se
39
dni
10
55T
".maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.poiimaraton.si
16. JUNIJ
Tednikov pogovor Ptuj • »Prihodnost Evrope je odvisna od politične volje«
O Stran 5
Odtod in tam Ormož • Depresija postaja bolezen številka ena
O Stran 9
Ptuj, torek, 8. maja 2012
letnik LXV • št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Tudi Krčani niso prekinili serije Kidričanov O Stran 11
Rokomet •
Vinarji so si z zmago zagotovili obstanek
O Stran 11
Triatlon •
Na Ptuju slavila Pleše in Trohova O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Spodnje Podravje • Osma obletnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo
„Želim, da sanjate o boljši Sloveniji ..."
Na Mestnem trgu na Ptuju je 5. maja ob začetku Tedna Evrope potekala osrednja prireditev ob 8. obletnici vstopa Slovenije v EU, ki sta jo pripravila Turistično društvo Ptuj in MO Ptuj.
TD Ptuj je ob vstopu Slovenije v EU uredilo Evropark, v katerem vsa ta leta ob 1. maju izobesi zastave držav članic EU, na dan praznične prireditve pa v Evroparku opravijo tudi simboličen dvig evropske zastave. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi je bil evropski poslanec Lojze Peterle. „Želim, da sanjate o boljši Sloveniji, da gledate čez dane okvire, in da naredite nemogoče, če je le mogoče," so besede, ki jih je namenil predvsem mladim. Pred Slovenijo so novi izzivi, drugačni kot pred 20 leti. Evropo moramo razviti doma, po celi Sloveniji. Premagati moramo krivične razvojne razlike. Ptujska prireditev spoznavanja 27 članic EU je nekaj edinstvenega. Čim bolj bomo poznali drug drugega, tem bolj bomo lahko sodelovali, delali na skupnih projektih v dobro Sloveniji in vseh v EU.
MG
SPOZNAVAJMO DRŽAVE EVROPSKE UNIJE LET USGET TO KNOW EU
PTUJ 2012
	gsjE Sle.
fa ■ m I	1
	
SpñMpS.	
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Prvi dobrodelni kolesarski biomaraton
Pripravljajo Prek čez breg 2012
Bioplin Šijanec in Krajevna skupnost Ormož sta nosilca kolesarskega biomaratona Prek čez breg 2012, ki se bo odvijal 2. junija po poteh štirih občin - Ormož, Ljutomer, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, ki so prevzele tudi pokroviteljstvo nad prireditvijo. Kolesarjenje je popularen množični šport, ki ponuja pristen stik z naravo ter pomeni pot do manj stresnega in bolj zdravega načina življenja, zato organizatorji pričakujejo dober obisk.
V prostorih bioplinarne Ši-janec, pred katero se bo maraton tudi pričel in zaključil, so Robi Šijanec, Vlado Hebar in Bojan Cunk predstavili prireditev, ki naj bi po njihovih pričakovanjih na kolesa zvabila okoli 200 udeležencev.
Organizatorji želijo skozi rekreacijo združiti čim več ljudi, maraton pa bo imel tudi humanitarno noto, saj bo ves izkupiček prireditve šel v dobrodelne namene, in sicer družni Pintarič ter šolskima skladoma osnovnih šol Stanka Vraza in Miklavž pri Ormožu. Prireditev na nek način zapolnjuje določeno vrzel, saj je v občini Ormož odlično razvit šport mladih, tudi tekmovalni šport, ki celo presega material-
Foto: Viki Ivanuša
Bojan Cunk, Robi Šijanec in Vlado Hebar so skupaj zasnovali kolesarski biomaraton Prek čez breg 2012.
ne zmožnosti okolja, bistveno slabše pa deluje rekreativni šport, kar je po mnenju Vlada Hebarja posledica tega, da ob-
čina nima zavoda ali zveze za rekreativne dejavnosti, ki bi organizirano skrbela za ostalo populacijo, za katero pa
je ukvarjanje s športom prav tako pomembno. Posamezniki in civilna iniciativa v sodelovanju s klubi, društvi in podjetji volontersko razvija precej aktivnosti in skrbi za nekaj prireditev in tako je tudi pri biomaratonu. Zato organizatorji želijo v Ormož pritegniti rekreativne kolesarje iz ožje in širše okolice ter jim s kolesa pokazati lepote tega okolja.
Prireditev je poleg rekreacije in dobrodelnosti zamišljena tudi kot preventivna akcija s poudarkom na zdravem življenju in rekreaciji. Pred biopli-narno bosta tako potekala tudi dva poligona - osnovnošolci bodo tekmovali v spretnostni vožnji za prehodni pokal, otroci do 10 let pa se bodo lahko
pomerili v varnostni vožnji in spretnostih. Na prireditvi bo sodelovalo tudi veliko prostovoljcev, ki bodo zagotavljali varnost in ves čas spremljali kolesarje. Svojo pomoč so že zagotovili člani atletskega kluba, gasilci, medicinske sestre in motoristi.
Operativni vodja maratona Bojan Cunk je povedal, da bo maraton potekal na treh nivojih. Nivo A je namenjen boljšim rekreativnim kolesarjem, saj obsega 68 kilometrov po vseh štirih občinah. Nivo B je dolg 33 kilometrov in je primeren za povprečne rekreativne kolesarje, zato prav tukaj pričakujejo največji odziv. Nivo C pa je manj zahteven in ponuja 10 kilometrov družinskega kolesarjenja, dobrodošli pa so tudi posamezniki. Prijaviti se je mogoče prek spletne strani www.biomaraton.si in pred pričetkom maratona plačati startnino, ki vključuje majico, malico in pijačo ter znaša 10 evrov za posameznike in 20 za družine. Napovedali so tudi žrebanje številk udeležencev in bogate nagrade. Nagrade pa čakajo tudi naj udeležence.
Viki Ivanuša
Slovenija • Po petkovi zavrnitvi vladnega približevalnega predloga
Ta teden zadnji krog pogajanj med sindikati in vlado?
Koordinacija stavkovnega odbora javnega sektorja je v petek soglasno zavrnila zadnji vladni predlog, s katerim ta predlaga devetodstotno znižanje plač v javnem sektorju, s 1. junijem znižanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50 odstotkov in izločitev predlogov o standardih in normativih iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Neuradno so se sicer pogajanja med obema stranema nadaljevala tudi čez vikend, saj so sindikati v soboto vladi ustno predlagali nov približe-valni predlog, vlada in sindikalisti pa so v ponedeljek začeli nov krog pogajanj.
Vodja koordinacije stavkovnega odbora javnega sektorja Branimir Štrukelj je sicer že takoj po petkovih pogajanjih z vladno pogajalsko skupino pojasnil, da sindikati zavračajo vladni predlog, da ukrepe glede standardov in normativov izločijo iz zakona o uravnoteženju javnih financ, če bi tako dosegli dogovor.
Je pa vlada v približevalnem predlogu sindikatom obenem predlagala, da se usklajevanja o standardih in normativih med predstavniki reprezentativnih sindikatov in pristojnega ministrstva nadaljujejo s ciljem, da se zaključijo v roku treh tednov.
Na vladni strani je prišlo do nekaterih sprememb spremembe, tudi glede normativov, vendar v odgovoru kaže, da je šlo bolj za navidezno potezo, je po današnjem sestanku koordinacije stavkovnih odborov povedal Štrukelj.
Stavkovni odbor je tako preučil odgovor vlade, ki so ga prejeli popoldne in predlog zavrnil soglasno, saj je bil zanje po Štrukljevih besedah razočaranje. Vladi v odgovoru sindikati pojasnjujejo, da se sicer z umikom standardov in normativov strinjajo, vendar jih je treba dogovoriti s socialnimi partnerji oz. ne pristajajo na tritedenski rok, ki je po
besedah Štruklja enostranski. Ob tem vztrajajo, da bi bilo to treba izpeljati z aneksi h kolektivnim pogodbam.
Sindikati opozarjajo tudi, da se vlada ni opredelila do zahtev na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, ki so bile opredeljene v sklopu podskupine, ki jo je vodil minister za šolstvo Žiga Turk. Prav tako opozarjajo, da se vlada ni opredelila do zahteve po plačilu stavke, je pojasnil Štrukelj.
Stavkovni sindikati predvidevajo, tako Štrukelj, da bi se v soboto lahko še srečali z vladnimi predstavniki, če bo na vladni strani interes za nadaljnja pogajanja.
Vlado Štrukelj poziva, naj sprejme zadnji predlog sindikatov, sicer se bo prihodnji teden verjetno sestala koordinacija stavkovnih odborov in nekateri sindikati oblikovali stavkovne odbore. Potem bodo ali lahko stopnjevali stavko ali pa jo obrnili v zbiranje podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženje javnih financ, je pojasnil Štrukelj.
Povedal je tudi, se bo v začetku prihodnjega tedna
Začela se je splošna matura
Dijaki v slovenskih gimnazijah so v skladu z maturitetnim koledarjem v ponedeljek pisali prvo izpitno polo, in sicer esej iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika. K prvemu delu izpita se je prijavilo 8776 kandidatov. Tematski sklop za esej pri slovenščini pa je Kriza vrednot v evropski dramatiki. Drugi del pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot materne-ga jezika bodo dijaki pisali 4. junija. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali 2., 11., 13., 16. in 18. junija. 9. junija bo potekal pisni izpit iz matematike ter med 5. in 15. junijem pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni ma-turitetni izpiti bodo potekali na šolah 2. in 9. junija ter med 16. in 23. junijem.
Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni v ponedeljek, 16. julija. Državni
poskušal sestati s poslanskimi skupinami in poslance prepričati, naj zakona o uravnoteženju javnih financ ne sprejmejo. V primeru padca zakona na referendumu državni zbor namreč zakona s tovrstnimi ukrepi ne bo smel obravnavati vsaj leto dni.
V zadnjem približevalnem vladnem predlogu je sicer navedeno, da bi se osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev s 1. junijem znižale za devet odstotkov, z istim dnem pa bi se odpravili preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah. 50-odstotno znižanje premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi se realiziralo s sklenitvijo aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, s katerim bi prenehal veljati peti člen kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence. Regres za letni dopust bi se letos po vladnem predlogu izplačal vsem javnim uslužbencem, in sicer v višini, ki je skladna s plačnim razredom uslužbenca. Prihodnje leto bi regres prejeli uslužbenci do vključno 40. plačnega razreda.
izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom omogočil tudi dostop do njihovih ocen preko spleta. Splošna matura letos poteka na 86 šolah, prvič jo bo opravljalo 8079 kandidatov. Izpit iz posameznega predmeta splošne mature bo opravljalo tudi 1789 kandidatov (lani 1989), ki so se prijavili k poklicni maturi oziroma so jo že opravili. (sta)
Janša s koalicijskimi poslanci v nedeljo o rebalansu
Premier Janez Janša je za nedeljo sklical tretje srečanje vlade s poslankami in poslanci vladne koalicije. Tema srečanja je bil rebalans proračuna za letošnje leto. Predlog rebalansa predvideva 7,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 753 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu, in devet milijard evrov odhodkov oziroma 1,1 milijarde evrov manj od aktualnega proračuna. Rebalans, ki je varče-
Zadnji vladni približevalni predlog vključuje tudi druge, sicer že znane določbe iz prejšnjih različic predlogov. Povrnitev kilometrine bi bila v višini sedmih odstotkov cene bencina, s 1. januarjem 2013 bi zaposlenim v javnem sektorju pripadalo največ 32 dni letnega dopusta, iz naslova posebnih pogojev dela pa bi se uslužbencu dodelilo še največ dodatnih 10 dni dopusta.
Vlada je sicer v četrtek zavrnila sindikalni predlog, v katerem sindikati pristajajo na 8-odstotno znižanje plač, saj da na manj kot 10-odstotno znižanje plač vlada ne more pristati.
Pličanič: referenduma ne sme biti
Sindikati javnega sektorja so vladi v soboto ustno dali nov približevalni predlog, ki ga je vlada preučila preko vikenda, v ponedeljek pa sta se obe pogajalski strani sestali na zadnjih pogajanjih.
Vizjak in vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj sta namreč tudi v soboto iskala rešitve, vendar je Vizjak zatrdil, da uradnih pogajanj ni. Kot je znano, je namreč koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja v petek zavrnila zadnji vladni približevalni predlog. Štrukelj je pojasnil, da bodo sindikati v primeru, da z vlado ne bodo dosegli dogovora, ali zaostrili stavko ali začeli z zbiranjem podpisov za zahtevo referenduma.
Če do dogovora med vlado in sindikati ne bo prišlo in bodo sindikati začeli z zbiranjem podpisov podpore pobudi za razpis referenduma, pa bo o tej presojalo ustavno sodišče, je dejal Pličanič. Toda do referenduma ne sme priti,
valno naravnan, sicer spremlja tudi predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim vlada posega v 45 obstoječih zakonov. Pogajanja o tem zakonu med sindikati javnega sektorja in vlado se bodo sicer zaključila danes, sindikati pa že napovedujejo, da bodo, v kolikor bo zakon, ki ne bo usklajen s socialnimi partnerji, sprejet, zahtevali referendum.
Tega se lahko po besedah ministra za gospodarstvo Radova-na Žerjava bojijo tako vlada kot vsi ostali v državi, saj v primeru padca zakona na referendumu vlada ne bo mogla nobenega od ukrepov uporabiti leto dni. Drugih ukrepov, razen dviga DDV, pa ni, je minister dejal ob začetku današnjih pogajanj. (sta)
Dars začel z drugim sklopom obnovitvenih del na avtocestah
Družba za avtoceste v RS (Dars), ki letos načrtuje obno-
je bil v izjavi jasen minister, ki je obenem opozoril, da je stanje zelo resno. Že sedaj namreč po njegovem mnenju izgubljajo dragocen čas za neproduktivna pogajanja, referendum pa bi državo »spravil na kolena.
Po njegovih besedah tudi sedaj »gasimo položaj in ukrepamo v skrajni sili. Če to ne bo narejeno, se bo država zelo približala grškemu scenariju v tem smislu, da ne bo mogla več sama odločati o svoji ekonomski suverenosti«.
Tako ocenjuje, da bi bila vložitev morebitne referendumske zahteve v ustavno presojo logična, ob čemer pa računa, da bi ustavno sodišče referendum prepovedalo. »Že zdrava kmečka pamet pove, da referenduma o javno finančnih vprašanjih v normalni državi ne sme biti,« je bil jasen minister. Interes reševanja države bi moral namreč pretehtati, saj v ničemer ne ogroža demokracije, ocenjuje Pličanič.
Če pa bodo z referendumom o zakonu za uravnoteženje javnih financ blokirali reševanje države iz krize, bodo morali tisti, ki bodo soudeleženi pri tem, prevzeti odgovornost, je bil oster Pli-čanič. Po njegovih besedah si vlada res želi dogovora s sindikati, da bi dosegli stabilnost in začeli sprejemati druge reforme. Tako napoveduje, da bo vlada naredila vse, da dogovor dosežejo, čeprav ima »občutek, da se sindikati ne želijo dogovoriti in imajo neke druge interese«.
Četudi dogovora ne bo, bo vladna koalicija nadaljevala s postopkom sprejemanja varčevalnih ukrepov. DZ pa naj bi varčevalne ukrepe in rebalans letošnjega državnega proračuna obravnaval na izredni seji, ki bo predvidoma v četrtek.
STA (Pripravlja: SM)
vo nekaj več kot 42 kilometrov vozišč avtocest in hitrih cest, je začela drugi sklop obnovitvenih del na avtocestah. Vzdrževalci so v petek začeli postavljati zaporo na odseku štajerske avtoceste med Šentiljem in Pesnico, kjer bo potekala obnova 4,6 kilometra vozišča v smeri Maribora. Promet bo med obnovitvenimi deli, ki bodo trajala predvidoma 25 dni, potekal dvosmerno po drugi polovici avtoceste. Od nedelje zvečer bo polovična zaporo pred predorom Karavanke, ki bo trajala najpozneje do 11. maja. Polovična zapora do konca maja bo tudi na 3,4 kilometre dolgem odseku avtoceste med viaduktom Moste in izvozom Lesce v smeri proti Ljubljani. Predvidoma sredi maja se bo začela tudi delna zapora na odseku štajerske avtoceste Dramlje-Celje, dela pa bodo trajala 22 dni.
Dars voznikom priporoča, da pred potjo pokličejo Prometno-in-formacijski center za državne ceste na telefonsko številko 1970, kjer jim bodo na voljo operaterji z informacijami o stanju na cestah. (sta)
Uvodnik
Vso srečo pri maturi!
Včeraj se je za več kot 8000 družin v Sloveniji pričelo stresno obdobje. Začela se je namreč splošna matura, ki letos poteka na 86 šolah v državi. Prvič jo bo opravljalo 8079 kandidatov, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki so bili lani neuspešni in bodo poskusili ponovno. V skladu z maturitetnim koledarjem so dijaki kot prvo izpitno polo pisali esej iz maternega jezika, torej slovenščine, italijanščine ali madžarščine. Matura bo trajala dober mesec dni in se bo zaključila 18. junija, ko bodo na vrsti preizkusi iz ruščine, latinščine in grščine.
Z zrelostnim izpitom se bodo dijakom odprla ali zaprla vrata do želenega študija. Celotno dosedanje na uspeh in zbiranje točk naravnano izobraževanje je dijake že naučilo primernega ravnanja. Kljub temu marsikomu ne bo uspelo zbrati dovolj točk in se vpisati na želeno fakulteto. Nekateri celo več let zapored poskušajo priti na fakulteto svojega prvega izbora, medtem pa študirajo kar nekaj, toliko da imajo status. Po drugi strani pa mladi tudi vse pogosteje razmišljajo o tem, kateri študij se splača in kateri ne. Tako se zgodi, da otrok želi študirati filozofijo, ker ga to zares zanima. Starši mu pri tem kljub vsem svojim pomislekom stojijo ob strani, tudi učitelji so mnenja, da je to sposobnostim primeren izbor. Vendar se otrok sam odloči za tehnični študij z obrazložitvijo, da se želi po koncu študija zaposliti in si zaslužiti denar za svoje življenje.
