f pottntn* jWM> V goti/v lnL
Let-	št. 222
Ljubljana, četrtek lj. septembra 1937
Cena 2 Din
opravui^ t vtt L.juoij&oa, eLoalljevs ulica & — ielelon St 8122, 8128, 8124, 8125, 8126.
Inseratnj oddeleJt: Ljubljana, Selen-burgova ot 8 — Tei «92 8492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455.
Podružnica Oeije ocenova oL St. i Telefon St 190.
Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljub-IJana Št 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen % 105 24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljkL Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din «0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Grajski trg 7, telefon Stev. 24-55. (Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Umazan napad
Pod naslovom »Umazan napad na dobro ime slovenskega naroda« objavlja »Slovenec« od srede besedilo iieke podtalne okrožnice .naslovljene »Slovenskim možem in fantom« in podpisane od »Slovenske katoliške obrambe«. V uvodu ta famozna okrožnica psuje in napada »JNSarsko zalego«, »izkoreninjence«, ki hočejo spra viti pošteno slovensko katoliško ljudstvo pod svojo zločinsko oblast iz sovraštva do slovenstva in katoliške vere. Nato okrožnica radi konkordata obračunava z »razkolniško« pravoslavno cerkvijo in duhovščino, ki hoče v svoji velesrbski zagrizenosti uničiti vse, kar je slovenskega in katoliškega, zlorablja križ za poulične pretepe in bi rada obnovila svoje gnusno početje iz 1. 1914., da bi na grobišču slovenstva sradostila svoji ostudni požrešnosti. Na koncu obsoja okrožnica »pohlepno velikosrbstvo« in »gnilo pravoslav-stvo«, ki ga pri nas ščitijo in vsiljujejo »srbski soldatarji« pod bičem puhloglavih oficirjev in narodni izkore-ninjenci (tako zmerjajo, kakor znano, slovenčevci jugoslovenske nacionaliste), ki jih je slovensko ljudstvo izpljunilo iz svoje srede. Proti tem sovražnikom je treba postaviti »naš slovenski ponos, našo katoliško zavest, našo žilavo in grčavo slovensko pest«.
Kakor poroča »Slovenec« se razpošilja ta okrožnica iz raznih krajev in se prilaga celo listom, ki izhajajo v katoliški tiskarni.
»Slovenec« ogorčeno protestira, da bi bila okrožnica izšla iz pravih katoliških vrst, že zato ne, ker je njena vsebina nekatoliška, celo protikatoli-ška. Noben katoličan namreč, tako zatrjuje »Slovenec«, ne more o nobeni verski družbi tako podlo govoriti, kakor govori okrožnica o pravoslavni cerkvi, in pretnja s silo ni katoliški način obrambe. »Glasilo JRZ poziva slovenske može in fante, naj z dejanji pokažejo, da taka »obramba« n? katoliška in da takega surovega kato-ličanstva na svetu ni Okrožnica ima po zatrjevanju »Slovenca« le namen, oblatiti slovensko ljudstvo, toda ni ga človeka, ki bi nasedel na to srdobijo, najmanj pa oni, pred katerimi je hotel zakotni nasprotnik ta cilj doseči.
»Slovenec« ima pravico, da svoje somišljenike brani in treba je vzeti na znanie. ako odklanja vsako zvezo z grdobijami, ki so v tej okrožnici nanizane,. Interesantno pa je, da gospodje protestirajo le proti onemu delu pamfleta, ki se ne nanaša na lastne ožje rojake, jugoslovenske nacionaliste. Ni nam povsem jasno, zakaj je smatral »Slovenec« za potrebo, da ponatisne celo okrožnico in to še z debelimi črkami. Vidi se, da ima nad gotovimi izvajanji svoje dopadenje, saj v glavnem ponavljajo njegove glavne tekste.
Kar se še posebej »nekatoliške« pesti tiče. ravnokar čitamo uvodnik najnovejšega »Domoljuba«, ki odločno obsoja, da se njegovi somišljeniki ne znajo postaviti v bran. List opozarja, kako so Srbi, Francozi in Rusi »priredili celo vrsto revolucij«, izraža svoje ogorčenje, da še vedno »nemoteno izhajajo listi, ki naš narod tajijo« in s prstom kaže, kako so Hrvati obračunali z Matošičevo »Danico«, ki si ie unala napasti voditelja dr. Mačka. Na Matošiča je bil, kakor znano, izvršen atentat, redakcija je bila demoli-rana in te dni je bil v hiši, kjer se nahajata tiskarna in arhiv zaneten požar ...
Končno priporoča »Domoljub« slovenskim fantom, naj se učijo od Ircev. ki so prelili potoke krvi in prenesli neizmerne žrtve, dokler niso zmagali. Naši javnosti ie še v spominu, kako ie bila Irska do nainoveišega časa klasična dežela atentatov in terorističnih nasilstev. »Domoljubov« članek je no vsem tem prav značilen komentar h klicu one famozne okrožnice po »grčavj katoliški pesti«!
»Slovenec« ne bi bil zvest samemu sebi in svoji morali, ako razumljivemu demantiiu glede avtorstva okrožnice ne bi takoj dodal grdega obrekovania. Sicer se zaenkrat še ni povsem odločil, komu naj bi pripisal pamflet. Zato dolži v isti sapi komuniste, neke ljudske frontaše in jugoslovenske nacionaliste. Zadnje obrekovanje mu gre seveda najbolj od srca. V naslovu si je celo skombiniral skupno akcijo »jnsarjev in komunistov«, ki da so podtaknili slovenskemu katoliškemu ljudstvu ogabno okrožnico. Po bedasto zlobnem »Slovenčevem« obrekovanju so torei nacionalisti sami napisali pamflet, kjer se proglašajo za izkoreninjence in sovražnike slovenskega ljudstva, ščuvajo proti Sokol-stvu in pozivajo katol.ške fante k dejanjem. kakršna razlaga »Domoljub«! In povrh so se v to svrho zvezali še s komunisti! Da pa ne bi bili komunisti morda užalieni, jih »Slovenec« v posebnem člančiču prosi odnuščania in jih zagotavlja, da ne verjame v njihovo avtorstvo, ker so komunisti za to prepametni...
V isti sapi, ko glasilo katoliške akcije označuje okrožnico kot »umaza-
Prni dan „oojne" u Beli Krajini
Po končani koncentraciji obeh „sovražnih" vojsk so prvi „rdeči" oddelki včeraj udrli preko Gorjancev, naleteli pa ob Kolpi na uspešen odpor „modrih"
Novo mesto, 22. septembra.
Po včerajšnjem lepem dnevu nas je davi zopet presenetilo pravo jesensko deževno jutro. Megla se vlači skoraj nad novomeškimi strehami, izpod neba pa lije kakor iz škafa. Človek bi rad še vsaj malo poležal pa ne gre, ker moramo ob 6.30 že preko Gorjancev.
Pod oknom se počasi pomika neznansko dolga trenska kolona severne vojske. Zapustila je svoje dosedanje postojanke in odšla na nova oporišča nekje onkraj Krke. Vozniki so sami starejši rezervisti, ki mrko gledajo izpod jeklenih čelad ter se zavijajo v svoje plašče. Nič kaj ne priga-jajo svojih konjičkov, ki so lepo rejeni, in imajo vsi dolge repe in dolgo grivo, po čemer se na prvi pogled razlikujejo od svojih vojnih tovarišev s pristriženimi repi in kratko grivo. Na »komordžije« gledajo vojaki borci navadno z nekakim prezirom in na njihov račun padajo tako v miru kakor v vojni marsikatere hudomušne opazke. Tudi danes je tako. »Trenarji» pa resno molče in si mislijo svoje. Pa si tudi lahko! Gorje še tako dobro oboroženi in junaški vojski, če odpovedo oni »reparji«, ki se vlečejo, kakor nepregledna kača za operi-rajočo vojsko in jo oskrbujejo z vsem potrebnim. Ce bi odrekli oni, bi zmanjkalo vojski ne samo kruha, marveč tudi muni-cije in vsega, kar je danes potrebno za moderno vojskovanje.
Severna vojska je »udarila"
Ob polnoči od torka na sredo je bila končana koncetracija severne in južne vojske. Ob enem je nastopilo »vojno stanje«. Komandanti vseh edinic so objavljali svojim podrejenim poslednja navodila za po-kret, za katerega so pričakovali povelia od nadrejenih štabov Ni se še pričelo dobre svitati, ko so bili desettisoči težko oboroženih mož že na nogah.
Udarila je severna vojska, ki je prva začela s svojim pohodom proti zamišljenim mejam na grebenu Gorjancev. Brez vojne napovedi, kakor je to danes moderno in običajno. Povelje komandanta severne armade, armijskega generala Pan-telija Jurišiča se je glasilo, da je treba zasesti do noči 22. t. m., to je do nocoj črto Cerkev-kota 1.188 — Mali Mošenik — kota 702 — kota 947 — Mirna gora — škrebec — Sveta gora.
Prevozili smo most preko Krke. Oblaki se vlačijo skora po tleh in dež lije, da je kaj. Gorjanci so zaviti v meglo, da ni o njih niti sledu. Bilo je prav tako kakor pred 20 leti na Kobaridu, ko so Avstrijci in Nemci pod zaščito megle izvršili svoj sloviti kobaridski prodor. Visoko nad nami hrupno pribrne letala Menda se jeze, ker ne vidijo niti tvedi pred seboj, kaj šele zemljo ali celo čete.
Naloga severnega brzega odreda
Iz megle in dežja se izvije pred nami kolona konjeniških polkov severne, rdeča vojska, ki tvori skupno s kolesarji njen brzi odred, dočim razpolaga južna vojska z motoriziranim brzim odredom. Po izkušnji z obema brzima odredoma bo mogoče presoditi vrednost tega in onega sistema pri naših posebnih terenskih in prometnih prilikah. Naloga brzega odreda severne vojske za današnji dan je bila, čimprej priti do »državne meja«, podpreti tam se boreče obmejne edinice in za vsako ceno čimprej vdreti na ozemlje južne vojske vse do same Kolpe. Tu naj bi razrušil odred s svojimi edinicami mostove, za kar eo mu bili prideljeni tudi potrebni pionirji z eksplozi-. vi za rušenje mostov.
Na poti proti vrhu Gorjancev smo srečali drugi oddelek severnega brzega odreda. Na obeh straneh cesle so se vile brezkončne vrste konjenice, oborožena s strojnicami in lahkimi topovi. Mimo nas so drdrale konjeniške baterije, sami novi lepi poljski topovi, ki se razlikujejo od običajnih poljskih topov po tem. da ljudje ne seda na lafetah in prikolicah, marveč jezdijo na konjih.
Poleg štaba komandanta prodirajočih konjeniških polkov jezdi kot edini človek brez čelade razsodnik z belim trakom na rokavu. Njegova naloga j?, oceniti učinek nastopajoče konjenice. On bo kot neprizadeti strokovnjak odločal ves čas vojnih operacij o tem, ali je polk pravilno izvrlil zadano mu nalogo koliko je padlo ali bilo ranjenih njegovih vojakov in koliko jih je bilo ujetih. Svoja opažanja sproti javlja vrhovnemu sodniku, armijskemu generalu Beliču, ki po tem po proučitvi poročil vseh podrejenih mu sodnikov pri edinicah se-
verne in južne vojske presodi, v koliko so uspele ali neuspele operacije ene m druge operirajoče armade.
Pustili smo za seboj prodi rajočo konjenico in skozi nepredirno meglo hiteli proti vrhu Gorjancev. Kmalu smo v koloni ljubljanskih kolesarjev, med njimi cela vrsta rezervnih brkačev, ki potiskajo svoje krače v strmi klanec, da jim polzi pot preko čela. Kljub dežju so vsi brez suknjičev, pa jim je še tako prevroče. Med njimi, enako moker, a ponosen na svoje fante prodira naprej popularni komandant podpolkovnik Jaklič.
Tik pod Gorjanci srečamo avtokolono severne vojske za preskrbo z vodo. V dolgi vrsti stoje mogočni kamioni z baterijami 5001itrskih sodov, ter čakajo, da prično gasiti žejo prihajajoče vojske. Morda bo ga-šanje z njihovo mokro vsebino tokrat manjše. ker lije izpod neba kakor za stavo.
Spuščamo se proti Beli Krajini, ki pa je tudi vsa zavita v meglo, kakor da bi hotela čuvati skrivnosti, ki jih ima tam ope-rirajoča južna armada. S težavo se prebije naš avtobus skozi kolono izvidniških oddelkov konjenice severnega brzega odreda, ki se že spušča proti Beli krajini po gorjanskih klancih. Včasih smo kar v 6trahu da ne oplazimo katerega izmed jezdecev, ki jezdijo na obeh straneh prilično ozke ceste. Z veliko spretnostjo se prebija naš šofer ob baterijah konjeniškega topništva in konjeniških čet težkih strojnic.
Nad nami zabrne letala. Kratko povelje in konjenica kakor na mah izgine s ceste v gozdiček. Tik nad nami se pojavi letalo južne vojske, toda najbrž že prepozno, da bi opazilo prodiranje konjeniške izvidnice.
Prva bitka
Vozimo dalje proti MetliiM in puščamo za seboj severno vojsko, ki je do opoldne že prodrla na črto Hrast pri Jugorju — Dolga vas — Popoviči — Kunčani, — dočim so na desnem hribu operira joči planinci prišli na črto Srednje gore — Zajčji hrib — Krče — Semenič — Pleš.
Pri prvih metliških hišah nas bi skoraj podrla izvidnica motorizranih oddelkov južne vojske, ki je z veliko brzino pridrvela izza ovinka. Na čelu izvidnice Je bil lahek avtomobil s strojnico ,nato pa bo se vili težki oklopni svtomobili, ki so nam mrko grozili s svojimi strojnicami. Par trenutkov pozneje res že začujemo prvo ragljanje strojnic in pokanje pušk. Oklepni avtomobili so naleteli na zasedo konjeniške izvidnice severne vojske.
Prodiranje južne vojške
Prišli smo tako na ozemlje, kjer operira južna modra vojska pod poveljstvom armijskega generala Bogdana Iliča, ki je izdal povelje za splošni pohod proti ogroženi meji ob 7. zjutraj, čim Je prejel od graničarskih čet na vrhu Gorjancev poročilo, da je rdeča vojska napadla meijo in pričela prodirati v dolino Kolpe. V armifj-skem povelju je dal zapoved za prodiranje v smeri proti Novemu mestu. Vse svoje sile je vrgel proti obema obalama Kolpe. Kot clj prodiranja svojih divizij je odredil za 22. september dio večera črto Drašev-rt — Sivkov vrh — Dobravice — potok L-lhinja — Gradac — kota 220 — Do briška gora — židovd — kota 783 — Ceplje — Knježnja lipa — Banja loka — Kapič.
Na čelu južne vojske operirajo motorizirani brzi odredi, čijih izvidnico smo sreča li tik pri Metliki. Za oklopnimi aivtomo-bili so priropotale motociklistične izvidnice, ki so se razpršile v smereh proti Gorjancem in Črnomlju po stranskih poteh in poljskih kolovozih. Medtem so priropotall tudi veliki kamioni motorizirane pehote, ki je hitela na pomoč bramečim se izvidni-škim oddelkom oklopnih avtomobilov. Veliki kamioni so bili na mah prazni, pehota pa je v diru izginila v strelski formaciji, da se spoprime s rdečo konjenico. Zaradi močnega odpora ma> kirilih, kjer so se v gnezdile sevemjašlke strojnice, «o biti angažirani tudi lahki izvidniški tanki, ki so se spustili v breg kar po celem. Ne čudim se sedaj, da je bdi tak tank svorje dni tako usodno orožje za Nemce, saj se Se sedaj na manevrih kar ne moremo umalk-niti tem jeklenim pošastem, ki lahko stro pod svojimi verigami vse, kar se Jim postavi po robu. Medtem prihajajo tudi ž« prvi kamioni motoriziranega gorskega in poljskega topništva ter havbic. Posamezne baterije in topovi so montirali na /kamionih, ki drve v razne smeri, kjer se potem usta/vijo na določenih mestih ter zavzamejo borbeno pozicijo. Razkladanje topov
no ovadbo«, proglaša svoje napredne in nacionalne slovenske rojake za »našega narodnega, političnega in kulturnega sovražnika« ter zlorablja objavo okrožnice za perfiden pamflet proti političnemu nasprotniku. To je v resnici morala džungle: Drzno podtakni drugemu, da braniš sebe! Korajžno pripisuj nasprotniku, kar si sam govoril!
»Slovenec« se tolaži s tem, da letakov po slovenskih krajih ni mnogo. Razširjevalci v bodoče res ne bodo imeli z njimi nobenega posla več, saj je letak sedaj natisnjen v samem »Slovencu«, ki je tako poskrbel za njegovo čim širšo publiciteto. Vendar pa se strinjamo z glasilom JRZ. da je treba preiskati, kdo je ta pamflet se-
stavil in širil, ko še ni bil javen in a priobčenjem v »Slovencu« uvrščen med »legalno politično literaturo«. V tem pogledu smo tudi mi prejeli z dežele nekoliko informacij in bomo rade vo'je pomagali, da se dožene, kdo so tist', ki širijo med našim ljudstvom mržnjo proti jugoslovenski in napredni misli in njenim priznavalcem in kdo želi. da se »slovenski fantje in možje« pričnejo po irsko boriti proti »jugoslovenski opasnosti«.
»Slovenec« svečano izjavlja, da je okrožnica podvržena! Verjamemo, da ni izšla iz odgovornih krogov JRZ. Z ogorčen iem pa zavračamo pamflet, ki ga je, da bi branil sebe in svoje. , objavil ta list in ki ni nič boljši od i letaka, nad katerim se razburja.
gre čudovito naglo. Vse gre brez besede, samo na znamenja.
Peljemo se preko Kolpe, kjer srečujemo močne oddelke konjenice južne vojske, ki hiti na pomoč motorizirnemu brzemu odredu. Kakor pri severni je tudi pri južni vojski konjenica opremljena, z lahkimi strojnicami in konjeniško aitiljerijo.
Baterija daljnostrelnih topov
Nepričakovano nam obstane pogled na veličastni sliki razpos tavl jan j a težke motorizirane daljnostrelne baterije v bojni položaj. Strahovito hrumijo traktorji po 100 konjskih sil, ki rijejo po njivah in travnikih ter si krčijo pot s svojimi težkimi bremeni na položen grič. Pod debelimi baloni gumijevih koles, ki nosijo dolge jeklene cevi in težke lafete posameznih topov, se udira zemlja kakor sir. Tri topove so s traktorji srečno spravili na postojanke, pri tem pa so morale krepko pomagati mi" šice cele baterije skupno z oficirji. Komandant baterije kapetan Mikec ima polne roke dela. Naprave so tako komplicirane, da mora povsod posegati osebno vmes, da se topovi montirajo v pravem času. Ce je kje muke in truda na pretek, ju je gotovo pri tej vrsti orožja. Človek se samo čudi preprostim topničarjem, da so kos tako kompliciranim in teškim napravam. Vsi. so oškropljeni z blatom. Toda služba ne prizanaša. Treba je montirati dolgo cev na lafeto. 20 mož se upira v dolgo vrv dokler cev ne spolzi po ležajih na lafeto, ki jo potem utrde, da stoji top trdno in varno na popuščajočih tleh. Med tem že drugi montirajo optične in merilne instrumente.
V nepričakovano kratkem času Je že vsa baterija navzlic vsem težavam pripravljena za strel. Cujejo se klici merilcev, naj se pripravijo na streljanje. Neslišno se odpirajo zapirači jeklenih žrel ln drče težke jeklene granate v cevi, za njimi pa še medeninaste patrone. Tako je naenkrat vse pripravljeno za borbo.
Nekoliko stran od baterije, ki so Jo v hipu tudi že maskirali z vejevjem in pra-
protjem, Je ped drevesi Skritih več orjaških tankov, pripravljenih vsak hip nadaljevati pot proti sovražniku.
Inozemski opazovalci
Pri Podzemlju se zopet ustavimo in se po-vzpnemo na opazovalnico Kučevo (220 m), visoko vzpetino, ki dominira nad vso dolino Kolpe, po kate-rj se pomikajo kolone južne vojske proti določenim jim postojankam. Kakor na dlani leži obširna dolina, žal na mnogih krajih že visoko poplavljena z vodo. tako da je bilo treba spremeniti marsikatero potezo v naprej zamišljenih operacijah.
Pozdravimo ministTa vojske geneTala Ma-riča in opazujemo člane tujih vojnih misij v vseh mogočih uniformah. Posebno si z zanimanjem ogledujemo številno italijansko delegacijo v kateri so priznana imena italijanskih strategov in taktikov. Cas na«n ne dopušča, da si podrobneje ogledamo predstavnike tujih vojsk, ker je že n »počila ura za povratek preko Gorjancev. Ce bi zakasnili bi nas sredi poti lahko ustavile prodirajoče kolone -severne vojske, ki se baš vzpenjajo po gorjanskih klancih. Nekoliko z zavistjo pa tudi s ponorom smo v naglici pregledali še kolono naših najnovejših Skodo-vih Luksuznih vozov, ki vozijo po terenu vrhovne zastopniKe tujih vojsk, ki jih povsod spremlja in vodi divizijski general Dimitrije Živkovič.
Zlezli smo v naš avtobus, ki je ti»dS že dobil prav ofenzivni duh, saj sedaj že drvi po oostah, da je veselje. Zato smo bili kar zadovoljni, ko so nam ga dekleta okrasila Se z velikimi pušaljei, da smo se poslej vozili kakor na ohcet.
Zavrnjen prvi naval severnjakov
Na povratku smo na Gorjancih srečali že posamezne vračajoče ge oddelke brzega odreda severne voj&ke. ki mu njegovi^ napadi na mostove preko Kolpe niso uspeli. Motorizirane čete južne vojske so jih ne le ustavile, nego potisnile nekoliko celo nazaj, da
S pogreba prezidenta Masaryka
Jo v sprevodu samem, med njimi močna zastopstva vseh slovanskih sokolskih organizacij
—Sil
»JUTRO« It 222 "i
CefrfeK. 75. IX. 1557
•o ostal! -ve! »mostobrani«, ozemlja okrog
mostov preko Kolpe, trdno v njihovih rokah. Do 12. ure je južna voj&ka prodrla do črte Ključ-reka Kolpa, ki jo je prešla pri vaseh Griblje in Kamenje velika kolona, katera sedaj prodira naprej proti Črnomlju in Gradcu. čete južDe vojske, ki operirajo ob obrežjih Kolpe in ki eo reko pri Vinici in pri Blažovcih tudi prešle, so dosegle s svojimi izvidnicami okrog poldneva črto Sv. Ana-Tanča gora-Tribuč-Ribnik. Kolone, ki 90 bile poslane preko Rroda in STpskih Moravic so prodrle preko Kolpe in okrog poldneva zasedle že črto Selo-PodgTaje-Knežja lipa-Ajbelj. Tako je južna vojska na vseh omenjenih smereh zlomila naval prednjih oddelkov eeverne vojske.
Hkrat.u pa je bilo poveljstvo južne vojske obveščeno o kretanju velikih oddelkov eeverne armade, ki so se pričeli koncentrirati na črti St. Peter-Novo mesto-Stari log- Gr-čavec, in ki iz te baze deloma tudli že prodirajo proti jugu. Zato je odredilo koncentracijo svojih čet v štirih skupinah takole; 1. skupina se zbira na odseku med vasjo Draščice, Sirkovim vrhom in vasjo Dobravj-00. druga skupina na odseku pri vasi Gra-dac (220 m), tretja na od»eku med koto 216 ter Zidovci, jadranska divizija pa na odseku med koto 631 in Knežjo lipo (803 tn). Jadranska divizija ima nalogo prodreti v smeri proti Kočevju.
Rdeča pehota na pohodu
V gorjanskih klancih smo naleteli na močne oddelke severne vojske, ki so se vzpenjali proti vrhu. Kljub dežju in vetru so se pomikafe dolge kolone pehote v naglem maršu prots vrhovom. Ustavili smo se, ker je bila nadaljnja pot vsa zadelana. Kolone pehote, trena. baterij vseh kalibrov so nam dobesedno zastavile pot. Treba je bilo čakati. Mimo nas so korakali vojaki, sklonjeni pod pezo oprtnikov, a vendar dobro razpoloženi. V večini so bili med njuni slovenski rezervisti. Pravili so, da jih dež ne bo ugnal in da so se nanj že itak navadili. Nekatere čete so veselo prepevale. In kakor nalašč so kljub slabemu vremenu še zavriskali in ukali, kar je za tako vreme in pot pač več ko dovolj. Vsaka edinica ima s seboj poljsko kuhinjo, iz katere je tako dišalo, da smo željni gledali v smeri proti Novemu mestu, kdaj se bo odprla pot, da se tudi mi prerinemo do gostoljubne hiše Kokličevih, kjer smo razpeli šotor našega vojnega dopisnega štaba.
Kretanje kolon severne vojske na njenem pohodu je opazoval tudi voditelj manevrov armijski general Milovanovič v družbi šefa svojega štaba divizijskega generala Brašiča in njegovega pomočnika polkovnika Vauhnika, ki pa sliši v vojski samo na ime Vlajko.
Končno se je Ie toliko odprla pot, da smo se mogli prebiti mimo vrste poljskih topov in brdskih haubic, ki so jih vlekli razdeljene na tr dele. po trije konji, vpre-zeni eden za drugim.
