GLASNIK SLOVENSKI.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj ; A. Janežić.
St. 8.
V Celovcu 15. aprila 1859.
3. zv
Pomoč v sili.
^ (Zložil A. Okiški.) '   :Vfi^f^
Stoji tam Brunška gora,*) z nje jasnih visocin, Po homcih, po dobravah razgemjenih dolin , !
Treh svetih Kraljev cerkev prijazno se blišči, Zvonik visok mogočno na kviško mi kipi.
Tje gori v davnem času še mlada deklica Na berzem je konjiču vesela jezdila; Pa ko je v temnem gozdu na potu bila še, Prišlo je hudo vreme, dežiti jelo je.
Je grozno razsajala vetrov bučečih moč, Na enkrat bil spremenil se dan je skoraj v noč , Oblakov gromonosnih je rjul prestrašni vrisk, Dreves verhove vžigal je plameneči blisk.
In glej ! spet se zabliska — na tleh je deklica, Konjiček se ji spiasi in dirja hipoma. Podere strela bukev — na njo se zavali. Pa nič je ni ranila, še diha, še živi.
Premilo joka, zdiha, ker vstati ni ji moč , Boga, Mai-ijo, kliče svetnike na pomoč; Na enkrat pa zagleda pred sabo tri može Neznane, ki pretežko ji deblo odvale.
„Poverni Bog nebeški vam v raju vekomaj Dobroto, ki storili ste mi jo tukaj zdaj, Vas pomnila hvaležno bom svoje žive dni!" Zahvali jih in naglo na goro spet hiti,
"V treh svetih Kraljev cerkvi poklekne pred aitar, Da tam Bogu prinese goreče hvale dar; V pobožnosti vtopljena zdaj moli dolgi čas, Kot angelju se sveti nedolžni ji obraz.
*) Brunek je podružnica Radeške fare na Dolenskem. Prigodba ta je ondi izobražena na tabli v kapelici. V kratkem popisu na podobi sem bral tudi letnice, kterih se več ne spominjam natanjko; toliko pa vem, da se je pripetila sedemnajstega stoletja.
Glasnik 1859 — HI. zv.
8
120
še zadnjikrat povzdigne roke ino oci,
Pa čudno se prestraši, ko vidi kralje tri:
Obrazi njih presvetli — neznani so možje,
Ki bili odvalili so silno težo ž nje. —
Stoji tam Brunška gora, z nje jasnih visočin Eazlega se zvonenje in mi budi spomin Prigodbe te, ki v znamnju je gor zapisana. Pozdravljena mi bodi višava ljubljena!
Ceptec.
-<¦ ^ - in.
' '  * *   - ...  Modri možje
•  < .1 sr^     (j Gotovo ti bodo ozdrav'li sercé.
Prešern.
Noe, pravijo, ima svojo moč.
N»r. preg.
Par dni po semnji je bil Fuč pri županu na reji. Komur namreč čcdnik kaj živine pase, ta ga mora rediti po številu živine ali en dan ali pa več dni zaporedama, in v tem se verste vaščani. Sicer mu je od župana nosila dekla kosilo, ta dan pa ga je nesla Marjeta sama.
Fuč si je zložil kosilo iz jerbasa na hrastov štor. Polovica štora je bila sicer že davnt\j stlela v ognju, ker Fuč je kuril vsaki dan zraven njega; druga polovica pa je še zmiraj imela toliko ploščatega prostora, da je bil zadosti Fuču za mizo. Pogrinjala za mize pa tako niso zlo v navadi na kmetih. Zupan je bil pozabil svoje žuganje z merzlim krompirjem, in Fuč je imel prav dobro kosilo. Zato je bil tudi prav dobre volje.
Marjeta je bila danes zato sama prišla na pašnik, da bi prašala Fuča za svet. Vse svoje zaupanje je stavila vanj. Pa ko je bila pri njem, se je neznano sramovala ga prašati, in morebiti bi se bila kar tako vernila domu ; pa govorica ji je dala priložnost, ali jo je skoraj primorala k vprašanju.
,,Kaj velja, Marjeta," se šali Fuč ^ti mi vendar vselaj nar bolje postrežeš. Pri vas bi imeli več krav imeti, jaz malo redkikrat k vam zaidem. Ali kedar se omožiš, Marjetica, potem jih moraš več rediti."
„Kdaj bo še tista I" reče Marjeta žalostna.
„Preden slana pade" odverne Fuč, „par dni pred ali potlej, ti je šlo ! Res, kaj pa z Matevževčevim Francetom ? takrat bo saj godcu kaj padlo, več kot o tem plesnjivem semnju. Se ve da, ko* bi vsi toliko metali, kakor France ali pa njegov brat, bi se še plačalo napenjati. Brodnik se je sicer tudi dobro deržal, pa mi je prekmalo šel. Šmentaj, Marjeta, kako je pa že ž njim?"
„Slabo, slabo!"
^Pravijo, da ga bo France spodrinil.^' „Kdo pravi? jaz ne vem nič."
„Da bi ti ne bila nič z vedila? Meni je to reč, kot gotovo, vče-
121
raj pravil Klešnik, in temu jo je povedal Racar, ki je Francetu birmo zavezal. Pravi, da je on vse osnoval. Tvoj oče so nek voljni, na sem nji so se pomenili pri Kokolji. Dolgo ti tega gotovo ne bodo skrivali, zato nič ne dé, če sem ti malo pred povedal veselo novico."
„Ali ni nobene pomoči?" izdihne dekle, ki se ni malo prestrašila pri teh besedah.
,,Pomoči dovolj!" se smeja čednik, ali zoper kaj pa? Saj ne zoper možitev ?"
„0 zoper to ne."
„Se mi je zdelo, da ne. Se tudi ni nič bali, Marjeta! Lej, še jaz sem bil svoje dni že z eno nogo v zakonu; oklicali so me bili že, pa se je vse razderlo ; je bilo tudi naj bolj prav, vse znamnja so narobe kazale.   France bo prav zal mož."
„Pa njega ne morem jemati;, saj veste, Fuč."
„Zdaj razumim," zakliče čednik," druzega toraj, kaj neda?—~ Brodnik je tudi zal, pameten, časten, pa ne bo šlo, ne bo šlo."
„Ali ne veste nobenega sveta, kako bi omočila očeta. Celo življenje vam bom hvaležna.
„Kaj hočem jaz svetovati, ki ne poznam vaših zadev" reče nekako bolj resen Fuč.  ,,Kaj — ko bi poprašala gospod fajmoštra ?"
„0h Fuč, vi me nalašč nočete razumeti. Vi veste, pravijo, posebnih reči, in poznate zelišča in kamna, ki imajo čudne moči."
„Zelišča imajo pač čudne moči," mermra Fuč bolj sam zase.
„Gotovo poznate tudi kako zelišče, ki bi pomagalo meni. Slišala sem včasih hvaliti ceptcc, povejte mi, ali ima zame tudi kako moč v sebi ?"