Po izjavah pristojnega ministrstva, pa je verjetno to zadnja matura, ki bo imela tako velik vpliv na vpis na izbrano fakulteto. Pri izbiri študija bodo od prihodnjega leta poleg rezultatov mature morda odločali tudi testi nadarjenosti, ki naj bi postali dodatno pomožno izbirno merilo k maturi. Test nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti naj bi sicer pomenil manjši delež točk, večinski delež pa bi dijak še vedno dobil iz mature. Takšen test naj bi iz izbirnega sistema izločil predvsem tiste kandidate, ki niso primerni za določen poklic. Nekateri pa se zavzemajo tudi za sprejemne izpite, ki bi v celoti zamenjali maturo kot izbirno merilo vpisa.
A skrb je odveč. Naj se matura za vas konča tako ali drugače, poklic je danes veliko bolj fleksibilna kategorija, kot je bil v preteklosti. Nekoč smo v življenju zamenjali dve do tri zaposlitve, če je verjeti napovedim, pa bodo naši otroci v svoji delovni dobi zamenjali dva do tri poklice.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Ob 8. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo
»
Zaostanek bo treba nadoknaditi ...
«
Turistično društvo Ptuj in MO Ptuj sta že tradicionalno pripravila prireditev, posvečeno 8. obletnici vstopa Slovenije v EU. Letošnja prireditev, ki se je je udeležil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, je potekala na Mestnem trgu. V Tednu Evrope, ki se je začel 5. maja, je bila ena najodmevnejših.
Foto: Črtomir Goznik
Evropski poslanec Lojze Peterle in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič med stojnicami osnovnih in srednjih šol.
Mladi iz osnovnih in srednjih šol s Ptujskega, Vrtca Ptuj in Glasbene šole Karola Pahorja so pripravili edinstveno prireditev, na kateri so na stojnicah in na prireditvenem odru predstavili najstarejša evropska mesta oziroma najstarejša mesta držav članic EU, njihovo zgodovino in kulturo v najširšem pomenu besede. Sestavili so jo Mladinski pihalni orkester GŠ Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Zmaga Štebiha, Vrtec Ptuj, OŠ Mladika, OŠ dr. Ljudevita Pivka in Dijaški dom Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, OŠ Majšperk, OŠ Juršinci, Gimnazija Ptuj, Ekonomska šola Ptuj, Strojna šola Ptuj, OŠ Cir-kulane - Zavrč, OŠ Cirkovce, OŠ Žetale, OŠ Olge Meglič, OŠ Markovci, Biotehniška šola Ptuj, OŠ Destrnik, OŠ Breg, OŠ Hajdina, OŠ Podlehnik, OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena, OŠ Videm, OŠ Ljudski vrt in OŠ Kidričevo.
Evropska unija je izjemno
pestra skupnost 27 držav, kar je tudi razvojna primerjalna prednost, je med drugim na tej tradicionalni prireditvi povedal ptujski župan Štefan Če-lan. Bogati nas velika kulturna pestrost in raznolikost. Kaj vse ponujajo različne države in kulture, so več odlično tudi letos predstavili mladi. Zahvalil se je tistim, ki so zaslužni za idejo o tej ptujski prireditvi, da že mladi zelo zgodaj začnejo spoznavati to razvojno primerjalno prednost, izjemno bogastvo Evrope. Gre za bogastvo, ki ga nima nobena druga civilizacija na svetu; treba ga je spoštovati, negovati in medsebojno dopolnjevati. To pa je tudi zmagovalna kombinacija narodov, ki živijo v EU. Ptujski župan pa se je v soboto še posebej zahvalil vsem učencem, dijakom, učiteljem, profesorjem, vzgojiteljem, ravnateljem in drugim, ki so pomagali pri realizaciji letošnje prireditve ob obletnici vstopa Slovenije v EU. Koordinacija prireditve
je bila tudi letos v rokah ravnateljice OŠ Ljudski vrt Tatjane Vaupotič Žemljic.
»Sanjajte o boljši Sloveniji«
Na letošnji osrednji prireditvi na Ptujskem ob vstopu Slovenije v EU je govoril evropski poslanec Lojze Peterle, ki zelo rad prihaja v najstarejše slovensko mesto. Iz politike smo naredili umetnost nemogočega, je rojstvo slovenske države z besedami pospremil Lojze Peterle. Namenil jih je predvsem mladim, ki bodo prevzeli odgovornost za Slovenijo v naslednjih letih. »Če ne boste sanjali, če ne boste gledali čez tisto, kar pravijo, da je mogoče, potem boste verjetno v težavah. Želim, da sanjate o boljši Sloveniji, da gledate čez dane okvire in da naredite, če je le mogoče, nemogoče. Kot predsednik prve izvoljene slovenske demokratične vlade vem, da ob rojstvu
države ni bilo enostavno. Zapuščali smo državo, v kateri se nismo počutili dobro, ki ni bila demokratična in ni spoštovala vseh identitet. Takrat smo se odločili, da se vključimo v boljši svet, v EU. Takrat je EU lepo napredovala, imela gospodarsko rast, skupaj smo delali projekt združene Evrope, ki pa še ni končan. Že osem let je slovenščina enakopraven uradni jezik v Bruslju, v centru Evrope, kjer Slovenijo z veseljem in ponosom predstavljam kot evropski poslanec. Bruselj ne predstavlja grožnje za slovenski jezik, za spoštovanje jezika in kulture moramo v prvi vrsti skrbeti doma.
EU se že nekaj let nahaja v krizi ne samo zaradi globalne in finančne krize, temveč tudi zaradi lastnih težav. V tem trenutku premalo poudarjamo optimistično dejstvo, da so se nekatere države EU, kot so Nemčija, Švedska, Luksemburg, Avstrija, Poljska in še nekatere druge, v tej krizi dobro znašle in jim gre dobro. Zato pa je treba podvzeti prave ukrepe in se krize lotiti pravočasno. Zgleda, da je v Sloveniji prišlo do zaostanka, ki ga bo
treba nadoknaditi. Upam, da bomo prišli do tiste politike in do takega soglasja, da bomo tisto, kar je dobro za Slovenijo, za njeno prihodnost, sposobni znova narediti, da bomo nadoknadili zamujeno. Čaka nas veliko dela, temeljito moramo premisliti, kaj bomo v naslednjih letih skupaj naredili.«
Pred Slovenijo so novi izzivi
»Evropa se bo zagotovo spremenila. Govor je o politični uniji, tudi o davčni uniji, večji koordinaciji gospodarske politike, skratka treba bo razmisliti, kako bomo v bodoče skupaj sodelovali. Kot kaže, bo razvoj šel v smeri, da se bo ena skupina držav odločila za to, da bodo delali več stvari skupaj, kot jih sedaj dela EU. Želim si, da bi bila Slovenija zraven in da bomo doma uspeli narediti vse tisto, kar je treba, da bo pravna država delovala pravično, da bomo imeli gospodarsko rast, da bomo podprli tiste, ki prihajajo z novimi idejami, ki so bolj konkurenčni, ki so bolj produktivni, ki jih sicer ni malo, v tem trenutku pa jih je še premalo.
Pred Slovenijo so novi izzivi, drugačni kot pred 20 leti. Evropo moramo razviti doma, ne samo v Sloveniji, ampak po celi Sloveniji. Premagati moramo krivične razvojne razlike,« je še posebej izpostavil Lojze Peterle.
Dotaknil pa se je tudi projekta Evropska prestolnica kulture 2012, ki v Sloveniji poteka kot regionalni projekt šestih mest. Ta se po njegovih besedah zelo trudijo, da bi se dokazala z najboljšo kulturno podobo, za kar pa je bilo odobrenih veliko premalo sredstev. Veliko bi v zvezi s tem moralo biti narejenega tudi na evropski ravni, da bi se ves ta trud poplačal in da bi še naprej lahko promovirali našo kulturo v Evropi. Zavedati se je treba, da smo se Slovenci ohranili zaradi naše kulture, tudi zaradi kulture na Ptuju, zaradi kurentov, Haloz, zaradi teh in onih goric, je ob tej priložnosti poudaril Peterle, ki si želi, da Slovenija še bolj napreduje s svojim kulturnim izrazom, kar čedalje bolj spoznavajo tudi Evropejci.
»Ptujska prireditev spoznavanja 27 članic EU je nekaj edinstvenega, za kar vam čestitam. Čim bolj bomo poznali drug drugega, tem bolj bomo lahko skupaj sodelovali, delali na skupnih projektih v dobro Slovenije in vseh v EU. Želim, da to delo nadaljujete, da se naučite čim več tujih jezikov. Evropa gre naprej, prepričan sem, da bo šlo naprej na podlagi dveh temeljnih idej: prva je spoštovanje dostojanstva vsakega, druga pa je delati skupaj. Na Ptuju ste to že večkrat pokazali, tudi v prihodnje vam želim čim več tovrstnih uspehov in da uspete s projektom EPK,« je še dejal Peterle, ko je govoril o nekaterih ptujskih projektih.
S spominkom, podobo kurenta, ki ga je izdelal ptujski obrtnik Branko Klinc, se je Lojzetu Peterletu za njegovo sodelovanje na ptujski prireditvi ob vstopu Sloveniji v EU zahvalil Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Osnovnošolci in srednješolci so letos v okviru projekta Spoznavajmo države EU predstavili najstarejša mesta Evrope.
Njiverce • V športnem društvu vse aktivnejši
Prvomajsko srečanje
Člani športnega društva Njiverce, ki deluje šele šest let, so na predvečer mednarodnega delavskega praznika, v ponedeljek, 30. aprila, v sodelovanju s krajevnim odborom pripravili dobo obiskano prvomajsko srečanje.
Kot je povedal eden glavnih organizatorjev Matej Novak, predsednik športnega društva, so posebej veseli, da je bilo srečanje zelo dobro obiskano, saj so se predpraznične prireditve udeležili tudi številni krajani Kidričevega, kjer letos prvomajskega srečanja ni bilo, ter obiskovalci iz bližnje okolice. Na predvečer prvega maja so v sodelovanju s krajevnim odborom Njiverce in člani doma-
čega gasilskega društva v športnem parku Njiverce pozno popoldne pripravili tradicionalno postavitev majskega drevesa. S pokanjem na možnarje je dogodek glasno spremljala skupina pokačev Kmetje iz Kicarja, ob postavljenem mlaju pa so s pomočjo animatorjev pripravili še družabne, športne in otroške igre.
Še bolj živahno in množično pa je bilo zvečer, saj so pod ve-
prihajajočih poletnih počitnic. Poleg rednih treningov in športnih srečanj bodo pripra-
vili športni teden za otroke, ko bodo s pomočjo mentorjev in športnih animatorjev poskrbeli
za aktivno preživljanje prostega časa razigranih počitnikarjev.
-OM
likim prireditvenim šotorom pripravili še zabavni del. Tradicionalnega kresovanja si letos niso mogli privoščiti, saj se je lastnik bližnjega travnika, kjer so kresovanja potekala do sedaj, odločil za prodajo parcel, ki naj bi bile namenjene gradnji stanovanjskih hiš.
Sicer pa se zagnani člani športnega društva Njiverce, ki šteje okoli 50 članov, že pripravljajo na druge aktivnosti v času
Foto: M. Ozmec
V športnem parku Njiverce so na predvečer prvega maja pripravili tradicionalno postavitev mlaja z družabnimi in športnimi igrami ter večerno zabavo.
Ormož • Žalna seja ob smrti častnega občana
V spomin dr. Jožetu Bešvirju
Svojo življenjsko pot je sklenil nekdanji predsednik Skupščine občine Ormož in častni občan dr. Jože Bešvir, ki je s svojim delom odločilno pripomogel k uresničitvi samostojne Slovenije in vsestranskemu razvoju občine Ormož. Občina je v spomin nanj pripravila žalno sejo, ki so se je udeležili svojci pokojnika, občinski svetniki ter številni predstavniki iz vseh por družbenega in političnega življenja kraja.
Zbrane je nagovoril župan Alojz Sok, ki je povzel življenjsko in poklicno pot dr. Jožeta Bešvirja. Ta se je rodil 21. avgusta 1931 v obrtniški družini v Trgovišču pri Veliki Nedelji. Oče je bil kovač, kar je najbrž odločilno vplivalo na izbiro njegovega poklica. In ne le poklica - trdo delo staršev mu je bilo vodilo skozi celo življenje. Po osnovnošolskem šolanju in gimnaziji se je odločil za študij veterine v Zagrebu. Leta 1958je začel delati kot terenski veterinar na območju ormoške občine, dve leti kasneje pa se poročil z Danico Pavlin in si ustvaril družino. V zakonu sta se jima
rodila hčerka Breda in sin Davorin.
Delo terenskega veterinarja je bilo v tistem času precej trše in težje, kot je danes, saj so se v živinoreji srečevali s kužnimi boleznimi, ki jih danes skoraj ni več. Prav izkoreninjenju kužnih bolezni zoonoz je dr. Bešvir posvetil največ pozornosti. Zanimanje na strokovnem področju ga je vodilo k podiplomskemu študiju in na Veterinarski fakulteti v Ljubljani je naprej magistriral in nato še doktoriral. Ves čas svoje poklicne poti se je izobraževal in udeleževal simpozijev, saj je bil prepričan, daje znanje treba nadgrajevati, rad pa
ga je tudi prenašal na svoje mlajše kolege. S predavanji in nasveti je pogosto pomagal tudi kmetom. Velik del svojega poklicnega dela je namenil tudi zaščiti čebel. Ves svoj aktivni čas je delal na Veterinarski postaji v Ormožu, ki je bila v različnih organizacijskih strukturah, tudi v okviru Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo, katerega direktor je bil dr. Bešvir v času pred upokojitvijo.
V svojem bogatem življenju je našel čas za delo na družbenem in političnem področju. Bil je aktiven član Prosvetnega društva Svoboda Ormož in en man-
dat predsednik Kulturnega društva Ormož. Zelo rad je pel, celih 40 let je prepeval v pevskih zborih. Bil je član različnih društev, od čebelarskih do vinogradniških in kmetijskih, kjer je opravljal vodstvene funkcije. Njegovo znanje in sposobnosti so cenili na raznolikih področjih - v štabu teritorialne obrambe, v organizaciji slovenskih častnikov, v Trstenjakovem skladu, Rotary klubu. S svojim prispevkom pa je zaznamoval tudi politično življenje občine. Pred osamosvojitvijo je bil občinski svetnik, v letih 1990-1994 pa predsednik skupščine občine oziroma prvi župan Občine
Foto: Viki Ivanuša
V spomin častnemu občanu dr. Jožetu Bešvirju
Ormož v samostojni državi. Bilje tudi delegat Družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije (poslanec). Bil je aktiven član Demosa.
Zaradi napredujoče bolezni je po upokojitvi leta 1995 opustil vse svoje bogato politično in društveno delovanje, aktiven je bil le še v društvu koronarnih bolnikov in društvu diabetikov. Ti dve bolezni sta zaznamovali njegovo tretje življenjsko obdobje.
Dr. Jože Bešvir je živel aktivno življenje in velik del
sebe je namenil soustvarjanju podobe in usode kraja, v katerem je živel vse svoje življenje. Ob vsem tem je ostal odprt in dostopen človek ter skromen človek, njegovo delo pa je bilo prežeto z vrednotami visokih etičnih norm in načel, je svoj nagovor sklenil Alojz Sok.
Na žalni seji je zadonela tudi dr. Bešvirju ljuba slovenska pesem, ki so jo zapeli člani Miklavškega okteta pod vodstvom Leona Laha.
Viki Ivanuša
Ormož • Ponoven sklic izredne seje
Za odlagališče verjetno že prepozno
Potem ko so sklicatelji 1. izredne seje občinskega sveta Ormož na nedavno sklicani 1. izredni seji ostali v bolj skromni sestavi, seja je bila namreč nesklepčna in jim kasneje tematike izredne seje ni uspelo uvrstiti niti na dnevni red 13. redne seje 23. aprila, so se odločili ponovno sklicati izredno sejo z istim dnevnim redom.
Stanko Podgorelec, Dušan Cvetko, Nives Petek, Boštjan Štefančič in Vili Trofenik vztrajajo pri zahtevi za sklic izredne seje z istim dnevnim redom, ki obsega obravnavo razlogov za zavrnitev vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov Dobrava in problematiko priprave ter sprejemanja in-
vesticijske dokumentacije ter proračunov v občini Ormož. K 2. točki predlaganega dnevnega reda so tokrat priložili še dodatno gradivo o primerjalni analizi različnih vrst čistilnih naprav, iz katere je menda razvidna sporna odločitev pri sprejemanju investicijske dokumentacije za čistilne naprave v Sodincih, Cvetkovcih in Mihovcih pri Veliki Nedelji.
Če bo upoštevana določba 35. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, in da mora biti seja v petnajstih dneh po tem, ko je bil podan zahtevek za njen sklic, je skrajni rok za izvedbo seje 15. maj. Datum sovpada z načrtovanim zaprtjem odla-
gališča nenevarnih odpadkov Dobrava, ki je tudi ena od obeh tem seje.
Povprašali smo župana Alojza Soka, kaj namerava narediti tokrat, in povedal je: „Prvo sejo s to zahtevo sem sklical in bila je nesklepčna, ker se je večina svetnikov opravičila. Mislim, da seje z istim dnevnim redom ponovno ne bom skliceval; če želijo, naj to naredijo predlaga-
telji, če mislijo, da je potrebno. Zdi se mi, da se na ta način dela le nekakšna zainteresiranost v javnosti, ker seja s tema točkama ne bi imela nobene dodane vrednosti. Kar se tiče odlagališča, pa te dni čakamo rešitev. Na pobudo ministra Bogoviča je dalo Komunalno podjetje Ormož ponovno vlogo."
Na vprašanje, ali pričakujejo pozitivno odločitev mini-
stra do 15. maja, pa je župan povedal, da je minister menda ob obisku sejma Kovito povedal, da bodo štirim od enajstih odlagališč v Sloveniji dovolili odlaganje do zapolnitve kapacitet oziroma do leta 2015. Med temi naj bi bilo tudi odlagališče Dobrava. Na vprašanje, ali vseeno iščejo nadomestno lokacijo za primer, da se načrt ne izide, pa je Alojz Sok povedal: „Koncesionar je znan, vsi postopki, ki tečejo, so postopki na relaciji koncesionar - ministrstvo in ne vem, zakaj opozicijski svetniki na čelu z Vilijem Trofenikom v to zgodbo tako močno vpletajo občino. Res je, da je podelila koncesijo, a koncesionar je tisti, ki mora poskrbeti za pobiranje in odlaganje odpadkov."