Bilanca prvega dne
Na podlagi operacij današnjega dne je mogoče zaključno reči, da so se pri današnjih manevrih vršile predvsem nove razvrstitve obeh vojsk, ki sta do kraja izvr-ah postavljene jim naloge :n ki se bosta
ie v najkrajSem Sam odločilno »popadli
Glavni moči obeh vojsk sta še zelo oddaljeni druga od druge, tako da danes siploh ni bilo večjih borb. Razvili ao se manjši spopadi izv;dniških čet in brzih odredov. Najbolj zanimiv je bil spopad v Ključu ob Kolpi med brzim odredom južne vojske in konjenice brzega odreda severne vojske, pri katerem je južnemu odredu uspelo obvladati prehode preko Kolpe.
Danes dopoldne je vojni minister general Marič v hotelu »Metropolu« sprejel člane vseh tuj;h vojaških emisij, ki so se odzvali vabilu naše vojske, da si ogledajo potek naših letošnjih veiikih jesenskih vojnih vaj ob Kolpi. Ko so mu bili predstavljeni, jih je minister prijazno pozdravil, nato pa jim je izročil visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval naš mladi vladar.
Prihod Francozov in čehoslovakov
Zagreb, 22. septembra, o. Kot zadnji sta prispeli danes na naše manevre še francoska in češkoslovaška vojna misija. Čeho-slovaki so se zakasnili zaradi pogreba prezidenta Osvoboditelja. Obe delegaciji sta bili sprejeti na zagrebški postaji z vsemi vojaškimi častmi. Množica ljudstva jima je priredila prisrčne ovacije.
Ze ob pol 8. zjutraj se je pripeljal načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin z brzcem, kateremu je bil priključen generalov salonski voz. Na zagrebški postaji so delegacijo sprejeli načelnik našega glavnega generalnega štaba arm. gen. Nedič z več generali, francoski poslanik Dampierre s francoskim vojaškim atašejem in zastopniki francoskega konzulata v Zagrebu. Vojaška četa je visokemu gostu izkazala čast, godba pa je zaigrala marseljezo in našo državno himno. Francoska delegacija se je za nekaj ur ustavila v hotelu Esplanadu, a že dopoldne je odpotovala v Novo mesto.
češkoslovaška vojna misija je prispela v Zagreb ob 17.30. Vodita jo vojni minister Mahnik in načelnik glavnega generalnega štaba arm. gen. Krejči. Tudi njej so bile izkazane vse vojaške časti. Po par- | urnem postanku so se odpeljali na ma-neverski teren.
Nocoj ob 19. se je s posebnim vlakom odpeljal proti Novemu mestu tudi ves glavni generalni štab pod vodstvom ar-mijskega generala Nediča in njegovega® pomočnika divizijskega generala Bodija.
Minister Marič v Dol. Toplicah
Dolenjske Toplice, 22. septembra Včeraj popoldne je minister vojske in mornarice general Maric obiskal Dolenjske Toplice, kjer bodo nastanjeni zastopniki tujih vojsk. .Domačini so priredili ministru lep sprejem. Na trgu prsd Kopališkim domom so se zbrala vsa narodna društva 6 Sokolom na čelu. Po pozdravnem govoru je vojni minister pristopil k Sokolom, jih prisrčno pozdravil z »Zdravo!« ter segel v roke sokolskkim starešinom. Nato je pozdravil še gasilce, nakar se ja s svojim spremstvom podal v Kopališki dom, kjer si je ogledal za inozemske delegacije pripravljene prostore. Po ogledu se je vrnil v Novo mssto.
Kraljevska rodbina na beograjskem sejmu
Beograd, 22. septembra, p. Snoči je bil prvi beograjski velesejem svečano zaključen. Vendar pa so vse stvari ostale še na mestu, ker so si danes dopoldne sejem ogledali Nj. Vel. kralj Peter n. Nj. Vel. kraljica Marija, kraljeviča Tomislav in Andrej ter njihovo spremstvo. Ogled sejma je trajal skoraj poldrugo uro. Okrog sejmišča se je zbrala velikanska množica ljudi, ki je nenehoma vzklikala mlademu kralju in njegovim svojcem.
Konference v Pragi
Praga, 22. septembra AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič se je danes sestal s podpredsednikom francoske vlade Leonom Blumom.
Snoči se je udeležil večerje pri predsedniku češkoslovaške vlade dir. Hodže skupno s predsednikom rumunske vlade Tata-rescom. Po večerji so vsi trije državniki ostali v daljšem razgovoru.
Paga, 22. septembra. AA. Danes ob 13.50 je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim kabinetnim šefom dr. Draganom Protičem odpotoval nazaj v Beograd. Od dr. Stojadinoviča so se na železniški postaji poslovili predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, zunanji minister dr. Krofta in drugi prestavniki.
Nyonskf sporazum
bo v kratkem revidiran
Na pariški konferenci treh velesil ga bodo nrilagodili
italijanskim željam
Novi napadi na Nanking
Japonski bombniki so včeraj porušili vse nankinške vojaške objekte — Deset letal sestreljenih
Nanking, 22. septembra, o. Danes so japonske letalske eskadre izvršile kar dva napada na Nanking in okolico. Ze pri prvem so uničile vse nankinške vojaške in upravne objekte, pri drugem je prišlo do hudega spopada s Kitajci. Po avtentičnih iinformacijah je bilo pri obeh spopadih sestreljenih okrog 10 japonskih letal.
Ob 10. dopoldne so sirene prvič napovedale prihod japonskih bombnikov. Pol ure pozneje se je dvignilo v zrak 13 kitajskih lovskih letal, da preženejo napadalce. Tedaj so sirene že drugič zatulile. Tudi protiletalske baterije so se v naglici pripravile za boj. Japonska letala so bila v premoči, čeprav jih ni bilo toliko kakor včeraj. Nad mestom sta se pojavili dve eskadri, ki sta šteli skupno 30 do 40 bombnikov. Prva je napadla južni del mesta, druga pa je prodrla proti severu na drugo stran reke Jangcekjang in bombardirala Pukov. Kitajska letala niso proti bombnikom opravila prav ničesar in so se morala celo umakniti daleč proti severu. Eno izmed njih so japonski zasledovalci sestrelili. Japonci so bombardirali okrog 30 objektov. Skoraj na vsakega so padle po tri bombe. Tako so razdejali palačo Kuomin-tanga, bombardirali poslopja notranjega in zunanjega ministrstva, hotel »Metropolitan« ter vse vojaške objekte v Nankingu. Nad . 100 žrtev so danes japonske bombe zahtevale samo v južnem kitajskem delu mesta. Tudi v Pukovu je bilo razdejanih več poslopij. Tuje vojne ladje na Jangce-kjangu niso bile zadete. Proti poldnevu so se japonska letala umaknila proti Sang-haju na svoje matične ladje. Med potjo so jih kitajske protiletalske baterije, ki so razpostavljene po vsem ozemlju med Sang-hajem in Nankingom neprestano obstreljevale. Ze nad Nankingom so sestrelili štiri, med potjo proti Šanghaju pa še dva japonska bombnika.
Takoj v prvih popoldanskih urah so Japonci ponovili svoj napad na Nanking. Okrog 13.30 je bilo nankinško prebivalstvo znova alarmirano. Ze 15 minut po tem prvem znamenju se je razvila v neposredni bližini Nankinga huda borba med kitajskimi lovci in japonskimi bombniki. Vmes so se oglašale protiletalske baterije. Bitka v zraku je trajala dobre pol ure. Tudi pri popoldanskem napadu je nekaj bomb udarilo v sredo mesta, vendar razdejanje ni bilo tako hudo kakor dopoldne.
Kitajske letalske sile so bile znatno oia-čene in so nazadnje vendarle prisilile japonska letala k umiku. Kmalu po i4. so dejansko odbmfcla. nazaj proti jugovzhodu Pri popoldanskem spopadu je bilo eno japonsko letalo sestreljeno, tri druga pa so bila tako poškodovana, da so morala na poti med Nankingom proti Šanghaju pristati sredi gričev.
Srditi boji pri Šanghaju
ŠanghaJ, 22. septembra, o. Med tem ko
^peneta letala uničevala najvažnejše
nankinške objekte, so se na fronti pri Šanghaju razvili novi boji. Japonska pehota, ki jo je topništvo znatno podpiralo, je prešla v napad na treh krajih, pri severni postaji, Kiangvanu in Lotienu. Kitajci so se branili z vso odločnostjo :n Japoncem niso prepustili niti pedi svojega ozemlja. Pozneje so nastali hudi boji tudi pri Ljuhu, kjer so nastopile sveže japonske čete, pa tudi te zaman, čim so se Japonci. umaknili nazaj k svojim izhodiščem, so jih napadli Kitajci in so z naglo akcijo dosegli celo nekaj važnih uspehov.
Operacije na severni fronti
Peking, 22. septembra, g. Kljub slabemu vremenu so tri kolone japonske vojske, ki operirajo v severni Kitajski, prodrle dalje. Srednja kolona je po ljutih borbah proti kitajskim četam, ki se počasi umikajo, približno 25 km pred važnim železniškim križiščem Paotingom. Japonska letala napadajo železniško progo Peking — Hankov, da bi ovirala dovoz živil m municije proti jugu. Druga kolona nadaljuje svoje' prodiranje v provinci Šansi ter je že prispela na ozemlje, kjer so premogovniki in rudniki. Tretja kolona operira pri Tajjuami, kjer je baje Japoncem uspelo, obkoliti 50.000 Kitajcev.
Japonsko opravičilo v Londonu
London, 22. septembra, g. Japonski poslanik je izročil angleškemu zunanjemu ministrstvu končni japonski odgovor na angleški protest zaradi letališkega napada na angleškega poslanika pri nankinški vladi sira Knatchbull-Huggesena. Besedilo note bo objavljeno jutri. Kakor doznavajo v diplomatskih krogih, izraža japonska vlada angleški vladi svoje obžalovanje zaradi dogodka. Nadalje trdijo, da se bo angleška vlada z odgovorom zadovoljila, s čemer bo incident rešen.
Preiskava v nemškem konzulatu v Kantonu
London, 22. septembra, b. Po poročilih iz Hongkonga so kitajske policijske oblasti v Kantonu izvedle hišno preiskavo v poslopju nemškega konzulata v Kantonu. Nekateri kitajski uradniki konzulata so bili aretirana, eden izmed nastavljencev pa je bil celo takoj in brez procesa ustreljen. Oblasti so papravile preiskavo zaradi tega, ker jim je bilo sporočeno, da je neki uradnik nemškega konzulata dajal japonskim letalom znamenja med njihovim napadom na mesto.
C! II © li le 15
Težkoče pri sestavi protokola
Po optimističnih napovedih ob 6k]epu sporazuma med beograjsko opozicijo in dr. Mačkom bi moral biti protokol o tem sporazumu že do nedelje redigiran in podpisan od beograjskih šefov. Za ponedeljek ali torek so že napovedali nov obisk beograjskih delegatov pri dr. Mačku, da bi tudi ta podpisal protokol. Toda delegati so še v Beogradu in še vedno ni gotovo, kdaj Kodo odpotovali. Nekateri napovedujejo njihov odhod iz Beograda v Rogaško Slatino za danes, zopet drugi pa so še skeptični.
Mnogo se ugiba, kaj bi moglo hiti vzrok zavlačevanja. Zagrebški listi so dobili informacije, da je prišla ovira baje od Ace Stanojeviča. ki se ni mogel vneti za zagrebški sporazum. Po njihovih vesteh se niti Miši Trifunoviču ni posiečilo ga popolnoma prepričati, ko se je preko nedelje mudil pri njem v Knjaževcu. Nekatere ve6ti Celo trdijo, da so morali posamezne točke prilagoditi stališču Ace Stanojeviča. Najnovejša beograjska poročila to verzijo potrjujejo, ker pravijo, da so Miša Trifunovič, Miloš Bobič in dr. Laza Markovič snoči s protokolom še enkrat odpotovali v Knjaževac, da ga predložijo Aci Stanojeviča v pregled in odoibritev.
Čeprav pri tem menda ne gre za nikake bistvene spremembe, se vendarle zatrjuje, da beograjski opozicijski šefi protokola še ne bodo podpisali, marveč ga bodo najprej poslali dr. Mačku v Rogaško Slatino v pregled. Po teh verzijah se bodo potem, če bo protokol enkrat od obeh strank odobren, zbrali šefi zagrebške in beograjske združene opozicije k skupnemu sestanku ter na njem protokol svečano podpisali.
Incident na borbaškem shodu v šumadiji
V	nedeljo so imeli borbaši shod v Svi-lajncu v šumadiji. Glavni govornik je bil predsednik stranke Svetislav Hodžera. Ko je v svojem govoru ostro napadel dr. Mačka, je začela skupina na shodu navzočih pristašev združene opozicije vzklikati »živel dr. Maček!«. Zborovalci so jih napadli s pestmi in palicami ter jih iztisnili iz dvorane. Trgovca Markoviča, predsednika krajevnega odbora združene opozicije, so morali odpeljati v bolnico.
Poleg drugih je na shodu govoril tudi dr. Irgolič v imenu • slovenskih pristašev stranke.
Dva suma
Poročali smo že, da je v Zagrebu nenadoma umrl glavni urednik klerikalne »Hrvatske straže« dr. Marij Matulič. »Hrvatska straža« sedaj zatrjuje, da je bila zaradi njegove smrti vložena na sodišče kazenska ovadba proti nežne n emu krivcu. Matulič je bil operiran na slepiču in se mu je njegovo stanje naglo zboljšalo. Ko pa so mu iz rane pobrali šive, so nastopile komplikacije in je dr. Matulič umrl. Izvesti »Hrvatske straže« o kazenski prijavi se da sklepati, da nekateri sum'jo, da je bila Matuličeva smrt zakrivljena po za-nikrmosti ali pa celo po zločinski namera. Težko si je misliti, da bi bil ta sum kakorkoli utemaljen, zato zagrebška javnost z napetostjo pričakuje izida sodne preiskave, ki bo gotovo uvedena na osnovi vložene ovadbe.
V	ponedeljek zvečer je v Zagrebu, kakor smo v »Jutru« tudi že poročali, začela goreti hiša, v kateri so prostori znanega frankovskega, ostro protimačkov-skega tednika »Danice«. Po časopisnih vesteh se je tudi v tem primeru pojavil suim, da je bil ogenj podtaknjen. Rezultati policijske preiskave o vzroku požara še niso znani.
Rim, 22. septembra, o. O pristanku Italije na nyonskl kontrolni sistem Je bil danes objavljen naslednji komunike:
Na podlagi razgovorov grofa Člana z odpravniki poslov francoskega ln angleškega poslaništva v Rimu je bil dosežen sporazum, po katerem bo v Parizu ožja konferenca Francije, Velike Britanije in Itali je z nalogo, da delno spremeni določbe nvonskega sporazuma ln jih prilagodi v Rimu doseženemu sporazuma. Odpravnika poslov angleškega ln francoskega poslaništva v Rimu sta ministru Cianu izjavila, da se njuni vladi nikoli nista branili priznati Italiji kot sredozemski sili njenega pravega pomena za razvoj političnih od-nošajev na Sredozemskem morju. Zato jo tudi vabita na omenjeno pariško konferenco. Minister Ciano je povabilo sprejel na znanje in izjavil, da bo itali janska vlada poslala svoje zastopnike v Pariz. Kakor vedno je Italijanska vlada tudi o tem dogovoru takoj obvestila vlado v Berlinu.
V komentarju o pristanku Italije na povabilo francoske in angleške vlada k sestanku francosko-angleških pomorskih strokovnjakov v Parizu, pravi »Messagge-ro«: Vnovič je stvarnost premagala izmišljotine in diplomatične spletke, sicer bi bil brez dejanskega sodelovanja Italije vsak nastop v Sredozemskem morju nemogoč. Francosko-angleški predlog in pristanek Italije bodo povsod pozdravili z zadovoljstvom. Vprašanje nadzorstva na Sredozemskem morju je sedaj vendarle postavljeno na pravo mesto in zaupano državam, ki imajo največ pravice in sredstev, da ga urede.
List upa, da v Parizu nimajo zahrbtnih misli. Ureditev tehničnih vprašanj bo pospešila tudi kasnejšo ureditev političnih vprašanj, ki so v zvezi s položajem na Sredozemskem morju.
Optimizem v Londonu
London, 22. septembra, o. Angleški politični krogi so zelo optimistično razpoloženi, kar se tiče nadaljnjega razvoja razmer na Sredozemskem morju. Splošno so prepričani, da so sedaj odstranjene vse težave, ki so nastale zaradi nyonskega sporazuma in da bodo na konferenci v Pa rizu ob koncu tedna priznali Italiji mo-
ralno enakopravnost, obenem pe podrobno
določili obseg italijanskega sodelovanja T novem kontrolnem sistemu.
Iz Rima poročajo, da bo italijanska vlado na pariški konferenci zastopal admiral Discia, ki je bil tudi glavni zastopnik na lanski londonski pomorski konferenci. Italija bo v Parim zahtevala, naj ae področje Sredozemskega morja, ki ji je Mlo dodeljeno v varstvo po prvotnem neonskem sporazumu, razširi na del Sredozemskega morja med Sicilijo ln italijansko severno Afriko, odnosno, da se vse Sredozemsko morje razdeli v tri predele, v katerih naj bi f ran cosko-itali jansko ln angleško brodovje skupno izvrševalo kontrolo nad plovbo.
Italija se približuje
Angliji in Franciji
London, 22. septembra, o. Politični krogi sodijo, da je pričela Italija napram Angliji in Franciji popuščati le zaradi tega, ker bi vendarle rada uredila svoje odnošaje nasproti obema velesilama, v smislu pisem, ki sta si jih izmenjala pred dobrim mesecem dni Mussolini in Chamberlain. O« Rim - Berlin bo zaradi tega vsekakor oslabljena. Pariška konferenca bo nedvomno znatno zmanjšala pomen Mussolinije-vega obiska v Berlinu. Mussolini bo pri svojih nemških prijateljih pazil, da ne bo v zadnjem trenutku skvaril pogajanj, ki se pripravljajo med Italijo in Anglijo. Položaj Italije na Sredozemskem morju bi postal nedvomno kaj malo vreden, če bi se znašla nasproti Angliji. Tudi v Londonu se širijo govorice, da se bo na pariški konferenci skušal doseči splošen sporazum med Francijo, Anglijo in Italijo.
Razširjenje pogajanj na vsa vprašanja nevtralnosti
Pariz. 22. septembra, o. Pariški politični krogi so mnenja, da se na pariški konferenci ne bodo pojavile nikake težave. Strokovnjaki bodo nedvomno naglo dovršili svoje delo na osnovi nyonekega sporazuma, ni pa izključena možnost, da se bodo pogajanja ob taj priliki razširila na vse probleme, ki se tičejo nevtralnosti nasproti Španiji.
Atentati v Franciji
alamance
Senzacionalna odkritja francoskih oblasti o rovarjenju španskih nacionalistov v Franciji
ženeva.
Belgijska kandidatura za svet DN
22. sptembra. AA. Belgijsko kandidaturo v svet Društva narodov je podprlo 16 držav in sicer Argentina Avstralija, Avstrija, Kanada, Čile, Kolumbija, Egipt, Litva, Luksemburg, Norveška, Mehika, Nizozemska, Švica, češkoslovaška, .Urugvaj ln Venezuela.
Mariborska ^Neodvisnost" v novih rokah
Nekaterim čitateljem bo morda znano, da izhaja v Mariboru tednik »Neodv:s-nost«. Sprva je hotel biti menda res nekak neodvisen informativen list, pa je kar kmalu zašel v zmešane slovenoborske vode. Potem je postal nekako glasilo slovenskih mačkovcev, odkar pa so se ti razcepili, je samo še zastopal politiko dr. Ku-kovca. Kakor nam sedaj iz Maribora poročajo, je te dni prevzel uredništvo lista neki Štefan Kovač. Dr. Kukovec pa je objavil posebno pojasnilo, da je »Neodvisnost«, ki je doslej služila »kmečko delavskemu gibanju v Sloveniji« samo prostovoljno, odslej postala glasiio te skupine.
Proti terorizmu v Franciji
V nedeljo so svečano otvorili in posvetili	.ViU",.,.a
nov občinski dom v neki pariški okoliški ■ lirn,rov,c-občini. Svečanosti je prisostvoval tudi socialistični notranji minister, ki je v svojem govonr ostro obsodil nedavne pariške atentate. Rekel je, da socialistična stranka ne odobrava in nikdar ni odobravala takih zločinov. »Obsoja jih enodušno ves fran-
Pariz, 22. septembra, d. V ponedeljek so v Hendayu aretirali dva človeka, izmed katerih se je eden legitimiral kot Rafael Parela. Pri zaslišanju se je pokazalo, da Parela ni nihče drugi kakor osebni šofer majorja Troncorsa, guvernerja Iruna ter poveljnika pokrajine guipuzcoe, ki ga je general Franco pred dnevi imenoval za podpolkovnika zaradi njegovih izrednih zaslug. V avtomobilu, ki ga je šofiral Parela. je bil tudi marki Linares, znan pristaš generala Franca.
Ko so se preiskovalne oblasti prizadevale, da bi ugotovile, kakšno vlogo je igral šofer Parela, je njegov gospodar podpolkovnik Troncoso prišel v francoski obmejni policijski komisarijat v Hendavu ter izpovedal, da je on organiziral pohod do francoske luke Bresta ter skušal zapleniti špansko republikansko podmornico »C 2«, ki je bila tamkaj v popravilu. Nadalje je zahteval, naj njegovega šoferja, ki se je ravnal po njegovih navodilih, takoj izpuste.
Troncoso je bil že prej osumljen, da Je bil zapleten v napad na špansko republikansko podmornico v Brestu, ker so v avtomobilu našli pismo, naslovljeno na poveljnika podmornice s ponudbo, naj jo proda za dva milijona pezet.
Troncosova aretacija
Po daljšem razgovoru s policijskim komisarjem, ki ni hotel izpustiti šoferja, se Je podpolkovnik Troncoso vrnil v Irun, vendar pa je zvečer ob 22. ponovno prekoračil francoske meje in odšel v francoski policijski komisarijat. Med tem je policijski komisar obvestil notranje ministrstvo o njegovi intervenciji. Baje je Troncoso na drugem sestanku s komisarjem v zelo ostrih besedah grozil Franciji ter napovedoval, da bo aretiral francoskega konzula v San Sebastianu ln poslal preko meje 200 svojih ljudi, da osvobode šoferja. Glede n? to je policijski komisar v Hendavu pridržal irunskega guvernerja v zaporu.
Sedaj preiskujejo, ali je Troncoso sam odpotoval v Brest, da organizira napad na špansko republikansko podmornico. Po
neki fotografiji, ki je bila odposlana t Brest, so ga tam spoznali trije ljudje. Snoči je sodišče v Brestu odredilo aretacijo Troncosa, ker je sodeloval pri poskusu ugrabitve španske republikanske podmornice »C II«.
Bombe iz Salamance
»Matin« poroča, iz Toulusa, da k je policiji posrečilo dognati izvor bomb, Id m bile namenjene za razne atentate v južni Franciji. Na podlagi izjav nekega Jose Noguera, ki trdi o sebi, da Je Mehikanec ter inženjer, je policija našla sledove za pravimi krivci. Kasneje so dognali, da navedeno ime ni pravo, in da se ta inženjer imenuje Louis Vento SaJazar, rojen v Mehiki 1. 1910. Inženjer je priznal policiji, da se je izkrcal julija 1936 v Saint Nazairu, ker ga je neka tuja država pridobila, da bi za generala Franca prevzel poročevalsko službo. V resnici je postal vohun za obe stranki. Dotična država ga je poslala v Francijo, da izvrši razne vojaške atentate in z njimi razburi francosko javnost. Noguera je pokazal policiji kraje, kjer as bombe nahajajo. Nato Je izjavil, da je ve« te bombe pripravil v Salamanci neki nemški kemik, ki ga je psebno poučil o poslovanju ž njimi.
Francoska javnost zahteva najstrožjo kazen
Francosko javno mnenje ne Stedl a taktiko početja, katerega edini namen je bfl, da spravi Francijo na znotraj in na zunaj v neroden položaj, ki naj bi državi onemogočil nadaljevanje njene dosedanje španske politike. Tudi časopisje — ln to celo desničarsko — zahteva brezobzirno kaznovanje krivcev brez ozira katetri stranki pripadajo tujci, ki so bili te dni aretirani.
Prav tako obsoja francoska javnost tudi
napad na sedež protifašističnega društva v Tunisu, katerega žrtev je postal italijanski emigrant MiceUi, dočim se je napadalcem posrečilo zateči se na krov italijanskih šolskih ladij »Amerigo Vespucci« in »Colombo«, ki sta zasidrani v lukl.
Kongres pravoslavnih veroučiteljev
Beograd, 22. septembra, p. Danes dopoldne se je na beograjski univerzi pričela skupščina udruženja pravoslavnih veroučiteljev. Na skupščino je prišlo 1.272 članov iz vse države. Svečani otvoritvi skup-| ščine je prisostvovalo mnogo episkopov pod vodstvom podpredsednika arhierej-skega sinoda mitropolita Dositeja. Z njim je prispel tudi patriarh Vasilije iz Sirije.
Pred pričetkom skupščine je bila v cerkvi sv. Save velika cerkvena svečanost, ki so se je poleg katehetov udeležili tudi vsi episkopi in njihovo spremstvo. V cerkvi je imel govor v spomin na pokojnega patriar-ka Varnavo znani episkop dr. Nikolaj Ve-
Pravoclavni kateheti so nato v veliki po-vorki odšli iz cerkve na univerzo, kjer se je okrog 10. ure dopoldne pričela njihova skupščina pod vodstvom predsednika udruženja Milutinoviča Poslane so bile uda-nostne brzojavke Nj Vel. kralju, Nj. Vel.
podelil mitropolit Dositej. Skupščina je" potem nadaljevala delo ves dan in ga končala s soglasnim sprejemom predloženih resolucij.
coski narod, prav tako enodušno pa zahte- j kraljici in sv. sinodu
va, da se vprašanje teroristov energično ! j likvidira.« Obljubil je, da bo vlada preiska-- J vo izvedla z vso energijo in »s krivci do-
stftpala tako, kakor zaslužilo«.