„Neznano moč!" odverne Fuč. In po dolgem molčanju pristavi: „Vsem ljudem je znano, kaj vse premore ceptec, će ga razsekaš, ali nasleržeš, ali zavreš, ali sožgeš. Če ga vreš, te mora ljubiti vsakdo, kogar si želiš, če ga sožgeš v pepel, mora zginiti vse, kar overa možitev. Pa kaj, ko ga nihče nikdar ne rabi! Ali si slišala, kdaj ga je treba kopati? Ob polni luni, ob polnoči. In takrat je čudna ura, ura strahov.   Ljuba moja, ne skušaj duhov!"
Obmolknila sta oba. Marjeta je slišala, česar je želela. Čez malo časa konča Fuč svoje kosilo in se odpravi za čedo, ki se mu je hudo razkropila. Ko pride v majhno šumo, se ozre nazaj, pomaje z ramami , ter pravi : „Naj bo, za žensko je dovolj strašno, ženska se tega ne loti.   Možaku pa bi bil napel drugačne strune "
Močno zatrobi v rog in gre naprej za živino.
Marjeta je pospravila posodo v jerbas in šla domu. Že na veznem pragu jo ogovori župan:
„Urno, Marjeta, se odpravi vi... Teta je zbolela, pravijo, precej hudo, in želi, da bi ji ti stregla , ker nima druzega tacega človeka; saj veš, da že svojih petnajst let nima nikogar v svoji hiši, kakor samo sebe.   Glej, da jo kraalo ozdraviš in nazaj prideš, ker
8*
122
gospodinjstvo ne velja nič v ptujih rokah. — Pa da se mi ne mudiš na brodu !" pristavi s posebno imenitnim glasom.
Marjetina teta je bila prav naglo zbolela. V nedeljo je bila še na semnji pri županu ; koj po kosilu pa se je vernila domu , preden je šel h Kokolju župan. Govorila sla o Marjeti in Lovrelu ; teta se je zjezila hudo , in je kregala zlo Marjeto. Imela je nekaj premoženja, ktero je bila namenjena zapustiti Marjeti. „Če pa ne uboga očeta" je rekla tisti dan „bode dedoval drug." Zato uno povelje očetovo ni nič kaj dopadlo Marjeti, pa bila je dobrega serca, in zato se ni ustavljala.   Malo potem se je peljala čez Savo k bolni teti v I . . . —
Tekli so dnevi in luna se je polnila. Zmiraj hujše je bilo Marjetino sercé.
V prostorni nizki sobi je berlela prav merko sajasta lešerba, slabo osvetljevaje lesene stene. Bolni ženi jo bila svitloba zoperna. Dremala je v postelji, pri zglavji pa je slonela Marjeta. Sicer je bila tudi sosedinja z Marjeto pri bolni, le zadnja dva večera je ni bilo, ker ji je bil zbolel otrok; ostala je toliko lože doma, ker se je bolni zadnje dni, odkar so jo bili previdili, zlo obračalo na bolje. Marjeti pa je bilo prav, da je bila sama, akoravno jo je bilo nekoliko strah. Bala se je lastnih misel. Večkrat je djala roko pred oči, da bi zakrila lučni svit, in pogledala skozi okno, ali je še svilla noč, kol da bi dvomila, da še sije na nebu polna luna.
Za vratmi visi priprosta ura, od starosti hudo zatemnela, in gre z glasnimi udarki. Nekako strašno jo je poslušati v tej izbi, kjer je neznana tihota, ki jo moti le težka sapa bolne tete. Groza sprehaja Marjeto, ko gleda, kako enakomerno se premika kazavec naprej, naprej . . .
Pogleda teto, ki še vedno spi. Njen obraz je vpaden, zdi se ji enaka duhu. „Zdaj, zdaj se bo zbudila" si misli, „in če me ne vidi v izbi, in če me ne more priklicati — če jo bo pekla žeja , jo dušila sapa." — Zmiraj bolj se Irese dekle, nemirna jame posejati po klopeh, ni ji več mogoče mirni biti. Njene oči so vperte v uro, bolj in bolj se bliža kazač polnoči.
„Le nocoj je čas," reče sama pri sebi, „luna je polna, noč je lepa. Če nocoj zamudim pravega časa , kdo ve, če ni že prepozno, ko se zopet napolni luna? Bog mi bo pomagal."
Ragljaje udari ura polnoči.
Strah pretrese Marjeti vse ude. Pa vzdigne se naglo in se po-kropi z blagoslovljeno vodo. Še enkrat pogleda leto, ki težko sope, kot bi jo težile nemirne sanje, pollaci bičje v lešerbi nazaj, da komaj še sveti, in gre iz sobe. Tiho odpre vezne duri, in je pod milim nebom.
Noč je bila mirna in lepa. Luna je lila bledi svit na zemljo, in zemlja je bila podobna sanjaču, ki z bledim licom stermi v zapo-padek svojih sanj.   Nebo je bilo čisto, le redki oblaki so plavali po
123
njem. Dolge cerne sence so ležale po tleh, kot strahovi. Trata je pila hladno roso, in tu in tam so se svetile kake kaplje, kot redko sejani biseri.   Nobenega glasu ni bilo slišati v celem krogu.
Pa kam iti iskat čudne rastljinc ? — Vsaka pot ji mora biti enaka. Napoti se proti sosedini hiši, ker ta kraj ji je bolj znan, in manj strašen, ker tam prebiva žena, ktero pozna. Zadnje hiše one vasi stoje zlo narazen, do sosedine je bil dober streljaj. Od tetine hiše naprej leži par njiv, med njivami pa in sosedino hišo je travnik. Na ta travnik se poda Marjeta ; njena hoja je boječa, ne upa si več pogledati ne nazaj, ne na stran , serpo gleda vedno naprej.
Ceptec ne raste v vsakem kraju, tako da ga ni lahko najti, posebno pa po noči ne. Pa naključje je hotlo tako, da ga najde tisto noč Marjeta. Prestraši se sicer z novega, ko zagleda zelišče s strašno močjo, pa pogumna začne kopati konmino, in skorej ji zgine ves strah in veselje jo sprehaja. Končala je delo in se vzdignila , kar pogleda proti sosedini hiši, in merzel pot se ji zlije po životu. Tik hiše se premice velika podoba v dolgi beli hali. Zdi se Marjeti, da ji žuga s povzdignjeno roko. Grozno zakriči, in kot nastreljena serna zdirja domu. Bela podoba pa se sama ustraši neznanega krika, in se čudi čemi podobi, ki beži. Bila je sosedinja, ki je šla iskat hladne vode za bolnega otroka.
Brez sape pridirja Marjeta v hišo. V hipu zapahne vezne duri, in kakor bi mignil, je v kotu pri peči. Skerčena čepi na klopi in stermi serpo v vrata , kot bi se imele odpreti vsaki trenutek. Lica njene so blede, pogled divji, sercé ji je bilo kakor kladvo, na celem životu se trese kakor šiba.   Strašno tišči v pesti ceptecov koren.