Viki Ivanuša
Prlekija • Civilna iniciativa o trasi daljnovoda Cirkovce-Pince
Bo ostro nasprotovanje omehčalo državo?
Poročali smo že, da se je združena civilna iniciativa (CI) Ljutomera in Ormoža odločila ostro nasprotovati postavitvi trase daljnovoda na relaciji Cirkovce-Pince, ki sega v neposredno bližino stanovanjskih zgradb. Nekaj več podrobnosti je bilo slišati na nedavni tiskovni konferenci, na kateri so se do omenjene problematike opredelili županja občine Ljutomer Olga Karba ter predstavniki CI Ljutomera Franc Slokan in Damjan Vrbanjščak in Ormoža Dušan Cvetko.
»Ljutomerski občinski svetniki podpirajo stališče CI, saj so na minuli seji občinskega sveta izdali negativno mnenje k predlogu državnega prostorskega načrta, v katerega se umešča trasa daljnovoda. Želimo zaščititi kvaliteto bivanja naših občanov, toda državni organi se v preteklosti niso ozirali na mnenja in zahteve lokalnih skupnosti, zato se bojim, da kljub izdanemu mnenju ne bomo uslišani,« je poudarila Karbova. Pri tem ne gre prezreti pomembnega podatka, da je ljutomerska občina že leta 2001, ko se je pričel posto-
pek priprave prostorske dokumentacije za izgradnjo daljnovoda, na ministrstvo za okolje
posredovala pisno mnenje, iz katerega izhaja, da ne soglaša s potekom trase. Leta 2003, ko
Udeleženci novinarske konference v Ljutomeru
so potekale javne predstavitve lokacijskega načrta, so nekatere krajevne skupnosti podale predlog, da se daljnovod ne umesti po predvideni trasi, dve leti pozneje pa je občina Ljutomer zahtevala odškodnino za razvrednotenje pokrajine, enako, kot so prejele druge občine nadomestilo ob gradnji avtoceste. Toda leta 2006 je ministrstvo posredovalo negativni odgovor, kar je bil povod za ustanovitev CI, Ljutomerča-nom pa so se pri svojih zahtevah pridružili tudi Ormožani.
Po besedah ormoškega podpredsednika CI in občinskega
svetnika Dušana Cvetka, lastnikov zemljišč, po katerih naj bi potekal daljnovod v njihovi občini, niso pravilno obveščali, zato večina ni seznanjena o predvidenem posegu v naravo. Cvetko je od občinskih služb na prejšnji seji prejel obrazložitev, da lahko te posredujejo tudi mnenje. Zahteval je, da se javnosti predstavijo pripombe ormoške občine na osnutek prostorskega načrta in ob tem spomnil na strategijo razvoja ormoške in ljutomerske občine, ki načrtujeta nova delovna mesta in gospodarski razcvet na področju tu-
rizma. »Če želimo v naše kraje privabljati turiste, si tovrstnega umeščanja trase daljnovoda po našem območju ne smemo privoščiti,« je dejal Dušan Cvetko in predlagal novo traso ob reki Muri, kjer je manj naseljeno. »Muro bi prečkali v smeri Koga in Središča ob Dravi, nato pa peljali daljnovod ob stari strugi reke Drave ob Ormoškem jezeru in nadaljevali pot ob odvodnem kanalu hidroelektrarne Formin.«
O slednjem bo govora tudi na eni od prihodnjih sej občinskega sveta v Ormožu.
NŠ
Foto NS
Ptuj • Pogovor z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom
»Prihodnost Evrope je odvisna od politične volje
«
Lojze Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, je bil eden najbolj gorečih zagovornikov vstopa Slovenije v EU - vstopa v boljši svet, v katerem se bo spoštovala identiteta Slovenije. O pomenu vstopa Slovenije v EU in pripadnosti evropski integraciji za njeno prihodnost je govoril tudi na osrednji prireditvi ob 8. obletnici vstopa Slovenije v EU na Ptuju.
Lojze Peterle pravi, da bi vstop v Slovenije v EU z enako gorečnostjo zagovarjal tudi danes, čeprav je od takrat minilo osem let. »Zagovarjal bi ga prav tako kot takrat. Mislim, da ni bilo nobene boljše alternative kot to, da se vključimo v proces združevanja Evrope, da se čim bolj integriramo; ampak to ne pomeni, da zato izgubimo svojo identiteto, temveč da jo znotraj EU okrepimo. V preteklosti smo imeli probleme s svojo identiteto, čas obrambnega slovenstva je bil dolg. Slovenska identiteta je danes priznana, dobrodošla, cenjena, spoštovana. Danes ni problem biti Slovenec. Mislim, da boljše družbe za nas ni. Res pa je, da smo v tem trenutku s celotno EU v krizi. Deloma je ta kriza povzročena z globalno krizo, deloma pa z lastnimi evropskimi ne-ravnovesji. Zelo težko je živeti skupaj z zelo različnimi davčnimi kulturami, na primer. Na severu Evrope so ljudje veseli, ker so davke uredili, nekje drugje pa so veseli, ker tega niso naredili.
V tem trenutku je v ospredju vprašanje o tem, kako naprej. Jasno je, da po starem ne bo več šlo, ker nekateri niso spoštovali pravil. Želim si, da bi bila Slovenija znova v prvi vrsti, v skupini tako imenovane prve hitrosti, da bi opravila reforme, ki so nujne. Zato se bo treba zelo potruditi. Treba bo najti več političnega soglasja.
Prihodnost EU je odvisna od politične volje, dobrih konceptov držav članic in
Okoli dvajset predstavnikov iz Nizozemske, Indije, Japonske, Češke, Avstrije, Latvije, Litve, Makedonije, Nepala, Koreje, Amerike in Kanade je pred ljutomersko mestno hišo
pričakala dobrodošlica, ki so jo pripravili člani turističnega društva iz Pristave z domačimi dobrotami in izvirnim kulturnim programom. O zgodovinskih dogodkih v Prlekiji je
o prihodnosti Evrope, ki se v tem trenutku začenja. Bil sam član konvencije, ki se je s tem vprašanjem ukvarjala pred desetimi leti. Vem, da je politično to zelo zahtevno delo. Tokrat bo prišlo do temeljitejšega pogovora kot pred desetimi leti. Danes je geslo, da potrebujemo bolj politično Evropo, kar pomeni, da bo treba veliko več
stvari delati skupaj, če želimo delati učinkovito in ohraniti relativno močno vlogo v odnosu do Amerike, Kitajske, Indije in nekaterih drugih hitro rastočih držav, med katere sodi tudi Brazilija. Evropa bo svojo vlogo odigrala, če se bo sama sposobna prilagajati novim okoliščinam in najti svojo priložnost znotraj njih.«
»Ne kdo je kdo, ampak kaj je kaj«
Koncepti iz preteklosti, ki smo jih že doživeli, vračanje v Jugoslavijo, k Titu, Sloveniji ne bodo pomagali na poti iz krize, pravi Peterle. Ti časi so za vedno minili. Slovenija mora zaživeti izrazito evropsko, v duhu tega, za kar smo se odločili pred 20 oziroma osmimi leti. Vsem ustvarjalnim silam je treba ponuditi priložnost, da bodo delale za Slovenijo, ne da bi jih kdo birokratsko, ideološko
in politično onemogočal. »Ob vsem, kar se trenutno dogaja v Sloveniji, imam vtis, da še vedno gre preveč zato, kdo je kdo. Osebno me bolj zanima, kaj je kaj, kaj je tisto, kar moramo skupaj narediti. Tudi ljudi ne zanimajo levi ali desni, zanima jih, ali bo šla država naprej. Po mojem gre dejansko ponovno za preživetje glede na to, da v preteklosti ni prišlo do potrebnih reform. Pred nami je izziv, kako prebroditi skupaj vse to, kar se je vsa ta leta nakopičilo. Želel bi si, da pridemo do finske zrelosti. Na Finskem ljudje pravijo, da jim je vseeno, kdo je na oblasti, levi ali desni, oboji tekmujejo po istem programu oziroma medsebojno tekmujejo, katera stranka bo isto zadevo naredila boljše kot druga. Tudi pri nas bi moralo priti do tega, da bi tekmovali samo o tem, kdo bo več naredil za Slovenijo, ne pa, kdo bo pospravil kaj zase.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Peterle, evropski poslanec: »Želim si, da bi bila Slovenija v prvi vrsti v skupini prve hitrosti, da bi opravila reforme, ki so nujne.«
od tega, ali bosta Nemčija in Francija uskladili svoje koncepte in pogled na razvoj Evrope, in tudi od tega, ali bodo temu pritrdili tudi drugi. Bistveno je sodelovanje Nemčije in Francije. Bistveno pa je tudi to, da nihče, ki bo pri tem sodeloval, tudi najmanjša država, ne bo ogrožena in ne bo samo poslušajoči del zgodbe. Moja želja je, da se Slovenija zelo aktivno, zelo intenzivno vključi v razpravo
Ljutomer • Na obisku delegacija tujih diplomatov
Spoznavali naravne in kulturne znamenitosti
Županja občine Ljutomer Olga Karba je minulo soboto pripravila sprejem za delegacijo tujih diplomatov, konzulov ter članic Slovenskega mednarodnega združenja žensk - SILA, ki so obiskali prestolnico Prlekije in iskali skupne rešitve na področju poslovnega sodelovanja.
Udeleženci na ogledu mestnih znamenitosti
delegacijo seznanila ljutomerska županja in pri tem izpostavila prvi slovenski tabor v ljutomerskem parku leta 1868, prvi slovenski filmski zapis, ki ga je v Ljutomeru posnel prle-ški rojak Karel Grossmann leta 1905, o slovesu vrhunskih vin in o avtohtoni pasmi ljutomerskega kasača. Udeležence je na ogled mestnih znamenitosti popeljal direktor lokalne turistične organizacije LTO Prleki-ja Andrej Vršič, za zaključek pa jim je razkril še naravne lepote termalnega kopališča Bioterme v Mali Nedelji kakor tudi vinorodno območje Ljutomer-sko-Ormoških goric s turistično atraktivnim Jeruzalemom.
NŠ
Ptuj • Gostovanje Gledališča slepih in slabovidnih
Igra upanja v boljši svet
V Mestnem gledališču Ptuj je po nekajletni odsotnosti ponovno zaigralo Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, edinstveno tovrstno gledališče v Sloveniji, ki deluje pod okriljem KD dr. France Prešeren Žirovnica Bre-znica od novembra leta 1996. Najnovejšo predstavo Slepci, Nobelovega nagrajenca Maurica Maeterlincka, ki je bila napisana pred 120 leti in ki vse do danes ni izgubila svoje aktualnosti, je režirala Mateja Mlačnik.
Kot je povedala, je predstava Slepci svojevrsten fenomen v svetovnem gledališkem prostoru, saj v njej igrajo samo slepi igralci. Leta 1911 je Maeterlinck zanjo prejel tudi Nobelovo nagrado. Veličina njegovega dela je v njegovi širini in brezčasnosti. Premiera, ki je bila februarja leta 2011, so posvetili svojemu prezgodaj umrlemu prijatelju in gledališčniku Andreju Peršuhu, s katerim so tudi začeli postavljati Slepce. Bil je nadvse aktiven član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, posvetili so mu tudi zadnjo predstavo v iztekajoči se sezoni, ki so jo v petek, 4. maja, zaigrali na odru MG Ptuj. Tudi zato je bil petkov večer na ptujskem odru nekaj posebnega in nekaj, kar se je dotaknilo slehernega, ki si je predstavo ogledal: tako resnična in doživeta je bila z vso razsežnostjo človeške stiske in tragedije ter majhnega upanja, da bo vsak našel svoj prostor pod soncem. »Posvetili smo mu že premiero, pravzaprav smo mu posvetili celo sezono te igre. To je za Andreja, zanj igramo. Pred predstavo smo se vedno stisnili v krog in rekli: 'Za Andreja.' Današnja predstava v MG Ptuj pa je še nekaj posebnega; tudi zaradi njegove družine in prijateljev je prav, da igramo tudi na Ptuju v spomin nanj. Ptujska predstava je tudi zadnja v tej sezoni.«
Režiserka Mateja Mlačnik je o najnovejši predstavi slepih gledališčnikov povedala, da se
Foto: Črtomir Goznik
Predstava Slepci, v kateri nastopa osem slepih igralcev, je precizen pokazatelj izgubljenosti sodobnega človeka v svetu in hkrati njegovega odnosa do hendikepiranih.
je prvič s tekstom srečala že pred kakšnim desetletjem. Za njeno vrnitev v Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh in tudi za izbor tega teksta je v bistvu zaslužen Ivan Mlačnik, ki v predstavi igra prvega slepca in ki so ga Slepci s svojo globino izjemno navdušili. Nenehno jo je spodbujal k temu, da Nasmeh uprizori ta tekst, da je to predstava, ki jo morajo odigrati. S študijem predstave so pričeli pred tremi leti. »Gre za tekst, ki je slepim pisan na kožo, pa ne zaradi fizične slepote, temveč zaradi ujetosti slepih ljudi v videčem svetu, v to hitrost sveta in tempo življenja ter materializem, v katerega smo praktično vsi ujeti; daje pa tudi vedeti, da se da izstopiti iz takšnega sveta. To je poanta, ki smo jo želeli pokazati tudi s kletko na odru, v kateri nastopajo igralci. V
Gledališču slepih in slabovidnih KD dr. France Prešeren Žirovnica Breznica zmeraj izbiramo igralce, ki ne vidijo ali slabo vidijo, v ekipi, ki je uprizorila Slepce, pa so vsi slepi. Igralci prihajajo iz cele Slovenije, zato so vaje potekale ob koncu tedna na Gorenjskem. S to predstavo smo nastopili tudi na festivalu gledališč slepih, ki je bil oktobra lani v Zagrebu.«
Jedro Gledališča Nasmeh sestavlja okrog 30 slepih in slabovidnih ljudi ter nekaj spremljevalcev in strokovnih sodelavcev iz cele Slovenije. Po nekaj letnem premoru, si sedaj želijo, da bi na oder vsako jesen postavili drugo predstavo. Režiserka Mateja Mlač-nik v tem trenutku razmišlja o ženskih monologih.
MG
Foto: NS
Ptuj • Razstavišče gostilne Lužnik
Četrta samostojna razstava Marjane Tkalčec
V veliki dvorani gostilne Lužnik so v četrtek, 3. maja, odprli samostojno razstavo likovnih del Marjane Tkalčec iz Kicarja, ki se s slikarstvom intenzivneje ukvarja že dobrih 16 let.
Kot je ob odprtju svoje 4. samostojne razstave v družbi številnih udeležencev povedala Marjana Tkalčec, je rada risala že vse od prvega razreda osnovne šole, vendar pa se do upokojitve ni uspela ukvarjati z likovno dejavnostjo, ker je bilo njeno življenje zapolnjeno s skrbjo za družino, službo, hišo in vrt.
»Šele ob upokojitvi, ko sem zaradi krize identitete začela iskati nov smisel življenja, sem se ponovno spomnila na svojo mladostno ljubezen. Kmalu sem našla društvo Optimisti na Rimski ploščadi v Ptuju, ki ima svojo likovno sekcijo. Strokovno jo vodi znan ptujski slikar Franc Simonič ob pomoči prav tako znane ptujske slikarke Rozine Šebetič. Njihove delavnice potekajo enkrat na teden in jaz jih z veseljem obiskujem vse od leta 2005. Oba mentorja nam zelo širokogrudno razdajata svoje slikarsko znanje in po potrebi poskrbita tudi za dobro voljo skupine.
Na teh delavnicah sem zraven osnov tehnik slikanja z akvarelom, akrilom, oljem, pastelom, svinčnikom in grafičnih tehnik spoznala tudi skupino čudovitih ljudi, s katerimi me druži globoka ljubezen do likovnega ustvarjanja. Tako imam že celo vrsto bolj ali manj uspelih slik
Foto: M. Ozmec
Ptujska likovnica Marjana Tkalčec pred svojim delom Sadovi jeseni
v vseh navedenih tehnikah. Ker sem tudi članica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, ki deluje v okviru Javnega sklada za kulturno dejavnost - Območne izpostave Ptuj, kjer vodijo poglobljene likovne delavnice prof. Jože Foltin, Franc Simo-nič, Rozina Šebetič in Anica Zu-panič, sem z velikim veseljem izkoristila tudi to možnost in poskrbela za razširitev svojega likovnega znanja.«
Ker likovno ustvarjanje Marjane Tkalčec oblikuje njena ljubezen do detajla, se je letos
pomladi vpisala tudi na tečaj likovne grafike oziroma ustvarjanja s suho iglo, izdelavo jedkanice in bakroreza ter plitvega in globokega grafičnega tiska, ki ga obiskuje v likovni šoli Artdidakta v Mariboru, vodi pa ga Jasmina Granduč.
Ob odprtju razstave se je avtorica zahvalila vsem svojim mentorjem, ki so ji z nesebičnim razdajanjem pomagali odpreti vrata v sanjski svet likovnega ustvarjanja, pa tudi vsem kolegicam in kolegom, amaterskim likovnikom, ki so jo
se tudi ljudskim pevcem Društva upokojencev Turnišče, ki so mi s svojim občutenim petjem pomagali soustvariti kulturni program ob odprtju.«
Likovnica Marjana Tkalčec je v sodelovanju s ptujsko območno izpostavo JSKD tokrat razstavila 18 svojih likovnih del, ki so nastala predvsem v obdobju zadnjih nekaj let. Med tehnikami likovnega izražanja prevladujejo olja in akrili na platnu ter akvareli, med različnimi motivi, ki jih črpa iz svojega okolja, pa prevladujejo naravni motivi, rože in tihožitja, zimsko veselje in idila, naslikala pa je tudi portreta svojega očeta in vnuka. Kot je poudarila avtorica, slika v glavnem zato, ker je to zanjo kot
droga, ki vedno znova privre iz njenih globočin, zato da bi jo kakor živi pesek že naslednji trenutek potegnila nazaj v svoje globine.