Skupščino so nato pozdravili mitropolit Dositej. predsednik JUU Ivan Dimnik in , drugi Svečana otvoritev je bila raključe-* na s bbflfif*	H *» "
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: V Genovskem zalivu je nastala depresija, ki povzroča v zapadni polovici Balkanskega polotoka in na področju Alp oblačno in deževno vreme. V srednjih Alpah dežuje. V ostalih evropskih krajih prevladuje le delno oblačno vreme. V Jugoslaviji je oblačno vreme sredi države in v severozapadnem delu z dežjem v dravski banovini, v ostalih krajih je le delno oblačno.
Zemunska vremenska napoved: Oblačnost se bo razširila s zapada v severnoza-padni de! Jugoslavije, kjer bo ponekod tudi deževalo. V južn >m Primorju in v vzhodnih krajih se bo nekoliko razjasnilo. Ostalo to zmerno toplo.
Zagrebška: Vreme bo ostalo Se nadalje oblačno in deževno. Tudi temperature bodo zopet padle,
Naši kraji in ljudje
Usoda Aleksandrovih propilej
Od prvega oklica za spomenik do odborove odločitve
Ljubljana, 22. septembra.
Izjava slovenskih kiparjev o vprašanju ■pcmenika Viteškemu kralju v Ljubljani, ki smo jo objavili danes, je v naši javnosti vzbudila živo pozornost in sprožila živahne komentarje. Nekateri so v protestu naših likovnih umetnikov proti načinu, kako je skušal ožji odbor za postavitev spomenika uveljaviti samovoljno izbrane osnutke in oddati dela obrtnikom brez natečaja, videli zgolj omalovaževanja vreden poizkus neke strokovne skupine, ki se hoče boriti za delo in za kruh. Ne more biti dvoma, da je naše kiparje vodila v njihovem nastopu predvsem skrb za delovno priliko in za zaslužek, toda to skrb moramo izvzeti iz vsake moralne debate, saj vsi dobro vemo, kako redko se našim upodabljajočim umetnikom nudi prilika tako velikega in pomembnega dela, kakor je postavljanje spomenika Viteškemu kralju.
Prav ta gmotna, socialna stran vsega vprašanja meče na zadevo še posebno nerodno, neprijetno luč. Naša kulturna javnost visoko spoštuje prof. Plečnika in občuduje njegovo plemenito, velikodušno ljubezen do našega mesta, kateremu je ob sodelovanju svojih učencev, ki se pogostokrat v veliki siromaščini — kakršna je pač usoda slovenskih študentov — prebijajo skozi študij, poklonil doslej celo vrsto del trajne vrednosti, ne da bi bil zahteval kakršnokoli nagrado. V svojem končnem praktičnem učinku pa je takšna velikodušnost vendarle do neke mere dvorezen nož. Dejstvo je namreč, da zaradi Plečnikove plemenitosti ostajajo brez dela nele slovenski kiparji, namesto katerih mojster Plečnik in njegova šola brezplačno izdelujeta osnutke, temveč ostajajo na cesti tudi trume njegovih učencev, kadar stopijo z diplomo inženjerja-arhitekta iz njegove predavalnice v življenje. A kar je najbolj žalostnega, odkritosrčne graje vrednega na vsej stvari, je dejstvo, da Plečnikova dela kljub njegovemu odklanjanju vsakršnega honorarja v splošnem niso cenejša, kakor če bi jih bil zasnoval honoriran arhitekt. Njegovemu umetniškemu občutju je blizu predvsem razkotšnost materiala in oblik in neka bizarnost arhitektonskih domislekov, da ne gleda na krajcar, pa tudi ne na praktično koristnost svojih del. O tem nas najbolj zgovorno prepričuje pač primer spomenika Viteškemu kralju, za katerega je ožji odbor stavil kiparjem v natečaju na razpolago samo milijon. Plečnikova zamisel pa bo terjala blizu dva milijona dinarjev.
Razlika v višini 100%, ki jo je ožji odbor v svojem proračunu naklonil prof. Plečniku, pa nam daje resno razmišljati o tem. a.li ni bil prvotni razpis samo potegavščina na račun slovenskih likovnih umetnikov in na račun darujoče javnosti. Dejstvo je namreč, da je prof. Plečnik od vsega početka sam član odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju, in čeprav se v času, ko je predsednik senator Ivan Hribar odbornike še vabil na seje,
Bitka pri Kolpi se je pričela
Brig. gen. MIHAJLO STAJIC, šef štaba severne vojske
teh sej ni udeleževal, je njegova beseda vendarle že takrat veljala kot poslednja instanca v umetniških rečeh. Ko je odbor razpisoval svoj prvi natečaj, prof. Plečnika v umetniškem razsodišču sicer ni bilo, vendar ne more biti dvoma, da sta ožji odbor in razsodišče formulirala pogoje v natečaju v sporazumu ž njim. Med te pogoje je poleg proračuna v znesku enega milijona kot najvažnejši spadal pridržek, da morajo konkurenti projektirati spomenik na enega že izmed obstoječih prostorov, primernih za tak namen. Kakšen smisel je torej imel ta natečaj, če je ožji odbor s prof. Plečnikom nazadnje zavrgel vse pogoje, v katere je bilo razsodišče ukleni-lo snovanje konkurentov, in prihajajo danes na dnevni red tako nepričakovani, presenetljivi predlogi, kakor sta regulacija Južnega trga — na to regulacijo je prof. Plečnik vsaj od daleč brez dvoma že takrat mislil, ko se je razpisoval natečaj — in dva miljona dinarjev.
V svoji izjavi poudarjajo slovenski kiparji, da je naša nacionalna javnost zbirala izrečno za likovni spomenik, in pristavljajo, da zamisel propilej tej zahtevi ne ustreza. Zamisel odbora za postavitev spomenika se je v teh treh letih," ki nas ločijo od tragične smrti Viteškega kralja, v resnici glede na konkretno izvedbo nekajkrat izpremenila. V proglasu, ki ga je odbor za postavitev spomenika v Ljubljani skupno z mariborskim odborom objavil 1. decembra leta 1934., so bile še naslednje besede: »Temu vzponu naše volje, temu poveličanju našega imena in tej preizkušeni in poživljeni veri hočemo dati viden izraz in trajno sled s tem, da postavimo Njemu v Ljubljani in Mariboru dostojen likovni spomenik. In še posebej v Ljubljani s tem, da zgradimo v Njegov spomin nujno potrebno veliko moderno bolnišnico, ki b! z vso svojo ureditvijo, zlasti za specialno zdravljenje ustrezala vsem zahtevam in pridobitvam sodobnega zdravstva.« A še preden je zbiranje prispevkov prišlo do pravega razmaha, je širši odbor na eni izmed sej prav na pobudo predsednika senatorja Hribarja končno spremenil načrt tako, naj se zbrani prispevki porabijo samo za likovni spomenik. Saj so za humanitarne in zdravstvene ustanove dolžne že po svoji funkciji skrbeti država, banovina in občina, prispevki za spomenik pa predstavljajo darilo slovenskega ljudstva za počastitev spomina Viteškega kralja. Na osnovi tega sklepa je bil razpisan idejni natečaj in vsa javnost je od takrat upravičeno pričakovala, da bo odbor v Ljubljani postavil dostojen likovni spomenik. Toda v tem upanju se je javnost uštela. Poudarek Plečnikovega načrta ni na spomeniku Viteškemu kralju, temveč na pro-pilejah, ki naj da.io zasnovanemu Južnemu trgu primeren arhitektonski zaključek. Z zbranimi prispevki naj torej slovensko ljudstvo pomaga mestni občini ljubljanski regulirati enega v gradbenem pogledu najbolj zapuščenih predelov v središču Ljub-
Brig. gen. LJUBOMIR STEFANOVIC šef štaba južne vojske
ljane, malenkost, ki preostane, pa naj gre za kraljev spomenik.
Nihče naj ne misli, da hočemo s temi ugotovitvami pretivarati. Dejstvo je, da kakšne antične propileje spomeniku Viteškega kralja niso potrebne, pač pa so po Plečnikovi zamisli potrebne za efektno ureditev bodočega Južnega trga. Gre za arhitekturo velikega stila, ki z zasnovo spomenika ni v nobeni organski zvezi, zamisel spomenika pa se je morala v celoti podrediti zamisli arhitekture. V skrbi za stebrišče in streho je prišel projektant na proslavljeno idejo, da bi moral konj, ki nosi Viteškega kralja v zaletu, sloneti na stebru. A kar bo moralo zbuditi odpor v slehernem nacionalno mislečem in čutečem človeku, je dejstvo, da se je moral lik Viteškega kralja sam prilagoditi nerealnemu in nesodobnemu okolju tako daleč, da od njegove resnične, žive podobe sko-
Ljubljana na novih letalskih znamkah
Znamke so še precej posrečene — Kdaj jih dobimo ?
Ljubljana, 22. septembra.
Že v juniju je napovedal naš poštni minister, da bomo dobili nove znamke za letalsko pošto in v začetku tega meseca so bile res dotiskane. Uradno je bilo javlje-no v »Službenih novinah«, da so izšle 12. septembra. Te dni so se dobile prve na beograjski poštah, v Ljubljano pa še niso prišle, češ dia imamo tu še dovolj velike zaloge dosedanjih. Tako morajo naši fi-lateliesti pisariti ponje v Beograd in imajo stroške s poštnino, če jih hočejo dobiti.
Nove znamke so tiskane še na starih strojih naše markarnice, čeprav so novi stroji že več mesecev montirani. Tiskane so v ofsettnem tisku, toda še dokaj skrbno, da jih lahko mirno imenujemo najboljši izdelek, kar jih je doslej izdala naša markarnica. Serija obsega 8 vrednot od 50 par do 30 dinarjev in na njih so štirje različni črteži, izdelani po fotografija!^ toda s predrobnimi detajli, ki se v ofsettnem tisku premalo razločijo, ali pa razmažejo, zlasti ker so znamke tiskane na kredastem papirju. Da so bile znamke tiskane v naglici se vidi tudi po tem, da barve niso povsod enakomerno razdeljene in op3 zimo celo na isti znamki po dva čisto različna tona.
Na vrednosti po 50 par je slika samostana sv. Nauma na Ohridskem jezeru. Znamka je sepiaste barve. Na znamki po
1 dinar je v svetlo olivni barvi neitisnjen Rab. Najlepši ton ima višnjevkasto siva znamka po 2 dinarja s sliko Sarajeva. Na znamki po 2.50 dinarja je Ljubljana, posneta z Nebotičnika. Vendar pa je roža-sto rdeča barva te znamke docela nemogoča. Znamka po 5 dinarjev v vijoličasto lisasti barvi ima spet slilko samostana sv. Nauma. Prikupna je rjavo karminasta barva znamke po 10 dinarjev s sliko Raba. Na temno olivni znamki po 20 dinarjev je spet Sarajevo, na indigasti po 30 dinarjev pa Ljubljana..
Na vseh znamkah je tudi slika letala.
Znamke so izšle v nakladi pol milijona serij. Ta naklada je občutno previsoka in zato ne bodo zbudile prevelikega zanimanja filatelistov, kakor bi ga nedvomno, če bi se njihova naklada gibala v mejah kakor po drugih državah, to je okoli 75 do 100.000 serij. Razen tega je tudi njihova nominala dosti previsoka., saj stane vsa serija 71 dinarjev, kar je za naše razmere občutno preveč. Napisi na znamkah niso izdelani preveč skrbno. Zobčanje je dobro in gumiranje tudi.
V splošnem majhen napredek, toda še dolgo ne dovolj -velik ,da bi mogli biti filatelisti zadovoljni. Voditelji naše markarnice naj si ogledajo letalske znamke diugih držav, zlasti Avstrije, da bodo videli, kaj je lepa znamka za letalsko pošto.
Smrtna nesreča v Slovenskih Konjicah
Mlademu Dalmatincu je voz zdrobil lobanjo
SI. Konjice, 22. septembra
Konjiški trg je danes zjutraj pretresla žalostna vest, da je zgubil nadebuden mladenič, sin vroče Dalmacije, pri nas svoje življenje. Med 9. in 10. uro se je zgodila prometna nesreča sredi konjiškega trga, katere žrtev postal 16 letni krojaški vajenec Tonček Grgurovič iz Splita, ki se je učil pri tukajšnjem krojaškem mojstru g. Fileju. Fant se peljal s kolesom proti novi stavbi svojega mojstra v bližini kolodvora. Na ostrem ovinku pred Zottlovo trgovino je privozil nasproti težak voz posestnika g. Pozneja iz Oplotnice, ki ga kolesar ni opazil. Revež se je zapeljal s kolesom ravno pod kolesa voza, ki je bil sicer prazen, vendar jako težak, namenjen za vožnjo peska. Kolo mu je šlo čez glavo in mu jo zdrobilo.
V bližini je bil tržki redar, ki je ponesrečenca vsega krvavega vzdignil ter ga
nesel v vežo Kmetijske družbe, kjer so reveža naložili na rešilni voz gasilske čete, da ga prepeljejo v bolnišnico Rdečega križa. Med potjo pa je mladenič umri. Dobrega fanta je obiskala v nedeljo njegova mati, kmetica iz Splita, njegov oče pa živi v Ameriki, fant je bil silno vesel materinega obiska. Uboga mati pač tudi ni mogla slutiti, da je svojega sina zadnjič videla živega. Rodbina je nacionalno zavedna, Tončkov brat Joco je marljiv član konjiškega Sokola, drugi brat pa mariborskega.
Ta tragičen dogodek je resen opomin po ponovno izrečeni prošnji, da se jarek ob državni cesti v konjiškem trgu poglobi in pokrije. Tako se bo cesta z malimi izdatki razširila za približno 2 metra. Sedaj sta le ožina in prehud ovinek kriva vednih prometnih nesreči od katerih je ta najhujša. Sočustvuje ves konjiški trg.
Napredek tujskega prometa v Kranjski gori
Domačih in tujih gostov je bilo znatno več kakor lani
Kranjska gora, 22. septembra, j Deževje zadnjih dni, še bolj pa sneg, ki je zapadel po naših planinah, in mraz, posledica zapadlega snega, so napravili konec letošnji poletni sezoni. Letovišče se je izpraznilo, ostalo je le še nekaj gostov, ki v svojem optimizmu še vedno pričakuje-jejo, da se kljub že nastopajoči jeseni vendarle povrnejo mili dnevi, s katerimi je letošnje poletje tako hudo skoparilo.
Valutne nevšečnosti so bile, ki so letos od pomladi sem tiščale naše tujsko-pro-metne postojanke. Večja letovišča so res utrpela precejšnje izgube, katerih posledica se bo gotovo čutila še nekaj let, če jih ne popravi prva prihodna sezona.
Tudi kranjskogorskemu letovišču se je že pomladi napovedovala za poletje neugodna sezona. A to prerokovanje se ni
uresničilo. Valutno strašilo sicer ni bilo prazno, a vendar Kranjska gora zaradi tega ni utrpela škode. Nasprotno, število gostov iz inozemstva se je nasproti poletnim sezonam preteklih let še znatno povečalo in doseglo precej lepo, skoro nepričakovano višino.
Od prvega januarja do zadnjega avgusta se je v Kranjski gori mudilo nič manj kakor 5097 gostov, lani v tem času pa 4418. Vidimo torej, da je Kranjska gora kljub nazadovanju po drugih letoviščih napredovala za 679 gostov. Ta napredek se kaže še bolj izrazito, ako si ga predočimo na podlagi nočnin. Med tem ko je letovišče ubralo lani od 1. januarja do 31. avgusta 61.593 nočnin, jih je letos v istem času imelo 75.194; torej znaša letos njen plus 13.601 nočnina.
Mariborski kalejdoskop
i.
V zadnjem času stopa zopet v ospredje nacionalno obrambno vprašanje. Mariborsko družabno življenje prepaja vsebolj tuja govorica. Te kvarne klice prevzemajo tudi gotove slovenske kroge, tako da je postalo nemčenje že prava bolezen. Reakcija proti tem pojavom ni mogla izostatL Pojavila se je v poživitvi »Branibora«, katerega vodstvo so prevzeli mlajši, ki čutijo v sebi potrebno žilavost in energijo, da iztrebijo iz naše obmejne prestolnice žalostne stvari, ki dajejo mnogo misliti in mnogo obžalovati. Incidenti, ki so za narodno čast in ponos žaljivi, se ponavljajo v vse številnejših primerih. Tudi slučaji prehajanja domačih posestev v tuje roke po ovinkih se nadaljujejo. Nič čudnega, če se je v mariborski nacionalno zavedni sredini sprožila misel ustanovitve posebno narodno manjšinskega instituta, ki naj bi ob materialni podpori vseh v poštev prihajajočih činiteljev sistematično zbiral statistične podatke, ki se nanašajo na pojave pasivne bilance naše nacionalne odpc-nosti in ki naj bi na osnovi tega statističnega pouka ustvarjal večletne delovne programe, v katerih naj bi se storjene napake popravile, dognane pomanjkljivosti pa odpravile.
II.
Poleg nacionalnih skrbi pa zavzemajo v našem obmejnem življenju svoje posebno mesto tudi razne politične zadevščine. Živimo v dobi »taborov«, ki se z odmevnimi pozavnami razglašajo v svet in ki se obešajo v naši javnosti na veliki zvon. .Tukaj
ob meji, kjer bi potrebovali več narodno obrambne intenzivnosti, manj pa strankarskih iztirjenj, imamo že precej konkretne pojme o teh »taborih«. Ce pojde tako naprej, potem bo skoro v pojem »tabor« vključeno število, ki ga dobimo, če par tu-catov glav skupaj seštejemo. V naši dobi so že številni pojmi zdrknili nizdol in doživljamo, da se je v tej kategoriji utesnjenih pojmov znašel tudi — »tabor«.
V ta okvir spadajo tudi svojevrstna opažanja, ki se tičejo naših zastav. Mnogokje je bilo videti državno in plemensko zastavo ob eni in isti prireditvi. Toda glej čudo: državna zastava sramežljivo vihra v širini in dolžini par decimetrov dočim se druge zastave bahavo razprostirajo v večmeter-skih dolžinah in širinah. Na vprašanje, zakaj te razlike, so se čuli različni, toda poučni in značilni odgovori, ki bodo kedaj lahko zavzeli posebno mesto v naši politični zgodovini.
III.
Obmejni položaj, silni razvoj industrije, zlasti tekstilne stroke, ter druge okoliščine dajejo Mariboru možnosti stalnega razmaha. Ta razvoj se javlja na mnogih področjih mariborskega življenja. Tako v kulturnem oziru, saj dobi letos Maribor po sedmih »suhih« letih svojo opero in saj bo v novembru velikopotezno zamišljeni umetnostni teden. Ta napredek in ta rast pa se kaže tudi v oblikovanju Maribora in njegovem izgrajevanja. V mestnem osrčju vstaja popolnoma nova ulica, Tattenbacho-va ulica, ki privzema obliko lepe, široke prometne žile, ki ji v prometnem deležu
Maribora pripadajo važne funkcije. Po iz-ravnanju vogala ob Tattenbachovi in Ve-trinjski ulici, kjer je nekoč stal »Vinski hram«, po preureditvi širokih pločnikov na obeh straneh, po posrečeni prenovitvi in regulaciji vrta gostilne Senica in po končanem tlakovanju, ki se, upajmo, ne bo zavleklo v pomlad 1939, je nastala tukaj popolnoma nova slika, ki je organično spojena z velikim kompleksom Glavnega trga. Nekatere stavbe so se po tej preureditvi kakor pogreznile, druge pa kakor zrastle. Sedaj pa je naloga mestnih očetov, da dokončno izpeljejo to regulacijo, ki jo je bil zamislil in sprožil mestni svet, združeno s problemom zazidanja zevajočega vogala ob gornjem delu Tattenbachove in Vetrinjske ulice. Če bi namreč to razmišljanje trajalo predolgo, bi se namreč lahko pripetilo, da bi ta pomanjkljivost zabrisala vse ono, kar je s preureditvijo staroslavne Tattenbachove ulice nastalo. Tudi Kralja Petra trg še čaka odrešenja in tudi tamkaj še sameva tista podolgovata elipsa, ki še vedno čaka popolne dograditve. Ta zmotnjava se še povečuje ob pravcati egiptovski temi, kakršna je sicer mogoča na volfcetlskih področjih, nikakor pa ne na tako važnem prometnem osišču in križišču, kakor je Kralja Petra trg. Tempo menda ni posebna odlika naših najmerodajnejših mestnih očetov. Morda ga je upočasnila poletna vročina. Upamo pa, da bodo ta tempo nekoliko razgibali veselo doneči jesenski klo-potci. Bati se je pa, da se bo v takšnem tempu pričela ter nadaljevala napovedana regulacija Glavnega trga, glede katere pa so merodajni velmožje še vedno zaposleni s pomembnimi vprašanji, kakor je n. pr. to, kam in kako s tistim podzemskim straniščem, kam in kako z Marijinim spome-
nikom, kam in kako s stojnicami in drugim drobižem, ki ga je na našem Glavnem trgu na preteg.
Tudi vrzeli sredi Maribora je vedno manj. Skoro ni najti večje parcele, ki bi bila nezazidana. Bilanca letošnje gradbene sezone je precej aktivna: 150 do 200 novih stanovanj. Saj je samo v novi Abtovi stanovanjski palači ob Maistrovi in Cankarjevi ulici 23 novih stanovanj. Razen tega se gradijo številne dvonadstropne, enonad-stropne in pritlične stanovanjske hiše ter izdaja mestno poglavarstvo še vedno nova gradbena dovoljenja. Povečuje se stavba policijskega predstojništva, nasproti pritlični stavbi gledališke uprave v Slovenski ulici je namesto porušene pritlične hišice vstala nova dvonadstropna Krkle-čeva stanovanjska hiša. V Cirilmetodovi ulici gradi veletrgovec s papirjem Podlies-snig dvonadstropno stanovanjsko hišo. Ni je ulice v središču ali periferiji mesta, kjer se ne bi dvigale iz tal nove stanovanjske hiše. Tam pod Kalvarijo pa gradijo novo, veliko bogoslovje. Aktivna bilanca! Letošnja gradbena sezona je med najživah-nejšimi v Mariboru v povojni dobi. Komu bi se zdelo čudno, če sliši ob nedeljah, ko prihajajo k nam od onstran meje številni Avstrijci, iz njihove sredine opazko, češ da se v Mariboru prav nič več ne spozna. Ali: Kaj so Jugosloveni napravili iz prejšnjega Maribora. V prejšnji Avstriji je bil pač Maribor dejansko predmestje štajerske prestolnice. Maribor v Jugoslaviji pa je reprezentativno, lepo obmejno mesto.
IV.
Polemike okoli gradu še niso jenjale. Gre predvsem za vprašanje, kaj napraviti lz prostorov dosedanje Grajske kleti. Ma-
rajda niti trohice nI ostalo vet Projektant si je kralja zamislil kot idealizirano | figuro na drvečem konju, z rimsko togo čez rame ln z lovorjevim vencem, kakršni so krasili rimske imperatorje, okrog glave. Tisto, kar imenujemo viteškega na njem, je Okušal projektant ponazoriti s tem, da je liku meč potisnil v desnico. A prav ta meč, edini stvarni spomin na Viteškega kralja, ki je v zamisli de ostal je v grobem navzkrižju z antično celoto, saj vemo, da imperatorji v starem veku niso nosili mečev v rokah. Z idealizacijo, ki jo je zamislil arhitekt, je v resnici dosegel samo abstraktno razblinjenje tega, kar ml vsi na blagopokojnemu Viteškem kralju najvišje cenimo: da je bil namreč vojak, ki se je na fronti boril za osvobojen je in ze-dinjenje Jugoslovenov, saj je kot vojak in vitez tudi padel od sovražne roke.
Ce bo širši odbor, ki se bo po vsej priliki šele prihodnji teden sestal k odločilni seji sprejel Plečnikov načrt, bo Ljubljana ostala brez spomenika Viteškemu kralju, zakaj lik, kakršnega si Plečnik zamišlja v svojih propilejah, bi bil lahko kvečjem le spomenik abstraktnemu načelu monarha .. .
Čokoladna torta
m pazite na, t svoje obleke L
Kaj bo rekla^ pdz se s^ofT mama?
vne upam domovi/
(ibbo šiba pela!
čemu toliko skrbi ln strahu, ko pa je vse tri matere že davno poučila modra teta
da
SCHKHT0V0 MILO
DELEN
pere vse bleščeče belo
Marsikdo bi mislil, da je nastal ta plus na račun zimske sezone, ki je bila zaradi svojih snežnih prilik jako ugodna. Toda ta domneva ne drži. Po točni statistiki Tujsko-prometnega društva je v Kranjski gori letos od 1. junija do 31. avgusta letovalo 4159 gostov, lani v istem času 3570, torej 589 gostov več. Nočnine so v letošnji poletni sezoni narasle za 12.028 (lani jih je bilo 54.490, a letos 66.518). Najvišje dnevno stanje je bilo v juliju, in sicer 1426 gostov. V avgustu je padlo stanje od 1315 na 1015 gostov ob koncu meseca.
