List 43
Gospodarske stvari.
Dvajset pravil sadjarjem.
Sadjarsko društvo v Altenburgu na Nemškem razglasilo je dvajset pravil, katera ugajajo tudi našim sadjarjem. Glasijo se pa tako:
1.) Po višinah kaže najbolj zasajati češnje, po ni-žavah slive (češplje), po severnih in vzhodnih rebrih jabolka, po južnih in zapadnih legah hruške. Češnji šro-duje suša najmani, sliva pa prenaša največ mokrote.
2.) Sadnemu ali pitanemu drevju najbolje ugaja vlažna, ilovnata zemlja, ki vodo propušča in koder niso še prej rasla sadorodna drevesa. Koder voda zastaja, ondi ni dobro za pitovno drevje. Treba je drenaže.
3.) Jeseni naj se izkopljejo velike jame drevesom. Po zimi kaže jame z gnojnico zalivati, drevesa pa naj se vanje posajajo šele spomladi.
4.) Ako sami ne umemo ali ne moremo vzrediti lepih mladih drevesec, ne kupujmo jih, kjer si bodi, ampak jemljimo jih iz dobrih drevesnic. Pri izberi bodimo sami pričujoči. Izberimo zdrava drevesca z močnimi koreninami, ki stoje v drevesnicah ravna kot sveča in imajo že 1—2 letni les za krone.
5.) Zastran vrst moramo biti opazni ter ozirati se, v kakšno zemljo hočemo drevesce vsadki, ali je lega topla ali hladna, zemlja mokrotna ali sušna.
6.) Jabolka in hruške se zasajajo po 10 metrov narazen. Za prvi čas, ko jabolčno in hruševo drevo ni še dovolj vzraslo, posadi se na gole prostore nekaj sliv, da imamo prej od zemlje kaj haska. Pozneje slive lahko zopet odpravimo. Po planjavah naj stojijo vrste jabolčnih dreves po 40—50 korakov narazen.
7.) Predno drevo vsadimo, prirežimo najmočnejše korenine kolikor moči   gladko ter pomočimo jih v ilov-
nato vodo. Če se prikaže po prerezkih korenin rjav rob pri skorji, kaže to, da je drevesce po zimskem mrazu oškodovano. Tenkih koreninic ali mustačev pa ne smemo porezati.
8.) Količ se mora v jamo poprej zasaditi, nego pa drevesce. Količ je treba poostriti in ožgati in ra/no postaviti. Potem zaspimo jamo do 3/4 z dobro prstjo. Nato se razgrnejo korenine drevesca in pokrijejo z izkopano zemljo. Vse se tako osiplje, da nastane okrogla jamica okolo debla. Svežega gnoja ne smemo tukaj nikoli rabiti.
9.) V mokrotni ali preplitvi zemlji se drevesom napravijo prsteni kupi, v katere se potem drevesa posadijo. Posajeno drevo mora vselej v jami nekoliko više iz zemlje stati, nego je stalo v drevesnici. Tudi se ne sme hekoliču privezati, dokler se ni zemlja usedla. Pregloboko saditi drevesa je velika napaka.
10.) Količ se ne sme dotikati krone ter naj stoji na južni-zapadni strani od drevesa. Kdor more, naj pritrdi drevesce za dva količa tako, da se zabrani vsa-keršno drgnenje.
11.) Vsajena drevesca naj se ovijejo s slamo, da jih spomladni vetrovi preveč ne izsušijo. Zoper zajce se drevesca pomažejo z apneno vodo ali se ovijejo s trnjem.
12.) Jabolčnih, hruševih in češnjevih dreves ni treba pri zasajanji prirezavati, pač pa naj se drugo leto, zlasti slabe vejice, prikrajšajo. Slive prirezujejo se od 5—6 očes.
13.) Iz prva vsako leto, pozneje pa vsako 2.—8. leto porežejo se jeseni v kroni vse prepogoste ali križem rastoče veje. Suhljad in vsi tati ali hobodki se odstranijo vsako leto.
14.) Vsako rano na deblu in po vejah je opazno prirezati in z drevesnim voskom zamazati. Odprta debla
kaže zamazati s katranovcem. Bolne veje treba gladko odrezati in zamazati.
15.) Mah> lišaj, posušeno skorjo je postrgati. Časi jo dobro, da močnejše veje in deblo pomažeruo z mesjo apnene vode, kravjaka ali ilovice.
16.) Zemljo okoli debla je večkrat okopati in pokriti z gnojem ali tratnico naopak položeno.
17.) Ožig in raka moramo hitro izrezati ter bolne dele izpirati z gnojnico, kateri smo primešali nekoliko lesnega pepela. Slabotna debla kaže narezati; kjer pa teče preveč soka, ondi se poreže nekaj korenin.
18.) Gnoji se drevesom spomladi, da rasto močno v les, meseca julija in avgusta pa, da nastavijo močnih popkov cvetnih za prihodnje leto. Najboljše gnojilo je gnojnica. Njo je precej proč od debla vlivati ali v narejene luknje ali v skopan krog, da se potem skozi zemljo do korenin cedi.
19.) Stara drevesa pomladimo, ako jim prirežemo vejevje, slabe vrste pa zboijšamo, ako jim vcepimo boljših vrst. V stare jame, koder je prej stalo sadonosno drevje, ne smemo nikdar saditi mladih dreves iste vrste.
20.) Dober drevesni vosek se naredi, ako vzamemo 250 gramov smole ter jo pri malem ognji mešamo s špiritom, kojega se porabi 40—50 gramov. Lep ali lim, s katerim se pomažejo ovitki za debla, da ob njih gosenice itd. obtičijo, naredi se, ako pomešamo 5 delov repnega olja, 1 del masti, 1 del terpentinovca, 1 del kolofonija ali pa 3 dele etera in 1 del terpentinovca.
   338