V imenu ptujskih likovnikov je ob odprtju razstave avtorici čestital predsednik likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj Franc Simonič, ki je v kratkem predstavil tudi njeno vsestransko likovno ustvarjalnost. Med številnimi gosti, avtoričinimi soustvarjalci, prijatelji, znanci in sorodniki pa je bila vesela tudi znanih ptujskih slikarjev Jožeta Foltina, Rozine Šebetič ter vseh drugih. Likovna dela Marjane Tkalčec so v prostorih gostilne Lužnik na ogled vse do 7. junija.
-OM
široko odprtega srca sprejeli v svojo čudovito družbo, katere pozitiven odnos do življenja in ljubezen do slikarstva ji vedno znova dajeta moč.
»Čeprav razstava ni prodajna, sem zelo vesela številnega obiska in bi se rada posebej zahvalila tudi kolektivu gostišča Lužnik, ki nam ptujskim likovnikom širokogrudno odstopa svoje prostore in nam s tem omogoča, da občankam in občanom Mestne občine Ptuj in širši javnosti pokažemo svoje likovne stvaritve. Zahvaljujem
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju razstave so številnim udeležencem zapeli ljudski pevci Društva upokojencev Turnišče.
Gorišnica • Plesno tekmovanje osnovnošolcev
Odlični mladi plesalci
Tik pred prvomajskimi prazniki se je v večnamenski dvorani v občini Gorišnica odvilo področno plesno tekmovanje v okviru projekta Šolski plesni festival. Na tokratnem tekmovanju, ki ga je gostila gorišniška šola pod vodstvom mentorice Irene Forštnarič, so se pomerili mladi plesalci iz šestnajstih osnovnih šol z območja Maribora z okolico.
Skupaj v projektu Šolski plesni festival (ŠPF), v okviru katerega se področna tekmovanja pod taktirko Plesne zveze Slovenije odvijajo na osmih lokacijah, sodeluje kar 132 osnovnih šol. O plesnem tekmovanju, ki je potekalo v dvorani v Gorišnici, so v Plesni zvezi povedali: „Dvorana z ozvočenjem je bilo brezhibno pripravljena, mentorji šolskih ekip so ob dvigu štartnih številk prejeli prijetno dobrodošlico v obliki promocijskega poklona OŠ Gorišnica. Tudi tokrat smo pričeli prireditev s predstavitvijo šolskih plesnih ekip, katerih udeleženci so projekt pozdravili s himno ŠPF, nekaj spodbudnih besed pa je pred pričetkom tekmovanja namenil ravnatelj OŠ Go-rišnica Milan Šilak.
Kot je v navadi, se je tekmovanje pričelo z disciplino posameznih plesov, nadaljevalo s
šolsko plesno produkcijo in zaključilo s finali najboljših plesnih parov. OŠ Gorišnica se je med odmori predstavila s kar tremi plesnimi točkami, med katerimi je bil najštevilčnejši nastop prve triade. Visok nivo kvalitete plesnega znanja posameznikov, šolskih skupin in tudi plesnih parov je že v uvodnih krogih tekmovanja naznanil, da je konkurenca zelo močna in da bodo sodniške odločitve vse prej kot lahke."
Na koncu so se sodniki odločili tako: v kategoriji posameznih plesov (hip-hop, pop in latino) so med plesalci od 4. do 6. razreda prva tri mesta osvojili Nika Geč iz OŠ Gorišnica (prvo mesto), Julija Venko iz OŠ Franca Lešnika Vuka iz Slivnice (drugo mesto) in Aleksander Satler iz OŠ Korena. Ekipno pa je prvo mesto osvojila ekipa plesalcev Slivnice pred drugouvrščeno
ekipo iz OŠ Korena ter tretju-vrščeno ekipo plesalcev iz OŠ Janka Padežnika Maribor (gostitelji iz OŠ Gorišnica so bili četrti).
V kategoriji posameznih plesov (hip-hop, pop in latino) med plesalci od 7. do 9. razreda je zlato medaljo osvojila Valentina Tuš iz OŠ Voličina, srebrno Janina Cvetkovska iz OŠ Janka Padežnika Maribor, bronasto pa Jerneja Fekonja prav tako iz OŠ Janka Padežnika. Ekipno so v tej kategoriji zmagali plesalci iz OŠ Janka Padežnika Maribor, drugo mesto je osvojila ekipa plesalcev iz OŠ Gorišnica, tretje pa ekipa plesalcev iz JVIZ Destrnik - Trnovska vas.
Ocenjevalna komisija sodnikov je OŠ Gorišnica podelila še posebno nagrado za najboljši umetniški vtis in najboljši koreografijo za šolsko produkcijo Šolski triler, nagrado za naj-
boljšo tehniko pa je prejela OŠ Lenart za produkcijo Alice in Wonderland (Alica v čudežni deželi).
Med pari vse zmage v JVIZ Destrnik -Trnovska vas
Tekmovali pa so tudi pari, in sicer v standardnih in latinsko-ameriških plesih. V kategoriji standardnih plesov od 4. do 6. razreda sta sodnike najbolj navdušila Simon Fridl in Teja Žugman (JVIZ Destrnik - Tr-
novska vas), drugo mesto sta si priplesala njuna sošolca Žan Čuš in Sara Horvat, tretja pa sta bila Jan Antolinc in Sara Nežmah (OŠ Janko Padežnik Maribor). V kategoriji latinsko-ameriških plesov sta se spet najbolje odrezala Simon Fridl in Teja Žugman, drugo mesto sta zasedla Rika Adela Somer in Laura Ruhitelj (OŠ Sveta Ana), tretje pa spet odlična Žan Čuš in Sara Horvat.
Med plesalci od 7. do 9. razreda sta v kategoriji standardnih plesov zmagala Aljaž Muršec in Neja Hrastar (JVIZ Destrnik
- Trnovska vas), pa tudi drugo in tretje mesto sta osvojila plesalca iz te šole: Tomaž Pesek in Nina Brumen ter Nejc Pesek in Sandra Lovrec.
Podobna je bila tudi razvrstitev v kategoriji latinskoameri-ških plesov: zmaga je šla v roke para Aljaž Muršec in Neja Hra-star (JVIZ Destrnik - Trnovska vas), drugo mesto sta osvojila Jure Recek in Valentina Tuš (OŠ Voličina), tretje pa Tomaž Pesek in Nina Brumen (JVIZ Destrnik - Trnovska vas).
SM
Foto: SM
OŠ Gorišnica je gostila področno tekmovanje mladih plesalcev v okviru projekta Šolski plesni festival; med pari so sodnike najbolj navdušili plesalci iz JVIZ Destrnik - Ttnovska vas.
Ptuj • IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil - ILA
Svetila od prazgodovine do danes
Od 16. do 18. maja bo na Ptuju potekal IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil ILA, na katerem bodo udeleženci iz cele Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike ter ZDA govorili o svetilih od prazgodovine do danes kot o glavni temi, v ostalih temah pa o rimskih oljenkah s poudarkom na produkciji, novih raziskavah in spoznanjih, trgovini s svetili od prazgodovine do danes in nasploh o simboliki luči. Častno pokroviteljstvo kongresa je prevzela Barbara Miklič Türk, žena predsednika države, na kar so v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož kot organizatorji zelo ponosni.
Na kongresu pričakujejo 122 aktivnih udeležencev, ki bodo predstavili svoje raziskave v obliki referatov in plakatov, ob tem pa še veliko drugih, ki bodo zagotovo z zanimanjem prisluhnili letošnjim kongresnim temam. Skupaj bodo aktivni udeleženci predstavili 58 različnih prispevkov in 30 plakatov, ki jim bodo sledile razprave, praviloma v angleškem jeziku. Na Ptuj bodo pripotovali že dan prej, da se bodo lahko podrobneje seznanili z mestom, gostiteljem letošnjega kongresa. Organizatorji kongresa - Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Gorenjski muzej Kranj in MO Ptuj, podprlo ga je tudi ministrstvo za kulturo in Zavod 2012 Maribor - so se med pripravami na kongres izjemno potrudili, še posebej pa člani organizacijskega odbora doc. dr. Verena Vidrih
Doc. dr. Verena Vidrih Perko, Ivan Žižek, Aleš Arih in Aleksandra Nestorovič so na tiskovni ci, ki je bila 26. aprila, predstavili vsebino in potek IV. mednarodnega kongresa o svetilih Ptuju od 16. do 18. maja.
Foto: MG
konferen-ki bo na
Ptuj • Za več plesne kulture med ljudmi
Na Ptuju se bo ponovno več plesalo
Minil je še en 29. april, ki je od leta 1982 tudi svetovni dan plesa. Ples, ki je bil prvi umetniški izraz človeka, je svoj praznik v tem letu dobil na pobudo Mednarodnega plesnega komiteja Mednarodnega glasbenega inštituta pri Unescu.
Danes se ta dan praznuje na vseh petih celinah sveta, je ob prazniku povedal Ptujčan Jernej Brenholc, ki se je skupaj z mariborsko plesalko Danielo Podpornik Pekič že pred desetletji zapisal plesu.
Zadnja štiri leta tekmujeta med profesionalci. Nazadnje sta se pomerila na svetovnem prvenstvu v standardnih šov plesih, na katerem sta odmevno zaplesala s točko Slovenija od kod lepote tvoje, s katero sta se uvrstila tik za finaliste. Kot sta povedala, je bila ta njuna plesna zgodba tudi zaradi močnega emocionalnega naboja zelo dobro sprejeta med tujci. Lani nista bila na nobeni plesni tekmi, vzela sta si malo premora, v letošnjem letu, najverjetneje jeseni, pa se bosta ponovno kosala na svetovni tekmi šov plesa, čeprav pravita, da naj bi tekmovanja več ne bila njuna prioriteta: „Svoje sva na tekmovalnem področju že dokazala in pokazala, zdaj je čas za nove izzive." Jernej si je med drugim kot plesni učitelj zadal cilj razviti plesno kulturo na Ptuju in sploh v SV Sloveniji, ker je prepričan, da ljudje,
Foto: zasebni arhiv
Z nastopa na svetovnem prvenstvu v standardnih šov plesih, kjer sta Jernej Brenholc in Daniela Podgornik Pekič navdušila s točko Slovenija, od kod lepote tvoje.
kljub krizi, radi plešejo in želijo plesati. Ponuditi jim je treba dobre in kvalitetne plesne tečaje ter plesne prireditve, plesne večere in druge dogodke, povezane s plesom, ki se jih bodo z veseljem udeležili. Da je temu tako, je pokazal tudi večer s slovensko plesno glasbo in degustacijo vin Vinske kleti Zlati grič, ki je bil konec marca v klubu Gemina XIII. Podoben plesni večer je planiran tudi v tem mesecu, v sodelovanju z regionalno destinacijsko organizacijo oziroma njenim mene-džerjem Matijem Brodnjakom pa naj bi se koledar plesnih prireditev letošnjega leta močno izpopolnil. V načrtu je tudi velik plesni večer na prostem. Plesnega dogajanja je na Ptuju na splošno premalo, prav tako plesnih večerov ob koncu tedna, ki bi vabili vse ljubitelje plesa in poleti tudi turiste, ki zaman iščejo teraso za glasbeno in plesno razvedrilo.
Jernej Brenholc je zadnja leta tudi glavni organizator plesa četvorke za Guinnessov rekord (European Quadrille Dance Festival) na Ptuju. Letošnja četvorka bo 25. maja ob 12. uri pred Mestno hišo. Na njej naj bi plesalo med 500 in 600 mladih, ki bodo tega dne tudi uradno zaključili svoje srednješolsko izobraževanje. Prepričan je, da bo tudi letos to praznik mladih. Ne zanimajo ga zakulisne igrice med organizatorji četvorke v Sloveniji. Letošnja četvorka bo zanimiva tudi zaradi žive glasbe, mladega ansambla, ki bo dodatno obogatil plesno in siceršnjo zgodbo mladosti tega majskega dneva.
MG
Perko, ki je tudi predstavnica ILE za Slovenijo, Ivan Žižek in Aleksandra Nestorovič, ki so spisali publikacijo Ex Oriente lux - Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Izšla bo v času kongresa in prinaša pregled objavljenih prispevkov o rimskih svetilih v Sloveniji s posebnim poudarkom na najdbah s Ptuja, ki je bil velemesto v antiki in ima tudi danes izjemno mesto v rimski arheologiji. Izdelava oljenk je bila pred 2000 leti industrija, izdelovali so jih v milijonih in jih izvažali na vse strani rimskega imperija po Dravi in po cestah. Gre za izjemno publikacijo, ki bo obkrožila svet, izdali pa jo bodo tudi v angleškem jeziku.
Program in potek letošnjega mednarodnega kongresa ILA so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 26. aprila v muzejski knjižnici nad upravo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, na kateri je ob že omenjenih članih organizacijskega odbora, manjkal je le mag. Ivan Vidovič iz MO Ptuj, sodeloval tudi direktor PM Ptuj - Ormož Aleš Arih. Povedal je, da gre za izjemno pomemben projekt, ne samo za muzej in stroko, Ptuj, ki se ponaša z arheologijo, ki se v tem trenutku sicer srečuje z nekaterimi problemi, temveč tudi širše in tudi za turistično gospodarstvo, saj bodo udeleženci kongresa na Ptuju koristili številne storitve, od nočitev naprej. Obiskali pa bodo tudi nekatere bližnje kraje - Celje, Šempeter, Ptujsko Goro, po končanem kongresu pa si bodo ogledali še Kranj, Bled in Ljubljano. Muzej je ta kongres, h kateremu je pritegnil tudi študente z Gorenjske in Ptujskega, dobil na osnovi svojega dosedanjega delovanja in udejstvovanja v Mednarodni zvezi preučevalcev svetil. Še posebej pa so ponosni, da so prijave za letošnji kongres presegle vsa pričakovanja. Mednarodni kongres o svetilih je tudi eden izmed dveh muzejskih projektov v okviru EPK 2012 - Ptuj partner, za kar bodo od Zavoda 2012 in MO Ptuj prejeli skupaj 30 tisoč evrov.
Po končnem kongresu pa bo PM Ptuj - Ormož izdal tudi konferenčne akte z vsemi znanstvenimi prispevki, publikacija s povzetkom prispevkov in s programom kongresa pa je že izšla.
Ob kongresu zanimive spremljevalne prireditve
Največ oljenk na današnjem slovenskem ozemlju je bilo odkritih v grobovih, ob tem sta brez dvoma v ospredju Emona in Petoviona. Izjemno veliko
najdb pa izhaja iz podeželskih grobišč na Dolenjskem. Ptuj je bil kot upravni in carinski sedež veliko večji, kot je sodobni Ptuj, in vsaj 10-krat obsežnejši ter neprimerljivo bogatejši, kot je bila Emona.
Kandidaturo za IV. kongres o svetilih je PM Ptuj - Ormož oddal pred tremi leti v Heidel-bergu in jo tudi dobil. Že ob potrditvi kandidature so oblikovali organizacijski odbor, ki je nemudoma začel s pripravami, da bi bilo do začetka kongresa vse pripravljeno. „Zavedali smo se te velike odgovornosti, pripeljati znanstveno elito, kar pomeni pravzaprav odpreti in predstaviti celo Slovenijo, ne samo Ptuj, ne samo Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in ne samo arheologije," je pred začetkom IV. mednarodnega kongresa o svetilih na Ptuju poudarila doc. dr. Verena Vidrih Perko. Kongresu na Ptuju se bodo pridružili tudi Italijani, in sicer iz enega od eksperimentalnih arheoloških kampov v bližini Rima, od koder bodo prinesli odlitke oljenk in predstavili prižiganje oljenk tako, kot se je to odvijalo pred 2000 leti.
IV. mednarodni kongres o svetilih bodo obogatile še nekatere druge spremljevalne prireditve, glasbene in etnološke, ki so zasnovane v stilu celovite promocije Slovenije. Že ob prihodu udeležencev bodo odprli tudi manjšo razstavo svetil, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. Povabili jih bodo tudi na odprtje nove postavitve tradicionalnih pustnih mask v prostorih nekdanje grajske konjušnice, ki bo 18. maja in je drugi muzejski projekt v sklopu EPK 2012.
Pričujoči kongres in podobni kongresi, ki so jih v ptujskem muzeju sposobni izpeljati, so zagotovo velika priložnost za kulturni turizem v tem okolju, o katerem pa se vse premalo govori, pravi Ivan Žižek. Hkrati pa naj bi bil neke vrste »spodbuda« tistim, ki ustvarjajo kongresno-kulturni center na Ptuju, je prepričan Aleš Arih. Kongres je zasnovan kot doživetje, ne samo da prideš in prebereš svoj prispevek, temveč da tudi aktivno doživiš okolje, v katerem se ta dogaja, pa je sklenila doc. dr. Verena Vidrih Perko. V tem kontekstu pa imajo pomembno vlogo tudi Ptujčani sami.
MG
Ormož • Akcija Premagajmo osamljenost
Jaz + ti = midva
Slovenska filantropija je 20. aprila že tretjič organizirala Dan za spremembe, ki so se mu pridružili tudi v Mladinskem centru Ormož s prijateljskimi organizacijami. Skupaj so premagovali osamljenost na več lokacijah v mestu Ormož.
Namen akcije je spodbujati prostovoljstvo, letos s poudarkom na premagovanju osamljenosti, saj prostovoljci vedno delajo za nekoga drugega in na tak način pomagajo izključevati osamljenost, je povedala Marijana Korotaj, direktorica Mladinskega centra Ormož, v katerem so izbrali različne aktivnosti, s katerimi so želeli pripomoči k osveščanju pomena druženja in vključevanja vsakega posameznika in skupine, ne glede na razlike in drugačnosti, ki nas naj le bogatijo, povezujejo in krepijo. K druženju so pritegnili skupine, ki bi bile lahko potencialno diskrimini-rane in zato tudi osamljene. To so zlasti starejši ljudje in ljudje
z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Izvedli so štiri dogodke na treh lokacijah.
V	Centru starejših občanov Ormož so organizirali zabavne vaške igre, s katerimi so nekoč preganjali dolgčas na vasi. V knjižnici iste ustanove je potekala tudi čajanka - bralno-po-govorna urica s skupino Junaki, ki jo vodita Željka Nardin Milovanovič in Nada Novak v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož. Starejši v skupini Junaki izmenjujejo svoje misli, vtise in izkušnje ob sproščujočem prebiranju knjig.