Vseh Inozemcev skupaj je letovalo letos v Kra»jski gori 649 nasproti lanskim 562. Izneverila se ji ni nobena narodnost; številčno manj sta jo posetili le Anglija in Češkoslovaška, prva z 22, a druga z 8 gosti manj kakor lani. Ta neznatni minus pa so v znatni meri nadoknadile druge države, od katerih bi si bil človek najmanj pričakoval. Iz Zedinjenih držav je bilo letos poleti 13 gostov več kakor lani, iz Avstrije 3, iz Francije 8, iz Italije 13. iz Madžarske 38, a iz Nemčije celo 61. Največji prirastek gostov je pač pokazala Jugoslavija sama: gorsko poletje je v Kranjski gori uživali 592 Jugoslovanov več kakor lansko leto.
Bilanca borovškega letovišča je tako za letošnje leto v vseh ozirih ugodna, zlasti že zaradi tega, ker splošna konjunktura v našem letošnjem tujskem prometu ni obetala ničesar dobrega. Ves obmejni kot se ne more prav nič pritoževati in se tudi ne pritožuje, temveč je vesel napredka, ki ga je pokazal tujski promet v letošnjem poletju.
riborski meščani si ob tem vprašanju krešejo misli in belijo glave. Cela kopica je teh misli in predlogov. Najzanimivejši pa je menda oni, po katerem bi se naj v lepih, prostranih, izvirno zamišljenih prostorih Grajske kleti uredil poseben stalni vinski sejem, ki bi bil odprt vsak dan od 9. ali 10. dopoldne do 9. ali 10 zvečer. Na tej vinski borzi naj bi bila osredotočena vsa trgovina z vini iz naših vinogradov. Tukaj naj bi se sklepale kupčije, semkaj naj bi prihajali gostilničarji iz vseh delov države, ki bi se zanimali za naša dobra vina.. Morebiti bi se s tem stalnim vinskim sejmom združil vsaj sezonski sadni sejem. Stvar okusa pa bi bila, da bi se prostori primerno aranžirali in priredili v duhu specialnih značilnosti in posebnosti iz našega obmejnega življenja. Pravijo, da bi ta misel ne bila napačna in da bi se pod veščim, skrbnim vodstvom prav gotovo obnesla. Tako bi Maribor imel zopet svojo novo posebnost, radi katere bi zaslovel, kakor jo je na drugem področju oskrbel naš neugnani Drejc Oset s postavitvijo edinstveno ogromnega, veličastnega klopotca na svojem rošpoškem Griču, ki ga je nedavno ob silnem navalu Mariborčanov in okoličanov krstil naš slavni Jurč Frnikula, ki je v vezani besedi proslavljajoč domačnost-ni pomen klopotca podčrtal tudi to simbolično značilnost klopotcev, katerih izum tako silno spada v bistvo in okvir slovenskega življenja, da se klopotci prav tako kakor Slovenci sami brez nadaljnjega tako radi po vetru obračajo. Jurč Frnikula je navzlic tej svoji zbadljivi besedi žel vihar odobravanja in pritrjevanja. Klopotci klopotajte, veselo oznanjajte bližnjo bra-tev ter se bodro po vetru obračajte — vam to nc bo sr sramoto!
TOmBOLH
z najbogatejšimi dobitki v državi
3. oktobra d Kranju
Domače vesti
* XVIII. letni kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva bo od 10. do 12. oktobra v Novem Sad-u. Ob tej priliki bosta na ogled specialna razstava medicinskih knjig, preparatov in instrumentov ter higiensko treznoetna razstava. Podrobna pojasnila o obeh prireditvah daje Dragutin Došen, Novi Sad, generala Vasica ulica 5. Po kongresu bo prometna pisarna Putnika organizirala pol dnevni izlet na Fruško goro z obiskom tamošnjih samostanov in zdravilišča za pljučno bolne, 1 in pol dnevni izlet v Mile-nec in Palič ter 2 in pol dnevni izlet v Djer-dap in Turn-Severin. Prvi izlet etaue 75 din drugi 245 din, zadnji v Djerdap pa 485 din. Za izlet na Oplenac se doplača 120 din, v kopališče Herkules pri Turn-Severinu pa 90 dinarjev. Državnim zdravnikom je za ta kongres odobren dopust od 8. do 20. oktobra, vojaškim pa 7 dnevni dopust. V dobi od 8. do 28. oktobra uživajo udeleženci kongresa 50 odstotni popust na železnicah. — Uprava Slovenskega zdravniškega društva.
HAOTJFArrDRA
r. ^ SOUVAN
itESTNi TRG 34.
*	Katedra za južnoslovansko lilologijo na na univerzr v Krakovu. Te dni je bil imenovan na jagjelonski univerzi v Krakovu za izrednega profesorja za južnoslovansko filo-logijo dr. Mječislav Malecki, dosedaj docent na isti univerzi. Malecki je v slavističnih krogih, posebno v Jugoslaviji, dobro znan. Bil je okoii 1. 1929. poljski štipendist pri nas ter je takrat in še pozneje parkrat temeljito proučeval naša narečja, posebno ča-Jcovska (Hrv. Primorje in otoki) in črnogorska. O njih je napisal v poljskem jeziku par temeljitih študij. Zlasti je važno, da je natančno proučil slovanske dialekte Istre ter o njih izdal knjigo s podrobnim etnografsko jezikovnim zemljevidom (manjša njegova študija o tem je izšla v enem izmed zagrebških koledarjev »Jadran«), Deloma sežejo njegove študije tudi v slovensko dialekto-logijo. Njegova katedra je nova katedra krakovske univerze za slaviMiko, posebe pa za nas Jugoslovene nova pridobitev na Poljskem.
Lepota in toplina
Lutz peči, Ljubljana-šiška.
*	Stoletnica gimnazije v Šabcu. Letos bo poteklo 100 let, odkar je bila ustanovljena gimnazija v Šabcu. Vso to dolgo dobo je ostala prosvetno žarišče Podrinja. Data je jugoslovenski znanosti, politiki in književnosti moža, kakršni so bili Jovan Cvijič, Stojan Novakovič, Laza Lazarevič in vrsta drugih. Šabčani pripravljajo veliko proslavo, ki se bo pričela v soboto 25. septembra. Slavnostni zbor bo v nedeljo, v ponedeljek pa se gostje podajo h grobnici na Ceru, dalje na Mišar in do Vukovega ognjišča v Tržiču._
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevne skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
L>!n 1-BK O or 16 4S5'X6
*	Izjava društva slovenskih likovnih umetnikov. Kljub zakonski zaščiti, ki jo nudi zakon o avtorskem pravu umetniku ilustratorju, opažamo, da se nekatera naša založništva za določbe tega zakona niti malo ne zmenijo. Izdajajo druga, tretje itd. ponatise v ponovnih nakladah z ilustrativna m materialom prvega natisa, ne da bi si zagotovile za novo izdajo avtorjev — kar je v tem primeru ilustrator prav tako kakor pi sec knjige — pristanka, kakor to izrecno zahteva § 22. avtorskega zakona o zaščiti avtorskih pravic. Honorar, ki ga j3 prejel umetnik za ilustracije in dovoljenje njih reprodukcije v knjigi ali tisku (tudi za reprodukciji} slik, razglednic itd.), velja le za prvi natis in naklado, razen če sta se za-
ložnik in umetnik izrecno pogodila, da velja honorar za odkup ilustracij in avtorjevih pravic do "eprodukcije za vse mogoče bodoče ponatise m naklade. Vse to je uzakonjeno tudi za ilustracijo slovenske knjige, ki bi jo založnik izdal v drugojezičnem prevodu, a z istimi ilustracijami. Najodločnej-še protestiramo proti takim uzancam in pri-morani srno, da iznesemo to pred forum javnosti, da obvarujemo svoje tovariše pred škodo, založništva pa napotimo na tir uvidevnosti in pravičnosti, ki veljata za likovnega umetnika po zakonu prav tako, kakor za pisatelja. — Za društvo likovnih umetnikov: Ivan Vavpotič, t. č. predsednik, Mirko Šubic, t. č. tajnik.
*	Celo Četo vnukov ima 70-letni kmetovalec Ljubislav Selečenin, ki prebiva v vasi Sirče pri Kraljevu. Mož ima 51 vnukov in enega pravnuka. Ponosen je na svojo gardo, katero pa menda želi še pomnožiti, kajti pravkar se je odločil, da se bo drugič ože nil.
*	Naši v Šumadiji. Rojaki iz Kragujevca nam pišejo: Slovensko kulturno društvo »Triglav« je po enomesečnem odmoru začelo marljivo delovati. Pretekli mesec je društvo priredilo izvanredno obiskan družabni večer z zelo lepim sporedom. Med drugim sta povzročila mnogo zabave šaljiva tarča in šaljivi ribolov. Na tarči je bil rekorder Jožko Hartman, ki je dobil nekoliko prvih nagrad, sledil je Josip Flajs. V septembru priredijo naši pridni »Triglavčani« veliko trgatev, a drainatski odsek pripravlja repertoar za jesensko in zimsko sezijo. Pred kratkim se je poročil Jožko Bizovičar. Obilo sreče!
*	Slovenska šahovska zveza priredi zvezni klubski brzoturnir dne 26. t. m. v Trbovljah, ob priliki lOletnice trboveljskega šahovskega kluba. Zveza je podarila v ta namen prehodni pokal, ki je razstavljen v Ljubljani, v izložbi tvrdke Magdič, na Aleksandrovi cesti. Za to prireditev vlada med šah isti izredno zanimanje, saj so vsi zvezni klubi prijavili svoje najmočnejše igralce.
*	Preložitev prometa na drž. cesti Ljubljana-št. Vid. Od 22. t. m. dalje bo vsa cesta od remize v šiški do Št. Vida zaprta ter se promet preloži: 1. za smer Gorenjska—Ljubljana: pri odcepu banovinske ceste v Vižmarjih čez Kleče tn po Vodovodni cesti na Tyrševo cesto v Ljubljano; 2. za smer Ljubljana—Gorenjsko; po državni cesti do tramvajske remize, odtod na desno do Vodovodne ceste in po isti naprej čez Kleče v Vižmarje. Težki tovorni avtomobili in avtobusi pa naj uporabljajo prvenstveno tudi za smer Ljubljana—Gorenjsko Tyrševo in Vodovodno cesto, ker je cesta od remize do Vodovodne ceste v slabšem stanju in namenjena le avtomobilom, ki imajo opravke v šiški in Zgornji šiški in kar je za navedeno smer proga kra jša.
B OLIVIER
W G OR N J A J RAD G O N A
* Lep uspeh Slavka Skorpika v Berlinu.
Nemški listi so že večkrat poročali o lepih uspehih, ki jih je s svojo umetnostjo dosegel mladi Ljubljančan Slavko Skorpik. Njegovo ime naši široki javnosti sicer še ni dosti znano, vendar pa je že marsikdo čital v nemških listih pohvale Skorpikovega talenta, prav posebno pa po njegovih zadnjih uspehih v Berlinu avgusta, ko je sodeloval pri koncertu umetniškega orkestra in kot odličen violinski virtuoz odigral Cajkovske-ga težki koncert v D-duru. Slavko Skorpik je rojen Ljubljančan. V njegovi družini je bila ljubezen do glasbe zmerom zelo razvita in je Slavko že kot petletnik prav dobro igral violino. Precej Ljubljančanov se še dandanes spominja, ko je Slavko Skorpik s svojim dve leti starejšim bratom in ob spremljevanju glasbeno prav tako zelo nadarjenega očeta v intimnih družbah igral izbrane, za njegovo takratno starost zelo težke skladbe. Ko je dovršil učiteljišče, je tri leta deloval na meščanskih šolah v Ljubljani in v Tržiču. Ljubezen do glasbe nam ga je naposled odtegnila in je odpotoval v Berlin da bi se s študijem na glasbeni akademiji čim bolj izpopolnil. S pičlo odmerjenimi sredstvi se je prebijal do uspehov, s katerimi je pokazal visoko vrednost svojega talenta in nas v tujini odlično zastopal. Mlademu umetniku želimo lep razmah!
Iz banovinske službe. Premeščeni so po službeni potrebi: tajnik sreskega cestnega odbora Ivan Košir iz Šmarja pri Jelšah v Ljutomer, banovinski cestni nadzornik Mirko Orešnik od sreskega cestnega odbora v Krškem k sreskemu cestnemu odboru v Ljutomer, tajnik sreskega cestnega odbora v Ljutomeru Rudolf Rup-
VABIMO VAS
da si preskrbite srec..e državne razredne loterije novega 35. kola.
ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki,
bo v Ljubljani
Veliko lzbero številk Vam nudi
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6.
nlk v Šmarje pri JelSah, banovinski cestni nadzornik Ciril Zupe iz Ljutomera v Krško in banovinski cestni nadzornik Josip Horvat iz Gornje Radgone v Ljutomer.
- Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin iz Žužemberka Alojz Glavan, posestnik 5z Gribelj, Matija Križan, posestnikov sin iz Gribelj Anton Križan, posestnik lz Leskov ca Franc Urbanč, posestnik iz Vrtač Janez Kofalt, posestnik iz Rakovca Pavel Bezjak in posestnikov sin iz Sodražice Janez Marolt.
*	Nov grob. Na Rakeku je umrla gospa Amalija Bajlnerjeva. Pogreb ugledne po-kojnice bo danes ob 16. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Dve hferkj železniškega čuvaja je povozil vlak. Na progi od Niške banje do Niša se je v ponedeljek zvečer zgodila strašna nesreča. Mešani vlak iz Pirota je v neposredni bližini železniške Čuvajnice prega-zil 15-letno Milevo in lllestno Leposavo, hčer ki ondotnega železniškega čuvaja Dragolju-ba Gjuriča. Dekletci sta se sprehajali po progi. Ko je privozil vlak, je bil njun oče na svojem mestu pri čuvajnici. Ko je vlak odhitel dalje, je oče ugledal na progi dve trupli. V njih je zgrožen spoznal svoji dve ljubljeni hčerkici. Mileva je bila posebno razmesarjena, kolesa so jo prerezala na dvoje. Domnevajo, da ju je vlak iznenadil na progi in da je najprej potegnil pod sebe Milevo, nato pa še Leposavo, ki je v obupu in grozi hotela rešiti sestrico izpred lokomotive.
*	Tragična smrt mlade matere. Iz Slovenskih Konjic nam poročajo: V nedeljo zjutraj so pripeljali v konjiško bolnišnico Rdečega križa 22-letno gospo Kopšetovo, soprogo konjiškega dimnikarskega mojstra. Njeno stanje je bilo kritično. Po dolgem trpljenju je v ponedeljek rodila zdravega sinčka. Nesrečna usoda pa je hotela, da je mlada mati v ponedeljek ob 11. podlegla porodni božjasti. K večnemu počitku smo jo spremili v sredo ob 16. uri. Bridko prizadetemu vdovcu Kopšetu, ki je član omladinske JNS, izrekamo vsi znanci in prijatelji iskreno so-žalje.
*	Smrt starega Beograjčana. V visoki starosti 100 let je v Beogradu umri g. Tomaž Gruber, bivši dvorni pek. Gruber je bil prvi pek, ki je v Beogradu pekel kifeljčke in žemljice. Z njim je izginil kos zanimive zgodovine o razvoju Beograda v teku zadnjega burnega polstoletja.
*	Kakšna je bila letošnja sezona na Jadranu? S Sušaka poročajo, da izkazuje uradna statistika tujskega prometa za prvih 6 mesecev letošnjega leta, da je bilo več gostov kakor lani, toda manj nočnin. Na prvem mestu so bili Avstrijci, dočim so Čeho-slovaki letos odhajali v večji meri v Italijo. Poraslo je število francoskih, švicarskih in zlasti še angleških gostov. V celoti pa je bila letošnja sezona precej slabša od lanske.
*	Žrtve električnega toka. V Novem Be-čeju je vihar ponoči potrgal žice električne napeljave in so padle na cesto. Pozno ponoči se je po cesti pripeljal na dvovprež-nem vozu 32-lelni kmetovalec Štefan Kovač. Ko sta konja stopila na žice, sta se oba naenkrat zrušila in obležala mrtva. Kovač je zaprepaščen skočil z voza, da bi konja spravil pokonci, ali čim se ju je dotaknil, se je tudi on zgrudil mrtev.
*	Štirinajst požigov bolehnega dekleta. Iz Sremske Mitrovice poročajo: Zadnje tri tedne so živeli prebivalci vasi šašincev v neprestanem 6trahu zaradi požigov. Strah je pojenjal šele, ko so orožniki prijeli 17-letno Milico Radisavljevičevo. Pri požigu jo je zalotil sosed in dekle je orožnikom priznalo, da je doslej povzročilo 14 požigov. Zdravnik je seveda takoj lahko ugotovil, da dekle boleha na možganih. Ko je nekoč treščila strela in zanetila požar, se je dekle silno prestrašilo in od takrat čuti potrebo, da zažiga hiše.
♦Ljubezniv mož. V Sarajevu je Adem Ce-rič sredi noči povzročil mnogo razburjenja. Doma se je skregal s svojo ženo in jo neusmiljeno pretepel. Nato si jo je naložil na rame in jo ponesel čez trg proti Miljacki, da jo čez ograjo vrže v vodo. Nekateri ljudje, ki so bili priče teh dogodkov, so mu komaj iztrgali ženo. Šele stražnik jo je lahko rešil in Adema odgnal v zapor.
*	Praznik vseh svetih se bližal Počastimo spomin rajnkih na pokopališčih s petjem nagrobnic! Opozarjamo na nove nagrobni-ce, ki se dobe v knjigarni Glasbene Matice, v Jugoslovanski in Učiteljski knjigarni: A. Jobst: Tri nagrobnice (4 din), Z. Prelo-vec: Vse mine (3 din), Gozdič je že zelen (3 din), Zalostinka (Žvonjenje) v založbi Hubadove župe (1.50), Zadnje slovo (1.50), Nad mojim grobom (1.50), J. Pavčič: Gozidič je zelen (2 din), St. Premrl: Blagor mu (1.50). Cene vsem nagrobnicam so tako skromne, da se res ne izplača not razmnoževati. Pevci, naučite se nove nagrobnice! Sedaj je še čas, da na grobovih zadone nove žalostinke.
*	Peter Jereb: Osem zborov. Založila in izdala Hubadova župa JPS v Ljubljani. Cena zvezku 10 din. Ob 70-letnici priljubljenega ljudskega skladatelja se ga je spomnila naša pevska organizacija ter izdala v priročni obliki lepo litografiranih 8 Jerebovih moških in mešanih zborov, ki bodo gotovo v veselje vsem našim zborom. Saj so melodiozni, pevni, za izvajanje lahki. Priporočamo jih v nakup in izvajanje. Razpošilja jih knjigarna Glasbene Matice včlanjena društva pa naj jih naročajo neposredno v Hubadovi župi JPS v Ljubljani.
*	Večerni trgovski tečaj, potrjen od Ministrstva trgovine in industrija, se otvori na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Brezplačne prospekte in vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Poučujejo se vsi trgovski predmeti, pisarniška dela, stenografija, strojepis, nemščina i. t. d. šolnina zmerna
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1.
Iz Ljubljane
u— Mesarski pomočniki so stopili v stavko. V torek zvečer so se mesarski pomočniki, organizirani v Zvezi živilskih delavcev, zbrali na zborovanju v dvorani Delavske zbornice, da se porazgovore o svojem položaju. Zborovanje je vodil predsednik zveze Prance Podkov, podrobno poročilo pa je podal strokovni tajnik Ivan Tome, ki je navajal, da je neorganiziranih v Ljubljani samo še okrog 20 mesarskih pomočnikov. Organizacija je lani decembra zaprosila Združenje mesarskih mojstrov, prekajevalcev im klobasičarjev za razgovor o sklenitvi kolektivne pogodbe. Kljub ponovnim intervencijam pa je njihovo prizadevanje do danes ostalo zaman.
Posredovali sta MU Delavska. _ ___
jamska uprava, tako da *> jneeerski po*
močniki izčrpali vse možnosti oporazuna«
ne obravnave, ki jih odreja uredba o minimalnih mezdah. Na koncu so se mesarski pomočniki odločili, da v torek zjutraj stopijo v stavko. Včeraj dopoldne je bdlo na živilskem trgu še dovolj mesa, čeprav je bilo videti, da pomočnikov nI na deht Stavkovni odbor, ki je bil izvoljen na zborovanju, je ' pred klavnico postavil straže, da onemogočijo stavkokaze in po-skrbe za red. Dopoldne je delegacija pomočnikov poročala tudi mestnemu poglavarstvu in banski upravi o nastalem položaju.
u— Sporazum v mizarskih delavnicah St. Vida. Kakor znano, so mizarski pomočniki v št. Vidu stavkali nad tri tedne, ker mojstri niso hoteli ustreči njihovi zahtevi po novi kolektivni pogodbi. Te dni pa je vendarle prišlo do sporazuma in šentviške mizarske delavnice so spet začele v polnem obsegu obiatovati. V sporazumu izražata obe stranki tudi željo, naj bi čim prej prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe v mizarski stroki za vso banovino. Do 1. novembra ostanejo v veljavi delovni pogoji po starem, nato pase Žične izvajati nova kolektivna pogodba, ki bo prvotno veljala samo za ljubljansko okolico, pozneje pa naj se razširi na vso banovino.
u_ Pogreb Lojzeta Jereba bo danes ob
15. iz mrlvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. Kakor se je ugotovilo, je Jereb šel v Ljubljanico v popolni duševni zmedenosti .Bolehal je na jetiki in mu ni bilo rešitve. Na odlok dispanzerja protituberku-lozne lige bi bil moral danes odpotovati v svojo domovno občino Idrijo. Pa se je revež rajši odločil za smrt. Bil je koroški borec, ki se je pogumno boril pod Maistrovim po-veljsiom. Bil je nato tri leta šofer generala Maistra. Imel je mnogo iskrenih prijateljev, ki jih je močno ganila njegova tragična usoda. Prijatelji so tudi poskrbeli, da bo Lojze dostojno pokopan.
u— Delavci in Kuhinja Delavskega doma. Naprošeni smo in objavljamo: Delavci, ki smo stalni abonentje kuhinje Delavskega doma, smo s kuho in postrežbo v tem zavodu, ki ga je bila mestna občina pod prejšnjo upravo ustanovila — kakor kaže naslov sam — predvsem za delavce, zadnji čas zmerom manj zadovoljni. Delavce so od drugih gostov tako ogradili, kakor imajo obzidane blazne na Studencu, in vobče ravnajo z nami, kakor da. naš denar ne bi bdi enakovreden z denarjem, ki ga v kuhinjo prinašajo takozvani boljši ljudje. Delavcu A. Z iz Dolnic pri Št. Vidu je strežnica zadnjič prinesla koruzne žgance, v katerih se je rteihajal črv, in ko je delavec odnesel poicijo nazaj, mu niso hoteli dati drugih. Prav tako se delavcem zamalo zdi, da imajo za večerjo mnogokrat to, kar ostane od kosila. Delevci prosijo poklicane instance, da poSkrbe za boljši red in postrežbo.
u_ Konec pasjega kontumac®. Včeraj
je bil po odredbi mestnega poglavarstva ukinjen pasji kontumec, ki je trajal tri mesece in je povzročil toliko slabe volje in zdražbe v Ljubljani. Ves ta čas se je med lastniki in ljubitelji psov in pa javnimi organi, ki nastopajo na tem področju v osebi mestnega konj-ača, bila huda, včasih zatajevana, a včasih razburljiva borba, v kateri se je po točilo mnogo črnila, pa' tudi nekaj pristnih, iskrenih otroških solza in v kateri so padale globe in glave, da je bilo joj. Med drugim je moral celo konjačev pomočnik demisionirati, ker je s preveliko vnemo služil občinski postavi. Mestni magistrat je bda odredil pasji kon-tumac, ker se je pred tremi meseci pojavil v Rožni dolini sumljiv pes, o katerem so v Higienskem zavodu ugotovili, da je stekel. Zdaj se je Ljubljančanom odvalilo z rame eno izmed najbolj sitnih bremen, ki so jim grenila to pusto, deževno polet-
ie-	•	j
n— Francoske tečaje 6pet otvarja za odrasle, s 1. oktobrom 1937 »Francoski institut«. Pouk bo v Ljubljani na Državni učiteljski šoli, moški oddelek, na Resljevi cesti. Uko-vina znaša mesečno 20 din. Vpis od 27. t. m. naprej. Razpored učnih ur in drugi podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži zgoraj omenjenega učiteljišča.
Vabimo na pravočasni vpis.	_
u_ Telovadni tečaji za. mladino (vodlJ.
Kozak) so se pričeli in se vrše v«ak ponedeljek in četrtek popoldne v telovadnici gimnazije v Vegovi ulici. Prijave in pojasnila ob navedenih dneh od 14. do 16. ure v telovadnici.
u— Društvo »Tabor«. Drevi 23. t. m. bo v realčni kemični predavalnici v Vegovi ulici ob 20.30 reden članski sestanek. Predaval bo književnik g. Ivo Grahor o temi: Organizacija duhovnega 6veta in kultur. Člani, udeležite se polnoštevilno! Vabljeni tudi prijatelji društva.
u— Glasbeni otroški vrtec na šoli Glasbene Matice. Starše pToeimo, da v teh dneh, najkasneje pa do 25. t. m. prijavijo gojence, ker je od prijave odvisno, bo li vrtec v letošnjem 9o'ekem letu ali ne.
u— Ponovno opozarjamo na učni tečaj »IgTanje v orkestru«, ki bo letos na šoli Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja Namen tečaja je izobraziti vse one. ki znajo kak godalni instrument za igro v ansamblu, predvsem za igro v malem orkestru. Prijave »prejema pisarna Glasbene Ma-
t CuI_ Učni tečaj za pravilno izgovarjavo
slovenskega književnega jezika, ki ga vodi režiser in igralec g. Ciril Debevec, je našel topel odziv in ima takoj prvo leto 3 skupine. Pi-ama Glasbene Matice še vedno sprejema priglase, treba pa je pohiteti, ker so prve ure tečaja že v teh dneh. Vse podrobnosti so v psarni Glasbene Matice.
u_ Večerni kuharski tečai Zveze gospodinj se bo pričel 1. oktobra. Vse podrobnosti in prijave dnevno od 16. do 17. ure v društvenih prostorih Gradišče 1471.
u— JNAD Jadran. Danes ob 16. uri seja centralnega odbora. Točnost. Tajnik I.
