. 32 SLG Celje 3JA! 33 Tomáš Žižka Lara Mastnak scenograf kostumografka Foto osebni arhiv Foto Dora Kaštrun Scenograf, pedagog na Oddelku za alternativno in lutkovno Vsestranska oblikovalka Lara Mastnak je diplomirala na Oddelku za gledališče (KALD) na DAMU v Pragi, režiser, pobudnik in izvajalec oblikovanje vizualnih komunikacij na ALUO v Ljubljani iz likovne zasnove site-specific projektov. Po končanem študiju rezbarstva na ŠUPS lutk in scenografije po literarni predlogi. Pri delu v delavnicah Lutkovnega v Bratislavi in diplomi na DAMU v Pragi se je večinoma posvečal gledališča Ljubljana se je spoznala s praktičnim vidikom oblikovanja skupinskemu gledališkemu delu ali pedagoškim dejavnostim in ustvarjanja na področju uprizoritvenih umetnosti in razširila svoje (KALD DAMU Praga, amaterski ansambli). znanje in obrtniške spretnosti. Pri projektu Mojster in Margareta: Vražji Delal je kot gostujoči profesor na Akademiji likovnih umetnosti v triptih (režiser Matija Solce, LGL, 2018) je prvič sodelovala z režiserjem Beogradu, predava pa na HKU v Utrechtu. Udeležil se je številnih Matijo Solcetom in scenografom Tomášem Žižko. Kot samostojna delavnic in simpozijev v netradicionalnih prostorih in kontekstih gledališka oblikovalka je prevzela vlogo avtorice celostne likovne (Praški kvadrienale 03, Kladno-Záporno, Vojtěšské hut 2005, podobe pri lutkovnogledališki predstavi Klovna ne bo (režija Matija Praha exotic in Praga tropicá-Columbia 06, Recycling-Brazilie Solce, koprodukcija Zavod Bufeto Gledališče Ptuj, 2021) ter kasneje 06, Kemični safari v Hradcu Kralovem 07, mednarodni balkanski pri gledališko-cirkuški predstavi Ravnovesje (režiser Ivan Peternelj, site-specific projekt Prophets fonts 07, Open-Here.EU, Labirint koprodukcija Zavod Bufeto in Pionirski dom, 2023). Z zasnovo in gledališča Drak, Stal-in Stal-out itd.). Hkrati z ustvarjanjem izdelavo lutk, kostumov, rekvizitov in scenskih elementov je za predstave, v netradicionalnih okoljih in situacijah se ukvarja s filmskim, festivale in televizijske oddaje soustvarjala tudi z neodvisnim lutkovnim dokumentarnim, avdio-vizualnim ustvarjanjem in instalacijami za ustvarjalcem Dennisom Katzmannom. Scenografsko in grafično opremo muzeje in galerije. je več let prispevala pri ustvarjanju interdisciplinarnega mednarodnega festivala Plavajoči grad in drugih festivalih (Klovnbuf, Hochostervitz, Ana Desetnica, Niansa). Ilustrirala je otroško knjigo Metoda Pevca Svet je raven in okrogel ter knjigo Svet vrtnih živali Ivana Esenka. 34 SLG Celje 3JA! 35 Barbara Bulatović Miha Peperko asistentka scenografa asistent scenografa Foto Jernej Čampelj Foto Tomaž Črnej Diplomirala je leta 1990 na francoski Udejstvuje se tudi kot mentorica raznih Miha Peperko (1980), po izobrazbi arhitekt, je del celjske visoki lutkovni šoli ESNAM v Charleville- delavnic v šoli uličnega gledališča umetniške scene že več kot 20 let. Kot tehnični producent Mézièresu. Najprej se je usmerila ŠUGLA (gledališče predmetov), na je bil zaposlen v SNG Drama Ljubljana, več let pa je deloval predvsem na področje oblikovanja, JSKD (ročne lutke, češke marionete), tudi kot tehnični vodja v SLG Celje. Trenutno največ časa scenografije, dramaturgije in semiologije. vodi celoletno delavnico pri ZAVODU preživi v svoji mizarski delavnici Atelje2020, kjer izdeluje Podiplomski študij iz lutkovne GLOBAL (likovne delavnice iz unikatno pohištvo po meri. Je aktiven član Umetniške scenografije je nadaljevala na DAMU v reciklaže, odrskega glasu, primitivne četrti Celje, znotraj katere organizira grafitarske delavnice, Pragi in v tem času režirala v gledališču manipulacije) ter