V	Domu kulture Ormož pa je bralno-pogovorna urico Knjige so zame vodila Ljuba Fišer, ki je svoje udeležence
nagovarjala, da ta dan ugasnejo televizor, pozvonijo pri sosedu in se ji pridružijo pri spoznavanju drobcev literar-no-spominskih zapisov Ormo-žana Rada Kukovca.
V Beli dvorani Grajske pristave so tri ekipe, sestavljene iz predstavnikov učencev Osnovne šole Stanka Vraza, dijakov Gimnazije Ormož, varovancev delovne enote Varstveno-de-lovnega centra VDC Ormož in uporabnikov Centra starejših občanov Ormož prebujali Male sive celice z Marjanom Škvorcem. Namen druženja je bil, da sodelujoči ob pomoči mentorja ob koncu kviza pridejo do spoznanja, da vsak nekaj ve, in če zna to znanje deliti z
Investicija je znašala 564.000 evrov, od tega je bilo evropskih in državnih sredstev 200.000 evrov, preostala sredstva pa je zagotovila občina Ormož. Pri obnovi in dozidavi prostorov je bilo tudi nekaj zapletov, saj je glavni izvajalec, podjetje Gradis, šel v stečaj, zaradi česar je bilo treba ponoviti razpis. Dela, ki so se zaradi teh zapletov zavlekla za dobrega pol leta, je tako dokončalo podjetje IGD Holermous. Kot je dodal župan Alojz Sok, je bila investicija še kako upravičena, saj krajevna skupnost Podgorci med vsemi krajevnimi skupnostmi v občini izstopa prav zaradi ohranjanja kulturne dediščine. Kot je pojasnil predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Podgorci Martin Kukovec, pri obnovi niso smeli veliko odstopati od prvotnega izgleda objekta, vendar so kljub temu postorili vse, kar je bilo treba. Tako so zamenjali celotno ostrešje in obnovili kletne prostore. V prizidku dvorane so svoje prostore dobili turistično društvo, aktiv žena in društvo upokojencev, na voljo pa je tudi prostor, kjer bodo predstavniki društev sestankovali. Obe folklorni skupini, ki delujeta v kraju, bosta lahko odslej vadili v novi „mali" dvorani v prvem nadstropju, svoje prostore pa so dobili tudi člani strelskega društva, ki so poleg prostorov za varno hrambo orožja dobili
/ I I I I
Foto: arhiv MCO
Male sive celice malo drugače
drugimi, lahko skupaj dosežejo dober rezultat. Vprašanja so bila pisana na kožo vsem udeležencem in so omogočala, da je vsak prišel do izraza s svojim specifičnim znanjem.
Organizatorji so pričakovali večji odziv, saj je v Ormožu precejšnja populacija starejših občanov, ki so dovolj aktivni, da bi se lahko vključili v te dejavnosti. Poleg tega pa so se ormo-
ški gimnazijci zavezali, da bodo osebno odnesli vabila na delavnice vsaj enemu izmed starejših ljudi v svojem okolju, ki bi se lahko dejavnosti udeležil.
Viki Ivanuša
Podgorci • Odprtje kulturnega doma
Kljub zapletom delo končano
V Podgorcih so minuli petek pripravili slovesnost ob odprtju obnovljenega kulturnega doma. Pričeli so jo s slavnostno povorko, v kateri so sodelovala skoraj vsa društva, ki delujejo v domači krajevni skupnosti, nadaljevali pa s kulturnim programom.
Cirkulane • Gasilci zbirajo denar za avtomobil
Pred nakupom cisterne
Občani Cirkulan so v minulih dneh pred prvomajskimi prazniki že dobili obvestila s prošnjo domačih gasilcev za sofinanciranje nakupa novega gasilskega vozila. „Upa-mo, da se bodo naši občani odzvali tako kot v preteklih letih, ko so nam res veliko pomagali pri nakupu. Zdaj čakamo na predajo novega vozila, cisterne, saj je sedanje staro že dobrih 20 let in neustrezno za gašenje v današnjih razmerah," je povedal predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot.
tudi strelišče za zračno puško s tremi stezami. Člani kulturnega društva so v obnovljenih prostorih kulturnega doma dobili prostore, v katerih bodo hranili svoje folklorne obleke. V okviru obnove so namestili novo razsvetljavo in ozvočenje odra, opremili pa so tudi kuhinjo in skladišče. Skupno je tako na voljo okoli 700 kvadratnih metrov uporabnih površin. Dela pa v okolici kulturnega doma s tem še niso zaključena. Kot je pojasnil župan Sok, je bilo namreč gradbeno dovoljenje izdano tudi za ureditev asfaltiranega parkirišča ob dvorani, kar bodo uredili prihodnje leto.
nš
Obnovljen kulturni dom
Novo vozilo, ki ga bodo gasilci uradno prevzeli v začetku junija, ko bo dokončana tudi nadgradnja, bo stalo 220.000 evrov: „Od tega moramo gasilci zbrati dobrih 45.000 evrov, kar ni mala vsota za takšno društvo, kot smo mi. Doslej smo za ta namen že prihranili 8000 evrov. Od prodaje stare iztroše-ne cisterne pa lahko po dosedanjih odzivih interesentov, ki so si prišli vozilo ogledat, pričakujemo okoli 10.000 evrov. To pomeni, da moramo zbrati še kar nekaj denarja in brez pomoči občanov, botrov in donatorjev nam ne bo uspelo," še pojasnjuje Kokot.
Novo vozilo, ki ga bo pretežno sofinancirala občina, je znamke Man TGM 13-290 s štirikolesnim pogonom in kapaciteto 2500 litrov vode ter sedemčlansko posadko: „To vozilo z dodatno opremo, ki je v sedanji stari cisterni nimamo, je primerno tudi za gašenje večjih požarov," je med postavljanjem prvomajskega drevesa v središču Cirkulan, za kar tamkajšnji gasilci skrbijo že leta zapored, še povedal Kokot in nadaljeval: „Predaja novega vozila se bo zgodila devetega junija, ko bo naše društvo praznovalo okroglih 70 let delovanja. V tem času smo postavili nov gasilski dom in ga tudi dodatno dogradili ter uredili več prostorov v njem. Gasilstvo pri nas se je začelo med drugo svetovno vojno na domačiji Furman v Pohorju, po vojni je društvo dobilo prvo leseno lopo v Cirkula-nah za shranjevanje orodja. Že kmalu po letu 1950 pa se je začel graditi prvi gasilski dom in
bil zgrajen leta 1954. Društvo je v letih svojega obstoja doslej zamenjalo šest vozil, prva av-tocisterna pa je bila pripeljana v Cirkulane 1982. leta. Zaradi nujne oskrbe občanov s pitno vodo, seveda poleg intervencij, je bila ta cisterna povsem iztrošena do leta 1992, ko smo kupili sedanjo avtocisterno, ki pa s svojo opremo nikakor več ne zadošča izzivom današnjih požarov in drugih naravnih ne-
sreč. Dejstvo je, da so novogradnje grajene drugače kot hiše nekoč, da so gradbeni materiali zelo različni in vsi ti materiali zahtevajo drugačne pristope in drugačna gasilna sredstva kot nekoč."
Anton Kokot za konec še pravi, da so vse občanke in občani vabljeni na junijsko proslavo 70-letnice društva in predajo novega avtomobila.
SM
Cirkulanski gasilci, ki so tudi letos že tradicionalno postavili prvomajsko drevo v središču občine (na posnetku), so se s pisno prošnjo že obrnili na občanke in občane, da jim pomagajo zbrati potreben denar za poplačilo sodobne cisterne, ki jo bodo uradno prevzeli devetega junija ob praznovanju 70-letnice PGD Cirkulane.
Foto: SM
Foto: NS
Ormož • Zdravstvenovzgojno izobraževanje
Depresija postaja bolezen številka ena
Zdravstveni dom Ormož je za širšo javnost organiziral serijo zdravstvenovzgojnih izobraževanj na različne teme, ki so jih pripravili zaposleni. Nedavno je o tesnobi in depresiji spregovorila Alenka Simonič, dr. med., spec., ki je v svojem predavanju želela opozoriti na dejstvo, da postaja depresija danes ena najpogostejših bolezni, s katerimi se srečujejo zdravniki pri svojem delu, in da se jo da zelo uspešno zdraviti.
V Sloveniji se zaradi depresije letno zdravi kar 200.000 ljudi, zato je o njej treba več govoriti. Spremljajo jo simptomi tesnobnosti, žalosti, brezvoljnosti, morda tudi nespečnosti, pomanjkanja apetita, ki trajajo daljši čas, vsaj 14 dni. Bolnik izgubi voljo do vsega, tudi do reči, ki so ga sicer veselile. Takšno stanje traja od jutra do večera, bolnik pa za vsako dejavnost potrebuje nadčloveški napor. Bolniki poročajo tudi o nemirnosti, razdražljivosti, nenavadno močni utrujenosti, pretirani zaspanosti, občutku brezizho-dnosti. Ne morejo se zbrati, počutijo se manjvredne. Pogosto tudi shujšajo, ker jim ni do hrane in že sama priprava hrane presega njihove trenutne zmožnosti. Partnerji pogosto težavo začnejo jemati resneje, ko se izgubi interes za spolnost. Alenka Simonič je povedala, da zaradi tega razpade veliko partnerstev, pa ne bi bilo treba, saj se da z ustreznimi zdravili stanje že v nekaj tednih izboljšati.
Kljub temu praktično ni bolnika, ki bi prišel k zdravniku in bi potožil, da je depresiven. Bolniki se k zdravniku običajno odpravijo s številnimi drugimi telesni znaki, ki so pogosto znak depresije. Kar 70 odstotkov vseh depresivnih ljudi ima telesne težave, kot so bolečine v hrbtenici, tiščanje v prsih, vrtoglavica, boleč želodec, pritisk v glavo, prebavne težave - zaprtje ali driske. Ko se zdravi depresija, se uspešno pozdravi tudi večina naštetih fizičnih težav.
Predavateljica je povedala, da depresija pri moških izgleda malo drugače kot pri ženskah, ki se o tej težavi lažje pogovarjajo in zato prej pridejo do pomoči. Moški niso le razdražljivi, ampak doživljajo hude napade jeze in besa. Da bi depresijo omilili, pa se pogosto pretirano zaposlijo.
Foto: Viki Ivanuša
Alenka Simonič je na razumljiv in dostopen način opravila s predsodki in predstavami o depresiji, ki postaja ena najpogostejših bolezni današnjega časa.
„Imajo potrebo, da bi depresijo iz sebe spravili s fizičnim naporom. Ker je alkohol perfekten kratkodelujoči anti-depresiv, depresivni ljudje pogosto zapadejo tudi v alkoholizem. V literaturi je najti podatke, da je veliko alkoholikov v resnici depresivnih in so z alkoholom začeli blažiti svojo depresivno motnjo. Pri nas pa je pogost vzorec: oče alkoholik, hči depresivna, je povedala Simoničeva.
Podravska regija prva po samomorih v Evropi
Depresivni ljudje pogosto razmišljajo tudi o samomoru in 15 % ga tudi uspešno izvede. Večina izvršenih samomorov je tako posledica depresije. Zato je na grožnje s samomorom vedno treba reagirati, vsaj s pogovorom. Najpomembnejše vprašanje, ki ga je treba zastaviti bolniku,
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
je, ali že ve, kako bo samomor naredil. Alenka Simonič namreč pravi, da večina depresivnih ljudi naredi samomor po tehtnem in dolgotrajnem premisleku. Pripravljen imajo dodelan načrt. Ko nekomu o tem povedo, se njihova stiska zmanjša.
Zanimivo je, da podatki kažejo, da večina samomorilcev zadnjih 14 dni pred samomorom obišče svojega zdravnika. „Seveda pridejo zaradi kakšne druge težave, ne rečejo: jaz sem depresiven in razmišljam o samomoru. Prav podravska regija je po številu samomorov prva v Evropi, celotna država pa je za Latvijo, Litvo in Madžarsko na četrtem mestu. Najpogosteje samomor naredijo moški srednjih let brez partnerke in brezposelni. V zadnjem času je pri nas in po svetu tudi trend naraščanja samomorov pri starostnikih. Zaskrbljujoča pa je zlasti visoka številka samomorov pri mladostnikih med 14. in 19. letom," opozarja Alenka Simonič.
Ob postavitvi diagnoze večina bolnikov začuti olajšanje, da končno vedo, kaj jim je, in da je to mogoče zdraviti. Večino depresivnih motenj se zdravi z zdravili, ki jih je treba jemati nekaj mesecev, izboljšanje pa je občutiti že po nekaj tednih. Pri tem je zelo pomembno redno jemanje zdravil. Anti-depresivi ne povzročajo odvisnosti in imajo relativno malo stranskih učinkov.
Pri depresiji je pes dobra izbira
Poleg zdravil pa je predavateljica priporočala še čim več pogovora. Depresiven človek namreč razmišlja depresivno. Idealno je, da se vključijo in o bolezni poučijo tudi družinski člani. Številni bolniki se na začetku bolezni niso sposobni pogovarjati odkrito, kasneje se odprejo. Danes je depresija vedno manj stigma-tizirana, vsak človek naj bi se vsaj enkrat v življenju srečal s tem stanjem in vsak šesti je že kdaj dejansko zbolel za to boleznijo. Število obolelih se po mnenju Alenke Simonič ne povečuje, ampak se bolezen danes pogosteje prepozna. Pojavlja se pri mladih, veliko depresije pa je tudi pri starostnikih. Pri slednjih se najpogosteje kaže z motnjami spomina, začnejo pozabljati, ne morejo se zbrati, ne prepoznajo ljudi in okolica avtomatično pomisli na demenco. V takšnem primeru je vsekakor smiselno poskusiti z antide-presivi, ker so v polovici primerov uspešni, smo slišali na predavanju.
Zelo priporočljiva je tudi telesna vadba, ki lahko deluje podobno kot antidepresiv. V vsaki resni literaturi takoj za zdravili priporočajo tudi, da si depresivni ljudje nabavijo hišne ljubljenčke, še posebej pse.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Prvi da, drugi ne
Demagogija in dela prosti dnevi
Da so mediji lahko demagoški, ni nobena skrivnost. Da je eden izmed najbolj demagoških lahko televizijski medij, tudi ne. Da so mediji pri nas lahko demagoški, ni nobena skrivnost. In da je televizija pri nas lahko najbolj dema-goška, tudi ne. Kakor tudi ni nobena skrivnost, da sedanja vlada pod pretvezo varčevanja in "edinega možnega ravnanja in izhoda" klesti po vsem in vsakomer (razen seveda po najbogatejših), zraven pa pogosto uporablja sumljive in nemalokrat demagoške prijeme in utemeljitve. Kadar se ti dve polji možne demagogije združita, torej ne gre pričakovati nič dobrega, še manj pa verodostojnega in racionalne kritike vzdržljivega.
Tako smo lahko pred slabim tednom na malih ekranih zasledili tematiko, ki se je ukvarjala z dela prostimi dnevi. Kakopak, vlada tudi tukaj misli klestiti. Pričakovano? Precej. A malce nepričakovano, čeravno ne prav začudenja vredno, so tudi na eni večjih televizijskih postaj skočili v sprego z vlado in jeli objaviti prispevek, katerega ton je dajal slutiti, da smo Slovenci pri vrhu lestvice prostih dni v Evropi in da zato trpi naše gospodarstvo ter obilje nasploh (prispevek so nato malce omilili, a škoda zdravemu razumu je bila že storjena). Skratka, predstavljeno nam je skušalo biti, kako smo Slovenci lenuharski in da imamo preveč dela prostih dni, to pa je prav tisto, kar nas loči od, recimo, Švice in Skandinavije; seveda, s tem da nam bodo vzeli drugi januar in drugi maj, bomo že na dobri poti do obilja, ki vlada v omenjenih državah.
Pustimo sedaj ob strani dejstvo, da imajo recimo na Finskem kar 22 (dvaindvajset!) dela prostih dni, in se po-zabavajmo s tezo, da so dela prosti dnevi sokrivi za porazno stanje slovenske blaginje in države nasploh. Teza je seveda napačna, kajti korelacija med dela prostimi dnevi in blaginjo je v resnici izredno šibka ali pa je sploh ni. Prej omenjeni primer Finske to jasno nakazuje. Tamkajšnja blaginja je taka, da je pri nas vsaj še sto let nikakor ne bomo dosegli (ob takem vladanju sploh nikoli), pa imajo 7 dela prostih dni več kakor mi. A da ne bomo segali tako visoko na sever, si oglejmo primer nam vsem bolj bližnje Nemčije.
Tam imajo sedemnajst dela prostih dni (v te ne štejemo velike noči in binkošti, ki zmeraj padeta na nedeljo) in so torej po vladni ter medijski logiki bolj ogroženi s strani le-teh, pa vseeno ne moremo primerjati gospodarske in splošne situacije tam ter tukaj. Še več, navkljub znatno višjemu standardu so cene vsakdanjih potrebščin marsikje po državi enake ali celo nižje od naših. Vzemimo na primer čudovito in meni zelo ljubo mesto Bamberg na severu Bavarske. Zgodovinsko mesto s približno 70.000prebivalci, zelo znano univerzo in milijoni turistov je pod UNESCO-vo zaščito kot zgodovinska dediščina človeštva, hkrati pa svetovno znano tudi kot prestolnica piva, saj v samem mestu deluje 8 neodvisnih družinskih pivovarn z večsto-letno tradicijo, regija okoli mesta pa slovi kot prva na svetu po številu pivovarn na določenem prostoru. Skratka, mesto je kot ustvarjeno za to, da cene nabije v višave. In kako visoke so te cene, sprašujete? No, pa poglejmo.