Iz Maribora
a — Tlakovanje Tattenbachove ulice.
Mestno poglavarstvo razglaša: Tattenba-chova ulica se bo začela tlakovati dne 23. t m. Tlakovanje se bo izvršilo po odsekih, ki bodo za časa polaganja tlaka zaprti za vsak vozni promet. Del Tattenbachove ulice med Kopališko ulico in Glavnim trgom bo tlakovan v dveh vzdolžnih pasovih ter bo tod dovoljen promet izmenoma po enem pasu in to le v smeri od Glavnega trga proti vzhodu. Zaprt bo tačas za vozni promet južni del Kopališke ulice, dovoljena pa bo vožnja po ulici Ob Jarku za vozila, ki vozijo iz Aleksandrove ceste in gornjega dela Kopališke ulice v smeri proti Glavnemu trgu.
KINO
4 MATICA
TE l. 2124
Najlepši varietejski film
KRALJ ARTISTOV TRUXA
La Jana
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 urf

Marija Andergast v svoji najlepši vlogi TRIJE SNUBCI UČITELJICE KRISTINE
Hans Sohnker, Fritz Kampers
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 urf
UNION
Veliki francoski film
B A C C A R A
Tragedija junaka iz svetovne vojne. V glavnih vlogah: Marcela Chantal, Jules Berry, Lucien Baroux
Predstavi ob 19.15 in 21.15, popoldanska predstava odpade.
a — Podelitev Slomškove nagrade. Mariborski mestni svet je nedavno razpisal vsakoletno Slomškovo nagrado za znanstvena in literarna dela v Mariboru. Ob 751etnici smrti Antona Martina Slomška 24. t. m. ob 18. bo v mestni posvetovalnici na slovesen način prvič izročena ta nagrada. Prejme jo predsednik tukajšnjega Zgodovinskega in muzejskega društva, dr. Fr. Kovččic v priznanje zaslug, ki jih ima kot organizator znanstvenih del v Mariboru in kot nestor tukajšnjih zgodovinarjev in slovenski biograf
a— Stalna pripravljenost proti zračnim napadom. Odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka opozarja prebivalstvo, da je zapovedana stalna pripravljenost proti zračnim napadom, ki se jih je nadejati v naslednjih dneh. Posebno opozarja na odredbe, ki veljajo za gašenje luči v primeru nočnega napada. Tovarne in obrati, zlasti oni, ki imajo sirene, morajo imeti stalno službo, da bodo lahko na telefonično sporočilo takoj dali s sirenami odgovarjajoče znake. Kdor opazi prihod letal, naj javi po možnosti na telef. št. 24-64 ali 24-65 ali 24-56.
a— Šahovske novice. Šahovskega med-klubskega turnirja za prehodni pokal Slov. šahovske zveze 26. t. m. v Trbovljah s® bosta udeležila po svojih najboljših šahl-stih Mariborski šahovski klub in šahovska sekcija SK Železničarja.
a— Gledališke novic©. Dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča bo otvorjena prve dni oktobra, če se bo javilo zadostno število resnih in inteligentnih, interesentov. Pri jave sprejema gledališka blagajna ali J. K. Gregorčičeva 26/1. — Stara pritožba obiskovalcev gledališča je bila, da so stoli v ložah brez naslonjal. Temu bo zdaj odpomagano. Zato je posebno priporočljiv abonma v ložah, ker je tam pač le najbolj udobno.
a— Prenovljeni razgledni stolp na Pohorju last Tujskoprometne zveze. Razgledni stolp na Pohorju je prešel leta 1918 v last osrednjega odbora SPD. Železna konstrukcija in drugi deli so bili hudo podvrženi zobu časa, tako da je postal v zadnjem času dostop na stolp radi sprhnelih lesenih delov stopnic življenjsko nevaren. Da se ohrani ta stolp s krasnim razgledom na Maribor, Dravsko dolino, Slov. gorice, Kozjak, Karavanke, Ptujsko in Mursko polje, je agilna mariborska Tujskoprometna zveza, ki obhaja v nedeljo 26. t m. na svečan način 10 letnico svojega vztrajnega propagandnega dela, prosila SPD v Ljubljani za odsitop stolpa, na kar je osrednji odbor SPD v Ljubljani tudi pristal. Tako bo Tujr skoprometna zveza ob priliki otvoritve novih reprezentančnih prostorov v gradu in proslavitvi 10 letnice izročilo prometu tudi prenovljeni razgledni stolp na Pohorju. Hvalevredni Iniciativnosti čast in priznanje!
a — Sumljivo žensko so ustavili tezenski orožniki pri Zgornjem Dupleku. Pri preiskavi so našli pri njej večjo količino saharina in množino kresilnih kamnov. Gr« za 541etno Veroniko K. s Pobrežja, ki zatrjuje, da je to blago dobila od neznanega tihotapca, da ga razpeča. Orožniki so vti-hotapljeno blago zaplenili, Veroniko pa izročili sodišču.
Iz Celja
e— Srebotnik je podlegel poškodbam.
Včeraj smo poročali o hudi nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek okrog 13. na Bab-nem pri Celju, ko se je novo gospodarsko poslopje posestnika Antona Fazarinca vsled viharja porušilo in pokopalo 42-letnega posestnika Gregorja Srebotnika iz Škal pri Velenju, ki je pod poslopjem vedril. pod seboj. Srebotnika, ki mu je tramovje zlomilo hrbtenico ter močno poškodovalo tilnik in prsi, so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek ob 19.15 podlegel težkim poškodbam.
e— V godu se je zadušil. V ponedeljek okrog 9. dopoldne je 6topil 34-letni posestnik Ivan Jurko v Jurkloštru na pod, kjer je imel v velikem sodu shranjene sadne tropine. Odprl je vratca soda, da bi dodal tropin, j r: tem pa so mu vratca padla v sod. Jurko je zlezel v sod, da bi izvlekel vratca, v sodu pa so ga omanili plini. Ko sta ga deset minut pozneje našli njegova žena in sestra, je bil že mrtev. Pokojni se je šele letos poročil. Bil je vnuk šolskega nadzornika v p. g- Rada Jurka v Celju in šol. upr. v p. g. Blaža Jurka v Vojniku. Tragična nesreča je vzbudila splošno sočustvovanje s težko prizadeto rodbino.
e— Španski bezeg v cvetju. Gosp. Josip Smeh, trgovec in posestnik v Mestinju pri Šmarju, je poslal v naše celjsko uredništvo cvetje španskega bezga, ki ga je utrgal na domačem vrtu z grma, ki je sedaj o polnem cvetju. Cvetoč španski bezeg ob koncu septembra je vsekakor redek naravni pojav.
e— Združenje trgovcev za mesto Celje je nakazalo banski upravi 1.000 din kot podporo po elementarnih nezgodah prizadetemu prebivalstvu v dravski banovini.
e— Po nesreči ga je obstrelil. V soboto je neki moški v celjski okolici s puško po nesreči obstrelil 26-letnega posestnikovega sina Ivana Klinca z Brega pri Konjicah. Krogla je zadela Klinca v desno roko. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnišnici.
KINO METROPOL, prinaša danes mističen film za močne živce »ŽIVLJENJE PQ SMRTI«,
G os pod ar s t Te I
Pred novo vinsko letino
Vinska letina v ormoško-Ijutomerskih goricah
Ivanjkovci, 21. septembra
Vinska letina v letu 1936 je bila zaradi katastrofalnega, pojava peionoepore izredno majhna, tako da smo imeli povprečno le kake 3 hI na oral. Vino je bilo izvrstne kakovosti ter je sedaj skoraj popolnoma razprodano, tako, da je dobiti le tu in tam kake majhne množine. Prejšnje leto je bila izborna letina. Zato je bilo še iztega leta precej pridelka v kleteh vinogradnikov. Medtem ko se je vino letnika 1936 prodajalo po 5 Din in višje, se je letnik 1935, trgoval le po 4 do 5 Din. Pa tudi to vino iz leta 1935. je v glavnem razprodano in so na razpolago le še majhne zaloge.
Leto 1936, }e bilo za nas izredno dobra .šola. V letognjem letu se je pri zatiranju peronospore in oidija razvilo pravo tekmovanje. Vsakdo je storil vse. kar so mu njegova sredstva dopuščala, da si ohrani svoje vinograde, žal je bil spomladi že nastavek le srednji. Pojavil se je v veliki množini grozdni sukač sedaj pa kiseljak. Padavin je bilo celo leto mnogo preveč, vendar je trta povoljno odevetela in se je grozdje Času primemu razvijalo. Pričakovati je bilo množinsko srednjo letino, po stanju v začetku septembra, pa smo pričakovali tudi kakovostno dober pridelek. Dežeivno vreme v septembru pa je povzročilo gnitje grozdja, ki se je pojavilo različno po vrstah trte, in različno po legah. V bujno razvitih vinogradih je gnitje posebno hudo nastopilo.
Glede na vse to je uspeh letošnje vinske letine docela, odvisen od vremena pri-hodnih treh tednov, če bomo imeli še vsaj 15 lepih solnčnih dni, se bo gnitje ustavilo in bo kakovost gotovo prav dobra. Ce pa bo ostalo sedanje neugodno vreme naprej, bomo morali računati s predčasno trgatvijo in slabšo kvaliteto. Po sedanjem stanju bi bilo v ormoško-ljutomer-škem okolišu pričakovati povprečno 14-15 hI pridelka na oral. Te dni so pobrali Bou-virjevo ranino, kolikor jo je v tem okolišu, in je imel ta vinski mošt 19—20° sladkorja. To je vsekakor lep uspeh in če dočakamo, kakor že omenjeno, še kakih 15 solnčnih dni je naša nada upravičena, da bo tudi kakovost prav dobra*, deloma izvrstna.
Razumljivo je, da spričo negotovega stanja danes o kakih cenah za letošnji letnik ni mogoče govoriti, če so poročila o stanju letine v drugih predelih naše države resnična, bi bilo pričakovati, da bo po našem vinu precej povpraševanja in da cena ne bo prenizka.
Lovro Petovar
Novi predpisi za sladkanje mošta
2e v torek smo poročali, da je bila v »Službenih novinah« objavljena uredba o prodaji nezatrošarinjenega sladkorja za sladkanje vinskega mošta. Ta uredba določa, da bodo trošarine prosti sladkor dobavljale državne tvornice sladkorja, od-nosno posebna skladišča teh tvornic. Ta sladkor je oproščen državne trošarine kakor tudi banovinskih in občinskih trošarin in bo denaturiran. V smislu pravilnika za izvajanje zakona o vinu se sme moštu dodati največ 4 kg sladkorja na 100 1 mošta. Dovoljenje za nakup trošarine prostega sladkorja za sladkanje mošta bodo izdajale finančne direkcije.
Obenem je finančni minister objavil pogoje za izstavitev dovoljenj za nakup trošarine prostega sladkorja kakor tudi določbe glede kontrole pri uporabi. Finančne direkcije bodo izdajale dovoljenja za na-
kup troSarine prostega sladkorja po naslednjih pogojih: 1) če obstoji odlok ali odobritev pristojne banske uprave za sladkanje mošta v dotičnem kraju v smislu zakona o vinu; 2) na podlagi kolkovanih prošenj zainteresiranih vinogradnikov, ki morajo prošnji priložiti: a) potrdilo občine o količini pridobljenega mošta v litrih; b) izjavo, koliko sladkorja želijo kupiti in iz katere državne tvornice sladkorja odnosno iz katerega skladišča državne tvornice in končno obvezo, da bodo sladkanje izvršili samo v prisotnosti pristojnih kontrolnih organov.
Te proSnje lahko predložijo tudi vinogradniške zadruge za svoje člane odnosno vinogradniki ene občine skupno, pri čemer mora biti taka skupna prošnja kolkovana po tarifi štev. 1 in 5 zakona o taksah s 30 Din za vsakega posameznega prosilca. Taki skupni prošnji se mora priložiti seznam zadružnikov odnosno vinogradnikov z označbo količine pridobljenega mošta in količine sladkorja za vsakega zadružnika odnosno vinogradnika. Seznam mora biti overovljen od pristojne občine.
Dovoljenja za nakup trošarine prostega sladkorja za sladkanje mošta bodo finančne direkcije dostavljale zainteresiranim vinogradnikom odnosno zadrugam in občinam. kakor tudi državni tvornici sladkorja odnosno skladišču sladkoria, od koder bo sladkor dobavil, in končno oddelku finančne kontrole ki .ie pristojen za nadzorstvo vinogradnika odnosno zadruge ali občine.
Sladkanje se bo vršilo samo v prisotnosti organa finančne kontrole, ki bo imel vse potrebne beležke. Organ finančne kontrole bo raztopil nabavljeni sladkor v moštu v razmerju s skupno količino mošta. Na ta način denaturirani sladkor bo stavil lastniku na razpolago da ga doda v ostale sode. Sladkor za sladkanje mošta se ne sme uporabiti v nobeno drugo svrho, niti za sladkanje vina, sicer bo finančna kontrola postopala po členu 33. in 35. zakona o državni trošarini. Zaradi lažje dobave sladkorja vinogradnikom bodo državne tvornice sladkorja ustanovile v vseh vinskih centrih skladišča, ki jih bodo vodili glavni oddelki finančne kontrole.
Dovoljenje za nakup sladkorja za sladkanje mošta lahko dobe tudi trgovci, ki kupujejo od vinogradnikov grozdje ali mošt, in sicer pod pogojem, da obstoji odo-brenje banske uprave v smislu § 2. zakona o vinu. Ce taki trgovci ne sladkajo mošta v onem kraju, kjer ga kupijo, morajo svoji prošnji za odobrenje nakupa trošarine prostega sladkorja priložiti tudi potrdilo banske uprave, da je v kraju, kjer je kupljen mošt, dovoljeno sladkanje v smislu zakona o vinu. V tem potrdilu mora biti označen odstotek sladkorja, ki se lahko doda. Izvor mošta odnosno grozdja bodo trgovci dokazali s tovornimi listi, ki bodo ostali pri finančni direkciji kot dokaz o količini mošta ali grozdja. Finančne direkcije lahko izdajo trgovcem eno dovoljenje za nakup trošarine prostega sladkorja za vso sezono. V tem primeru morajo trgovci predložiti dokaze o izvoru kupljenega mošta onemu oddelku finančne kontrole, ki vodi skladišče sladkorja.
Glede dobave sladkorja in cen ter ostalih posajev se morajo interesenti obrniti na sladkorne tvornice v Belju in Čukarici. Finančne direkcije so že prejele potrebna navodila in so dolžne izdajati dovoljenja v roku 24 ur po prejemu prošnje. V vsakem dovoljenju mora biti naznačeno, da je sladkanje dovoljeno le v prisotnosti organa finančne kontrole. Vinogradnik je dolžan pristojnemu oddelku finančne kontrole predložiti pismeno prijavo najmanj 48 ur prej, preden hoče izvršiti sladkanje.
Sušak je postal naša najmočnejša uvozna in izvozna luka
Razširjenje javnih skladišč na Sušaku
Sušak je pred leti kot prva jadranska luka dobil po zaslugi občinske uprave Javna in svobodna carinska skladišča za potrebe prekomorske trgovine. Sušaška občina je ta skladišča zgradila na lastne stroške. Ko so skladišča gradili, je bila naša prekomorska trgovina zaradi krize v zastoju in nihče ni mogel predvidevati, da bo v nekaj letih zavzela tak razmah, ne samo preko sušaške luke, temveč tudi preko drugih naših pomorskih luk. Zato je občinska uprava na Sušaku zgradila samo del javnih skladišč po načrtu, ki je že predvideval možnost dograditve. Kmalu po otvoritvi teh skladišč pa se je izkazalo, da bodo premajhna za zadovoljitev vseh potreb. Obstoj Javnih in svobodnih carinskih skladišč na Sušaku pa je na drugi strani znatno pripomogel k povečanju luškega prometa.
Po nedavno objavljenih statističnih podatkih je letos Sušak zavzel po blagovnem prometu prvo mesto med našimi pomorskimi lukami in je prekosil celo Split. Skupni blagovni promet Sušaka (uvoz in izvoz) je letos v prvem polletju dosegel 3,776.000 stotov (promet Splita je znašal 2,466.000 stotov, promet Dubrovnika pa 2,251.00 stotov). Tako so oostala Javna in svobodna carinska skladišča na Sušaku mnogo pretesna. Občinska uprava je v sili zgradila nekaj barak, da je lahko povečala kapaciteto skladišč. Pa tudi to se je izkazalo kot nezadostno. Promet se je nadalje dvigal in tako je morala občinska uprava pristopiti k povečanju teh skladišč. Nedavno je sklenila, da bo dogradila še eno nadstropje na javnih skladiščih, tako da bodo zgrajena v polnem obsegu. Obenem bodo postavili v skladiščih dva moderna žerjava. Stroški za te investicije bodo znašali 4 in pol milijona dinarjev Mesto bo najelo posojilo iz kaldrminskega fonda. Kakor sedaj poročajo s Sušaka, je občina dobila odobrenje za to posojilo in bodo takoj lahko pričeli z gradnjo.
Primer Sušaka nam kaže, kako važne so za razvoj našega pomorskega prometa nujno potrebne investicije v lukah, ki jim državna uprava posveča tako malo pažnje. Kaže pa tudi, kako zgrešena je misel, da se zgradi docela nova luka na Pločah pri Metkoviču. ko še obstoječe luke nimajo najnujnejših in za razvoj prometa življenjsko potrebnih naprav.
Kupujte domače blago!
Gospodarske vesti
= Trasiranje normalnotirne proge Sarajevo — Brod. Iz Beograda poročajo, da je komis;ja za trasiranje normalnotirne proge Sarajevo — Brad v glavnem izvršila svoje delo. Od Slavonskega Broda do Drvente bodo sedanjo ozkotirno progo nounalizirali po današnji tras;. Pri Drventi se bo trasa normalizirane proge odcepila od sedanje ozkotirne proge in bo tekla po dolini Ukrine do trase nove transverzalne železnice Banja-]u,ka — Dofioj. V Zenici bodo zgradili novo postajo. Od Zenice do Sarajeva pa baita tekli dve paralelni progi, ena normalnotirna in ena ozkotirna. Medtem ko teče ozkotirna proga tik poleg reke Bosne, bo tekla normalnotirna nekoliko više. Sedaj le še proučujejo vprašanje zgraditve tovorne postaje v Lašvi, ki je težavno zaradi terenskih razmer. Kakor vidimo, hitro napreduje trasiranje te proge, ki bo kmalu dovršeno, tako da bodo lahko pričeli z gradnjo, medtem ko se vprašanje gradnje proge Crnomelj-Vrbov-sko ne premakne naprej. — Prejšnji teden 60 pričeli graditi most pri Klad J vem na Dunavu, ki bo ustvaril zvezo med Rumunijo in Jugoslavijo. Izhodiščna tooka za to zvezo bo v Jugoslaviji Kladovo ob Dunavu, v Ruimiinijii pa Turn-Severin. Gradnja bo trajala tri leta.
= Kontrola prometa z vinom. Kraljevska banskia upraiva je uvedla na cestah v dravski banovini letečo kontrolo na motornih vozilih, ki naj nadzira promet s trošarimskimi predmeti, predvsem promet z vinom in špdirituozndmi tekočinami. Vsi prevozniki se opozarjajo, naj se pozivu kontrolnih organov v lastnem interesu brezpogojno odzovejo in ne ovirajo pregleda natovorjenega blagla. (Kraljevska ban-ska upraiva dravske banovine).
= Okrepitev francoskega franka. Včeraj se je na mednarodnih deviznih tržiščih francoski frank nekoliko dvignil. V Cu-rihu je bil zabeležen tečaj 14.90 nasproti 14.74 v torek odnosno 14.70, kolikor je znašal najnižji tečaj sredi prejšnjega tedna. Ta okrepitev je v zvezi s pogajanji med Anglijo in Francijo glede pomoči za frank. Poročali smo že o pripravljenosti Anglije in Amerike, da nudita Franciji kratkoročno posojilo v višini 40 milijonov funtov. V ponedeljek je angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina poseiil francoski poslanec Corbin. Temu razgovoru pripisujejo veliko važnost. Angleški listi poročajo, da je Corbin v imenu francoske vlade naprosil angleškega ministrskega predsednika za pomoč proti špekulaciji s francoskim frankom. Baje je prinesel s seboj dokaze, da je bilo izhodišče zadnje špekulacije s frankom v Londonu. V angleških finančnih krogih so prepričani, da bo Anglija vse sto-
rila, da podpre Frandjo r stremljenju za
ureditev valutnih razmer. Tudi Nizozemska je pripravljena sodelovati pri tej akciji za kreditno pomoč Franciji
= Ustanovitev Zadružne revizijske centrale v Ljubljani. V zadružni register je bila te dni vpisana Zadružna revizijska centrala v Ljubljani r. z. z o. Zadruga in<a po zadružni pogodbi od 20. avgusta t. 1. namen: 1. revidirati včlanjene zadruge in društva po določilih revizijskega zakona od 10. junija 1903. (drž. zak. štev. 133); 2. varovati skupne koristi včlanjenih zadrug in društev ter pospeševati ustanavljanje novih, zlasti kmetijskih, kreditnih in produkcijskih zadrug. Načelstvo zadruge sestoji iz 7 do 9 zadružnikov. Proponenti zadruge so: Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje. Šumer Hinko, šolski nadzornik v pok., Ljubljana, Trček Fran, ravnatelj, Ljubljana.
= Spremembe pri Splognf maloželeznlškl družbi. V trgovinskem registru so bili pri Splošni maloželezniški družbi v Ljubljani izbrsani člani upravnega sveta; dr. Josip Kamušič. Franc Šalehar, Miroslav Zupan. Henrik Beverie in dr. inž. Gustav Markt; vpi sani pa so kot Člani upravnega sveta Josip Bahovec, trgovec. Karo] Dermastia, profesor. inž. Feliks LoiV, univ. prof., inž. Mi-klavc, ravnatelj, in inž. Rudolf Skof, prof., vsi v Ljubljani.
= Iz trgovinskega registra. V trgovinski redster so ee vpisale nastopne tvrdke; Novak & Co.. ročna tkalnica, Maribor-Melje; Zasreb?ko skladišče sukna A. Petek in dr., Celje; Radio Godec, trgovina z radto-apa rati, kolesi in 'pripfldajočimi potrebščinami, lastnik Kopajtič Alojz (Vekoslav), Maribor, Kralja Petra trg 6.; Miz, mizarska industri-ska komanditna družba Gregelj Alojzija, St. Vid nad Ljubljano. — Pri Deln;ški družbi pivovarne Union v Ljubljani «e izbrišeta člana sveta Lavrenčič Josip in Turk Jo&ip, vpišeta pa 6e kot člana upravnega sveta: dr. Božič Mirko, ravnatelj Hranilnice dravske banovine. Fazarin« Anton, trgovec v Celju. Praprotnik Avsrust, industrijalec v Ljubljani, in Turk Rajko, narodni poslanec in špediter v Ljubljani. — Pri Kranjski industrijski družf>i >e izbriše Član upravnega sveta Ilijh K. Panič. trgovec v Beogradu, ker je svoje mesto odložil. — Pri tvrdiki Dolničar & Richter v Ljubljani (izdelovanje sveč, mila, pralnih sredstev itd na tvorni-ški način) ee izbriše dosedanji lastnik firme Hinko Riehtar in vpiše novi edini lastnik Jelačin Ivan. veTetrgovec v Ljubljani, prokura pa se vpiše Anici Skuičevi.
= Konkurz je razglašen o imovini Jakoba Pogačnika, trgovca in industrijca v Virmašah 49. »rez Škofja Loka (upravnik mase dr. Jože Pokorn. odv. v fikofji Loki; prvi zbor upnikov pri okrajnem soiiišču v Rkofji Loki 4. oktobra oib 9., prijavni rok do 30. oktobra, ugotovitveni narok 12. novembra). Nadalje je bil razglašen konkurz o imovini Geze Mitzkja, trgovca v Središču ob Dravi, registriranega pod firmo A. Lo-wy, trgovina z mešanim blagom in deželni mi pridelki ter izvoz jajc in sadja (upravnik mase dr. Adam Ban. odv. v Ormožu: prvi zbor upnikov <pri okrajnem sodišču v Ormožu 29 septembra ob 10., prijavni rok do 4 novembra, ugotovitveni narok 17. novembra).
= Likvidacije. V likvidacijo je prešla družba »Union« kino, družba z o. 7. v Celju. Prav tako je prešla v likvidacijo »Slaščičarna Košak«, družba z o. z. v Ljubljani.