številne ambientalne oblikuje grafične materiale, snuje scenografije in je eden od Minor. Od leta 1994 je samostojna prostorske intervencije, kot so LILIPUT: pobudnikov festivala RECI:DESIGN, podobe recikliranja. lutkarica. Kot animatorka, oblikovalka, delavnica in prostorska instalacija v režiserka in scenaristka je sodelovala z Ljubljanskem Botaničnem vrtu, ODSEV ljubljanskim in mariborskim lutkovnim KRAKA v okviru projekta Umetnost gledališčem, kakor tudi v številnih na ulici DLUL, večkratno mentorstvo neinstitucionalnih in interdisciplinarnih poletnih delavnic ambientalne produkcijah. Z lutkovnim pristopom se scenografije v okviru festivala loteva tem, ki obravnavajo tanko mejo Plavajoči grad na Snežniku in Histerija med realnim in imaginarnim svetom, med na Gračišču. V letih 2018 in 2022 je konkretnim in abstraktnim, med umom in vodila delavnice Umetnik v gibanju na za-umom. Švicariji, MGLC Ljubljana. 36 SLG Celje 3JA! 37 Filip Šebšajevič igralec Potovanje po Troji Foto Petra Zámečníková prolog 1. Mala Troja: miss Olimpa in roka usode 20. Sizifov vsakdan: življenje kot praznik Na konservatoriju v Bratislavi je študiral v predstavi Sadne zgodbe pod okriljem 21. Pot domov: pot usode glasbo in gledališče, kasneje pa študij GT22, kasneje pa še v treh predstavah si agamemnon? 22. Priamov dvor: Hektorjeva jeza nadaljeval na DAMU v Pragi na oddelku Lutkovnega gledališča Maribor, in sicer 2. Otok Skiros: iskanje Ahila 23. Menelaj: pot v pogubo za alternativno in lutkovno gledališče, Kaj pa če … (2015) in Svetloba (2017) v 3. Avlida: zbor grškega ladjevja kjer se je prvič srečal z Matijo Solcetom režiji Mareta Bulca ter Andrej Nespanec 4. Ifigenija: žrtvovanje tvoje hčere stolp in Tomášem Žižko. V času študija na v režiji Jacka Timmermansa (2016). V 5. Pred Trojo: grški tabor 24. Padec Troje: Babilon DAMU sta z Matijo Solcetom ustvarila dve LGL je ustvaril svoj prvi projekt z Matijo 6. Začetek boja: Ahilova dela 25. Atenino preročišče: človek predstavi, Puppetonic orchestra in Mrtve Solcetom, Mojster in Margareta: Vražji 7. Devet let vojne: Hriseida 26. Delfi: spoznaj samega sebe duše. Po končanem študiju je začel igrati triptih (2018). Tam je kasneje gostoval še 8. Obisk pri Priamu: mirovna pogajanja 27. Tartar: najgloblje brezno v različnih alternativnih gledališčih v Pragi v sedmih predstavah, od tega je tri režiral 9. Svečenik Hris: sluga Apolonov 28. Ahilova jeza: kruha in iger (Divadlo X10, Vila Štvanice, Venuše ve Matija Solce (Seansa Bulgakov, 2018; 10. Apolonova jeza: kuga v grškem taboru 29. Kasandra: prekleta prerokinja Švehlovce) in v Narodnem gledališču. Začel Tjulenj, 2019; Temnica, 2022). Sodeloval je 11. Ahil spregovori: jeza prvega med Grki 30. Had: Hektor pade se je ukvarjati tudi z uličnim gledališčem. Za tudi z režiserko Yulio Rochino, režiserjem 12. Patroklova slava in smrt: zmaga Grkov 31. Grški tabor: Hektor divja to priložnost se je naučil hoditi s hoduljami. Jakubom Maksymovim, Mateom Spiazziem 13. Ahil pred vrati Troje: smrt Hektorja Je ustanovitelj in vodja hoduljarske skupine in Miho Golobom, s katerim je ustvaril naprej, naprej Long vehicle circus, ki izvaja akrobatske predstavi Peskovnik (2021) in Tunel (2022). si paris? 32. Iskanje Palade: za začetek nove vojne koreografije na hoduljah. V Solcetovem Teatru Matita je sodeloval pri 14. Afroditin tempelj: ugrabitev Helene V Sloveniji je prvič gostoval v Mariboru predstavah Don Kihot in Mesarica, poleg 15. Vrata Hada: troglavi Kerber epilog tega igra tudi v orkestru Etno Histeria World 16. Trojanski krof: zviti Odisej 32. Troia secunda: bogovi in ljudje Orchestra in drugih bendih (Trio mačka 17. Nisis Kranai: medeni meseci papáš, Šebšajevič trio). 