V špecerijski trgovini v samem zgodovinskem centru mesta stane pollitrska steklenica vrhunskega nemškega piva celih 0,68 evra! Seveda porečete, da je to zato, ker je pač regija v samem epicentru neodvisnega pivovar-stva. No, pa oglejmo ceno za steklenico svetovno znanega piva, ki prihaja iz Munchna, kjer so cene seveda višje kot v Bambergu. 0,86 evra! Za nepoučene - pollitrska steklenica piva vodilne slovenske tovarne piva se pri naših trgovcih prodaja za več kot en evro (!), pa se po kakovosti ne more primerjati s prej omenjenima nemškima nektarjema. Niste pristaš piva? OK, dajmo še kak primer. Recimo, krožnik dnevne juhe v zgodovinski oštariji - 1,7 evra. Ali pa obilna porcija golaža s kruhovim cmokom -7 evrov. Bi vam morda teknil zajtrk v ličnem lokalu, kjer pečejo svoj kruh, pecivo in podobno? Recimo tak z dvema jajcema na oko in popečeno slanino, ki jih spečejo pred vami, dvema svežima žemljicama, zajetno porcijo masla in domače marmelade po želji, zraven pa še deciliter pravkar stisnjenega pomarančnega soka? Da? No, za 4,30 evrov bo vaš. In tako dalje. Skoraj vse cene so primerljive z našimi, nekatere celo nižje, nekatere pričakovano malce dražje. In to v enem izmed turistično najbolj obiskanih krajev v Nemčiji, deželi, ki ima sedemnajst dela prostih dni (če ne štejemo velike noči in binkoštov, ki padejo na nedeljo) in vsaj enkrat višje plače kot mi.
Torej draga vlada in (nekateri) mediji, kakšna je že povezava med dela prostimi dnevi in splošno blaginjo?
Gregor Alič
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Markovci • Slavnostni koncert ob 90-letnici godbe na pihala
Pomlajeni, v novih uniformah in z novim programom
V okviru prireditev ob 13. prazniku občine Markovci so v soboto, 28. aprila, v večnamenski dvorani pripravili slavnostni koncert ob 90-letnici godbe na pihala, ki je ob visokem jubileju presenetila s pomlajeno sestavo, novimi uniformami in novim programom.
Foto: M. Ozmec
Godba na pihala občine Markovci pod taktirko prof. Petra Gojkoška je 90-letnico proslavila povsem pomlajena, v novih uniformah in z novim programom.
Poleg številnih domačinov in nekaterih dosedanjih godbenikov so se slavnostnega koncerta v večnamenski dvorani v Markov-cih udeležili tudi predstavniki pihalnih godb s Ptuja, iz Dornave, Podlehnika, Središča ob Dravi in celo Kostanjevice na Krki. Ker so zgodovino markovske godbe podrobneje predstavili že v jubilejnem zborniku, ki so ga izdali ob svoji 80-letnici, so se tokrat omejili le na prerez skozi svojo dejavnost v zadnjih 10 letih, sicer pa so obljubili, da bodo več o svoji bogati zgodovini v besedi in sliki predstavili tudi na lastni spletni strani, ki jo bodo izdelali ob 90-letnem jubileju.
Kljub temu velja spomniti, da se je pisalo leto 1922, ko je devet muzikantov iz vasi Stojnci ustanovilo prvo »plehmuziko«, ki je začela delovati in javno nastopati pod okriljem Gasilskega društva Stojnci. Zgodba se je uspešno nadaljevala, saj se je število godbenikov počasi, a vztrajno širilo. Tako je že 90 let in današnja povsem pomlajena sestava zagotavlja, da bo tako tudi v prihodnje. V devetih desetletjih je godba delovala pod različnimi imeni v okviru različnih društev na območju sedanje občine Markovci, poseben problem pa so predstavljali ustrezni prostori za vaje in hrambo različne glasbene opreme. V zadnjih nekaj letih, točneje 25. junija 2010, pa so se godbeniki ustalili v svojih prostorih v Stojncih, kjer so si s pomočjo občine in donatorjev v mansardi nekdanje mlekarne uredili prostore za vaje in druženje. Če je to naključje ali ne, a godba se je tako spet vrnila tja, kjer je pred mnogimi leti začela.
V povojnih letih so markovske godbenike vodili le trije strokovni vodje oziroma dirigenti. Prvi je bil Janez Bezjak, ki je godbenike vodil od leta 1975 do 1985, ko se je posvetil drugim glasbe-
nim obveznostim in željam do svoje prezgodnje smrti v letu 1995. V tem vmesnem času je večina godbenikov igrala naprej tudi v okviru Pihalne godbe Spu-hlja, in sicer do 25. novembra 1999, ko so godbeniki na pobudo gostilničarja Mirka Janžekovi-ča, po domače Ribeka, ponovno ustanovili godbo. Kmalu zatem so strokovno vodenje godbe zaupali Heleni Bezjak iz Markov-cev, takrat še absolventki na glasbeni akademiji v Ljubljani. Tudi Helena Bezjak je v 10 letih veliko prispevala k napredku sedanje godbe. Danes pa markovske godbenike že tretje leto nadvse uspešno vodi profesor Peter Gojkošek, prav tako akademsko izobražen glasbenik, godbeniki pa upajo, da bo z njimi zdržal vsaj 10 let. Za prvega predsednika samostojnega društva Godba na pihala občine Markovci je bil izvoljen Mirko Janžekovič, po izteku mandata leta 2005 pa vodi društvo prekaljen glasbenik Janko Kelenc.
Ob visokem jubileju so se markovski godbeniki predsta-
vili v novih uniformah, ki so jih izdelali v krojaštvu Andreja Šmigoca v Spuhlji, ter s povsem novim programom. Poleg uvodnega preludija Jacoba de Ha-ana Missa Katharina smo lahko slišali še dve znani Avsenikovi Na Golici in Avtocesta, pa znano Dixi parado Willija Lofflerja ter popularno skladbo Mambo No. 5 Louja Bega in Lambado dolga leta popularne skupine Kaoma, ob katerih sta zaplesala gosta večera Martina Gojkošek in David Vehovec.
Po prvem delu koncerta je markovskim godbenikom ob 90-letnem jubileju čestital župan občine Markovci Milan Gabro-vec, v imenu ptujske izpostave Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa koordi-natorica Iva Ferlinc, ki je skupaj s predsednikom društva Jankom Kelencem godbenikom glede na staž izročila bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Za več kot 30-letno delovanje pa so častne Gallusove značke izročili glasbenim veteranom Janku, Marjanu in Stanku Kelencu.
Nedvomno pa so posebej velik vtis na poslušalce pomlajeni markovski godbeniki naredili po drugem delu koncerta, v katerem smo lahko slišali znane, všečne in zahtevnejše skladbe, kot je Spanischer Zigeunertanz, Pascuala Merquina, znamenito slovensko Cigansko zgodbo Emila Glavnika v priredbi Vladimirja Mustajbašica, še vedno popularno skladbo Dan ljubezni Tadeja Hrušovarja in Dušana Velkavrha s pevsko solistko Špelo Mlinarič, za konec pa še znano skladbo iz filma Gladiator avtorjev Hansa Zimmerja in Lise Gerrard, s katero so poželi posebno navdušenje poslušalstva, ki si je z gromkim aplavzom prislužilo še simpatičen dodatek, Rossinijevo koračnico William Tell, v kateri se je posebej izkazal mlad in vsekakor izredno obetajoč dirigent Peter Gojkošek, saj je dokazal, da poleg odlične glasbene strokovnosti in natančnosti zmore tudi dovolj sposobnosti za nadvse simpatično in hudomušno sodelovanje z navdušenim občinstvom.
M. Ozmec
Prlekija • Ludvik Rudolf avtor knjige o ljudeh iz Male Nedelje
Gradivo je zbiral 30 let
Ludvik Rudolf iz Male Nedelje v občini Ljutomer je po treh desetletjih zbiranja dokumentacije, pisnega gradiva in fotografij s pomočjo višje kustosinje Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Jelke Pšajd in domačega turističnega društva izdal knjigo z naslovom Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh. Na 648 straneh je več kot tisoč črno-belih in barvnih posnetkov, skic, zemljevidov, kart in drugih dragocenih zapisov.
Avtorja poznajo kot iskrenega in preprostega človeka, z ogromnim znanjem o zgodovini Male Nedelje in njene okolice. »Knjiga je rezultat dolgoletnega preučevanja in zbiranja najrazličnejšega gradiva, obiskov številnih družin in razgovorov s posamezniki, fotografiranja,
prebiranja cerkvene in šolske kronike, brskanja po zaprašenih podstrešjih in po zgodovinskih arhivih,« je na predstavitvi svoje velike stvaritve pripovedoval Rudolf. V knjigi se je avtor lotil sakralnih znamenj, obdelal je klasična kmečka opravila, opisal mlatilne naprave, zbral podatke
o mlinih v župniji, opisana so vsa rokodelstva, tudi že izumrla. Eno od poglavij zajema izrazoslovje z lokalnim domačim besediščem. Rudolf v besedi in sliki bralca seznani s preteklostjo tamkajšnjih krajev in ljudi. Knjiga zajema števila poglavja in podpoglavja, vsako izmed njih
pa se prične s pesniško noto, kar je Ludvikov izvirnik.
Knjigo lahko zagotovo štejemo med izjemno pomembne zgodovinske pridobitve v Prlekiji, saj bo z njo v pisani in slikani obliki ohranjena preteklost, namenjena sedanjim in bodočim rodovom.
NŠ
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
v
Cas za premislek
Kriza, ki že nekaj časa stresa predvsem evropske države, zahteva tehten premislek kako naprej. Kaj storiti, da se krize ne pojavljajo brez tehtnih vzrokov. Zakaj svetovna oziroma evropska kriza, če pa so pridelki hrane normalni, če ni težav s črpanjem in predelavo nafte, če je dovolj elektrike in podobno. Torej gre za druge, finančne in špe-kulativne vzroke tistih, ki v resnici vodijo svet. Kdo bo to spremenil? Politiki? Težko. Ostane torej, da to spremenijo ljudje. To pa je lahko včasih hudo za vse, ker daje prostor ekstremnim pogledom in ukrepom. Med te sodijo tudi vojne. Tega pa zagotovo nočemo.
Pri nas imamo ob gospodarski krizi tudi družbeno krizo, praktično paralizirano državo in prav takšen politični sistem. Enostavno ni mogoče doseči dogovora ali kompromisa o čemerkoli, ker smo razbiti na dvoje, na vaše in naše, ob tem pa še podpihujemo vtis brezizhodno-sti in katastrofalnega stanja. Bolj kot karkoli drugega potrebujemo vizijo razvoja naše države in družbe, program ukrepov v tej smeri in voljo, da se tako dogovorimo in to uresničimo. Kdo bo to opravil? Politika? Kaže, da je za to poklicana in sposobna samo ona, ki predstavlja manj kot desetino prebivalcev Slovenije, ki so ali naj bi bili člani strank. Iz teh vrst se namreč kadruje za vse odgovorne funkcije. Drugi pa to lahko le opazujemo in se križamo ali bentimo, posluša in upošteva nas tako nihče od odgovornih. To je naša slepa ulica, ki zahteva tehten premislek. Smo ga sposobni. Žal nisem prepričan, da smo, prej obratno. Kdo bo potem to opravil? Ljudje? Politiki? Nekdo izven države? Upam, da se bodo naši vrli politiki streznili, sicer nimamo izhoda. Trdno verjamem, da izhod in lepa prihodnost sta, zagotovo. Zato morata na volitvah, katerihkoli že, prevladati vizija in program ukrepov. Mandat za vodenje naj dobijo takšni z vizijo in voljo za skupno dobro. Za kaj takšnega pa mora to prevladati tudi v medijih, ker bomo sicer znova priča produciranju afer in delanju občutka katastrofičnosti. Torej, najpomembnejša je vizija.
Kakšen pa naj bi bil premislek na naši lokalni ravni? Torej v širši ptujski okolici, v Spodnjem Podravju. Kakšna je perspektiva tega okolja. Jo sploh ima? Ima, in to po mojem pravo. Naše prednosti so okolje, hrana in turizem. V nekaj besedah bi dejal, da moramo na kmetijah, in ne na farmah, pridelati toliko raznovrstne hrane, ki je bo dovolj tako za lastno oskrbo kot za številne turiste od blizu in daleč, ki jih imamo s čim pritegniti. Poglejmo malo bližje. Imamo pokrajino s številnimi možnostmi pridelave domače in torej iskane hrane ter privlačno za obiske. Imamo bogato zgodovino, ki jo moramo odpreti in prikazati, imamo terme in druge vodne vire. Vse to mora biti povezano v celoto, da vsi na tem območju razmišljajo in delajo v to smer. To naj bi bila vizija. Vse druge dejavnosti, tako gospodarske, kmetijske, obrtne, šolske, zdravstvene in karkoli že jih je, morajo pri tem sodelovati in tega ne ovirati ali celo onemogočati. Recimo, umazana industrija s pridelavo na kmetijah in turizmom ne gre skupaj, podobno kot ne farme in prevelika uporaba zaščitnih sredstev zaradi vpliva na okolje. To je moj pogled na to območje in njegovo perspektivo. Ni nujno, da je čisto pravi in edini možen. Takšne zaverovanosti vase ne premorem. To je moj prispevek k premisleku, ki bi ga morali opraviti že nekaj let nazaj. In sem spet pri prejšnjem vprašanju: kdo bo to opravil in kdo bo potem to izvedel? Odgovor je: sedaj izvoljeni skupaj z vsemi, ki nam ni vseeno za našo sedanjost in prihodnost!
Foto: NS
Ludvik Rudolf, avtor knjige; v ozadju predsednik TD Mala Nedelja Anton Vrbnjak
Rokomet
Velika zmaga Drave sredi Slovenj Gradca
Stran 12
Rokomet
Ptujčanke za zaključek v četrtek z Zagorjem
Stran 12
Triatlon
Na Ptuju zmagala Pleše in Trohova
Stran 13
Kajak
Na Dravi kajak sprint maraton
Stran 13
Nogomet
V Podvincih štirje tadetki Požegarja
Stran 14
Nogomet
OŠ Destrnik prvak ŠKL v nogometu
Stran 15
íPoiúiiajt¿ ñaí
na íuítounim. íjititu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Tudi Krčani niso prekinili serije Kidričanov
Aluminij - Krško 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (22.), 2:0 Ploj (90.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Bingo, Kmetec (od 68. Ploj), Pečovnik (od 55. Petek), Lonzarič, Majer, Režonja (od 80. Krajnc), Kurež. Trener: Bojan Flis.
KRŠKO: B. Bučar, Vodeb, Barko-vič, Kržan, Dežmar, Urbanč, Sikošek, Lovrinovič (od 60. Lazanski), Pilipo-vič (od 23. G. Babnik), D. Bučar, Sliv-šek. Trener: Adnan Zildžovič.
V	lepem sončnem in rahlo vetrovnem vremenu se je na stadionu v Kidričevem zbralo nekaj več gledalcev kot ponavadi. Ti so želeli z nogometaši Aluminija proslaviti drugi zaporedni naslov prvaka 2. SNL in možnost napredovanja v 1. SNL, na kar so opozarjali tudi napisi na majicah, ki so jih nosili nekateri navijači.
V	predzadnjem srečanju jim je v goste prišla ekipa Krškega, ki je odigrala zelo solidno tekmo. Na igrišču so se postavili zelo visoko, daleč od svojih vrat, in poizkušali čim dlje vzdržati brez prejetega zadetka. Tokrat so gostje prvi resneje zapretili v 9. minuti, ko je s strelom od daleč poskušal izkušeni Urbanč, nekdanji igralec Celja. Sledilo je nekaj slabših minut, v 22. minuti pa so Kidričani izpeljali lepo akcijo. Po dvojni podaji je žogo na desni strani dobil Nejc
m s
\>*
30Z

i
Kidričani so v nedeljo dosegli svojo devetnajsto zmago v tem prvenstvu (na fotografiji Robert Kurež).
Pečovnik, ki jo je natančno poslal pred gol do Roberta Kureža Ta jo je z okrog desetih metrov pospravil pod prečko - 1:0. Tik pred odmorom bi lahko v 42. minuti prišlo do izenačenja, ko je Lovrinovič iz dobrih desetih metrov dobro streljal, vendar je žoga zletela tik prek prečke domačega vratarja.
V drugem polčasu so imeli gostje ponovno prvi priložnost, vendar strel Urbanča ni bil nevaren. Domačini bi lahko bili tekmo odločili v svojo korist med 55. in 70. minuto,
vendar so Režonja, Kmetec in Kurež zamudili svoje priložnosti. Priložnosti gostov so bile redkejše, vendar izrazitejše. Proti koncu tekme nogometaši iz Krškega niso imeli več kaj izgubiti in so poizkušali izenačiti z vsemi močmi: pri prostih strelih in udarcih iz kota so vsi
Bojan Flis - trener Aluminija: »Fantom bi čestital za zmago. Znova so dobro opravili svoje delo, čeprav so že pred časom postali prvaki. Lahko bi igrali nekoliko bolj sproščeno in odprto, da bi gledalci videli še kakšen zadetek, a sem kljub temu zadovoljen.«
2. SNL
Nogometaši Aluminija so proti ekipi Krškega dosegli še devetnajsto zmago v tem prvenstvu. Igra res ni bila vrhunska, vendar so Kidri-čani igrali dovolj dobro, da so točke ostale doma. Po zmagi Garmin Šenčurja v Dobu bo zanimivo še v borbi za 2. mesto. Dva kroga pred koncem je v najslabšem položaju Šmartno in je praktično z eno nogo že med tretjeligaši. Kdo pa se mu bo pridružil, bomo najverjetneje izvedeli prav v zadnjem krogu.
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Krško 2:0 (1:0), Dravinja Kostroj -Bela krajina 3:0 (1:0), Roltek Dob -Garmin Šenčur 0:4 (0:2), Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 1:4 (0:1). Srečanje Šampion Celje - Interblock bo odigrano v torek, 8. 5.
24
25
Foto: Črtomir Goznik
1.	ALUMINIJ
2.	ROLTEK DOB
3.	GARMIN ŠEN.
4.	INTERBLOCK
5.	KRŠKO
6.	KAL. RADOMLJE 25
7.	BELA KRAJINA 25
8.	DRAVINJA KOS. 25
9.	ŠAMPION CELJE 24
10.	ŠMARTNO 25
25 lS 25 l2 25 l2
5	l
9	4
T	B
9 T	S
T S	lO
9 2	l4
5 lO	lO
T 4	l4
B B	l2
5 B	l4
49:ll 3S:3O 4B:3O 29:2B 2l:22 34:3S 2S:39 22:45 33:35 2B:52
prišli v kazenski prostor domačinov, tudi visok vratar Branko Bučar. Pri teh poskusih niso bili uspešni, zato pa je izbita žoga prišla do Alena Ploja, ki je v hitrem napadu pretekel več kot pol igrišča ter na koncu poslal žogo v prazno mrežo - 2:0.