»Draieitna mlada dima...tli"
Ta „aliM velja mogoč« zoprni barvi zobne prevlake njenih-zob. Zakai se izpostavljati taki kritiki? Kupite ie danes tubo zobne paste Chlorodont; ta ie sestavljena iz mikroskopsko finega čistilnega jedra, Id često Že po enkratnem "*" barvo
odstrani zoprno
Razen tega ima
Borze
22. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski Šilingi 8.47. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.4550, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 30.085 in v španskih pezetah po 265. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.84, v Beogradu 12.82 in v Zagrebu 12.84 odnosno za konec oktobra 12.76, za 15 november 12.7750 in za konec februarja 12.7150.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 412 — 414 (v Beogradu je bil promet po 412.50). Do zaključka je prišlo le v delnicah Jadranske plovidbe po 400.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2396.40 — 2411, Berlin 1739.53 — 1753.40, Bruselj 730.45 -735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.78 — 216.84, Newyork 4307.25 — 4343.56 Pariz 148.01 — 149.45, Praga 151.54 — 152.64, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 1490, London 21.5850, New York 435 50, Bruselj 73.30, Milan 22.9250, Amsterdam 240.40, Berlin 174.65, Dunaj 79.75, Stockholm 111.30, Oslo 108.45, Kobenhavn 96.35, Praga 15.21, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 8.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 412 — 414. za dec. 410 — 412, 4»/o agrarne 54 — 54.50, 4?/o severne agrarne 53 den., 6% begluške 77 den., 6% dalm. agrarne 75 den., 7% invest. 92.50 den., 7°/* slabiliz. 86.50 den., 7% Drl hip. banka 100 den., 7% Blair 85.50 — 86, 8°/o Blair 94.50 — 95.50; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 197 den., Sečerana Veliki Bečkerek 600 — 650, Sečerana Osijek 198 bi., Osječka ljevaonica 200 bi., Isis 30 bi., Dubrovačka 410 — 430, Jadranska 400 — 410.
Beograd. Vojna škoda 411.50 — 412.50 (412.50), za dec. 411 — 412.50, 4"/« severne agrarna 53 — 54, 6% begluške 77.75 — 78, 6% dalm. agrarne 75.50 — 76, 7% Dri hip. tenka 100 den., 7% Blair 86 — 86.50 (86.25 — 86.50), 8% Blair 95.25 bi, Narodna banka 7500 — 7600 (7600), PAB 202 — 203.50 (202.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 22. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.875, za dec. 106.25, za maj 107.25; koruza: za sept 104.75, za dec. 64.50, za maj 64.75.
-f Novosadska blagovna borza (22. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 177 _ 179: banatska 173 - 181, baška lad(ja Tisa 182 — 184, ladja Begej 181 — 183: sremska 77/78 kg 176 — 178; slavonska 77/78 kg 177 _ 179. Koruza: baška in sremska 100—101; banatska 97 — 98. Oves: baški, sremski in slavonski 112.50 — 115. Rž: baška 166 — 168. Ječmen« baški in sremski 63/64 kg 130 - 132.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 272.50 — 282.50; »2« 252.50 — 262.50; »5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 — 222.50; »7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 — 132.50. Otrobi, baški, sremski in banatski v vrečah 89 — 94. Fižol: baški beli brez vreč 207.50 — 210.
BOMBA2
4- Liverpool, 21. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 5.05 (prejšnji dan 5.07), za dec 5.10 (5.12), za maj 5.25 (5.26).
i /J?*_
^ C h I o r o d o n t
Chlorodont čudovito osvežujoč okus. Zahtevajte po svoji žel|i peneči ali ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta
pnalrn Hnhrl	Dometi prOiZVOd.
Borba za Knafiljevo ustanovo
Pred mescem dni smo objavili dopis, Id smo ga bili prejeli o sedanjem stanju prizadevanj, da bi se premoženje znane Knaf-
Ijeve ustanove izročilo v upravo Jugoslar viji. Na ta članek smo dobili kasneje še več dopisov, ki pa ne povedo ničesar novega o bistvu zadeve, torej o tem, kdaj se smemo nadejati, da nam bo Avstrija to premoženje izročila. Omejuje jo se le na zgodovino Knafljeve ustanove in na razne faze dosedanje borbe za njeno izročitev. Pri tem popravljajo razne podatke, ki so bili baje v našem prvem članku netočni. Iz njih posnemamo, da so se prizadevanja za izročitev ustanove začela že takoj po prevratu, da pa se ni posrečilo v dovoljni meri zainteresirati za zadevo takratnih naših vladnih krogov in poslaništva na Dimaju. Zadevo je neprestano urgiral zlasti dunajski Slovenski krožek in to že tudi poprej, preden je postal v našem prvem članku omenjeni g. Jože černelč njegov predsednik. Enako sta se za zadevo zanimala ljubljanska univerza in pa Akademska akcija, ki je zlasti zbrala mnogo dragocenega dokumentarnega materiala, s katerim se je še bolj podprta naša zahteva po izročitvi ustanovnega premoženja. Tudi banska uprava v Ljubljani je s svoje strani akcijo podprla.
Toliko posnemamo po vposlanih nam dopisih v izpopolnitev in korekturo svojega prvega poročila, želimo le, da bi se skupnemu naporu vseh zainteresiranih čd-niteljev čim prej posrečilo stvar zadovoljivo rešiti, tako da bi lepo premoženje mecena Knaflja končno zopet prišlo v prid slovenski akademski mladini, ki ji Je po ustanovni listi namenjeno.
Zborovanje šumarjev
Beograd, 22. septembra, p. V Novem Sadu bo od nedelje do torka zasedal občni zbor Šumarskega udnuženja. Po skupščini ei bodo udeleženci ogledali gozdove in naprave v novosadski okolici. Posetili bodo tudi državno posestvo Bel je. Minister za šume in rudnike je dovolil vsem udeležecem izreden dopust od 24. sept. do 5. oktobra, prometni minister pa polovično voznino na vseh železniških progah.
Odlikovanje
Beograd, 22. septembra, p. Odlikovana sta bila z redom sv. Save 4. stopnje inž. Rudolf škof, z redom Jug. krone 4 stopnje pa inž. Pavle Kruij, oba profesorja na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani, nadalje z redom Jug. krone 4. stopnje inž. Alojzij Strancar, višji gozdarski svetnik v Ljubljani, in Fnan Vid-ic, vladni svetnik v p. in član banskega sveta iz Kamnika, z redom sv. Save 4. stopnje inž. Janko Urbas, višji gozdarski svetnik banske uprave v Ljubljani, z redom sv. Save 5. stopnje , Cvetko Petrovič, kmetovalec ▼ Kozjaku, Josip Jurše, župan v Rušah, Jakob Rozman, posestnik in župan ▼ Boh. Bistrici, Ivan Vrhnjak, posestnik in župan v Pa-mečah.
Iz carinske službe
Beograd, 22. septembra, o. Premeščen Je carinik Metod Djordjevič iz Maribora na Rakek.
Nemški znanstveniki v Sarajevu
Sarajevo, 22. septembra. AA. Z današnjim brzim vlakom je prispel ob 12.10 v Sarajevo prof. dr. Gesmann. Z njim so prišli še trije Nemci ta sicer dr. Huber iz Berlina, dr. Rodemayer in dr. Stamder iz Fiamkfurta. Snimali bodo našo krajevno folkloro v Sarajevu.
Komemoracija v Novem Mestu
Noto mesto, 22. septembra Novomeški Sokol je priredil snoči v So-kolskem domu komemoracijo za pokojnim prezidentom Osvoboditeljem. Poleg Članstva se je udeležilo tudi mnogo drugega občinstva in je bila dvorana nabito polna Ko-momeraciji je prisostvoval tudi vojni minister general Ljubomir Marič, ki ga je pri vhodu pozdravil župni starosta dr. Vasic z društvenim starostom Marinčkom ter ga po-vedel do častnega sedeža, ki je bdi zanj pripravljen. Nad odrom je bila velika Masa-rvkova slika, vdeta s črnim florom, okrog odra' pa so se razvrstili sokolski prapori, ki so imeli v znak žalosti pripete črne trakove.
Ko je sokolska godba odigrala žalno koračnico, je župni starost dr. Vasič v lepem govoru orisal življenjsko delo Masaryka kot filozofa, državnika in tvorca neodvisne češkoslovaške republike, naglašajoč, da je vse njegovo delo izviralo iz Tyrševih idej. Zato je Mssaryk tudi vedno in povsod podpiral sokolsko idejo. Prav tako je naglasil, da je pokojni Masaryk stalno podpiral težnje jugoslovenskega naroda ter mu vedno pomagal pri njegovi borbi za osamosvojitev.
Po končanem govoru je sokolska godba
zaigrala češkoslovaško himno, vojni minister general Marič pa je dr. Vasiču k njegovemu lepemu govoru čestital.
Novinarska komemoracija v Beogradu
Beograd, 22. septembra, p. Jugoslovenski nacionalni komite Male antante tiska in beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega, udruženja priredita jutri v Novinarskem domu svečano počastitev spomina na pokojnega prvega prezidenta bratske češkoslovaške republike T. G. Masaryka.
SOKOL
Sokol II. v Ljubljani je začel z redno vadbo zopet v telovadnici na realki. Ure: člani in moški naraščaj: ponedeljek, sreda, petek od 19. do 20., oziroma 20. do 21.30; moška deca: ponedeljek, petek od 18. do 19; ženska deca, ženski naraščaj, članice: torek, četrtek od 18. do 19. oziroma od 19. do 20, in od 20. do 21. Starejši Člani v sredo od pol 19. do pol 20. Vpisovanje k vsem oddelkom ob vadbenih dneh.
Iz Ptuja
J— Jubilej. Gospa Marija Breznikova, mati dosedanjega poveljnika gasilske čete g. Franca Breznika, obhaja te dni 75 letni-
co rojstva. Kot vdova vodi že polnih 41 let sama dimnikarsko obrt. Srečujemo jo vkljub velikim skrbem še vedno čvrsto in zdravo. K prazniku čestitamo!
Za jugoslovenski patent št. 6883 od 1. oktobra 1929 na:
»OPROŽENJE ZA MOTORNA VOZILA« (»Abfederung fttr Motorfahrzeuge«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: patentni inženjer Ing. HINKO PETRIč, Ljubljana Beethovnova ulica 2.
Za jugoslovenski patent št. 7701 od 1. Julija 1930 na:
»INDUKCIJSKI MOTOR« (»Induktions-motor«) in dopunski patent št. 8257 od 1. Januarja 1931 na:
»INDUKCIJSKI MOTOR S KRATKOSTTC-NE\n PALICAMI OBLIKE U« »Induktions-motor mit U-formigen Kurzschlusstaben«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
CenJ. ponudbe na: patentni inženjer Ing. HINKO PETRIČ, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Trgovski zastopnik
dobro vpeljan, s prvovrstnimi referencami, IŠČE tvorniška zastopstva v tekstilu za Srem, Banat in Bačko. Potuje z lastnim avtomobilom. Ponudbe »Propagandi a. d., predje Jug. Rudolf Mosse a. d. — Beograd, pošt. fah. 409 pod »793«.
Natakarico
(jedilonošo) sprejme prvovrstna gostilna v Zagrebu. Biti mora marljiva, prijetne zunanjosti. Potrebno znanje nemščine ali kakega drugega jezika. Ponudbe s prilogo fotografije in referenc pod 47411 na Publici-tas, Zagreb, Ilica 9.	7041
Mag. štev. 56938/37.
RAZGLAS
Ker Je od časa, ko je poginil pes, na katerem je bila ugotovljena steklina, preteklo že tri mesece in se do danes v področju mesta Ljubljane ni pojavil noben nov primer stekline, mestno poglavarstvo na podlogi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in tozadevnega pravilnika — steklina toč. 13. odstavek 2, ukinja pasji kontu mac, ki je bil odrejen s štev. 40977 z dne 3. VH. 1937.
V LJubljani, dne 22. septembra 1937.
Za predsednika: Jančlgaj 1. r.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi Izgubi našega dragega soproga, papana, sina ln brata, gospoda
FRANCA BEZLAJA
admln. kapetana L st.
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika obiskovali v bolezni, zlasti preč. o. dr. Angeliku Tomincu za vso duhovno tolažbo in vsem, ki so ga pokropili, mu prinesli toliko krasnega cvetja in ga pospremili k poslednjemu domu.
Prav posebno zahvalo smo dolžni za častno spremstvo komandantu divizije g. generalu Lazi Toniču, nadalje načelniku štaba g. polkovniku Mihajloviču Dragoljubu, načelniku intendanture g. majorju Mihiču Ivanu, g. kapetanu Sokoloviču Tami za poslovilne besede ter vsem pokojnikovim tovarišem in prijateljem.
Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 25. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 22. septembra 1937.
Žalujoči rodbini BEZLAJ in FINK
»JUTRO« fft 221
6
CeMeE, 28. EL 193T
Veliki kitajski zid
Zakaj so Japonci imperialisti?
Na to vprašanje odgovarja »Life«, da Je treba upoštevati, da razpoložljiva zemlja za obdelovanje na goratih japonskih otokih ne more proizvajati dovolj hrane za vse prebivalstvo, čeprav daje riž, ki ga vse povsod pridelujejo, desetkrat več zrn nego vsako drugo žito. Da bi z dragoceno zemljo ne razsipavali, pokopujejo japonski kmetje svoje mrtvece ne ležč, temveč v čepeči drži.
ParatiSus iz restavracije
V Stockholmu je zbolelo 115 oseb, ki bo te dni obedovale v neki tamošnji restavraciji, za paraitifusom. Bolnike so oddali v bolnico, policijska oblast pa je uvedla preiskavo o vzrokih obolenja.
Nov pripomoček v borbi proti raka
Prelaz pri Nankovu
Po podpisu nyonske pogodbe je poslala Anglija v Sredozemsko morje ne samo vojnih ladij večje in manjše oblike, ampak tudi krdelo hidroplanov
Zid sto tisoč mrličev
Priča in ponos stare kitajske moči in slave razpada
sam od sebe
Veliki kitajski zid se je že davno preživel. Kaj naj opravi proti modernim topovom in letalom? In istočasno poročajo, da je ta nepotrebni zid pokazal tudi presenetljive pojave starosti ter da razpada na vse pre-tege, Celi deli tega zidu se rušijo nenadno sami od sebe.
Na nekaterih mestih so izpod ruševin potegnili okostja, ki so bila vzidana v zgradbo tedaj, ko so t.a zid pač postavljali.. Pozneje so izračunali, da je pri gradnji Velikega zidu izgubilo svoje življenje nič manj nego 100.000 ljudi.
Cesar Činšihuangtj je za povedal, naj se Veliki zid zgradi. Poročali so mu bili, da pretijo Tatari z vpadom. Tako se je naglo odločil, naj postavijo zidl, M bo te vpade
zadrževal. Z edinstveno brezobzirnostjo je premagal vse pomisleke in zavrnil svarila zavoljo izdatkov. Svoji vojski je dal povelje, naj zbere vse razpoložljive ljudi in živali in gradnja je napredovala tako hitro, kolikor je pač bilo mogoče Če je kdo nemarno delal ali pa izgubljal čas, so ga enostavno zazidali, da bi bil drugim za 6varilo in da bi odganjal zle duhove.
Samo dvanajst let je trajalo to ogromno delo. Cin si je z Velikim zidom postavil spomenik, kakršnega nima noben vladar na svetu. Še egiptovske piramide se ne morejo kosati s to zgradbo. Spomin na tega odločnega in okrutnega cesarja je neminljiv čeprav njegov spomenik naglo razpada. Po Činu je tudi Kitajska (Kina) dobila svoje ime.
Zvonessje brez zvonov
Miinchenski livar zvonov Obeascher, ki je pred kratkim vlil med drugim zvon za pokopališče padlih vojakov v Tolminu, je izumil z dvema mladima elektrotehnikoma napravo, ki zvoni brez zvonov.
Pri tej iznajdbi, ki jo je dal že patentirati, gre v glavnem za dve pet milimetrov debeli kovinski palčici, ki gibljeta pod električnim tokom nekakšen kembelj. Zvok se prenaša električno preko lesenih zvočnih omaric do zvočnika. Priprava, ki ima vsega skupaj za 2 kg kovine, lahko nado-desti 235 stotov težak zvon.
Bof z morskim volkom
Ob zapadni obali Škotske sta dva ribiča v majhnem čolnu doživela hud boj z morskim volkom. Nevarno ribo sta zadela z ostvo, žival pa je ladjico 24 ur vlekla za seboj in jo oddaljila za sto morskih milj od prvotnega kraja.
Pošast je merila v dolžino kakšnih deset metrov in je tehtala gotovo isto toliko ton. S čolnom je izginila tako naglo, da ji večje ladje niso mogle slediti. Ribiči so obvestili obalne postaje, ki so na zasledovanje odposlale tri letala. Šele po štiri in dvajsetih urah so letala odkrila čolnič, baš ko ga je hotel morski volk zavleči na odprti ocean. Toda žival je kmalu omagala in so jo potem z obema ribičema vred spravili do najbližjega pristanišča.
šf^fPli September - oktober
^IIPNiF	dnevno zdravljenje
^fr	700.— dinarjev
VSE vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na izbiro) hrana (v vsaki restavraciji a la carte) 1 zdravniški pregled, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove in mineralne kopel ji velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode.
Moderni komfort. — Kavarna. — Ton-klno.
300 sob (150 s tekočo vodo). — Prospekte
in navodila pošilja:
Oprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Rad :nci (pri Mariboru).
Na smrtni postelji?
Plača po 22 letih
Italijanski listi poročajo o nekem delavcu, Romildu della Pietra, da je po 22 letih dobil plačo 110 lir, ki si jo je bil zaslužil z delom za neko avstrijsko tvrdko pred svetovno vojno.
Takrat je našel mož zaposlitev pri neki tvrdki na Koroškem. Ob izbruhu vojne se je vrnil z vso naglico v svoj domači kraj pri Vidmu in vodja tvrdke mu ni utegnil izplačati niti 110 lir, ki si jih je bil zaslužil s svojim delom.
Po vojni je šef tvrdke pozvedoval vsepovsod za delavcem, pa ni mogel ničesar zvedeti o njem. Pred dvema letoma je šef umrl in se je celo v svoji oporoki spomnil te stvari. Svojim sinovom je naložil, naj poizvedujejo še nadalje za Italijanom. Sinovi so to stvar poverili odvetnikom v Trstu. Tem je te dni uspelo, da so della Pietra res odkrili v majhnem kraju pri Vidmu, kjer so mu izplačali tistih 110 lir, na katere je bil že davno pozabil.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Vara? svojcem zavarovalnino
Hoteli so ukrasti podmornico
V francoskem pristanišču Brestu čaka na popravilo podmornica španske vlade v Va-lenciji »C 2«. Te dni proti večeru, ko je bilo moštvo ladje večinoma na kopnem, so se pripeljali v Brest pomorščaki generala Franca ter so hoteli podmornico ukrasti in se z njo odpeljati v španske vode. To nakano jim je preprečil neki mornar »C 2« ki je bil skrit v kajuti. Začel je streljati na gusarje, ki so se nato umaknili in z dvema avtomobiloma oddirjali iz pristanišča. Francoska policija je pozneje voziU ustavila
)n ugotovila, kdo so bili pustolovci
Na washlngtonski kliniki uporabljajo zadnje čase za obsevanje rakastih novotvorb z uspehom rontgenski aparat za 220 tisoč voltov
Ljubezni kralja alimentov
Legija lepotic in ljubic dediča ameriškega kralja azbesta — Boj za dvamilijonsko dolarsko odpravnino
Vsa Amerika se krohoče ponovno svojemu najekscentričnejšemu milijonarju Tom-mvju Manvilleu. Mož, dedič azbestnega kralja, spada že nekaj let med glavne osebe ameriškega družabnega opravljanja. Njegove pustolovščine z ženskami bi spadale v kakšen hollywoodski veseli film.
Cel legion je lepotic, ki jim je milijonar dvoril. Štiri med njimi so imele srečo, da so postale njegove žene. Trije zakoni so šli eeveda že davno na kose, a četrtega bodo razdrli sedaj. Prve tri žena so dobile kot odpravnino po ločitvenih tožbah lep kup milijonarjevega denarja, četrta žena, lepa plavolaska Marcelle Edwardsova, bivša brodway$ka plesalka, pa zahteva kar dva milijona dolarjev odpravnine.
150 novih oddajnih postaj
Ženevska internacionala oddajnih postaj sporoča, da gradijo na svetu ta čas okrog 150 novih postaj. Od teh jih odpade 62 na Evropo, 38 na Južno ameriko, 32 na Zedi-njene države, 18 pa na Azijo.
Deset tisoč mož v goreči hiši
Strašna smrt delavcev na Sarini blizu Glasgowa
V	okolici Glasgowa so ogromna po-lja krompirja in vsako leto morajo tam. da opravijo vse delo dovolj hitro, pritegniti mnogo delovnih moči. Večji de! teh delavcev sestoji h Ircev, ki jih je prišlo tudi letos na stotine v Glasgcvv.
Kakor vsako leto, so delavske hiše na vsaki farmi prenapolnjene z delavci. Posebno mnogo jih je bilo na farmi Kirkintil-loch. V nekem poslopju je bilo 14 mladih deklet in 12 mladih moških iz Irske. Prav v tam poslopju je ponoči iz neznanega vzroka nastal požar, hi je v kratkem objel vso stavbo.
V	nekoliko minutah je bilo vse v plamenih. Od vsepovsod 60 prihiteli ljudje na po-
Slavni pesnik Indije, Rabindranat Tagore, je težko zbolel. Njegova starost daje malo upanja, da bi okreval
Prezident Kitajske
Kakor je Kitajska v notranjosti močno razcepljena, predstavlja njeno voljo na zunaj en sam mož, prezident Linsen
Robot" prometni stražnik
Prometne nevarnosti spodbujajo tehnike vedno znova, da bi izumili priprave in načine, ki bi prometne nesreče onemogočili. Mnogo uspehov si obetata od svojega najnovejšega izuma v tej smeri dva francoska inženirja, ki sta ta izum preizkusila pred kratkim na cesti iz Pariza v Rouen, kjer je ovinkov dovolj.
Gre za signal iz zvočnika, ki opozarja avtomobiliste pravočasno na bližnji ovinek. V določeni daljavi od ovinka je vdelan v cesto prag, ki ga avto med vožnjo potisne malo dol. Ta pritisk sprosti kontakt, ki spravi v obrat gramofonsko ploščo, ki je spet v zvezi z zvočnikom in v istem trenutku se oglasi iz zvočnika močan svarilni klic: »Pozor! Pozor!« Vsa naprava je vdelana v robot, ki daje poleg slišnih tudi vidna svarila. Izum se je dobro obnesel, težava je le z njegovo precej visoko ceno.
Roparji napadli mesto
Več sto razbojnikov je v eni zadnjih noči napadlo mehiško mesto Amealco v Queretaru. Prerezali so vse telefonske in brzojavne zveze, zažgali mestno hišo in ustrelili župana ter njegovega namestnika. Nato so se polastili vseh zalog alkohola in priredili pijani po cestah pravo kla nje.
Vsakega človeka, ki so ga zagledali, so ustrelili. Končno so oplenili banko v tem kraju ter vdrli še v hiše nekaterih bogatinov. kjer so napadli več žensk. Ko so prispeli prebivalci bližnjih krajev z oddelkom konjenikov, je v mestu gorelo mnogo hiš, razbojniki pa so bili že ušli. Vse zasledovanje je bilo doslai zaman.
moč, ki so jih sprejeli grozotni kriki. V hišo skoraj ni bilo več mogoče priti, samo velikanski drznosti nekaterih morž se je zahvaliti, da so mogli iz gorečega poslopja potegniti vsaj ženske, ki so bile v njem zaprte. Toda do moške spalnice niso mogli prodreti niti gasilci. 10 mladih delavcev je zgorelo. Stvar je zbudila veliko razburjenje in je dala povod za strogo preiskavo s strani oblasti.
Manville Ime le malo upanja, da bo *
tem procesu zmagal, kajti drugače bi n« bil dal v največji newyorški list celostranskega oglasa, v katerem išče odvetnika, ki bi ga rešil zakonskega jarma in ki bi ma uspelo lepo Marcelo pripraviti do toga, d« bi se zadovoljila z manjšo odpravnino. 10 tisoč dolarjev je veljal ta oglas, a kaj pomeni 10.000 dolarjev za takega gospodal Seveda je prejel na deset tisoče dopisov C strani odvetnikov. Najeti je moral tri (se. veda mične) tajnice, da ja mogel pregl©. dati samo to pošto. Nazadnje si je izbral odvetnika Franka Devlina, kateremu je ob-ljubil 100.000 dolarjev honorarja.
Ta Devlin Je bil namreč njegov opiae sploh prezrl, namesto tega pa 95 je pojavii s tremi zdravniki za živčne bolezni v milt jonarjevi vili, da bi ugotovil, kako je kaj s njegovimi možgani. Nu, in so ugotovili, da je dedič azbestnega kralja vendarle norma* len, navzlic svojim ekscentričnostim.
Najzanimivejše pri vsej stvari pa je %<\ da je hotel Manville svoji ženi odpravnin^ kakršno je zahtevala, plačati. Njegove bi-*, še žene pa so so temu uprle in so grozile, da bodo še same postavile naknadne sa* hteve. Manville si ni znal drugače pom* gati, nego da je te svoje bivša žene dol« čil, naj same presodijo, koliko odpravnin« je vredna Marcela.
Ob svoji zadnji ločitvi Je »Kralj allmen. tovc, kakor ga imenujejo ljudje, izjavil, da se bo poročil najmanj še dvajsetkrat Nje. gov zakon z Marcelo Edwardsovo traja ž« štiri leta in v tem času sta se ie dovolj-krat prepirala, a vedno sta se na nov« sporazumela. Zdaj je videti, da gre za ree in v newyorški družbi sklepajo ta čas vi-soke stave o vprašanju, katera bo bodoča Manvilleova žena.