„Marjeta!" zdihne čez nekaj časa s slabim glasom bolna teta.
Na novo preplašena oberne Marjeta nekoliko glavo proti postelji in posluša.  V svojem strahu ni bila več mislila na bolno.
„Pojdi k meni Marjeta !" poprime, zopet bolna.
„Strah!" zašepta dekle komaj'slišno, in se stisne bolj skupaj. Pa bolna jo je slišala, z glasom še bolj slabim prosi:
„Ne boj se ljuba — moja ^— pojdi sem — moli — moli —"
Počasi zleze Marjeta s klopi in poklekuje k postelji, pa ves čas še stermi v vrata. !¦
„Na glas — Marjeta — rožni — kranc!" govori teta komaj še slišno.
Na stolu je ležal rožnikranc. Marjeta ga vzame, da bi molila, pa ne gre ji beseda iz ust. Od nesrečnih vrat ne more oberniti oči. Tako kleči pri postelji in se ne gane. Teta pa je obmolknila. Nobenega glasu ni več dala od sebe, težka njena sapa je zastala — bila je mertva.
Dolgo kleči Marjeta kot okamnjena pri postelji, kar se ji izmuzne rožnikranc iz rok in zaropota po tleh. To jo predrami. Naglo se vzdigne in pogleda bolno.  Nepremakljivo leži ta v postelji, roke
124
ima sklenjene na persih, oči so na pol zaperle, slišati ni nobenega diha. Marjeto spreleti groza, naglo zgrabi njene roke — merzle so. Neznano zakriči in skoči od postelje proč k vratom. Pa spomni se bele podobe na travniku, in onemogla se zgrudi na tla.
Ko se napoči dan, pride sosedinja in jo najde pod klopjo v strašnem stanu. Njene lica so bile blede kot zid, ustnice višnjeve, lasje skuštrani, poznala ni nikogar, blodila je neznane reči.
Eno uro potem so jo peljali domu k očetu. Drugi dan so pokopali teto. (Dalje prihodnjič.)
Mati.
Hčerka ustani, že se dani, Mile glasove slavec prepeva; Solnce pekoče hribe zlati, S plaščem rumenim zemljo odeva!
Smehljaj na licu naj zaigra. Naj več veselja tuga ne grene; Pusti, pozabi rano serca, S cvetjem da lice vred ne povene.
Hčer pokosila dvoje mi smert. Ko je še pomlad njima cvetela, Sinu zgernila vojska je pert. Deva mertvaška ga je objela.
In če nesrečna tebe zgubim, Pičle ki leta še mi ogrevaš, Več po veselji ne hrepenim, Ako miru kraj mene več nemaš.
Živo po vasi vse je okrog, Kajati vidim zalo mladino; Cuj! kaj se zglaša? kliče te rog, Hitro na noge! haj d' na planino.
Gledala ondi v južno boš stran. Štela visoke neba višine; Čula planinca glas boš ubran. Žalost skeleča sama spet zgine.
Ko pa potihnil tičev bo glas. Bela odeja plan bo odela ; Zopet priteci v ljubljeno vas, Mati vesela te bom objela.
Hči.
Mati! ah mati! rada storim. Govor kar vaš mi skerbno veleva; Tj e na planino urno hitim. Kjer mi veselje vse razodeva.
Ondi po derči potok sumljA, Bele opira gozdne cvetice; Vetrič planinski hladno pihlja. Božal tud' meni bledo bo lice,
K skali samotni vsedla se bom, Vodi težave skerbno tožila; Tiho kesaje v sercu se svom,
V kaplje solze bom bistre točila.
V drugo ozaljša cvetje ko tla, Pevec iz juga spomlad privabi. Zgine mi žalost vsa iz serca,
V kraje neznane ona me zvabi.
Več se solzilo ne bo oko, Jelica vaša mir bo dobila; Rosa hladila neba jo bo , Zvesta odeja ji bo gomila.
Naj le prepeva tica strašna Mladim dekletom naj le kukuje; Vsaka pod krilo zemlje bo šla, Da si gradove zlato si snuje.
Mati.
Nič naj ne straši. Jela, te to, Kar so le prazne zmišljene vraže; Marveč brezskerbno kliči v goro : „Tica mertvaška s svetom vred laže. •<
Mati in hci.
(Zložil Gr. Krek.)
125
/ O Kavirih ali Ravnikih.
# -v (Spisal Davorin Terstenjak.)
Že večkrat sem omenil, da živi na Pohorji še dosti lastnih imen, ktere opominjajo na m y I h i č n e bitja starih Slovencev. Tako nahajamo: Perkunike, Perunike, Mitavce, Milane, Namise, Marante,Marote, But e je, Krakore, Tatolnike, Kurtele, Veninšeke, Svarožnike, Mikeje, Ince, Incke, Sabotine, Möge, Kres ni ke, Kolednike, Vanolšeke, Trožmerščake, Grakuze, Voceje,Vuceje,VucaInike, Primute, Ingoliče, Dundare, Mamonike itd. Vse te imena sem že razložil na raznih mestih svojih arheologičnih in mythologicnih spisov, ali našel sem letos spet dve imeni: Živo rt in Živortnik ali, ker Pohorci a kot o izgovarjajo, pravilniše : Živart in Živartnik, dalje: Kavir in Kavni k. Ko sem uprašal starega Pernousa iz št. Antonjevske fare na Pohorji, ali bi vedel povedati, kaj Živart in Kavir pomenjuje, mi reče: Pomen imena Živart mi ni znan, ali K a vir a poznam. Kav ir i so nekdaj bili modri ljudje, so znali prerokovati, so poznali vse ozdravivne zelišča, so znali lepe pesme zlagati; še sam sem poznal starega Dimeja prav „kunstnega" človeka, kterega so ljudje za K a vira imeli." — Več mi starec ni vedel povedati.
Besedo Kavir primerjam sanskritski besedi: kavi. Kavi je bil pa pri starih Indih moder mož. Indiški pisatelj in komentator Sajana pravi, da so umeli Kavi razlagati svete bukve, imenovane Vede : „Kavinam veda<;ästraparam galanam." (glej verst. 6. Upanišad. Tade va-Upanišad.) V 40. Anuvaki Upanišada se nahaja Kavi v pomenu duhovna.
Indiški pisatelj Jaska razlaga Kavi s „kr anta kar m an" in Wilson tolmači Kranta z „gone, overcome, s ur passe d." Da so Kava tudi Iranci ali zapadni Arjani poznali, je znano (glej : Ausland, Jahrg. 1858 str. 1239.) Kavi je toraj bil pri starih Arjanih duhovnik, pesnik, prerok in vedež. Ker pa so duhovniki v starih časih tudi bili vračniki, lahko zapopadamo, zakaj se v slovenski povesti prikazujejo kot vračniki.