Danilo Klajnšek
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	LUKA KOPER
4.	MURA 05
5.	HIT GORICA
33	24 B 3
33	lT S S
33	l5 9	9
33	lB 5	l2
33	l3 lO lO
6.	RUDAR VELENJE33 10 10 13
7.	CELJE 33 9 10 14
8.	DOMŽALE 33 10 7 16
9.	NAFTA 33 5 9 19
10.	TRIGLAV 33 6 6 21
S2:3l	TS
54:34	59
4B:33	54
4B:42	53
44:33	49
49:4T	4O
4O:4T	3T
3B:49	3T
3l:B3	24
l5:B4	24
1. SNL: Maribor še naprej »strup za Muro«
REZULTATI 33. KROGA:
HIT Gorica - Domžale 0:0, Olimpija - Triglav 0:0, Luka Koper - Nafta 2:0 (0:0); strelca: Pučko (51.), Bubanja (59.);
Celje - Rudar 1:1 (1:1); strelca:
Bezjak (40. iz 11-m); Majcen (17.); rdeči karton: Savič 37./Rudar Velenje;
Mura 05 - Maribor 1:3 (1:1);
strelci: Bohar (24. iz 11-m); Mertelj (18.), Arghus (57.), Volaš (71.); rdeči karton: Vidovič 47./Maribor
33. krog je prinesel tradicionalni prekmursko-štajerski obračun med Muro in Mariborom, ki si ga je ogledalo okrog 4000 gledalcev. Pred tekmo je bilo veliko špekulacij o tem, da bodo gostje zaradi dobrega sodelovanja med kluboma črno-belim prepustili tri točke. Mariborčani so te govorice ovrgli na najboljši možen način, tj. z zmago. Sobočani, pri katerih se naposled le ureja finančni položaj, tako da težav z licenco za prihajajoče leto ne bo, pa že dolgo niso bili tako nemočni, kljub nekaterim lepim priložnostim, ki jih je zapravil predvsem Fajic.
Koper še naprej nadaljuje sijajni spomladanski niz, tokrat je z 2:0 padla Nafta (prvi gol je dosegel Matej Pučko). Lendavčani se po sedmih sezonah najverjetneje poslavljajo od 1. lige: licence najbrž ne bo, denarja ni že lep čas, med tednom je odstopil še pomočnik trenerja Preradoviča Dario Utroša. Svoje strelsko prebujenje še naprej potrjuje Luka Majcen, ki je Velenjčanom v Celju prinesel točko, kljub temu da so velik del tekme igrali brez izključenega Saviča. Na tekmi med Gorico in Domžalami gledalci niso videli zadetkov, Plut je v 1. polčasu za domačine zastreljal celo enajstmetrovko. Srečanje med Olimpijo in Triglavom je bilo odigrano že pretekli teden, gledalci pa golov niso videli.
DK, TP
Rokomet • 1. A SRL (m)
Vinarji obstali v ligi
1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 7. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Krško 33:32 (19:11), Cimos Koper - Maribor Branik 34:30 (14:13), Trimo Trebnje - Gorenje 26:31 (12:13)
1.	GORENJE 27	26	1	0	53
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 27	21	1	5	43
3.	CIMOS KOPER 25	18	1	6	37
4.	TRIMO TREBNJE 26	12	0	14	24
5.	MARIBOR BRANIK 27	9	3	15	21
6.	KRŠKO 26	8	1	17	17
REZULTATA 7. KROGA: Jeruzalem Ormož - Šmartno 34:25 (16:10), Krka - Istrabenz plini Izola 39:30 (17:13)
1.	KRKA 26	10	4 12	24
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 25	8	3 14	19
3.	ISTRABENZ P. IZOLA26	8	2 16 18
4.	JERUZALEM ORMOŽ25	7	3 15	17
5.	ŠMARTNO 26	4	5 17	13
Jeruzalem -Šmartno 34:25 (16:10)
JERUZALEM: Jelen (2 obrambi), Belec (12 obramb), Žuran (2 obrambi); Korpar 2, Krabonja 3, Žmavc 2, Rajšp 1, Bogadi 1, Radujkovic 1, Čudič 4 (2), Špiljak 4, Sok 4, Hebar, Kljajič 3, Cingesar 5, Šišmanovič 4. Trener: Saša Prapotnik.
ŠMARTNO: Berdajs (1 obramba), Muratovic, Cenkar (4 obrambe); Simončič 8 (2), Podkrajšek 1, F. Gradišek, Repar 4 (3), Bahovec 1, Mirnik, Šmejc 3, Sadar, Poglajen 3, U. Gradišek, Ponebšek 1, Berglez 1, Markovič 3. Trener: Tone Ulčar.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Šmartno 5/5; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Šmartno -
IGRALEC TEKME: Nejc Žmavc (Jeruzalem Ormož)
Jeruzalem je po zmagi nad Šmartnim obstal v ligi! Zasluženo. Vinarji so hitro povedli z 9:5 ter ob tehničnih napakah zapravili tri obetavne polovične protinapade. Borbeni gostje so to hitro izkoristili in se takoj približali na dva zadetka zaostanka (11:9). V golu Jeruzalema je v 1. polčasu blestel Boštjan Belec (9 obramb). Ormožani so že do odmora ob vratarju Belcu rotirali 12 igralcev in držali visok tempo
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Odvalil se nam je velik kamen od srca. Odigrali smo solidno tekmo. Ta ekipa je zmožna še veliko več in upam, da bo ostala v vsaj približni zasedbi. Čestitke fantom, da so zdržali vse padce in vzpone v letošnji sezoni.«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so si s pomočjo svojih zvestih navijačev priborili obstanek v 1. ligi (na fotografiji Nejc Žmavc).
igre, katerega Šmarčani niso uspeli spremljati. Gostiteljem je pri izidu 13:10 uspela serija 7:0 (20:10) in zmagovalec je bil odločen. Slavje na Hardeku se je začelo.
Še boljši od domačih roko-metašev so bili navijači Ormo-žani, ki so na izjemen način in z koreografijo proslavili 20-letnico obstoja. Na koncu je dvorana na nogah proslavi-
la obstanek vinarjev v ligi. Ne pozabimo, da so Jeruzalemčki osvojili tudi 3. mesto v Pokalu Slovenije, kar je za mali Ormož več kot zadovoljivo.
UK
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ptujčanke brez moči v Novem mestu
Krka - Mercator Tenzor Ptuj 38:30 (24:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 5, Majcen 1, Ko-rotaj 8, Praprotnik 2, Ivančič, Borov-čak 4, Bolcar 4, Tumpej 4, Selinšek 2. Trener: Nikola Bistrovič.
Na predzadnji tekmi končnice za prvaka so se Ptujčanke v gosteh pomerile z ekipo Krke. Na lestvici je že dolgo vse jasno; Novomeščanke bodo končale na 3. mestu, Štajerke bodo 4. in temu primerno je bilo tudi sobotno srečanje, ki je v marsi-
čem spominjalo na gostovanje pri Zagorju. Gostje so namreč odlično pričele in še v 13. minuti je bil izid poravnan na 9:9. Nato je sledilo nekaj »črnih minut« gostij, kar so domačinke s pridom izkoristile za serijo 7:0 in vodstvo 16:9 (17. minuta). Do konca polčasa se je razlika v prid domačink še nekoliko povečala, blestela je predvsem Ačkarjeva (6 zadetkov, skupaj 11). Ob polčasu je bilo 24:14 za Krko, kar je bila najvišja razlika na srečanju.
Drugi del igre je postregel z boljšo obrambo gostij, poleg tega pa jim je v uvodu uspela mini serija 1:4. Razlika je nato
1. A SRL (ž) -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATA 5. KROGA: Krka - Mercator Tenzor Ptuj 38:30 (24:14), Zagorje GEN I - Krim Mercator 25:23 (14:11)
1.	KRIM MERCATOR 5 4 0 1 52
2.	ZAGORJE GEN-I 5 4 0 1 48
3.	KRKA	5 2 0 3 38
4.	MER. TENZOR PTUJ 5 0 0 5 30
vseskozi znašala od 8 do 9 zadetkov za »farmacevtke«, dobro pa so varovanke Nikole Bistro-viča odigrale sredino polčasa, ko so se v 47. minuti po dveh zaporednih zadetkih Selinškove približale na - 5 (31:26). Enaka
Ptujske rokometašice do konca prvenstva čaka le še domači obračun z Zagorjem (v četrtek, 10. 5., ob 19.30 v dvorani Ljudski vrt), v katerem bi si zaradi letošnjih dobrih predstav zaslužile večji obisk gledalcev.
razlika med tekmicami je bila tudi v 55. minuti, ko je bil izid 33:28. Ob tem so imele gostje igralko več v polju in žogo v svoji posesti. Sledili sta dve napaki, kar so Dolenjke izkoristile in na koncu slavile z 38:30.
tp
Rokomet • 2. SRL (m)
Velika zmaga Drave sredi Slovenj Gradca
Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 23:27 (12:12)
DRAVA PTUJ: Bedenik, Grm, Toš 3, Ferk, Janžekovič 3, Verdenik 4, Bezjak 2, Maroh 1, Pukšič 5, Sabo 6, Zolar 1, Čeh 1, Fridrih, Horvat, Požar 1. Trener: Tomi Matjašič.
Kljub temu da so pred potjo na Koroško napovedovali boj za zmago, ni bilo veliko takih, ki bi pred srečanjem z novim 1. B ligašem upali staviti na rokometaše Drave. A Ptujčani so svoje kvalitete unovčili in pripravili eno največjih presenečenj v letošnji 2. ligi.
Prvi polčas je bil precej izenačen, igralo se je »gol za gol«, nobeni izmed ekip pa se ni uspelo odlepiti. To velja še posebej za domačine, ki so se na vse kriplje trudili narediti razliko, toda žilavi gostje so jih z borbeno in kvalitetno predstavo kar precej presenečali.
Sila izenačen je bil tudi prvi del drugega polčasa. Prelomnica se je zgodila v 42. minuti pri izidu 18:17 za ekipo iz Koroške, ko so imeli domačini zaradi izključitve igralca manj v polju. Gostje so to s pridom izkoristili, naredili serijo 0:5, ki je - tako se je izkazalo kasneje - odločila srečanje. Vodilna ekipa na lestvici se je nato dvakrat še približala na dva zadetka (20:22 in 21:23), več pa proti izjemni obrambi varovancev Tomija Matjašiča ni zmogla. Do konca srečanja so nato drava-ši s pametno igro zadržali vse domače nalete in dosegli eno največjih zmag v zadnjem času.
2. SRL MOŠKI				
REZULTATI 24.	KROGA:			Mo-
škanjci Gorišnica -	Pomurje 34:21,			
Slovenj Gradec 2011 -		Drava Ptuj		
23:27, Rudar - Mokerc Ig 30:32,				
Mitol Sežana - Radeče MIK Celje				
21:30, Brežice - Col 32:32. Sreča-				
nje Črnomelj - Nova Gorica ni bilo				
odigrano.				
1. SLOVENJ GRADEC 22	19	1	2	39
2. MOKERC IG 22	17	1	4	35
3. MOŠKANJCI - GOR. 22	16	2	4	34
4. RADEČE MIK CELJE 22	14	0	8	28
5. ČRNOMELJ 21	13	2	6	28
6. DRAVA PTUJ 22	13	2	7	28
7. BREŽICE 23	12	1	19	25
8. ARCONT RADGONA 22	10	2	10	22
9. POMURJE 22	5	3	14	13
10. COL 22	6	1	15	13
11. MITOL SEŽANA 23	3	1	19	10
12. NOVA GORICA -1 21	4	0	17	7
13. RUDAR 22	3	0	19	6
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so pripravili eno od največjih presenečenj v letošnjem prvenstvu: vodilnim Slove-njgradčanom so v njihovi dvorani zadali šele drugi poraz (na fotografiji Miha Sabo).
Vsekakor je odločila izjemna predstava v obrambi, zaradi katere je bilo lažje tudi v napadu.
Do konca prvenstva Ptuj-čane čakata še dva obračuna: v naslednjem krogu se bodo proti Črnomlju poslovili od domačega občinstva, nato pa potujejo še k ekipi Radgone.
tp
Moškanjci Gorišni-ca - Pomurje 34:21 (14:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Brazuša, Petek 7(3), Bedrač 2, Di-mec, Arnuš 7, Balas 5, Lozinšek 7, Pravdič, Gerčar, Lukaček, Firbas 2, Preac 1, Zorli 1, Vincek 2, B. Bratu-ša: Trener: Sebastjan Oblak.
POMURJE: Šavel 1, Smodiš 2(2), Horvat, Pintarič 1, Kozel 1, Strelec 1, Ščavničar, Jankovič 2, Dokša, Kref 3, Merica 3, Sečko, Mesarec 7 (3). Trener: Vlado Hebar.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 4(3), Pomurje 6(5); IZ-
KLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 4, Pomurje 6 minut.
Rokometaši v Gorišnici še vedno upajo na ugoden razplet glede uvrstitve v 1. B SRL. Pot do tja pa vodi samo z zmagami, potrebne pa bo tudi nekaj sreče (beri: zmaga Slovenj Gradca proti Mokerc Igu). Pomurje je bilo ravno pravšnji tekmec za novo zmago. Sam začetek srečanja pa ni bil najbolj vzpodbuden za domačine, saj je že v 20. sekundi prišlo do poškodbe kolena domačega igralca Prav-diča. To je nekako delovalo kot krč v igri domačih in gostje so pod vodstvom trenerja Vlada Hebarja prišli do prednosti štirih zadetkov (2:6). To vsekakor ni bil dober znak za domačine, ki pa so se polagoma le zbrali in v 21. minuti povedli 9:7. Prednost dveh zadetkov pa je bila tudi ob koncu prvega polčasa.
Začetek drugega dela igre je pripadel domačim rokome-
Jaka Lozinšek - igralec Moškanjcev - Gorišnice: »Na
začetku nas je nekoliko pretresla poškodba soigralca. Po nekaj minutah smo se vendarle zbrali in povedli. Odločitev je padla na začetku drugega polčasa, ko smo se razigrali in rešili vse dileme okoli osvojitve dveh novih točk in potrditve 3. mesta.«
tašem, ki jim je odmor koristil, da so se zbrali in dogovorili za strategijo v nadaljevanju. Deset minut so igrali kot po rokometnih učbenikih in preden so se gostje prav zavedli, je že bilo deset zadetkov prednosti v korist Gorišničanov (23:13). Do konca srečanja so tako lahko domačini igrali sproščeno, saj ni bilo nobenih skrbi glede končnega zmagovalca. Prednost je ob koncu srečanja znašala velikih 13 zadetkov.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 47. prvomajski turnir v Veržeju: pokal občine pripadel domačinom
NK Tehnostroj iz Veržeja, član 3. SNL - vzhod, je pripravil tradicionalni že 47. prvomajski turnir za pokal občine. Ob gostitelju so na turnirju nastopile še pomurske ekipe Tromejnika iz Kuzme, Slatine iz Ra-dencev in Cvena. Po razburljivih izločilnih tekmah,
na katerih so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke, sta se v finalu pomerili ekipi Tehnostroja in Tromejnika. Uspešnejši so bili Veržejci, ki so z zadetki Štrakla (2), Kocuvana, Trstenjaka, Lovreca in Ropo-še slavili s 6:3. V tekmi za 3. mesto je Cven ugnal Slatino 5:2, veteransko srečanje Veržeja in Tromejnika pa je pripadlo Veržeju (9:3). Pokale in priznanja udeležencem turnirja je podelil župan občine Veržej Slavko Petovar.
NŠ
Rokomet • 1. B SRL (m)
Še v boju za 3. mesto
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje se še vedno borijo za visoko mesto v 1. B SRL (na fotografiji Dejan Horvat).
Velika Nedelja Carrera Optyl - Škofljica 38:31 (18:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 1, Kaučič, Hanželič
1,	Horvat 7 (2), Bezjak 4, Veselko
2,	Bračič 4, Preac, Ivančič 9 (1), Tušak 5, Dogša, Lorenčič 1, Meško, Špindler 2, Hojžar 2, Marin. Trener: Bojan Munda.
ŠKOFLJICA: Pogač 3, Vojin 13, Leskovar 1, Zgonec 2, Peskar, Slanc 2, Huskič 6, Ločičnik Kacijan, Pahor, Obajdin 3, Cvetko 1. Trener: Alan Krajnc.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 5 (3), Škofljica 6(4); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 10, Škofljica 6 minut.
Domači rokometaši so se na najboljši možen način poslovili od svojih zvestih privržencev, to je z zmago. Po začetnem vodstvu domačih z 2:0 so vajeti igre prevzeli gostje in vodili večji del prvega polčasa. Nervoza na domači strani je bila zelo velika, kar se je odražalo v sami igri. Razloga zanjo ni bilo, saj so točke obstanka morali dobiti gostje, ki so se pred tekmo nahajali na predzadnjem mestu, domači pa so zasedali varno 6. mesto. Gostje so v nadaljevanju igrali zelo disciplinirano in vodili z enim do treh zadetkov vse do 27. minute, ko so domači po zadetku Mitje Horvata iz sedmih metrov izenačili na 16:16. Domačini bi lahko rezultat v svoj prid obrnili že prej, vendar so zastreljali dve
1. B SRL (m)			
REZULTATI 21.	KROGA:		Velika
Nedelja Carrera Optyl		- Škofljica	
38:31, Sevnica -	Slovan		32:32,
Cerklje - Dobova	22:23,		Alples
Železniki - Grosuplje 32:27, Grča			
Kočevje - Celje Pivovarna			Laško
23:21, Dol TKI Hrastnik		- Sviš Pe-	
karna Grosuplje 28:30			
1. SVIŠ GROSUPLJE 21	19	0	2 38
2. SEVNICA 21	14	3	4 31
3. DOL TKI HRASTNIK 21	10	3	8 23
4. V. NEDELJA C. O. 21	10	3	8 23
5. GROSUPLJE 21	11	0	10 22
6. CELJE PIVO. LAŠKO 21	10	1	10 21
7. SLOVAN 21	8	5	18 21
8. GRČA KOČEVJE 21	8	2	11 18
9. CERKLJE 21	8	2	11 18
10. DOBOVA 21	4	5	12 13
11. ALPLES ŽELEZNIKI21	5	2	14 12
12. ŠKOFLJICA 21	4	4	13 12
sedemmetrovki oziroma ju je ubranil vratar gostov Blaž Kocjan. V zadnjih dveh minutah prvega dela so domači kljub dvema izključenima igralcema zadeli dvakrat (Mitja Horvat) in odšli na odmor z minimalnim vodstvom.