Admirali se posvetujejo
Francoski admiral Esteva, poveljnik francoske mornarice v Sredozemskem V razgovoru c angleškim admiralom Duddlejem Poundom
36 milijonskih mest
V Nottinghamu se vrši ta čas svetovni kongres zdravnikov. Ob tej priliki so ugotovili z zgovornimi številkami, da se svet čedalje bolj »pomeščanja«. Leta 1800 je bilo na vsem sveta samo 25 velemest z nad 100.000 prebivalci, leta 1922 pa jih je bilo že 400. Danes je 540 velemest in 36 jih šteje več nego milijon prebivalcev.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Moderna letalska obramba
Brez skrbi
za Vade perilo. Lepo ln čisto bo oprana ako ga boste prall s
PERION
pralnim praškom. — Poizkusite In uporab«
ljali ga boste vedno!
ANEKDOTA
Ko se Je Napoleon prvič odpovedal prestolu, je njegova priljubljenost med mnogimi Francozi padla. Njegov kip na Vendo-meskem stebru v Parizu je množica podrla. Ruski car ga Je vzel s seboj v Petro-grad. Ko se je Napoleon vrnil na prestol, so se Parižani sramovali stebra brez kipa. Ker tega kipa niso mogli dobiti nazaj, so vprašali cesarja samega, kaj naj postavijo na steber. Napoleon je deputacijo iz ljudstva, ki se je oglasila pri njem, predirijivo pogledal in je odgovoril: »Vremensko zastavico!«
VSAK DAN ENA
Na mej! mednarodnih koncesij v šanghaju so Japonci razpostavili najmodernejše protiletalske topove, s katerimi se branijo kitaj-
s&Ui nagadoe la —
»AH ne moreš danes ostati doma?« »Dal bi milijon Din, če bi bilo to mogoče — toda če ne pridem v klub bom moral plačati sto din £iobe.«
Kako se je sporazumela združena opozicija
Mnenja zagrebških krogov
Zagreb, 20. septembra. | Srbov I večina Hrvatov 1 večina Sloven-
Po dolgih naporih se je naposled vendarle posrečilo združeni opoziciji najti osnovo za skupno sodelovanje vsaj v postopku za izhod iz sedanjega položaja, torej v tako zvani »proceduri«. Tri srbijan-ske izvenparlamentarne opozicijske stranke, ki tvorijo sedaj enoten srbijanski opozicijski blok, se niso sporazumele z dr. Mačkom, oziroma s KDK o meritornih podrobnostih nove ureditve države. Glavna vsebina novega sporazuma je v tem, da se je določil postopek, kako ustvariti položaj, ld. naj privede do nove ureditve države. Zato odgovarja tudi ta prehodni sporazum popolnoma nazorom dr. Mačka, ki je od nekdaj zahteval predvsem »tabulo raso« in vrnitev na leto 1918, ne da bi se kdaj določeno izjavil o novi ureditvi države, dasi so se njegove številne izjave, namenjene v prvi vrsti inozemstvu, tolmačile v smislu konfederacije ali tudi realne unije. Ker se dr. Maček dosedaj nikdar ni hotel vezati v vprašanju, kakšna naj bo bodoča državnopravna ureditev, zato je tudi odklonil znano federalistično resolucijo demokratskega glavnega odbora in ustavni načrt zagrebških in beograjskih intelektualcev. Dr. Maček smatra za oportuno, da se za enkrat ne izjavi jasno, kako si rešitev hrvatskega vprašanja predstavlja, ker teo hrvatske množice tako zelo zradikalizi-jrane, da bi jim ničesar ne bilo dovolj.
Razgovori med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo za določitev skupne taktične osnove so se pričeli že kmalu po petomajskih volitvah. Tako zvani poslovni odbor združene opozicije pa je imel le nekaj sej in ni dosegel nikakih uspehov. Sledila so številna potovanja med Beogradom in Zagrebom, ki pa tudi niso mogla premakniti razgovorov z mrtve točke. Največja ovira je bilo nesoglasje med strankami 'beograjske opozicije, ki so le težko popuščale v svojem dosedanjem centralističnem gledanju, povrh pa 30 še vedele, da je v Srbiji ideja federacije skrajno nepopularna. Posebno odločno so odklanjale dr. Mačkovo zahtevo po konstituanti. Sam dr. Milan Gavrilovič. intelektualno gotovo naj-jačja osebnost v združeni opoziciji, je še nedavno izjavil, da naša država ni džungla, pa da je treba zato po legalni poti graditi naprej. Dr. Maček je na to izjavo ironično pripomnil, da so zastopniki srbijanske opozicije očividno postali branilci oktroira-ne septembrske ustave.
Stvari so tako zastale na mrtvi točki. !Dr. Maček s svoje strani ni hotel staviti nikakih predlogov, temveč je vedno zahteval, naj pridejo s svojimi predlogi srbijanski opozicionalci. V teku poletja so demokrati in zemljoradniki res vsak za sebe zavzeli na sestankih svojih vodstev konkretnejše stališče. Demokrati so se spustili v bistvo problema in so se izjavili za »zloženo državo«, ki bi odgovarjala federalističnemu načelu. Zemljoradniki pa se v t.o stvar niso vtikali, temveč so se zedinili glede tako zvane procedure, izrekli so se za sklicanje konstituante, ne da bi pri tem povedali svoje mnenje glede bodoče ureditve države. Vendar sta se obe stranki s svojimi sklepi precej približali stališču dr. Mačka, med seboj pa se še vedno nista mogli sporazumeti. Se bolj rezervirani so ostali staroradikali.
2e se je zdelo, da bo položaj v združeni opoziciji vnovič ostal na mrtvi točki, tedaj pa so se kljub brežiškemu neuspehu zopet pričeli razgovori z dr. Mačkom tudi z druge strani, ki mu je obljubljala hitrejšo realizacijo. To je pospešilo pogajanja med tremi skupinami beograjske opozicije, ki so se naposled zedinile v nekoliko izpre-rr.enjenem zemljoradniškem predlogu dr. Gavriloviča in s tem v bistvu sprejele dr. Mačkovo tezo. Tako je prišlo do predhodnega sporazuma vse združene opozicije v Zagrebu dne 15. t. m.
Pismena sestava sprejetih sklepov je bila poverjena delegatom beograjske opozicije. Imela bo obliko deklaracije, ki jo podpišejo gg. Maček, Davidovič, Jovanovič, Stanojevič in Pribičevič. Deklaracija bo po podpisu predložena merodajnim činiteljem in objavljena. Deklaracija bo zahtevala razpust narodne skupščine, vzpostavitev polne demokracije na temelju liberalnih političnih zakonov, koncentracijsko vlado strank, ki koreninijo v narodu. Ta vlada naj izdela načrt nove ustave in sistira sedanjo ter naposled razpiše volitve za usta-votvorno skupščino, ki bo sprejela novo ustavo brez majorizacije, torej s kvalificirano večino, na katero bo pristala i večina
cev. O samem načrtu nove ustave, oziroma o novi ureditvi države se združena opozicija ni sporazumela. To je prepuščeno bodoči koncentracijski vladi in konstituanti.
V Zagrebu izjavljajo, da predstavlja sporazum združene opozicije prekinjenje vseh zvez z dosedanjim ustavnim redom. Beograjska opozicija se je dolgo časa upirala dr. Mačkovi zahtevi in je pristajala le na legalno revizijo ustave. Navajala je, da je preveč riskantno popolnoma preki-
niti z dosedanjim ustavnim redom, ko s« s tem tako rekoč vse stavlja v vprašanje.
Izražala Je bojazen, da se bodo razvile težke ustavne borbe, ki hi mogle spraviti državo v še hujšo krizo. Nazadnje je popustila, češ da sicer ostanejo vsi problemi na mrtvi točki, ker smatra dr. Maček, da je samo po tej poti možna pravilna rešitev hrvatskega vprašanja.
Nihče ne ve, kakšna bo bodoča ureditev države, po mnenju opozicije vsekakor »zložena«, ki dopušča veliko variant. Gotovo se bodo po skupnem nastopu federalistov tudi unitaristi zbrali v enotno fronto. To bodo morda glavne parole pri bodočih volitvah. Rezultat zagrebškega sporazuma je, da imamo sedaj poleg vladne skupine in parlamentarne opozicije še naposled složno izvenparlamentarno združeno opozicijo kot popolno kombinacijo, pripravljeno za vsak slučaj. To predstavlja končno tudi korak naprej h konsolidaciji naših političnih razmer, da se točno ve, kaj kdo hoče.
O
T
Prodanih je bilo 161 vstopnic
Turobne misli ob računih po tekmi med Ljubljano
in Bato
Kdor je pijetekio nedeljo prisostvoval prijateljski tekmi med Ljubljano in Bato na igrišču ob Tyrševi cesti, se je lahko na lastne oči prepričal, koliko je našemu športnemu občinstvu mar prizadevanje vodstva SK Ljubljane, da bi vsaj za silo uredilo klubov finančni položaj. Za vstop na tekmo je bilo prodanih, reci in piši enstoenajstinšestdeset vstopnic in kakšen je primanjkljaj pri tekmi, si je lahko izračunati na prste. Kdo ga bo kril, pa bo zopet skrb onih neka.j požrtvovalnih ljudi, s katerimi je Ljubljana vstala in s katerimi bo tudi padla.
Pri nas Slovencih je pač tako! Trkamo se na prsa, da smo, toda vse je samo na jeziku in brez dejanj. Pokažimo vendar enkrat z dejanji, koliko nam je do športa in nogometa, koliko nam je pri srcu naš ligaš, od katerega venomer zahtevamo samo zmage in dobre rezultate. Podprimo in podpdirajmo ga tako dolgo, da se bo saniral in lahko nemoteno delal, potem bo tudi vodstvo kluba posvetilo vso pozornost kakovosti in izbiri dobrega nogometnega naraščaja SK Ljubljana mora postati velik in vodilni slovenski klub, ki se bo lahko postavil ob stre-in vodilnim klubom iz Beograda ali Zagreba.
še posebna sramota za Ljubljano in vso Slovenijo pa je ograja in vse ostalo, kar naj predstavlja športno igrišče ob Tyrše-
vi cesti. Kakor nalašč je ta prostor baš nasproti lepega stadiona, ki je za vse klube zaprt in nedostopen. In ravno za onimi podrtimi ograjami nasproti stadiona trenira cela vrsta ljubljanskih klubov, med njimi delavska kluba Svoboda in Grafika ter lahkoatleti vseh ljubljanskih klubov, ker drugje nimajo primerne lahkoatletske proge. Na tem igrišču se vzgaja večina športne mladine, s tega igrišča so izšli slovenski lahkoatleti, ki so baš na zadnjih balkanskih igrah v Bukarešti priborili Jugoslaviji najbolj dragocene točke in najlepše rezultate.
Brez športnih naprarv za športnika ni napredka. Zato je skrajni čas, da se vsi zavedamo naše revščine na spoitnih igriščih in skušamo lastnikoma tega igrišča po svojih močeh pomagati do sredstev. Premajhen je sedanji krog občinstva, ki je od nedelje do nedelje morda le prihajal na to igrišče in s skromnimi prispevki pomagal vzdrževati obrat. Obisk tega igrišča mora biti vse drugačen kakor je bil dosedaj, nikoli več pa takšen, kakor je bil preteklo nedeljo, ko je plačalo vstopnino pičlih 160 oseb. Po tej poti bo razpadlo na igrišču ob Tyrševi cesti še ono, kar stoji zdaj, in tudi Ljubljana ne bo mogla prinašati domov zmag in lovorik kakor želijo številni tisti, ki od nedelje do nedelje ostajajo doma in kritizirajo.
V nekaj vrstah
Moštvo SK Ptuja je pTeteklo nedeljo v prvenstveni tekmi gostovalo v Lendavi proti domači enajstorici SK Lendave. Tekma se je končala s katastrofalnim porazom Ptujčanov 0:10! Najbolj sta med njimi odpovedali obe krli, pa tudi vratar je bil zelo slab, tako da je moštvo izgubilo vse veselje do igre. Brez točke se je vrnilo ono nedeljo tudi drugo ptujsko moštvo, in sicer SK Drava iz Maribora, ki je izgubil prvenstveno tekmo s pobreško Slavijo z 2:4. Ker ptujska kluba dozdaj v prvenstvenih tekmah še nista dobila nobenih točk, se bo na nedeljski tekmi med njima samima odločilo, katero bo ostalo na zadnjem mestu. Ta odločilna tekma _ se bo igrala na igrišču Drave in vlada zanjo med domačini prijatelji nogometa veliko zanimanje.
Nedeljski spored v ligi obsega — kakor poročamo zdaj vedno že skupno s poročili o vsakokratnih tekmah te vrste spet vseh pet tekem, in sicer takole: v Beogradu: BSK in Hašk ter Jedinstvo in Ljubljana, v Sarajevu: Slavija in Bask, v Zagrebu: Concordia in Jugoslavija ter v Splitu: Hajduk in Gradjanski. Tri tekme bodo sodili domači sodniki, in sicer »ljubljansko« Ne-verkla iz Splita, sarajevsko Bažamt iz Zagreba, zagrebško pa Rakič iz Sarajeva. Hajduka in Gradjanskega bo miri italijanski sodnik Matteo, za BSK in Haška pa je naročen Madžar.
Za dan 3. oktobra je bila perfektuirana medmestna tekma Praga - Zagreb, ki jo pa zagrebški ligaiši nočejo prevzeti v svojo režijo. Med drugim pravijo, da bodo ta dan v Zagrebu velike motociklistične dirke, ki bodo pritegnile glavni val športnega občinstva. Razen tega pa v mestnih reprezentancah ne bodo mogli nastopiti najboljši igralci, ker bodo angažirani za meddržavno tekmo med Češkoslovaško Ju-
goslavijo, ki bo isto nedeljo v Pragi. Zato ni izključeno, da bo riziko te prireditve prevzel sam zagrebški podsavez.
V nogometnih tekmah za srednjeevropski pokal se za prihodnje leto obetajo velike spremembe. Kakor znano, je Švica izstopala iz tega tekmovanja in hoče odbor število sodelujočih zdaj nekako povišati. Predlogov za razširjenje te konkurence je več, med njimi tudi ta, da bi v teh tekmah v bodoče sodelovala po dva kluba iz Jugoslavije in Rumunije. Italijani s svoje strani podpirajo predlog, naj bi v bodoče prišla na te tekme tudi Nemčija, Avstrijci pa zagovarjajo načrt, da naj bi se izpraznjena mesta v tej konkurenci izpopolnila s klubi iz držav, ki so to tekmovanje ustvarile. Tajnik rumunske nogometne zveze Lukidi zatrjuje, da je predlog o sodelovanju po dveh klubov iz Rumunije in Jugoslavije odločujočim gospodom v glavnem odboru dovolj simpatičen. Odločali bodo o tem na seji širšega odbora dne 24. oktobra v Rimu.
Stella \Valasiewicz. je pri lahkoatletskih tekmah za damsko prvenstvo Poljske v Drohobicah dosegla dva nova svetovna rekorda, in sicer v skoku v daljino s 6.025 m in v teku na 100 yardov s 10.8.
Se iz poglavja o kolesarskem sporu. F.den izmed naših najstarejših kolesarskih delavcev nam je v zvezi z najnovejšimi dogodki v ljubljanski kolesarski podzvezi poslal v objavo še naslednje vrstice: »V mesecu aprilu je bil redni občni zbor podzveze, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Ivan Plan kar kot najstarejši športnik, za podpredsednika pa g. Franc Pogačar. toda že pri prvi seji se je poi-topalo tako, da so oba gospoda odstavili in imenovali za predsednika g. Groma in kooptirali v odi kit tudi ljudi, ki niso naši državljani in celo našega jezika ne znajo. Po društvenih pravilih bi se moral sklicati izredni občni zbor, pa ga
ntso ddloaR. Tako eamolastno Imenovanje
ni dopustno in samo Škoduje celotnemu spor tu. Le na rednem ali izrednem občnem b boru se izvolita predsednik in odbor. Sedaj je bivši tajnik poslal okrožnico kolesarskim društvom, da odstopa ker o postojnskem izletu še dosedaj ni obračuna. Kasiral se je večji znasek od 700 udeležencev in mora biti precejšen pribitek. To tudi ni v relti. Kje je denar in kdo je bil inkasant? S takim delom so tudi dirkači prikrajšani in izgubljajo veselje do kolesarskega športa. To so nezdravi pojavi v našem kolesarstvu. Red in sloga naj zavladata med društvi in člani, pa se bo zopet dvignil kolesanski šport. — Kolesar-sportnik. — Mi smo prepričani, da bodo prvi redni sestanki zastopnikov kolesarskih klubov razčistili vse spore in ee bo poslej koledarski šport spet Jahko razvijal le v 6vojo korist in korist vsega našega športa.
SK Ljubljana. Zaradi današnje trening tekme naj bodo igralci liginega in rezervnega moštva na igrišču ob 16. Postave so na običajnem mestu
Redni treningi sabljaške sekcije SK Ilirije se bodo pričeli v četrtek 30. t. m. ob 19. na učiteljišču. Dosedanji člani, ki ne nameravajo sodelovati, se poziva .jo, naj svojo opremo takoj dvignejo, ker se bo sicer odstranila na njihovo odgovornost.
SK Ljubljana potrebuje članov, nsta-novnikov in starešin, predvsem pa mnogo, mnogo obiskovalcev na svojih tekmah!
SK Slavija. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev. Vsi sigurno in točno.— Tajnik.
SK Zalog. V soPoto ob 20. strogo obvezen sestanek pri Torniču. V nedeljo morajo biti iirralci pol ure prei pričetkom tekme na igrišču. Glede pričetka in igrišča zasledujte objave v »Jutru«. Igra se v vtakem vre-menu.
Večer Dele Lipinske
Očividno Ljubljana s svojimi zabavišči ne nudi kabaretnega programa željnemu občinstvu dovolj prvovrstnega razvedrila, kajti operno gledališče je bilo v ponedeljek zvečer polno poslušalcev in gledalcev, ki so prihiteli prisostvovat sporedu sloviti diseuse. Del Lipinskaja, o kateri gre glas, da je ena najboljših svojega žanra, se je predstavila po nekaj letih s pestro vrsto pesmi, šlagerjev, dovtipov in parodij v besedi, glasbi in igri. Prikupna zunanjost in elegantna pojava sta prijeten okvir njenim mnogobrojnim zmožnostim. Z zanesljivim instinktom in preizkušenim okusom si ustvarja kontakt s publiko. In ker potanko obvlada ne le ruščino in nemščino, temveč, kot je na par primerih pokazala, tudi francoščino in angleščino ,je njen spored že s te strani mnogoličen za vsakogar. Njen živi temperament se prilagodi vsem izrazom od naivnega do prefriganega, od veselega do otožnega, od ognjevitega do mehkužnega. nikdar pa je ne zavaja v neokusno banalnost. Neverjeten dar posnemanja in pogosti titrinki njene duhovitosti stopnjujejo zanimivost njenih nastopov. Z mimiko, kretnjo, glasom in celo klavirsko igro tolmači tako sugestivno, da nameravani učinek nikdar ne izostane. Groteske se izdatneje ni lotila, pač pa je zabelila svoj spored z resnimi, humorističnimi in norčavimi točkami, med katere spada menda tudi napoved, da bo njen klav. spremljevalec W. Lajtai, ki mu ni odrekati spretnosti, zaigral nekaj del modernih komponistov. (Igral je namreč — navadne šla-gerje!)
Da je Lipinskaja resni umetnosti pa tudi resnim problemom današnjega časa bližja kot bi si mislil zgolj čitatelj njenega sporeda, je dala razumeti v »možu, ki je izgubil spomin« in sličnih. V njih se je za-blisnil odsev marsikatere bridke resnice.
P. S.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Sobota, 25. septembra: Julij Cezar. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma.
Nedelja, 26. septembra: Matura. Izven.
Znižane cene od 22 Din navzdol. *
Sezona 1937/38 se bo otvorila v drami v soboto 25. t. m. z vprizoritvijo Sheke-spearjeve tragedije »Julij Cezar«. To genl-jalno delo Shakespearejevega duha, ki zrcali vse vrline nedoseženega klasika prihaja po dolgih letih zopet na naš oder. Predstava obeta biti jako lepa, vloge so zasedene z našimi najboljšimi močmi, v igri, ki bo novo inscenirana, sodeluje celokupni moški ansambl, pomnožen s številnimi komparzi. V včerajšnji notici z zasedbo je pomotoma izostalo ime g. Edvarda Gre-gorina, ki bo igral eno najvažnejših vlog: Marka Antonija.
Krstna predstava izvirne Pahorjeve drame: »Viničarji« bo v torek 28. t m. za premierski abonma. Snov dela je zajeta
Delile malih grešnikov
Ljubljana, 22. septembra
Zadnje dneve s sodišča ni kakih pretresljivih vesti. Pred senatom pa vendarle dan za dnem defilira nepretrgana veriga malih grešnikov in grešnic, ki puščajo nepretrgane sledove v predalih redarstvenih in sodnih regalov o svojih dejanjih, ki jim ni konca. Največ je seveda med njimi takih, ki so se pregrešili proti tuji imovini iz reisnične potrebe v času pomanjkanja, včasih pa tudi brez nje, ker jim je bilo pač tako milo in drago. Med njimi se pa tu in tani včasih pojavi kakšna oseba, ki vzbudi zanimanje bolj za tisto, kar je ostalo prikrito, kakor pa za odkrito, a se je sama pazljivo potrudila, da pri taki nejasnosti ostane. V to kategorijo pač spada
bolničarka iz Abesinije
241etna Valerija Kacinova, ki je prikrito pri-romala iz Italije čez našo mejo, a so jo na Gorenjskem vjeli, ker se je spozabila nad gotovino svojega rojaka, kateremu je tve-zila, da je celo njegova sorodnica. Za proti-uslugo. ker mu je, če nič drugega, prinesla iz Italije pozdrave od tudi takih sorodnikov, ki jih je imel on v evidenci, jo je povabil, da je pri njem prenočila. Ker se je na ta način obogatila za poznanje njegovih razmer, je kratko malo vlomila v njegovo sobo. Ko so jo prijeli, je svoje dejanje tudi priznala in je priznanje pred sodniki ponovila. V opravičilo je navajala, da je bila v stiski. 0 sebi je povedala naslednjo zgodbo;
Ker je bila poklicna bolničarka, so io Italijani za ča6a abesinske vojne mobilizirali in poslali na bojišče v pomoč ranjencem. Ko 3 je pa po zaključku sovražnosti vrnila nazaj na poloto-k, a bolezni na črni celini le niso prenehale, jO jo hoteli odpremiti nazaj.
Zato je rajši pobegnila, da najde zavetja v Jugoslaviji. Prestopila je mejo, kjer so pa imeli neke pomisleke proti njej in_ njeni zgodbi. V njenem kovčegu so rztaknili neke papirje ne preveč nedolžne narave, ugotovili pa so tudi, da je imela precej prijateljske stike z italijanskimi častniki. Naše oblasti ji niso mogle do živega, kako je bilo p takimi njenimi poznanstvi. Valerija, ki je rojena Idrijčanka, je znala pokazati precej nedolžen obraz in tudi nedolžnost svojih poznanstev. Ostal ji je končno samo očitek tatvine denarja, ki pa ga je po ugotivitvah preiskave zelo nujno naložila le v trajnost svojih kodrov in izboljšanja svoje garderobe. S tisto njeno veliko potrebo torej ni bilo velikega. Ob&odili so jo in sicer zaradi dosedanje neoporečnosti le na najnižjo kazen 3 mesecev strogega zapora. Ta kazen bo kmalu pri kraju, ker je Valerija že precej odsedela v preiskovalnem zaporu.
Za slepe je skrbel
Ivan Lončar je bil pred leti pooblaščenec Podpornega društva slepih. Imel ie pravico po običaju društva prodajati strankam razne drobnjarije, kakor male zavitke čaja, mila ali podolbnejra po višjih cenah, kakor je bila njih efektivna vrednost. Previšek je šel v korist slepcev. Ker pa so proti Lončarju prihajale pritožbe na društvo, mu je to od>-povedalo pogodbo. Lončar, ki se s tako enostransko odpovedjo pogodbe in hotel sprijazniti, je potem preko časopisja sporočil javnosti, da bo odslej prodajal v svojem imenu in tudi v ovojem imenu dajal darila pomoči potrebnim slepcem. Ko je to prišlo oblastem na uho in so domnevale spretno prevaro, jim je bilo pač mogoče ugotovit: le nekaj oseb, ki jih je Lončar obdaril, toda s
prav neznatnimi darili. Zaradi obrtema izvršenih prevar je bil Lončar nato priveden pred sodnike malega kazenskega senata.
Senat je zaslišal nekatere priče, kupce čaja in mila. pa tudi nekaj sorodnikov slepih. Kupci so izpovedali, da Lončar ticer ni baš zatrjeval, da prodaja v imenu društva, da pa so to domnevali, ker so poznali običaje društva. Čudno je le bilo, da se je pri slepcih zglašal Lončar vedno le v mraku. Vendar pa je moral senat Lončarja zaradi pomanjkanja dokazov v snvslu * 280, k. p. oprostiti vsake krivde za očitano mu obrto-ma izvrševano prevaro in sicer iz razlogov, ker po njegovem oglasu v časopii-ju kaže, dia ni imel namere prodajati v imenu društva in da so stranke, ki so od njega/ kupovale, le same mislile, da se v njegovem imenu zglaša pri njih. Izkazalo pa se je tudi, da je nekatere slepce, dasi le 7.a neznatne zneske in darila, vendarle obdaroval.