18. Artemida: boj se boginje Vojna se bo končala (zlo, ki ga bo 19. Apolonov pes: nastanek Troje rodila, pa bo živelo naprej)! 38 SLG Celje 3JA! 39 Repertoar William Shakespeare 2024/25 S en kresne n r o oma č nt i ična kom r e e d ži i s ja er Jaša Koc p e r l e i miera januarja 2025 Bratko Kreft Krajnski komedijanti Leea Klemola Kokkola komedija režiser Diego de Brea premiera septembra 2024 arktična tragikomedija režiserka Živa Bizovičar premiera marca 2025 Emil Filipčič V eselja dom Bertolt Brecht nova komedija Malomeščanska režiser Dejan Spasić premiera oktobra 2024 k svatba oproducenta RAMPA in iKult Celov ec komična enodejanka režiser Primož Ekart premiera maja 2025 Ida Mlakar O kravi, ki je lajala v luno Predvpis za d č o e s e ž d e a li n te je o a b b d o r n ž ent 3 a e . t – i 6 s . v glasbena predstava za otroke 5+ j o un j s ij e dež režiserka Brina Klampfer Merčnik premiera oktobra 2024 Predvpis 7 V .– p 2 i 8 s . junij 2.–14. september Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 40 SLG Celje 3JA! 41 Mali oder Matija Solce stage manager make-up artist and hairdresser opening night 11 May 2024 Anže Čater Andreja Veselak Pavlič 3JA! assistants to stage manager hairdresser Đorđe Dimitrijević Sibila Senica site-specific omnibus of theatre and music Saša Kroflič wardrobe masters world premiere lighting masters Suzana Pučnik Amadej Canjuga Maja Zimšek Uroš Gorjanc Andraž Ratej tailor director cast Anita Kragelj sound masters Matija Solce Žan Brelih Hatunić Gregor Počivalšek seamstress playscript authors Anže Čater, as guest Mitja Švener Ivica Vodovnik Matija Solce David Čeh property master head of construction Katja Gorečan Maša Grošelj Manja Vadla Gregor Prah Tanja Potočnik Lucija Harum front-of-house technical manager Anže Zevnik Đorđe Dimitrijević Aleksandra Štern Aljoša Koltak Sven Bauman dramaturg assistant technical manager Urban Krč, as guest producer of the location Mojca Redjko Rajnhold Jelen Rastko Krošl Mojca Redjko set designer Urban Kuntarič Tomáš Žižka Barbara Medvešček production partners Center sodobnih umetnosti – Zavod Celeia Celje costume designer Andrej Murenc Društvo fotografov SVIT Lara Mastnak Manca Ogorevc Kmetijska zadruga Šmarje composer Tanja Potočnik Krčma TamKoUčiri Matija Solce Tarek Rashid Mestna kavarna Mestna občina Celje soundscape author and sound designer Daša Skrt, as guest Muzej novejše zgodovine Celje Ivo Sedláček Matija Solce, as guest Pizzeria Del Nonno Pokrajinski muzej Celje language consultant Eva Stražar SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki Živa Čebulj Filip Šebšajevič, Špital za prjatle assistants to set designer as guest Umetniška četrt U4: Barbara Bulatović Jagoda Tovirac Galerija AQ GCC, Gimnazija Celje – Center Pavla Korošec Damjan M. Trbovc Jure Cvitan Miha Peperko Tomaž Črnej Lovro Zafred Andreja Džakušič puppet animation assistant Branko Završan Narcis Kantardžić Filip Šebšajevič Anže Zevnik, as guest Tomaž Milač choreographer of the skyros island scene production co-organizer Daša Skrt Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje 42 SLG Celje 3JA! 43 Matija Solce is a director, puppeteer, actor, composer, and The original project 3JA! by Matija Solce turns the princely musician. He obtained his PhD in Musical Aspects of Object city of Celje into a site of theatre. A theatrical journey through a Theatre at the Department of Alternative and Puppet Theatre paraphrase of ancient characters, situations and atmospheres at the Theatre Academy DAMU in Prague, where he now is also a live cabaret and a performance, a