Z besedo kavi, kava, kavir, kavnikje brez dvombo sorodna keltska C o i b h i, ime naj višega duhovnika družbe D r u i d o v. Druidi so pri starih Keltih bili učeniki, pevci in preroki, sredniki med bogovi in ljudmi (glej obširniše Kari Eckerraan „Lehrbuch der Religionsgeschichte und Mythologie," dalje Klemm, „Allgemeine Kulturgeschichte der Menschheit" VIII. zv. str. 41.)
Druidi so nosili posebno obleko, duhovni belo, pevci pa rujavo in še plajš, kterega so z leseno klafico zaklafnovali. Glavo so si pokrivali s kapo, kakor je še sedaj nosijo v Bearni. Lase so imeli kratke, pa dolgo brado. Dalje vidimo na spomenikih Druide z
126
dolgo palico, na nogah pentalfa (Drudenfuss), in pa še v rokah pozlačeno kačje jajce, (glej obširniše „lieber die Druiden der Cellen" von Karl Barth. Erlangen 1826) Bili so pa Druidi še razdeljeni v različne kaste, kakor: v Saronide, Semotheje, Euhage, Dry-side itd. Naj viši Druid se je velel, kakor je že rečeno, Coibhi Druid (Barth. 1. c. str. 26) Ena versta Druido v se je imenovala Sen ani, kteri so bili sodje in deržavni opravniki, druga Eubuti, kteri so se pečali z astronomijo, geometrijo in vračarstvom. Druidi pevci so igrali v harfo, imenovano Telyn.
Kot spomeniki druidovskega „kulta" se nahajajo po deželah, kjer so Druidi stanovali, silne pečine, in posamezni stebri, 20 — 58 šolnjev dolgi, in 10 — 15 šolnjev široki, (glej Keferstein „Keltische Alterlh." str. 263) Proti koncu so ti stebri špičasti, na verhu so pa večidel izdolbljeni, in v tej dolbljini je ogenj gorel. — Bazun teh bogočastnih spominkov se še najdejo na Francozkem in Angleškem cele verste stebrov (Pfeileralleen), ktere lehko namatane pogledaš pri „Caylus recueil d' antiquités Tom. VI. 120. 121. — Po deželah, v kterih so nekdaj Kelti stanovali, se nahajajo tudi „cromlechi" (kreisförmige Steinpfeilerreihen). Takšen „cromlech" obstoji večkrat iz 200 stebrov. — Posebna versta spomenikov so tudi veliki jajcu podobni pečni kosi, doli polokrogli, kteri na kakšni ravnici tako v ravnovažji ležijo, da je lehko vertiš na vsako stran , vendar človečji moči jih ni mogoče skotniti s podlage. Njihov obseg šteje 80 šolnjev, in težki so do 5000 in 10,000 centov. Najdeš je tudi po Nemškem, in sicer v Detmoldskem in Hanoveranskem (glej Dorow „Denkm. germ. und röm. Zeit" itd. I. 22 itd.)
Vseh teh keltskih bogočastnih spomenikov sem pri tej priložnosti omenil v pričevanje, da stari Norenci in Pano n i niso bili Kelti, ker kaj takšnega zastonj iščeš po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Edini ostanki, kterih bi vtegnil kdo šteti med bogočastne spomenike starih Keltov, so k a m 11 a t i kiji, k a m n a t e sekire in k 1 a d v a ; pa take reči se nahajajo tudi v Neuseelandu, na otoku Tonga in med japaneškimi starinami, ne more se tedaj terditi, da so te reči zgoli le keltske (primeri Klemm 1. c. str. 52.)
Pervotni pomen besede kavi mi ni znan, ali ta beseda se rablja v Vedah večkrat za poznamovanje 1 u čini h teles, postavim solnca in planeta Venere. Pri starih Litvanih se je eden solnčnih bogov velel Kava s, in ker so z mladoletnim solncom stari Slovani in Litvani začenjali mlado leto, se veli pri Litvanih mesec sušeč tudi Kava s (Narbntt L 12. 298. Kavi je vtegnilo pri starih iztočnih in zapadnih Arjanih, dalje pri Keltih, Litvanih in Slovanih biti primek solnčnega boga ; solnčni bog pa je v veri teh narodov bog prerokovanja, vračitve, pesništva, godbe, zato nahajamo k a v i j c iu k a vi r e s temi lastnostmi previđene.
127
V Gilferdingovi knjigi: „0 otnošenij jazika slavjanskago k jazikam rodstvenim, Moskva 1853" sem tudi našel besedo kavni k v pomenu koldun, in Gilferding sam jo je prav dobro primeril s sansk. kavi, poeta. Koldun pomenja v ruščini bajevnika, copernika. Pervolni pomen korenike k a r je menda gledati, zreti, lat. cavee, na kaj gledati, nemški: gaffen? primeri rusk: k a vika ~ gosinje oko, toraj kava, kavi /are^ojr^v = vidovina, vidan, der Seher, Eichhoff ima Kai v, ehren, achten, toraj v prenesenem pomenu, ker častiti, poštovali je = na kogar gledati.*) Pomenom viditi, gledati pa so za podlago pomeni svetiti, sijati, zato kavi = surja, arka bhargava, uganas, ktere besede vse izrazujejo pomene : lucens, spi enden s, fu Igen s itd. Iz korenike kav je tudi serbska (Vuk s. v.) č a v a r i j a t i, alucinari, č avari janje, alucinatio. Zrafrom tedaj Kava, K a v i, K a v i r , Kavni k. Cavar, Ča vari ja v pomenih: Videz, vedež, prerok, d e r S e h e r, Weissager.
Gos je elbišna žival, in symbol solnčnih bogov (zato jo nahajamo na glavi Radogostovi, pa tudi symbol vodnih božanstev, kterim so arjanski narodi pripisovali prerokovavne moči; celo gosem samim, terdi ostroumni Pott, so pripisovali stari narodi moč sluten j a in proviđenja, tako ruska beseda k a v i k a v pomenu gosinje oko najde celo lehko svojo naravno razlago. V ruščini pa pomenjuje Kavi k a tudi z nam nje, in menih Chraber očitno piše, da stari Slovani niso imeli izperva knjig: („ha qpLTaMn h p'fe.^aMH MbitxÄ h raiaaxift.)'"*) zato se je še v polščini ohranila beseda kaval, kavalek. Strich, Los, Stab, palčića, iz ktere je K a v a , Kavi, K a v ir , K a v n i k , C o i b h prerokoval.
Glasnik literarni.
še nekaj lastran beril MikIošiče?ih.
(Dalje.)
Zdaj pa naj nj\§tejemo in popravimo nekoliko posebnih reci, ki jih jo g. R. pokazil; vendar se ne moremo uterpeti, da je ne bi še enkrat sprožili, da beseda „duh" za „geist" (der Sprache) ne velja. Namesto: „to ni v ali po duhu našega jezika," naj bi se govorilo rajši: „to ni prav po naše" ali na ravnost „to ni po naše." — Če rečeš kmetu: „to je po duhu našega jezika, vem, da si bo mislil: to dišf po našem jeziku t. j. das ist nach dem Gerüche (ne pa: nach dem Geiste) unserer Sprache;   „v duhu" pa ni nikamor  prav;  namesto v
*) Primeri respectus od respicio. Klotz (Latein. Handwört. s. v.) je tudi tega mnenja in piše: Cavee stammverwandt mit crxsTrav, crxOTTStV, schauen und scheuen, daher cavere, vorsehen. Po takem Kavi der Seher, Vorseher, Profet.
