PODLISTER. Iz minulih dni. (črtica iz naše doline. Spiaal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.) (Dalje.) II. Na razpotju. Ob vznožju hriba na solnčni strani PesniSke doline, ne daleč proc od okrajne ceste, je stala do novejsega 8asa starodavna prostorna kmetska hiša; od dveb. strani so jo obdajali mogoSni hodniki, majhna; okna so bila zavarovana z umetno kovanimi mrežami. Sploh je vsa zunanjost hiše kazala, da je prebivala nekdaj v njej sreča in bogastvo. Pred nekaj leti je zadela ta spomenik starih 6asov ista usoda, kateri se ne ogne nobena stvar na svetu: izginila je raz površje zemlje in na njenem mestu stoji sedaj novo poslopje, ki ni kmetska hiša, ne mešcanska stavba. Tudi to hišo, oziroma kmetijo, je zadela nekdaj ista usoda, kakor toliko drugih: iz trdnega kmetskega doma je postala žalostna meščanska podrtija. Ali je bil tudi te hiše gospodar pijanec, ali igralec, kakor smo slišali zgoraj o toliko drugih? — Ko sem kot majhen deček včasih hodil tam mimo, se mi je vsikdar nehote vsiljevala misel, da hrani to staro poslopje v sebi posebne skrivnosti; in ni mi dalo miru; še v poznejših letili sem poizvedoval in iskal ,,zgodovino" te hiše pri najstarejših ljudeh; in ne zastonj. Pri neki priliki sem naletel na staro, zgovorno ženico, ki mi je to zagonetko precej natanko rešila; tudi iz drugih virov sem izvedel marsikaj, in te razne odlomke sem zložil v celoto in prosto zapisal, da se spomin za nekaj 6asa ohrani. Bilo je vroSega julijevega popoldne leta 184*. Po cesti iz Maribora po Lajtersbergu navkreber se je pomikal fteden kmetski voziček, katerega je vlekel poftasnih korakov velik in močan vranec, ki je jezno otepal z repom okrog sebe ali s kopitom zdajpazdaj tresnil po nadležnih obadih, ki so kar trumoma brenčali okrog njega. Na vozicku je sedel mladenic, približno kakih 30 let, eedne, pa krepke postave, nekoliko zagorelega obraza ^e sedel zamišljen ne zmene se za okolico, ne za konja; popustil ]e vajeti, da je konj stopal kakor se mu je poljubilo. Iz te brezbrižnosli ga nenadoma predrarai glas: ,,Oho Ivan, kam pa tako grozuo naglo?" Pod seneo k.ošatega drevesa, taan kjer vodi od okrajne ceste bližnjica 6ez hrib, je sedelo mlado rdečelifino dekle, zraven sebe je iraelo majhno pletenico in več raznovrstnih omotov. Mladenie se ozre. ,,Ne tako naglo, pravim", se šali dekle s počasnim voznikom. — ,,Kaj ti? Glej jo glej, da bi te skoraj ne bil opazil; kakor vidim, si precej naložila; ako te je volja, kar tu-le sem naloži in prisedi!" Dekle si ni dalo dvakrat veleti; ročno je zložila svoje reči na voz in stopila sama nanj, ki se je jel premikati. ,,Kaj si bil pa poprej tako zamišljen, Ivan?" vprašuje mladeniča pol v šali, pol pomilovalno nova spremljevalka. ,,Kaj bi ne bil! Poglej Jerica, kakšno je to življenje! Doslej sem se celih osem let klatil tam notri po Italijanskem. In ko ,je končno po mnogih prestanih viharjih prišel čas, da se vrneni v drago domovino in mislim, da vsaj nekaj 8asa ondi mirno in brezskrbno preživim, pride smrt in vseh sladkih sanj o brezskrbnem življenju je konec. Ravno danes sem imel v mestu raznih opravkov, da po smrti oSetovi, ki smo jih, kakor ti je znano, pred nekaj meseci pokopali, spravim svoje zadeve v red. In sedaj svasstaro Barbo pra,vzaprav sarna, Jilapec in delda sta od danes do jutri, in Marica ,je med tem, ko me ni bilo doma, odšla z doma. Kako srečna si pa, Jerica, ti, ki živiš brezskrbno kakor vrabec v prosu, pri ofietu in materi, katere sem jaz moral tako mlad izgubiti. Ti niti slutiti ne moreš, kako žalostno in pusto je tako življenje, ako filoveka zapuste vsi, ki so_mu bili ljubi in dragi." In mladenifi je pogledal svojo spremljevalko tako otožno in, iskreno v oči, da je zaSutila ona tesnobo pri srcu in so njena rožna lica Se bolj zarudela. ,,Nič ne žaluj, Ivan, vse se sčasoma obrne na bolje; vidiš, vsak človek raora nekaj potrpeti", skuša dekle tolažiti otožnega mladeniča. ,,Kaj tedaj trpiš ti ?" odvrne ta v Sali, a ne opazi, da je dekle pri tem celo na laKko vzdihnilo, kakor da se je domislilo kakih neljubiii spominov . . . In se predno sta se zavedla, sta bila na razpotju, ko se je trebalo ločiti; krepko sta si stisnila desnici kakor stara znanca in njuni poti sta se ločili. Mladenie se je še enkrat ozrl za spremljevalko, in njegovo obličje je bilo otožpejSe nego poprej. III. Na Dolinarjevem domu. Odkar so pomnili najstarejši ljudje, je liival ondi krepak rod Dolinarjev. Dolinarji niso bili redni vozniki, kakor ve&ina njihovih sosedov. Pečali so se tem bolj s poljedelstvom in živinorejo ter pridelovali dovolj žlahtnega vina. In zemlja jim je trud obilno vračevala,. DoČim se je na slabo^obdelanih zemljiščih sosedov, ki se za ob.delovanje niso veliko zmenili, §opiril raznovrstni p]yvel, med katerim so rastli borni klasi pSenioe ali žita, je uspevalo na polju Dolina;rjev vsled skrbnega obdelovanja vse kar -najlepšo, da so jih sosedje fiesto zavidali. Bilo je pa tudi v tej hiŠi v navadi staro pravilo: .,Moli in delaj!" Tako je bilo pri prednikih, takega reda se je držal tudi tedanji hišni gospodar Dolinar. Hudo je gledal sicer dobri starec, ako v soboto ali nedeljo zvefier ni bila takbj zbrana vsa družina, kadar je zarožljal njegov stari, rodbinski leseni molek z debelimi jagodami. Žena mu je umrla po kratkih letih srečnega zakona, zapustivši mu dva otročiČa, dečka Ivana in hčorko Marico. Njima na Ijubo si Dolinar ni hotel iskati nove tovarišice, ampak je op.ravljal gospodarstvo s pomo8j*o zveste, že priletne Barbe, ki je bila od mladih nog pri kiši in kateri je rajna mati izročila na srartni postelji z milo prošnjo svoja, otroka. Otroka sta pod skrbnim nadzorstvom zveste Barbe, lci sta jo tudi ljubila in spoštovaia kakor lastno mater, vzrastla v krepkega fanta in zalo dekle. {Dalje prih.)