light art installation, occasionally lectures. A recipient of many prestigious national and a sound trail through the urban labyrinth of Celje, an open- and international awards, Solce has toured the world several air performative intervention and a puppet grotesque play times with his original productions. In Celje, he presents his in a tavern. The audience will embark on the journey in small theatre project specifically conceived to turn the city of Celje groups, from the same starting point (of here and now) and will into a site of theatre. be randomly given directions by an interactive map of venues Let fate be fate, Zeus ordered at the beginning and set all over the city, with the past being mirrored in memorials, in motion the wheels of a ten-year long war campaign. The fair contours, atmospheres, associations, and themes. The creative city of Troy was defeated, its few survivors sailed away to find tour will reunite theatre travellers in the familiar here and now, in a new home. Long they sailed ... No less than ten treacherous the grand finale of a community bonded by art. years did the victors of the Troyan war wander in search of Tomorrow, our today will be the past, so let us sing away their ancient home, in search of wasted time. Their sons sought hymns to the overlooked heroes of perpetual every day, who them, their wives waited for them, monsters preyed on them and will die and be born, love and hate each other, fight and ramble, exacted their toll, gods tested them, mutually showing off their get lost and search each other, create and demolish – while superior vanity. Time will run its course … The theatre-and-music site-specific omnibus reawakens the ancient Troy Secundo and invites the audience on a journey through time. Behind doors, windows and walls, in the labyrinths of Keleia, Celia, Zellie, Cillia, Cila, Cel'a, Celje, the ancient heroes are still alive. Achilles of today can be found behind a newsagent’s counter, Agamemnon gives guided tours, Odysseus downloads a parking app, we give Paris alms outside a store, we buy a snack at Hector’s, Helen takes us by surprise by appearing on a cabaret stage. A modern odyssey inverts a sceptical look at the present day and uses a variety of performance techniques to transform ancient Roman streets, medieval cellars, Renaissance facades, neo-Renaissance balconies, modern studios, shop windows, theatre dressing rooms and surgeries into creative venues, where young heroes get old, and the eternally and ubiquitously recurring generation gaps are being dismantled. The battle of the sexes writhes like a supple snake, wit and ingenuity smile mischievously, potency shows itself off blatantly, and will to power irreversibly lurks beyond the edge of the visible, tempting, seducing, perverting even the most steadfast. 44 SLG Celje 3JA! 45 Celje as a labyrinth, turning its hidden nooks and crannies into theatre venues. Sponzorji in partnerji Gledališki list SLG Celje v sezoni 2023/24 letnik 73, sezona 2023/24 številka 6 glavni medijski pokrovitelj glavni radijski pokrovitelj partnerji izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE za izdajatelja MIHA GOLOB urednica TATJANA DOMA Artoptika Mladinska knjiga Celje lektorica ŽIVA ČEBULJ Broadway NYC Fashion Oaza 2.0 fotograf Caffe studio Osrednja knjižnica Celje UROŠ HOČEVAR Celjski mladinski center SVB, d.o.o., PE Domača štacuna oblikovalci Evita gostinstvo d.o.o. Turistično informacijski center Celje Studio Ljudje Lekarna Apoteka pri teatru Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija Z vašo pomočjo smo še uspešnejši. Hvala! maj 2024 slg-ce.si