**) N§ Črtami i rézami cteha i gataahg. (a nosnik == on, večidel naš ó.)
128
*) Mize (mensa) se ne bojimo, zakaj bi se na tor e (natura)? Če zaveržemo n a t o r o, moramo tudi mizo, pa še vec drugih. Smešno bi pa bilo pisati „natvora," kakor da bi bila iz „na" pa „tvoriti" nam. iz „nascor" — „natus-a um". Pis.
**) Cerni Kranjci znajo „dete" še iz sv. pisma, ali namesto „deca" pravijo „ otroci."   Pis.
***) j« kniga s serpkom nad čerko n; vendar na str. 139. 4 „kniga" brez serpka; lahko da ga je izpustil prepisovavec na naglem ponevedoma. Ta serpek ti kaže očitno (prim. v cod. sup. „sfc nimb" = ž njim itd.), da se je glasil tak n (s »erpkom) dragaci kot n brez serpka t. j. tako, kakor nj. Saj pravijo Slovenci okoli Lotm. še dan današnji „kjiga." Beri tudi Valj, nar. prip. (in pesm.) 1858: 314. „Pop pa meni kjigu da." Drugi južni Slov. pa izgovarjajo na polno: knjiga. Oni, ki pravijo „nega," „nemu" itd. izgo-vaqajo taii „kniga.
ali po duhu n. pr. laškega jezika," naj bi se reklo rajši : po na tor i*) ali po kroju laškega jezika. Včasih bo pa menda ravno tako dobro: „to ni prav po laški." „Der Geist der slovenischen Sprache ist ßo beschaffen , dass ..." to bi poslovenili po domaČe takole: „ slovenščina je tako stvarjena, da..." «Tko zna bolje, široko mu polje," duh pa za ta pomen ne velja; pa tudi drngači (sicer) so ne sme „Geist" vselej z besedo „duh" posloveniti. Včasih je treba z „umom" ali „razumom" nadomestiti.
Zdaj pa poglejmo po verhu le nekoliko posebnih reči, ki misli g. R., da so pogreški.
V Nov. 1856, atr. 135 veH g. E.: ^.Deca je zboren samostav-nik in terja enojno število glagola," zato piše v Glasn, 1858/11. str. 199, „tako pri nas golči (govori) dete a." Ne vemo (popraševali smo nalašč, pa nismo mogli zvediti, pravijo li kje tako ; to pa vemo , da pravijo vsi beli Kranjci**) z drugimi južnimi brati vred: deca govorijo (govore) kakor: gospoda se šotajo, družina delajo (pa tudi gospoda se seta, družina dela); ali „deca govori, skače" itd. pri nas ne pravijo; če pravijo tako drugot, prav; ali ne zaroetajmo zato ljudskega dobrega blaga.
Ni prav „kniga," ampak „knjiga" (cod. supr. ed Miki. 108: 17, 247: 5, 364: 7, 373: 6, 397; 20). Še na mnogo drugih mestih tega sloveČega rokopisa XI. veka se nahaja povsod,, knjiga."***) V Mikloš. „Radic." (1845) in v „Lexic. ling. slov. vet. dial." (1850) je natisnjeno res da Kiiura („kniga") brez serpka; ali tako se bere tudi v drugih rokopisih starsi., pa vem , da le zato, ker ni v cirilici od nekdaj posebne čerke za nj, pa tudi za j i ne, kakor je n. pr. za ja, ju itd. — hs serpkom se nahaja samo v cod. supr a si., ki ga pa g. M. ni še imel 1. 1845, 1. 1850 pa le nekoliko izpiskov. (Zato se ne nahajajo v „Lexic" vse besede, ki so v rokopisu supraslskem). Tudi „njiva" je prav (cod. supr. 27: 17, 29: 20, 29: 24 itd. Tako piše cod. sup. tudi: namenjeni,, isplbnjen, gonjenije. (153. 6; 444. 13; 100 21; prim. Miki. L 171); dalje „sb njim-B« 73, 2 itd. V drugih rokopisih (v starših in v mlajših) se bere „niva," „kniga,' „sb nimi"
129
itd. — kakor smo že rekli — le zato, ker ni napravil mahom iz perva tisti Častitljivi mož, ki je skrojil cirilico, posebne čerke za glas „nj" ali vsaj za „ji." — Nemara, da se mu je zdel razloček med ni pa nji (po glasu) premajhin, da ni htel posebnega znamenja za „nj" ali Ji" narejati.
Kes, da nadomesčuje sedanja slovenščina po navadi t le z é ne pa z „je;" pa vendar pravijo zdaj „gnjezdo" (nam. gnezdo) vsi oni Slovenci, kteri topijo n tudi v di-ugih besedah, v kterih pišemo sploh nj. Prav po naše je tudi „gnjeČa," „počinjati" ali „počenjati" itd. (tudi v cod. supr.) Tudi „vzdignjen," „zmerznjen,"*) „poželjenje," „hrepenjenje" je zdaj prav — ravno tako, kakor je zdaj prav, „terp-Ijenje" (strsl. triptuije) , „življenje"- itd. Po železnih pravilih bi bilo tedaj tudi po naše: torpen[i]je, živen[i]je (ali celo žit[i|je). Ker se pa ne deržimo železnih pravil pri teh in veliko drugih glagolih itd., zakaj ne bi pisali tako, kakor se zdaj govori, tudi vzdignjen, zmerznjen, pO' željenje . . .? To se ve, da kodar ne topijo If in nf v drugih jbeso-dah, — da ga tudi v teh ne ; vendar se neČemo žareči, ravno zato ne, ker ne verujemo v „železna pravila," ampak v večijo življenje vseh jezikov, t. j. da se bodo spreraenjali in spreminjali kakor doslej, tako tudi poslej , dokler bo god živih ljudi na svetu. Miki. uči sam, (III. §. 347), da bi bilo „poželenje" bolje kot „pioželjenje", piše pa vendar „poželjenje".   Zakaj ? to je menda vsakemu znano.    (Dalje.)
*Drevar ali beli gaber, značajna podobšina v dveh delih, za Slovence pripravil J. D. str. 87. — Tako se glasf pervi igrokaz v „vencu gledišnih iger," ki ga izdaja družba slov. rodoljubov v Gradcu. Igra res da ni izvirna, je pa za Slovence poleg Kaiserjevega „Junker und Knecht" tako lepo prikrojena, da so bo gotovo prikupila bravcu, še bolj pa gledavcu, Čo bi se kedaj spravila na igravnico. Slovenščina je Čista in bogata lepih narodskih izrazov; tudi hervašČina, ktero govori nekoliko oseb, je gladka in lahko umevna vsakemu Slovencu. Ne želimo si drugega, kakor to, da bi naŠla liČna knjižica prav obilno prijateljev in prejemnikov. Poknjigarnicah se prodaja po 35 nov. kr, —Pri tej priložnosti naznanjamo, da se prodaja „Drabničov slov. nem. tal. in tal. nem. slov. besednjak" po znižani ceni (namreč po 1 gld. n. dn.) po vseh bukvarnicah.