Oplenjena gorska vila
Nada Kolombatovičeva iz Osijeka ti je na Pokljuki zgradila1 lepo vilo in jo tudi bogato opremila. Nastanjala pa se je tam le preko zime. Cas, ko je bila vila prazna, je izkoristil ključavničar Janez Kapus iz radovljiške okolice za to, da jo je pošteno oplenil. Baš se mu je rodilo dete, pa je hotel novega zemljana in njegovo mater oskrbeti s perilom, ki ga je v hiši manjkalo. Ob ugodni priliki je vdrl skozi okno nenadzorovane vile in pobral toliko perila in drugih drobnarij. da je Kolombatovičeva navedla škodo v znesku 6.000 din. Za veliko večino pogrešanega perila je Kapus sodnikom priznal, da ga je on odnesel in sicer toliko, kolikor so ga zaplenili na njegovem domu ob hišni preiskavi. Vse ostalo pa je zanikal. Sodišče mu je dalo vero in ga zaradi dosedanje nekaznovanosti obsodilo na najnižjo kazen 4
mesece strogega zapora in na 31et.no izgubo častnih pravic. Vštel pa se mu je v kazen tudi preiskovalni zapor skoro treh mesecev.
S stražniki se je tepel
Prav nedolžnega se je slikal ljubljanski delavec Franc Razložnik s Tržaške ceste. Obtožnica ga je dolžila prestopka razžalitve in zločinstva oviranja varnostnega organa v njegovi služlbi.
Na križišču Tržaške in Glinške ceste Je namreč Razložnik nagovarjal k neposlušnosti nekega pijanca, ki era je stražnik Ivan Režek pozval k dostojnemu vedenju, češ, kaj boš poslušal, saj ti nič ne more! Ko mu je stražnik zaradi tega sledil na skedenj in mu napovedal aretacijo, se je Razložnik grobo postavil <po robu in mu najprej zagrozil s kolom. Ko je videl, da stražnik paradi njegovih groženj ne kani oditi brez njega, temveč da jo v vestnem izpolnjevanju 6voje službe maha po stopnicah na skedenj, ga je s kolom res sunil v trebuh in ga pahnil po stopnicah. Stražniku je nato prihitel na pomoč še njegov tovariš Ivan Gabrovec. S skupnimi močmi se je stražnikoma posrečila aretacija nasilnega Razložnika. toda šele po dolgem prerivanju, ko sta Režek in Razložnik padla v 5 m globoko odprtino v skednju. Oba stražnika sta dobila seveda nekaj prask. Svojo nasilnost je Razložnik sodnikom priznal, vendar pa se je izgovarjal. da jo je izzval stražnik sam, ker mu je, kakor je pravil, »neupravičeno« sledil na skedenj, brez pravega povoda.
Sodniki so bili seveda drugačnega mnenja in so ga v smislu obtožnice obsodili na 1 mesec in 5 dni 6trogega zapora, vendarle le pogojno za dobo 3 let. ker se dotlej še ni pregrešil proti paragrafom.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Lotion Silvikrin ne polepšava samo lase, temveč tudi hrani in krepi tkivo za rast las in lasne korenine. Uporabljajte ga za vsakodnevno nego las, ker ohrani zdravo lasišče, prepreči izpadanje las, pospešuje rast las in odpravlja prhut.
Lotion Silvikrin je edina voda za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin.
Steklenica Din 27.—
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
naravna hrana za lase
poživlja rast las
V-403-0
iz naših vinorodnih krajev, ter slika močno in svojevrstno osebnost bogataša Laha v njegovem odnosu do viničarjev. Glavno moško partijo bo kreiral g. Cesar, njegova otroka gga Jerfeian in Vida Ju-vanova, Anžurja — Skrbinšek, tipkarico Klemo — Mira Danilova, viničarja Grani-ča — Daneš, njegova otroka: Pianecky in Levarjeva. Igra je mestoma socijalna slika iz življenja viničarjev, v glavnem pa osebna drama mogotca Laha. Režija je Kreftova.
RADIO
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se ?ri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Četrtek, 23. septembra
Ljubljana 12: Zborovske pesmi (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Vesele narodna ob blizu in daleč (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Pevski s^kstet »Mladost«. — 20:45: Mandoline (plošče). — 21: Radio orkester. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Petek 24. septembra
Ljubljana 12: Naša pesem, naša glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. —13; čas, spored .obvestila. — 13.15: Simfonične pesnitve (plošče). — 15: Vreme, borza. _ 18: Ruski sekstet prepeva in igra.
_ 18.40: Rdeči križ in samarijanstvo
(dr. Franta Miss). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ureditev naših mest, trgov in vasi z ozdrom na tujski promet (inž. Rado Kregar). — 19.50: Novice o izseljencih.— 20; Domača zabava (sodelujejo fantje na vaši in Kmečki trio). — 21: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, vreme, poročila, spored.
—	22.30: Angleške plošče.
Beograd 17.20: Orkester in plošče.—20: Narodna glasba. — 22.20; Plesna muzika in plošče. — Zagreb 17.15: Lahka godba.
—	20: Violinski in pevski koncert. — 21: Klavirske skladbe in opereto« melodije.— 22.20- Ples. — Praga 19.15: Program po napovedi. — Varšava 19: Orkestralen in pevski koncert. -— 20: Lahka in plesna
muzika. _ 22: Nočni koncert. — Dunaj
12: Koncert orkestra. — 15.15: štiriročne klavirske skladbe. — 16.05: Pesmi. — 17.25- Lahka godba. — 19.25: Mladi skladatelji. — 20.05: Ljudska igra. — 22.20; Lalika godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.15: Griegova muzika. — 20.10: Mali orkester. — 21;
Plošče. _ 22.30: Nočni koncert — Mtin-
chen 19: Koncert orkestra. — 21: Plošča
_ 22.30: Komorna glasba. — 23; Oitae«
ster.
Rafael Sabatinit
72
MORSKI KRAGULJ
Gnsarski roman
Larocque je z nekaj mornarji preplezal ograjo na desni strani ladje; po vodoravno iztegnjenih vesliščaih so dospeli na skalni breg in spredaj in zacDaj s komopci pričvrstili ladjlo. Nato je Sakr el Bahr ufcazal Larocqueu, naj gre stražit na vrh griča, odkdder je hali širok razgled na vse strani.
Paša je hodil z Marzakom po ikočni palubi in pripovedoval, kako je nekoč, ko je bil še navaden gusar, prvič porabil ta zaliv kot zasedo; rekel je, da je cxb Sredozemskem morju le malo pristanišč, ki bi bila ladjam tako izvrstna zavetja in skrivališča. Še vedno mora misliti na to, kako se je pod strašnim Dragutom tukaj skrival z brodovjem šestih galej, med tem ko je genovljamska armada, tri karavele in sedem galej pod admiralom Dorio, plula mimo otoka, ne da bi kaj slutila.
Marzak je poslušal očetove spomine samo s pol srca. Njegove misli so bile pri Sakr el Babru in palmovi košari Nazadnje se ni mogel več premagovati. Brezobzirno je prekinil Asadovo pripovedovanje z besedami: »Allahu bodi hvala, da si ti poveljnik na tej odpravi, drugače bi bila ostala ugodnost tega skrivališča neizrabljena.«
»Motiš se; Sakr el Bahr dobro pozna to zavetje. Tudi on ga je ie rabil, da, njegov predlog je, da tukaj pričakujemo Spanca.«
»Ce bi jadrati sam, bi se malo menil za špansko ladjo. Druge reči dajejo njegovemu duhu opravka. Le poglej ga, kako zamišljen stoji. Večino ur na tej vožnji je tako prehod. Sakr el Bahr tiči v pasti, iiz katere si ne ve izhoda. Nekakšen strah živi v njem; le opazuj ga.« •
»Allah ti odpusti,« je oporekali oče s sivo glavo.
»Ali mora tvoja domišljija spet in spet hraniti tvojo hudobnost? A graja ne veljaj tebi, ampak tvoji sicilsM materi, ki ti je vcepila to sovraštvo. Kako odveč je bilo, da sta me spravila na to pot!«
»Snoonijo noč in frainkovsko sužnjo sd menda pozabili ?«
»Ničesar nisem pozabil, tcda ko me je Allah izbral za alžirskega pašo, je pričakoval od mene, da bom pravičen. Ne, Marzak, pokopi ji svoje grde misli. Jutri ga boš morda že videl v boju in potem se ne boš nikoli več dirznil grdo govoriti o tem možu. Daj, skleni z njim mir.«
Povzdignil je glas in zaklical: »Sakr el Bahr!« Gusar je takoj prihitel po stopnicah na končno palubo. Marzak je čemerno gledal v tla. Nikoli ne bo pomolil oljkove vejice možu ki ga hoče ukaniti za to, kar mu gre po rodu. Kakor hitro je Sakr el Bahr stopil v kočo, ga je posmehljivo pozdravil:
»Ali te misel na bližnji boj vznemirja, o pes vojne?«
»Mar sem videti vznemirjen, o psiček miru?« je bffl rezki odgovor.
»Zdelo bi se. Ta potreba po samoti, ta pozaba samega sebe — «
»Sta znamenji nemira, jeli?«
»Kaj drugega?«
Sakr el Bahr se je zasmejal: »Prihodnjič bog trdil, da me je strah; mar bi počakal, da sam zajdu-haš smodnik in kri.«
Ta prereka je zbudila pozornost Asadovih častnikov, ki so brez opravka stali na koči Biskain in še trije dirugi so se počasi približali in muzaje se obstali za pašo.
»Verjemi mi,« je rekel Asad ter položil Marzaku roko na ramo, »njegov svet je izvrsten. Počakaj, fant, dokler vštric njega prvič ne skočiš na palubo nejevernikcv. Potem ga ne boš več tako lahkomiselno obdolževal.«
Marzak se je čemerno otreseq stare, zgrbančene roke: »Oče, nikar se še ti ne posmehuj moji premajhni izkušenosti! Moja mladost bi morala biti zadostno opravičilo.« Tedajci miu je prišinila glavo podla misel. »A vsaj tega mi ne moreš očitati, da ne bi znal rabiti orožja,« je dodal.
»Prostor!« je s pikro dobrodušnostjo zaklical Sakr el Bahr. »Gledali bomo čudeže.«
Marzak ga je potuhnjeno premerili z očmi: »Samostrel mi daj, in pokažem ti, kako je treba meriti,« se je pobahal.
»Ti mu pokažeš? Ti mu pokažeš?« Asad se je
avli od smeha. »Ne, dečko ne maSL sodnca s Matom po obrazu!«	^^
»Ne sodi prenaglo, o oče,« Je s trmastim dostojanstveni oporekel Marzak.
»Fant, ali blazniš? Saikr ei Bahrova srtreiica ujame lastovko, kadar najhitreje leti!«
»Takšno bahamje mu je podobno.«
»Nu, in kaj znaš ti, fante?« je vprašal gusar. »Z&ieti otok Formemtero na deset korakov?«
»Zasmehovati se me drzneš?« je Marzak vzrojil.
»Res strašna predrznost!«
»Ne sobi boš izkusil, tako ml Allaha!«
Ponižno pričakujem pouka.«
»Dobiš ga.« Marzak je planil k ograji: »Hej, VI-gitello! En samostrel zame, enega za Sakr el Bah-ra!«
V tem, ko je VigiteUo skočil izvršit povdlje, je Asad iznova v smehu stresel glavo. »Ce stava ne bi bila zoper prerokov© zaipoved —«
»2e sam sem ti jo hotel ponuditi,« je segel Marzak očetu v besedo.
»Da bi se mogla tvoja mošnja kosati s tvojo glavo, katera bo bolj prazna,« se je posmehnil Sakr el Bahr.
Marzak ga je hudobno pogledal, iztrgal Vlgiteffltt enega izmed samostrelov iz roke in položil strelico v žleb. Šele tedaj je Sakr e B:(hr spoznal zavrat-nost, ki se je skrivala za mladeničevo nesramnostjo.
MALI OGLASI
Službo dobi
Besed« 1 Din. davek S »n u Šifro ali dajanje aaal«r* iS Din. Najmanjši ueaek 17 Din.
Samostojne šivilje pqrila ln »trajne vezllje e prakso sprejmo večje podjetje. Pismene ponudbe na ogl- oddel. Jutra pod »Vest no delo — dobra plača«.
23158 1
Lepa eksistenca
se nudi mlademu gospodn ki bi prevzel prodajo avtomobilov za, renomirano nemško tvrdko. Predpogoj zna nje šofiranja in lep nastop. Predvaialni voz brezplačno na razpolago. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z osebnimi Ln podatki e dosedanja zaposlitvi in fotografijo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«.
35370-1
Mehanika
sprejmem za takoj. Naslov v vseh posLavainicah Jutra.
35441-1
Revna študentka
v Ljubljani Instruira stenografijo. italijanščino, knjigovodstvo in nemščino ter vse ostale predmete trgovskih šol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25491-i
Brivski pomočnik
ki dela trajno, vodno in železno ondulacijo alii frizerka, bi dela moško stroko, samo dobra moč, dobi takoj »talno službo. Majstorovič Ivan, Lesc« pri Bledu.
25463-1
Več mesarskih
pomočnikov
sprejmem takoj. Jože Musar, Ljubljana, Sv. Petra c. 61.
25481-1
Kavarniška
blagajničarka
dobi takoj mesto. Ponudbe pod »Kavarniška blagajničarka« na podružnico Jutra Maribor.
25477-1
Damo
k: govori perf. nemški, delno francoski beir poučuje klavir, sprejmem na deželo k 2 otrokoma. Ponudbe z referencami na Drago Hadl, Novo mesto.
25471-1
Restavracijski
kuhar
dnbr m»<sto. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkii plače na podružnico Jutra Maribor pod »Letni angaž-ma«.	25475-d
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme Kapitler Jernej, — Ostr.ožno, Celje.
25474-1
Strojepisko
mlaJSo moč, z znanjem drž. jezika in popolnim obvlada njem nemščine, slov., nemške stenografije, iščemo. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtev pod »Koncem« na ogl. odd. Jutra.
25443-1
Rokavica
Iščem strokovnjaka s kvalifikacijo ta krojenj« usnjenih rokavic. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Rokaviea«.
23351-1
Dve natakarici
višjo <n pomožno, mlajše mo&i siimpatične vojave, — iščem. Višja natakarica ima točilnico. Nujne ponudbe s fotografijo na hotel Europa, Karlova c.
254384
Gospodična
dela kapne in vsa ročna dela po najnižji ceni. Tudri krpanje in štopanj« nogavic. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25433-2
Laborant
za kemični laboratorij, apoteko ali drogerijo, išče me sto. Gre tudi v pisarno. Po nudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vsestransko izobražen«.	25478-2
Modna šivilja
samostojna, ki je imela 12 let iastni moimi salon, išče mesta v večjem kraju naše države kot družabnica ali voditeljica salon« ev. kot pomočnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pariška diploma«,
v	25462-2
I
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Pomožno kuharico
do 30 let staro, ki je vešča samostojnega kuhanja, — * dolgoletnimi spričevali!, — iščem za takojšen nastop. Nujne ponudbe na — hotel Europa, Karlovac.
25439-1
Točaja
(šankburša) pridnega,_ mlajšega. poštenega, ki je tudi vešč klanja drobnice in ki zna manipulirati z registrirno blagajno in je vešč kletarstva, sprejmem. Zaslužek zajamčeno daber. Prednost imajo samci s prvovrstnimi spričevali, popolnoma trezni. Nujne ponudbe na hotel Europa, Karlovac.
26440-1
Vsak« besed« SO ptt. (W vek S Din, t* ttr* *i) 4« ianje naslov« 5 Din; o«) manjši znesek IS Din.
Verzirana frizerka
išče mesta v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Frizerka« na ogl. odd. Jutra.
25459-2
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK ln ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
Zaslužek
Vpokojence in
aktivne uradnike
iščemo za prodajo srečk. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke 55«.
254-55-3
Potnik^
Beseda 1 Din. Uvek 3 Uit ta šifro »li dajanje aastovs 5 Din. Stjm^uSI 17 Din.
Zastopnika
kapitalno močnega, išče re-nomirana nemška avtotvor-nica za dravsko banovino. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Kraftdieselwagen«.
25442-5
Vajenci(he)
120
In tako zdaj sedim in si drgnem mu-čeniški konec telesa. Spet sem brez posla. Šilonoska — to vam lahko povem
—	ima že zdavnaj novo službo. Če se še kdaj vidimo, ljubi otroci, vam bom imel
—	tako upam — povedati o sebi kaj boljšega in veselejšega. Nu, do svidenja!
— Konec —
161etni fant
z dovršeno Srazredno višjo narodno šolo želi vstopiti za vajenca v trgovino z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25843-44
Prodam
Beseda 1 Din. lavek 8 Din ta Šifro Ul lajanje na»tova 5 Din. NsjmanjSI cn*eek 17 Din.
Elektromotorje
za lstosmeml tok od 0.5 do 5.2 HP. prodam. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra.
23197 6
Dve Lutzovi peči
odlično ohranjeni, skoro neuporabljanl, vsaka s 600 kub. m ogrevalne sposobnosti, primerni po ssbno za velike prostore. ugodno naprodaj. — Poizve se v Ljubljani Linhartova ulica 35.
25072-6
Otroški voziček
globok, zelo dobro ohranjVn, ugodno prodam. Streliška 29/T.	35452-6
tsKflfllfi
Beseda 1 Din. davek S Dtn u šifro tli dajanje oaalova 5 Din. Najmaaj&l snete* 17 Din.
Sadje
Več vagonov
jabolk in tepk
za prešanj« prodam takoj po nizki ceni. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Jo«. Slapšak, Boštanj ob Savi.
26306 34
Radio
Radio Phillips
nov model, naprodaj zelo poceni zaradi od potovanje. Naslov v vseh poslovalni cab Jutra.
25267 9
Glasbila
Kratek klavir
(Stutzflttgel) prodam radi premestitve za Din 1.500. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25447-36
Avto, moto
FN 500 OHV
ohranjen kot nov Super S[M)rt t:pa. kompit-tan i novim sociu« sedežem po ceni prodam Naslov v vseh poslovaln cab Jutra
25369 10
<J8!«1H Iffl
Beseaa 1 Din lave* 3 Uu. ta šifro sls lajanje oaaleva 9 Din. NajmanjSl znese* 17 Din.
Ugodno prodam
zofo z naslonjalom, 2 postelji, 2 omarici, tudii vsak kos posamezno, kredenco, klavir, vse iz orehovega lesa, zelo dobro ohranjeno. Kupim dober pianino moderen fotelj in moderno kuhinjsko kredenco. — Grum, Glince, Tržaška cesta lOa (tramvaj do milarne).
2514742
Spalnice
od 1.600 Din, kuhinje od 850 Din dalje, že zajamčeno solidno izdelano Vam nudi Komrsijska zaloga [>ohištva FR. SAJOVIC, Stari trg 6.
25435-12
Kupim
Beseda 1 Din davek S Din ia šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zeiss
daljnogled, po možnosti s križem in skalo kupim Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trieder«.
254007
Škarje
za rezanje kartona kupim. Ponudbe na tovarno SETA, Tacen pod Šmarno goro.
25446-7
Kupim generator
za vrtilni tok 220 V, 50 Hz. cca 60—811 KW z budilko in ploščo. Lahko je rabljen, — tudi z izgorelo tuljavo (Wicklung). — Ponudbe na: Ing. Singer, Karlovac.
26436-7
ragocenosti
i
Beseda I Din. lavek S Dui ta šifro 4)1 lajanj* naslova 5 Din. Najmanj« tnosek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova nllca 1.
12-38
Hranilne knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši cen, in takoj šnjemu izplačilu Izposluje vse bančne, denarne, kre diitne in blagovne posle aajkalantnej«
Alojzij Planinšek
trg ag bančni*- poslov.
Ljubljana Beethovnova al. Wl., telefon 35 10
39 16
Srečke
Prodajalce u srečke razredne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke«.
270 16
Bančno kom. zavod
in
menjalnica
MARIBOR, Aleksandrova al. 40.
vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
237 16
60.000 posodim
vknjižba na prvo mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«.
25454-16
m
Kožuhovino
se najugodneje kupi Id strokovno izdela pri Jo sip Dolenc, Ljubljana, Sv. Petra 19, tel. 22—62 274-3C
Parno žago
v gozdnatem kraju, brez konkurence, oddam v najem ali sprejmem kompanjona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesni strokovnjak«.
2>480-17
Lokali
2 sobi
v strogem centru oddam zdravniku ali za pisarne, z uporabo telefona. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25470-19
Kislo zelje,
repo, sarmo
prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c. 81. Ljubljana, telefon 3S-39.	26J-JJ
Beseda I Dtn. >latek 8 Dio i* Šifro aH lajanje aaslora 9 Din. NajmanjSI u»ek 17 Din.
Gospa išče posojilo
60.000 Din proti vknjižbi na hišo za obresti aLi stanovanje in vso preskrbo. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 60«.
25387-16
Kdo bi aktivno
sodeloval
pri obstoječem zagrebškem podjetju z Din 200.000, da se otvorl v Ljubljani filiala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober uspeh«.
a^464 16
TliTiWiTirir£
1 Dui lavek S Dvn ta tifro «11 lajanje oaalora 9 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Sobico
z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gos(H»du — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25408 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh posluvalnvab Jutra.	25437-33
Lepo solnčno sobo
z dobro hrano, s strogo ee-pariran'm vhodom takoj oddam v centru za 750 Din. Več se izve v gostilni Faj-mošter. Sv. Petra nasip.
25434-23
Gospodično
sprejmem v lepo sobo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25158-33
Sobe išče
Sobo
iščem za takoj aK 1. oktober. lepo opremljeno, s se-p3riranim vhodom, najrajše s stopnic pri boljši družiai z uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.
25465-2Sa
Opremljeno sobo
lepo, blizu univerze, solnčno »ejrarirano, po možnosti s central, kurjavo, išče za 1. ali 15. oktober mlad g> spod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijetna okolica«.
25457-23a
/faPRMi
cvpei!
StUKT PLEŠRVOSZkl
eRtmiftiiz
Zt Sflrti -
ODLIKOVMR
0F6RMP/>t(ix. mrnontepat/M
tomt/
6RUXEUES
mrmm /tiJiis
TV
TAKOJ J26Wf PRHLW-£Met\KUSfij 'TO. /SPfiMtjEKeSTME 3/ml% %	. THHDjinsit ztnsteio
nesru. POB! seu okovhkrjoČih trg, o v i?*" • -	6;Ki
/VŠ/C'e/19 f0 P0r2£rjv, Sen plttM-POS7MM p/NT-
/10PERM KOZMETiKR	-stur I
4* H VAL	Otj&U^flVe U£> pe H ____f
S n, l7^7vyi
[Lii_
Vsaka bes. a« i LTD-, lavek S Din, sa lajanje naslova » Din; najmanjS' ineank 20 Din.
Državni uradnik
V7. polož skupine, prijetne i zunanjosti, m ren. želi radi I pomanjkanja poznanstva tem 1 potom spoznati gospodično, staro okoli 30 let v svrho poznejše i-nitve Zel se samo za to potrebno premoženje. plemenito srce in dobro gospo linjo. Cenj. ponudbe f sliko, ki se takoj po prejpmu vrne. na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«. Diskrecija zajamčena.
25460-24
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih n stauo vanjskib hiš tel vil im» naprodaj gradben, stroku* ni izobražt posredovalec KUNAVER LUDVIK, Osti 29 oktobra 6. lelefon 37 33. Pooblaščeni graditelj id sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.
tiO 20
Velika hiša
naprodaj z gostilno, tujskimi sobami, vrt, dvorišče in gozdno parcelo v mestu na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Prometna 4150«.
25386-30
6-sobno stanovanje
v centru mesta, oddamo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
35445-31
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, oddam za oktober ali november. Tržaška cesta 31.
35398-21
Preproge
razne vrste kupite najceneje pri
SEVER — Marijin trg 2
VSE JE DRAŽJE,
SAMO KURJENJE JE CENEJŠE, AKO KURITE Z
„ZEPHIR" PEČMI
Zahtevajte brezplačni prospekt od: TOVARNE
„ZEPHIR" d. d. Subotica
Samoprodaja za:
Ljubljano: Venčeslav Breznik; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard.
Samsko stanovanje brez kuhinie
3—3 sob, kopalnic« in predsobe, oddam 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25467 21
Enosob. stanovanie
sončno, oddam takoj. Ogled od 10.—11. Stari trg 7'I.
35456-21
Stanovanja
Stanovanje
dvosobno (kopalnica), sredina mesta, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Udobno stanovanje« 25074 Zla
KSILOLITNI TLAK
ja. kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne ltd.( je edino primeren, sodoben in cenen. — Izvršuje ga
Ll	m Ljubljana,
aivli Idi Tyrševa 36 a
VABILO
na
42, REDNI OBČNI ZBOR
Okrajne posojilnice v Litiji,
ki se bo vršil 3. oktobra 1937 ob 14. v posojilniški pisarni.
Dnevni red s
1)	Poročilo načelstva.
2)	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3)	Odobritev računskega zaključka za leto 1936.
4)	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število deležev.
NAČELSTVO
f
Naša ljubljena soproga oz. mama, sestra, teta in tašča, gospa
Amalija Baylner
roj. CZIŽEK
nas je 21. t. m. previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila.
Pogreb bo v četrtek 23. t. m. ob 4. popoldne na Rakeku.
Rakek, Beograd, 22. septembra 1937.
RUDOLF, soprog; ing. OTMAR, sin, ANICA roj. TRŠAR, snaha.
Penasta pasta za zobe D. Pechmajou & Cie Zemun
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob preranl smrti našega nepozabnega soproga, sina, brata, gospoda
Jelovšek Leona
z nami sočustvovali, prišli od blizu in daleč, da ga zadnjikrat pospremite, se prisrčno zahvaljujemo.
Maše zadušnice se bodo darovale v Ljubljani v petek, dne 24. septembra ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja, na Vrhniki in v Logatcu.
LJUBLJANA, 23. septembra 1937.
Rodbina JELOVŠEK
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi s Ljubljani,