* HorvaŠka književnost je bila te dni obogaČena z dvema preimenit-nima deloma, namreč s 5. knjigo Arkiva in pa s Kanavelićevim pesniškim delom „Sv. Ivan biskup trogirski i kralj Koloma n." Zapopadek Arkiva, ki ga je vredil nevtrudljivi g. I. Kukuljević, je tale: I. Politička poviestnica. 1. Odnošanje skupnovlade mletačke prema južnim Slavenom (iz rokopisnih letopisov Marina Sauuda; 2. Postanak c. k. vojničke granice ; II. Umietnost i književnost. 1. Grobni spomenik Vekenege; 2. J. Puhar, 3. rukopisi hervatski, koji se nalaze u knjižnici 00. Franciškanah u Dubrovniku, 4. rukopisi hervatski u knjižnici I. Kuku-
*) celo „zmerŽDJen" pravijo uekod po Staj, Pis.
130
ljevica-, IL.Zemljopis i starine. 1. Sitnice o postanju imena njekih gradovah, tergovištah itđ. 2. Kratko opisanje Lovreéa u Dalmacii, 3. 0 krajini žumberski ; IV. Zakonodavstvo. 1. Poljieki statut in V. Odgovori. Dva sestavka sta pisana slovenski. — „Sveti Ivan biskup trogirski i kralj Koloman," najveća epiška pesem jugoslavenska in prebogata pesniških krasot, opeva v 24 spevih dogodbo iz domače zgodovine, namreč vojsko ogerskega kralja Kolomana proti Dalmacii (1. 1105) in Čudotvorno djanje sv. Ivana Ursina, škofa tro-girskega. Za natis priredil in z uvodom oskerbel jo pesem Kanaveli-ćevo g. prof. J. Jurković. Cena temu velikemu delu , ki šteje v veliki osmerki XII + 616 str., je le 2 gld. 10 kr. n. dn. — Verh Arkiva je g. Kukuljevlc tudi pripravil za natis diplomatar hervaškega, slavonskega iu dalmatinskega kraljestva od IV. do XIV. stoletja in zgodovinske spomenike, ki se tičejo Serbskega, Bosne in Cerne gore od VIII. — XIV. veka.
*" Iz Pešte se nam piše, da se nahaja v tisku 2. zv. „Letopisa srbske matice" 1858 in 1. zv. leta 1859, ki bo prinesel: „Zakonik srbskega kralja Dušana." Obsegal bo nekaj doslej neznanih gerških zadev.
* Novi češki Časopis „Jason" je že prišel na svitlo v prav lični opravi. Pervi list obsega razun predgovora: životopis Božene Nčmcove, zgodovinski sestavek „Primatofi starého. mesta Prahy ," natoroznansko čertico „Fialka," potem „Od femesla k umeni," začetek romana: „Na poušti" in feuilleton. — Prihodnjega mesca začne tudi že lani oglašena „HvSzda" izhajati, ki jo bodo izdajali učitelji više realke v Olomucu.
* V 7. 1. smo oznanili, da bodo izdajali v Pragi imenitno delo „NauCny slovnik," v kterem se bo skerbno gledalo na slavjanske predmete, kterih se pogosto zastonj išče po drugojezičnih enacih slovarjih. Tako bo ta vslovar potreben tudi tistim omikanim Slavjanom, ki umejo nemški in imajo že v posesti Brockhausov ali Piererjev „Con-versations-Lexicon." Skor ravnočasno donašajo „Vedomosti" naznanilo, da bodo v Petrovemgradu začeli izdajati enako književno delo , kakor se kaže še v veČih razmerah, pod naslovom : „IIoMoiÄ eHUHiaoneAimeCKÜi JieKCHKOH." Ravno je mimdo ..dvajset let, pravijo imenovane novine, da je prišel na svitlo. pervilien|k slovar v ruskem jeziku, in vsi so ga pozdravili z veliko radostjogotovo jim bo pri današnjih napredkih v vednostih in umetnostih dobro došel ta novi popolni slovar. Po storjenem prevdarku bode Štel 40—45 zvezkov, in vsak zvezek okoli 30 pol drobnega natisa.  Gotovo bode to eden največih konversaČnih slovarjev.
Cesarska uČena akademija za ruski jezik in književnost v Pe-trogradu je dala na svitlo sedmi zvezek svojih „Izvestij." Občne slavenske zanimivosti v tem zvezku je sestavek, ki ga je napisal uČeni Sreznevsky pod naslovom „Sledy glagolicy v pamjatnikah (spomenikih) 10, veka,"
i
131'
J- Glasnik iz domačih in tujiii krajev.
'>h h Dunaja, aprila. M, V. — Dragi moj! Navada je, da se konča perva polovica šolskega leta na vseučilišči z velikonočnimi prazniki. Ti hi rad pirhov od mene in želiš to za pirhe, da bi ti povedal, kaj jo kaj tega poUeta bilo s slovenščino. Dunaj je dolg in širok, Slovenci so ti na vseh Štirih vetrih ; toraj ti ne morem vsega na drobno razložiti, pa me tudi volja ni razlagati, ker imam skor čez nemoč drugih opravil. Hoč ali noč, puterpeli boš mogel in zadovoljen biti s to malinko, kar ti pišem, — Jaz sem tega polleta poslušal pri „mojstru slavistike" — koga s tema besedicama menim, to bi bilo greh na tančniše praviti — dva predmeta in to : „razlaganje tistih besed, ki si jih je posodila staroslovenščina od drugih jezikov" in pa „razlaganje srbskih spomenikov". Kar se pcrvega predmeta tiče, bodi ti toliko le dosti. Staroslovenščina si je izposodila besede iz teh le jezikov: a) iz nemškega in to a) iz gotiškega, ß) iz star-ovi-sokonemškega. Iz gotiščine dobila je besede bržčas v četertem stoletji, kajti slediti je že v Ulfilovi prestavi sv. pisma takili besed, ki 80 vzete očitno iz staroslovenšćine v gotiščino, postavimo „plinsjau" od plesati, in ravno tako vice versa. Besede, ki so izposojene od staro-visokonemšČine, so pa bolj mlado posojilo, ki se je godilo v osmem in devetem veku v Panoniji, b) iz gerškega, kajti prejeli so Slovenci od Grkov kerŠčanstvo in so se strinjali ž njimi na jugu. c) iz latinskega, ali iz tega le malo in še to veci del ne na ravnost, ampak po starovisokonemšČini. č) iz drugih jezikov jo le čisto malo vzetega, post. iz turškega ali tatarskega. (Bolgarci so se naselili med Slovence, ali oni Slovenci niso bili, bili so Finskega plemena, kakor tudi Madjarji.) Spoznaš pa posojeno besedo po postavi, ])0 kteri se godi premikanje ali p rem en j e v a n j e glasov (laut-verschiebungs- bolje lautveränderungsgesotze) in pa po suffixili, to je, ako beseda o prehodu iz enega jezika v drugi jezik ne hodi po teh postavah, ali pa Če nima takega suffixa, ki je lasten jeziku. Tako ni lasten staroslovenšČini suffix „ezb" in besedo s tem suffixom, kakor postavimo „penezb" so izposojene. — Ker pa ni bil namen g. profesorja vseh besed, ki so tuje, razkladati in ker je bilo to poletje čez navado dolgo, podaljšal je ta predmet s tem, da je dodal razlago tudi nekoliko tistih besed , ki si jih je izposodila n o v o s I o v e n š č i n a. — To bi bili še le pirhi za te, kaj ne? Vidim, kako te mikajo, ali jaz sem zrel, pa ti jih nalašč nočem poslati v toliki meri , kakor ti želiš. A propos, ali veš ti, ki si Korošec, kaj pomeni na Gorenskem pri nas beseda „zrel?" Ce veš, prav je, če pa ne veš, poišči si pomen iz zmisla, toliko te je že filologa, da boš temu kos, ali kakor ini Gorenci pravimo, da ti to ne bo zagomec. KakoŠna pa je spet ta beseda ,,zagomec," Bog nas varuj in sv. božji križ! Tako slišim te celo na Dunaj,  da si se zagrozil, beroč izgovorivši to salomensko besedo.
132
Vidiš, prijatelj, to je ena tistih besed, ki si jo je posodil Slovenec, akoravno mu ni bilo treba.   Od kod pa si jo je posodil ? prašaš.   E brate, to ti je teža povedati.   Naši predniki so šli marsikaj na posodo iskat k Nemcu,  pa smo jo bržčas Nemcu dolžni.   Pojdi v nemščino iskat besede gorao=mann , od ktere imaš ostanek v besedi Bräutigam in pa v naši izposojenki pogum.   To ti je pa tudi znano, da se po nemško labko reče: inanns sein, etwas zu thun. Kakor sem tedaj rekel, tako je,  dolžni smo to besedo Nemcu.   Toda nikar se ne boj  tega manihejca, ta te ne bo terjal za njo, kakor tudi za druge ne. On je priljuden, radodaren in pripravljen s serčnim veseljem še posoditi, kar ti matvjka ali kar misliš, da ti manjka. On je pobožne kerščanske misli : kar hočeš, da tebi drugi store, stori to bližnjemu svojemu; kajti veš, da on ima v svojem jeziku od sile tujega blaga na posodi, kar je pa zual tako podelati, da jo prava njegova last, da se tujŠčine nikakor ne zaveda, pa gorje mu, kdor bi se prederznil pa bi hotel, da bi se posojeno vernilo. Poglej romanske ljudstva, te imajo toliko tujega kolikor svojega. Pa ga tudi ni naroda, ki bi ne imel kolikor toliko izposojenega si. Lej, tako so tudi Slovenci ravnali. Kadar je komu kake besede zmanjkalo za kako stvar, šel je, kakor gospodinja, kedar kuba večerjo, pa ji soli zmanjka, k sosedi gre pa si od nje posodi pest soli, da ue bo treba jesti močnika neslanega, k Nemcu, Lahu ali k Madjarju, ker ti so Slovencu sosedje. Kaj pa smo šli mi naj rajši na posodo jemat? Kar smo vidili pri druzih, sami pa imeli nismo.   Biti smo pa mogli saj toliko hvaležni, da to, kar so nam posodili ali pa kako darovali, imenovali smo po tistem imenu, ki ga je imela stvar pri posojevavcu ali darovavcu. Če ni bilo ime sestavljeno popolnoma zoper naturo našega gerla; če je bilo pa to, zasukali smo besedo tako, da je dobila nekako domaČe lice. Tako smo šli na posodo zlasti radi pu imena za sadike, sadove, orodja itd. — Vodnika si ti bral, pa se boš Še vedel spomniti njegove verstice: na žgancih tropine itd. Žgance ima pa kranjsko gerlo naj rajše tiste, ki so kuhani iz ajdove moke. Ali je vam Korošcom tudi Bog tako gerlo vstvaril, toga jaz nisem skusil, to sebe pra-Šaj, ker dozdaj še nisem kosil na uni strani Ljubelja; Teržišči štruklji me pa še niso Čez mejo pustili. Ajda ali hajdina, kakor v nekterih krajih govore, je pa tisto žito, iz kterega se melje moka za žgance in ktero smo dobili od Nemca, in Kranjec bo hvaležen Nemcu tako dolgo za to žito, dokler bo jedel žgance. Nemec pa imenuje to žito „Haiden," ker ga je dobil od ajdov (od Saracenov) inje bil za-nj tem ajdom ravno tako hvaležen, kakor je hvaležen za-nj Poljak Tatarom, da je ajdi dal irać tatar k a, ali pa Rus G rekom, dajo imenuje rpeiaK (grečak), ali pa Francoz Saracenom, komur se ajda glasi le sarrasin. Ako te je kdaj kaka dobra duša, kakor mene to jesen, povabila, kadar grozdje dozoreva, v Slovenske gorice na Štajerskem, tergal si gotovo z vej tistega drevesa, ki rase semtertje med trto, tiste sade, ki se velo breskve in so tak dobrega okusa, da bi jih kar brez prenehanja zobal. Breskev pa so dobili Evropljani iz
133
Persije, pa ji pravijo zato persicus, breskev, Pfirsich, le pecheitd. Zasledovanje takih posojenk je toraj važno tudi v kulturohistoriČnem obziru. Pravim ti pa, kakor sem že rekel, da ni ravno lahka stvar pri vsaki besedi odloČiti, ali je izposojena ali ne, mogoče je pa pokazati, od kod bi se lahko dala izposoditi, pri Čemur se gleda se ve da na postavo, po kteri se premenjujejo glasovi. Ne smeš pa misliti, da se je vsake posojenke ogibati. Nektere besedo so take, ki so skor po vsi Evropi znane in bi se lahko evropsko zvale, postavimo: baril ali barigla, beber ali breber (pipir, biber, fiber poleg castor); brenta; lev (Löwe, lion, leone) itd. Imamo pa Slovenci tudi take besede, ki so jih marsikdo ne zaveda, da so tujke in misli, da so Čisto domače. Take so postavimo: beteg (iz madjar.), varovati (iz nem. bewahren, got. vars, cautus), vitez (iz got. vitbing), vice (iz nem. hitze), vpiti (iz got. vopjan), gajba (ital. gabbia), goljuf (iz nem. staroviso' konem. gelf), gelida (star. vis. nem. gelida, srednjelatinsko galida, galleta), grevati (nem. gereuen, star. vis. nem. hriuwan), gredelj (star. vis. nem. grindel, grintel), gumb (srednjegrŠki xofirro^; Slovenci niso bili z Grki vkupaj, dobili so besedo od Hrvatov, ti od Srbov, ti od Bolgarov, ti od Grkov), deža (nem. dese, döse), deska (lat. discus, nem. tisk=tisch ; jo evropska beseda), žrebelj (bržčas od star. vis. nem. grebil, srednjevisoko-nem. grebel od graben), žveglja (got. sviblon ; sredujevisokonem. svegele= tibia, sveglen=sibilare), škudela (starovisokonem. skuzzilla, lat. scutulla, scutella, od kodar nem. Schüssel; slov. je iz romanskega vzeta; ravno od tod skleda in zdela), izba (nem. Stube, s predstavljenim i), kant (iz nem. ' gant, to iz srednjelatin. inquantus, incantus, to je in cantus glasno govorjenje, ne in quantum), kladez (iz nem. kalt), klobuk (berž ko ne iz kalpak), laz (iz nem. od lassen, v besedi gelasse, niederlass), lina (nem. line), lunok (iz srednjenem. lun), mar, marati, maren, nemar (iz nem. märe), mojškra (nem. iz nem. Meisterin), nabozec (srednjevisokonem. nabiger, nabinger), oproda (iz madj. apro=:raal, majhen), parna ali parma (star. vis. nem. parno, novonem. barn) pecati se (ital. impacciarsi), poplun (gerško ttstvXov), rabelj (nem. rabben=raffen), ra§ (lat. rasum), reva (iz srednjevis. nem. rive). Tako tudi ni izvirna domača ne moja, ne tvoja rojstna dežela, ne Kranj ne Korotan; moja je postala iz naroda Carni, in se mora tedaj pisati Kranj, Kranjec, Kranjsko, ne pa Krajn, Krajnec, Krajnsko, ker to besedo izpeljati iz kraj je jezikoslovcu nemogoče. Korotan je postal iz Carantanus, to veš. Toliko imaš dosti za pirhe, kajti od druzega predmeta, prevažnega za Serbsko zgodovino, ti no bom nič povedal. Prostor na popirji tega lističa gre že h koncu, pa bi ti ne mogel vsega razložiti, kakor bi ti rad. Predno pa pisemce končam, povem ti še to, kar se bo uČilo drugo polletje na tukaj šnera vseučilišči, ki zadeva stvar slovensko. Profesor Miklošič bo razlagal o Nestoru dvakratna teden, potem bo imel vaje v paläo-graphiji, tudi dvakrat na teden, iu pa razkladal bo slovenske lastne imena (slavische Eigennamen) po eno uro v tednu. Učitelj Marcel Kawecki bo uČil poljski jezik in to syntaxo in literaturo, pet ur na teden. Učitelj Alojz Šembera češko slovnico, po tri ure v tednu, in pa
134
češki zlog (stil) dvakrat, in zgodovino novejše češke liter a-, ture, eukrat na teden. Ta majhina malinčica ti je vse in, Bog nae, to je sembrano malo, KušČina je zaspala, ker je učitelj nje koj s konca leta na večno zaspal. Bog daj njegovi duši sveti raj!
* V izverstnem nemškem časopisu „Westermanns illustrirte Mo-nats-Hefte" za tekoči mesec je razglasil Dr. A. Peez  pod naslovom: ,,Eine slavische Colonie im westlicben Deutschland"  prav zanimiv sestavek o slavenski naselbini v zahodni NemČii. Ta naselbina se nahaja na severnem lazu Wcsterwaldskem, 18—20 ur daleč od druge velike slavenske kolonije okoli Fulde, in se imenuje „Hickengrundprebivavci pa „Bicken."   Šteje Štiri selišČa: Ober- in Niederdresselndorf, Lützeln in Holzhausen.   Od vseh strani obdani od nemških prebivavcov, so Hiki vendar do današnjega dné še ohranili svoj narodni značaj, svoje stare navade in običaje, in ženski spol tudi svojo narodno obleko. Kot vozniki pridejo Hiki daleč po svetu, ženijo se pa le med seboj in se posebno radi razveseljujejo ob semnjih, kakor naši Slovenci. Ako umerje ženi mož ,  Bog prenesi, se v drugo vdati, in že sv. Bonifaci pravi v nekem listu:   Toliko je zvesta slovenska žena svojemu možu,  da po njegovi smerti noče več živeti,  sožge se rajši ž njim. —   Pri tej priložnosti omenja g.  pisavec še nekoliko drugih  naselbin po Nemškem, kterih bi se dalo, kakor pravi, naspočitati še obilno Število. Da so živeli že v začetku 8. stoletja okoli Fulde Slavjani,  se moremo prepričati iz starega životopisa sv. Sturma,  pervega opata v Fuldi, kteri se je moral s tamošnjimi slav. prebivavci po tolmačih razgovarjati.   Slav-janske selišČa so se razširile noter na Hanoveransko in OldenburŠko; tudi na Holsteinskera se dajo dokazati; tako so n. pr. prebivavci v vaseh okoli Göttingena slavjanskega rodu, kakor kažejo imena vasi itd. Sploh znano je, da se Slavjani niso naselili le na Saksonskem, v Altenburgu in na desni obali reke Sale z Dobrogoro (Halle), ampak tudi po okraj-nah gore Fichtelgebirge.   V Bambergu je  vstanovil  cesar Areb  IL škofijski sedež z namenort, „das Heidenthum der Slaven zu zerstören;" pripoveduje se nam pa še iz 1. 1058, da so podložni BamberŠke škofije večidel Slavjani.   Celo Würzburg in Chyzice (Kissingen) na fran-kovski Sali so bile neki slavjanske selišča.
„So treffen wir" — sklepa g. Peez svoj sestavek — „bis weit in unsern Westen herein die Spuren jenes weitverbreiteten Volksstammes, dessen Verbindungen und Mischungen mit unserer Nation uralt und zahlreich sind. Diese Spuren des Slaventhums sind bald mehr, bald minder deutlich; bald finden sie sich über einen ganzen Landstrich ausgegossen und geben dann demselben in der Regel ein zwar nicht sehr ernstes, aber durchaus nicht unangenehmes, sinnlich - frisches Gepräge; bald auch sind es einzelne Punkte, Ortschaften oder Thäler, welche im strenggefugten Ackerbauleben der Vorzeit sich conservirten und meistens noch durch eine gewisse Getrenntheit und Abgeschiedenheit von ihrer Umgebung ihren fremdartigen Ursprung auch dem oberflächlichem Beobachter beweisen. Zu dieser letztern Art slavischer Abstammung scheinen unsere Micken zu gehören, deren Wohnsitz von Fulda, wo eine bedeutende slavische Colonie nachgewiesen ist, kaum achtzehn bis zwanzig Stunden entfernt ist.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.