Gledalci v športni dvorani so tudi v drugem polčasu gledali podobno igro kot v prvem, vendar so tokrat povedli domači, gostje pa so jih vedno ujeli (nazadnje v 43. minuti na 24:24). V nadaljevanju tekme so domačini ponovno pove-dli za dva zadetka, tako da je bila prednost domačih v 53. minuti 30:28. Za manj stresno končnico - kot se je v tej sezoni že večkrat zgodilo - je poskrbel Dejan Ivančič, ki je s štirimi zaporednimi zadetki razliko povečal na 34:28. V zadnjih minutah so priložnost za igro dobili vsi igralci s klopi in vsi so jo tudi dobro izkoristili. Svoje prve zadetke v članski konkurenci je dosegel Gregor Hojžar, ki je lepo izkoristil domiselne podaje soigralca iz kadetskih vrst Matica Marina. Glede na potek tekme je končni rezultat 38:31 sicer na oko lep dosežek, vendar je pot do njega bila trnova. Gostje so v svojih vrstah imeli odličnega Darjana Vojina, ki je povzročal veliko težav domači obrambi, in solidnega vratarja Blaža Kocjana.
V primeru, da Velika Nedelja v naslednjem krogu premaga Škofljico in v zadnjem krogu še Dobovo, je blizu celo osvojitev 3. mesta. To bi lahko pomenilo celo napredovanje, saj se govori, da Sevnica, ki je sedaj druga, naj ne bi šla v prvo ligo. To bi bilo šele noro v največji slovenski rokometni vasi Veliki Nedelji.
Danilo Klajnšek
Bojan Munda - trener Velike Nedelje Carrere Optyl:
»Mislim, da je naša zmaga povsem zaslužena, čeprav v prvem polčasu nismo igrali najbolje, predvsem v obrambi. Gostje, ki se borijo za obstanek, so se predstavili kot zelo čvrsta ekipa. Mi smo svoje naredili in tako gremo v Dobo-vo neobremenjeni. Morda se nam bo ob zmagi nasmehnilo celo 3. mesto.«
Tenis m TK Terme Ptuj
Lah odličen v Kopru
Pretekli teden so v Kopru potekali finalni turnirji A in B v kategoriji U-14, na katere so se udeleženci uvrstili preko turnirjev round robin. Na turnirju A je bil pri fantih 3. nosilec Sven Lah (TK Terme Ptuj), pri dekletih pa je na turnirju B igrala Taja Glažar.
Taja se je z dvema zmagama uvrstila v četrtfinale, kjer je na-mučila tudi 2. nosilko Katarino Čepon (Šport plus). Ta je na koncu osvojila turnir, edini niz pa ji je odvzela prav Taja.
Sven je bil še uspešnejši, saj se je med posamezniki prebil
vse do finala. Na tej poti je v polfinalu ugnal tudi 1. nosilca Žana Žmavca (Triglav Kranj) z rezultatom 6:1, 7:6(2). Finalni tekmec je bil 7. nosilec Nejc Sitar (ŽTK Maribor). Ta je bil uspešnejši in je slavil 3:6, 2:6. Sven je med dvojicami igral skupaj z Amadejem Goruča-nom (Celje). Prva nosilca sta ta status upravičila in s štirimi zanesljivimi zmagami slavila na turnirju. V finalu sta 6:4, 6:1 ugnala Žana Žmavca in Nejca Ferjana (oba Triglav Kranj).
JM
Kolesarstvo m KK PP
Lep uspeh mladih ptujskih kolesarjev
Na praznični petek, 27. 4., je v Tropovcih v Prekmurju za kolesarske amaterje potekal kronometer Sebeščan, dolg 10 km. Zraven amaterjev je nastopilo tudi 17 mlajših mladincev iz nekaterih slovenskih klubov. Kolesarski klub Perutnina Ptuj so zastopali Manuel Bedenik, Mitja Serdinšek, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko in Nejc Rogi-na. Dirka je služila odličnemu treningu, piljenju forme na kronometer in primerjavi s konkurenco v tej redki disciplini, s katero se mlajši mladinci srečajo le na državnem prvenstvu. Na razgibani progi je zmagal član ptujskega kluba Manuel Bedenik, 3. je bil Ser-dinšek, 6. pa Plajnšek. Bedenik je s tem rezultatom potrdil dobro formo pred reprezentančno etapno dirko na Češkem. V kategoriji mladincev je zmaga prav tako odpotovala na Ptuj, saj je slavil Matic Širec, 2. je bil Aleks Kurnik, 6. pa Sašo Mi-kulič.
V soboto so selekcije dečkov nastopale na pokalu občine Tišina. Največ uspeha je imel Luka Sagadin, ki je v kategoriji dečkov B prepričljivo slavil. Pri dečkih A je bil najboljši član Perutnine Ptuj Luka Kramber-ger na 8. mestu.
V	nedeljo, 29. 4., so mlajši mladinci nastopali pri severnih sosedih. Na priznani krožni dirki v avstrijskem Wolfs-bergu je na progi, dolgi 52 km, nastopilo 66 kolesarjev iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Za Kolesarski klub Perutnina Ptuj so nastopili: Manuel Be-denik, Mitja Serdinšek, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Aleš Korpar in Nejc Rogina. Fantje so morali prevoziti tri kroge z blažjim klancem na sredini, zadnjih 5 km pa je bilo ravninskih. Bedenik in Plajnšek sta imela nalogo poskušati z begom, Serdinšek in Rogina pa čakati na končni sprint. Korpar in Mohorko sta opravljala delo pomočnikov. Na veliko veselje ptujskega kluba je 300 m do cilja napadel Serdinšek in suvereno dobil sprint ter zmagal.
V	nedeljo, 29. 4., so bile dejavne tudi najmlajše selekcije Perutnine Ptuj, saj so dečki nastopali na 4. nagradi Stubičkih Toplic na Hrvaškem. Ponovno gre izpostaviti predvsem slavje Luke Sagadina v kategoriji dečkov B, v kateri je bil Blaž Furjan 5., v kategoriji dečkov A je bil Luka Kramberger 3., v kategoriji dečkov C pa Matija Krajnc 3. in Žan Ljubec 5.
tp
Ptujski kolesarji so bili uspešni na dirki za VN v Stubiških toplic.
Marinu 1. dirka v novem dresu
Matej Marin, ki v letošnji sezoni nastopa za avstrijsko moštvo kontinental RC Arbö Gourmetfein Wels, je dočakal premierno zmago v novem dresu. 29. 4. je namreč potekala močna mednarodna dirka v St. Paulu na avstrijskem Koroškem v okviru lavantalskih športnih dnevov. Gre za izjemno razgibano in precej zahtevno selektivno dirko, tako da je slavje Marina, ki slovi predvsem kot izvrsten sprinter, kar majhno presenečenje. Toda 32-letni Ptujčan je na 104 km dolgi dirki še enkrat več dokazal, da mu ob pravi formi nobena trasa ne predstavlja večjih težav. Lani je na omenjeni dirki v dresu Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj slavil Robert Vrečer.
Triatlon • 11. ptujski triatlon
Na Ptuju zmagala Pleše in Trohova
Uvod v triatlonsko sezono v zadnjih letih navadno pripada ptujskemu tekmovanju, ki se je v njegovi 11. izvedbi letos udeležilo rekordnih 286 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj vrhunskih tekmovalcev, večina aktivnih triatloncev in triatlonk, ki redno trenirajo.
Kot po tradiciji organizatorja - Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj - poskrbita za pester izbor prog, tako da so za otroke pripravili akvatlon A (50 m plavanja in 400 m teka) in akvatlon B (100 m plavanja in 800 m teka). Tisti pravi rekreativni triatlon se imenuje triatlon za vsakogar (100 m plavanja, 4 km kolesarjenja in 1 km teka), iz tekmovalnega vidika pa sta izstopajoča super sprint triatlon (300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka) in sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka) - ta je del triatlonov World Ttriathlete 1. V slednjem je bila največja udeležba, saj je nastopilo 138 tekmovalcev in 27 tekmovalk. Pri moških je bil na 3. mestu Jaroslav Kovačič (ŠD Posavje), na 2. Uroš Seme (TK Mamut) in na 1. David Pleše (TK Velenje). Zmagovalec je eden naših najboljših triatloncev v zadnjih letih (na Ptuju je zmagal že lani) in le poškodba mu je preprečila nastop na letošnjih OI v Londonu. Letos je za progo potreboval 55 minut in 39 sekund, kar je bil sicer v boljših pogojih hitrejši čas od lanskega. Po zmagi je dejal: »Tekmovanje je bilo podobno kot lani, ko sem tekmecem pobegnil na kolesu. Tam sem si ustvaril veliko prednost, ki je znašala že 1 minuto in 45 sekund, ki sem jo nato na teku le še povečal. Sam triatlon pa je bil super organiziran in sem na njem zelo užival.«
Tekaški klub Maraton je imel na sprint triatlonu 8 predstav-
... kolesarjenju na 20 kilometrov ....
... in teku na 5 km (na fotografiji zmagovalec David Pleše).
Kajak
Kajak sprint maraton na Dravi
Drugo leto zapored je Brodarsko društvo Ranca Ptuj izvedlo posebno tekmovanje - maraton v kajak sprintu, na katerem so tekmovalci pre-veslali 5, 10 ali 15 kilometrov.
Skupno je bilo prijavljenih 18 tekmovalcev in tekmovalk iz petih slovenskih klubov (KKK Čatež, KKK Orka, KKK Ljubljana, KKK Bohinj in BD Ranca Ptuj) in hrvaškega kluba Jarun.
Rezultati, sprint triatlon:
moški:
1.	David Pleše (TK Velenje)
2.	Uroš Seme (TK Mamut)
3.	Jaroslav Kovačič (ŠD Posavje)
28. Branimir Komel (TK Maraton)
ženske:
1.	Eva Troha (TK Inles Riko Ribnica)
2.	Maruša Klemene (TK Tri-sport Alprem)
3.	Marina Milkovic (Hrvaška)
12. Manja Kokol (TK Maraton)
Foto: Črtomir Goznik
V sprint triatlonu so se tekmovalci merili v plavanju na 750 metrov ....
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Domače društvo je imelo na startu štiri predstavnike: Blaža Šegulo, Alena Vršiča, Tilna Vidoviča in Tino Kobale.
Slednja se je izkazala že na zadnji izborni tekmi za slo-
Foto: Črtomir Goznik
Kajakaši so se na ptujskem jezeru merili na 5, 10 in 15 km dolgi progi.
nikov, izmed katerih je bil najvišje, na 28. mestu, Branimir Komel. Največjega aplavza med vsemi nastopajočimi je bil deležen 215 kg težak Simon Vodnik, ki je z veliko volje, truda in spodbujanja gledalcev premagal progo. Med članicami je v sprint triatlonu nekoliko presenetljivo zmagala šele 16-letna Eva Troha (TK Inles Riko Ribnica), medtem ko je bila edina predstavnica ptujskega kluba Manja Kokol na koncu 12. Mlada Trohova, ki se s triatlonom ukvarja sedem let, je po zmagi na Ptuju dejala: »Sama sem zelo vesela te zmage, ki je nisem pričakovala. Zelo sem zadovoljna s svojim plavanjem in tekom, prav tako pa mislim, da sem dobro vozila tudi na kolesu.«
Večina sodelujočih na 11. Ptujskem triatlonu je bila z organizacijo zelo zadovoljna. Organizatorji so že uigrana ekipa, glavni med njimi Rado Ačimo-vič je podal svoj pogled na tekmovanje: »Moje mnenje je, da je 11. Ptujski triatlon dobro uspel. V zadnjih letih je ta naša prireditev dobila veliko pozitivnih ocen in to je razlog, da triatlonci tudi radi pridejo na Ptuj. Sam sem zelo zadovoljen tudi z udeležbo in po prvih odzivih, ki sem jih slišal, so bili tudi tekmovalci in tekmovalke zadovoljni s potekom in izvedbo tega zahtevnega športnega tekmovanja.«
David Breznik
vensko reprezentanco v kajak sprintu, kjer je bila na Bledu na 1000 metrov dolgi progi druga, medtem ko tokrat na reki Dravi na 15 km dolgem maratonu med članicami ni imela konkurentk in je zmagala. Najbolj zanimivo je bilo vsekakor med člani, med katerimi je domači favorit Tilen Vidovič kajak najbližjega konkurenta Malina Titoriča pustil daleč za sabo, vendar je naredil napako pri prihodu skozi cilj in je bil na koncu diskvalificiran. Vršič je bil med člani na 15 kilometrov na koncu četrti, medtem ko je bil Šegula med mlajšimi dečki na 5 km tretji. Po posameznih starostnih skupinah so tako zmagali pri mlajših dečkih na 5 kilometrov Vid Ošterbenk (KKK Čatež), pri dečkih na 10 kilometrov Leon Hergešič Ada-movič (KKK Jarun), pri deklicah na 10 kilometrov Marina Mlačič (KKK Orka), pri članih na 15 kilometrov Malin Titorič (KKK Orka) in pri članicah na 15 kilometrov Tina Kobale (BD Ranca Ptuj). Najboljši so bili nagrajeni z medaljami.
Med aktivne tekmovalce sta se pomešala tudi dva rekreativ-ca, ki sta prav tako preveslala 15 kilometrov dolgo krožno progo. Tekmovanje je potekalo po pravilih ICF in KZS.
David Breznik
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Stojnčani do preobrazbe v enem tednu
3. SNL - vzhod:
Zavrč s težavo čez Odrance
REZULTATI 21. KROGA: Čarda
-	Stojnci 0:4 (0:1). Odranci - Zavrč 2:3 (1:3), Koroška Dravograd
-	Tehnostroj Veržej 0:0, AHA EMMI Bistrica - Zreče 1:2, Malečnik -Tromejnik G Kalamar 1:3 (0:1), Rakičan - Kovinar Štore 2:4 (0:2), Grad - Paloma 3:2 (2:0)
1.	ZAVRČ 21	19	1 1	75:18	58
2.	K. DRAVOGRAD 21	9	9	3	30:21	36
3.	ČARDA 21	9	5	7	39:35	32
4.	KOVINAR ŠTORE 21	9	4	8	32:33	31
5.	STOJNCI 21	9	3	9	34:36	30
6.	MALEČNIK 21	7	8 6	33:30	29
7.	TROMEJNIK 21	9	2	10	30:37	29
8.	TEHNO. VERŽEJ 21	8	4	9	30:29	28
9.	ZREČE 21	7	7	7	24:26	28
10.	ODRANCI 21	8 2 11 31:39	26
11.	A. E. BISTRICA 21	8 1 12	28:42	25
12.	PALOMA 21	6 3 12	29:39	21
13.	GRAD 21	6 3 12	32:42	21
14.	RAKIČAN 21	5	4 12	32:51	19
Nogometaši Veržeja, ki so v preteklem krogu dodobra napolnili mrežo Stojncev, so tokrat odščipnili točko še favoriziranemu Dravogradu. Z neprepričljivimi predstavami nadaljujejo tudi nogometaši Bistrice, ki so doma klonili proti Zrečam, čeprav so z zadetkom Stegneta povedli. Zato pa bolje igrajo nogometaši Tromejnika, ki so tokrat v gosteh brez težav odpravili ekipo Malečnika, ki prav tako močno popušča. Rakičan je doma klonil proti Kovinarju iz Štor ter se še bolj učvrstil na dnu lestvice. Grad je s 3:2 premagal neposrednega konkurenta v boju za obstanek, ekipo Palo-me (po en gol sta za zmagovalce dosegla Zilič in Gorinšek - slednji dve minuti pred koncem). Strelci so bili tokrat zelo razpoloženi, saj je na sedmih tekmah padlo kar 29 zadetkov.
ODRANCI - ZAVRČ 2:3
(1:3)
STRELCI: 0:1 Šnajder (16.), 0:2 Murat (21.), 0:3 Murat (23.) 1:2 Žer-din (34.), 2:3 Tkalec (52.)
ZAVRČ: Sagadin, Lenart, Kuser-banj, Letonja, Šnajder, Rumež, Fi-lipovič, A. Čeh, Kelenc, Lunder (od 46. Gabrovec), Murat (od 65. Mari-nič). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča spomladi še naprej ostajajo pri samih zmagah: tokratna »žrtev« so bili Odranci. Kljub temu velja dodati, da so gostje do zmage prišli nekoliko težje, kot so pričakovali. Na odlično pripravljeni zelenici v Odrancih so favorizirani gostje pričeli odlično in v razmiku sedmih minut (med 16. in 23.) kar trikrat zadeli - Šnajder in Murat dvakrat. Domačini so še v prvem delu igre znižali prek Žerdi-na. V začetku drugega polčasa so Prekmurci zadeli še enkrat in srečanje ponovno naredili negotovo. Še posebej je to prišlo do izraza v 63. minuti, ko je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Rok Le-tonja. Kljub temu se izid do konca ni več spremenil, tako da je ostalo pri tesni, a povsem zasluženi zmagi varovancev Mirana Emeršiča.
ČARDA - STOJNCI 0:4
(0:1)
STRELCI: 0:1 Kokot (6.), 0:2 Vin-kovič (74.), 0:3 Vinkovič (80.), 0:4 Kokot (89.)
STOJNCI: Veselič, Milošič, Jan-žekovič, Ratek, Korez (od 68. G. Pernek), Vinkovič, Pečnik (od 60. S. Meznarič), P. Pernek (od 82. Mag-dič), Draškovič, Golob, Kokot. Trener: Boris Klinger.
Da je nogomet sila nepredvidljiv šport, so nam v zadnjem tednu najbolj nazorno prikazali nogometaši Stojncev, ki nastopajo v tretjeliga-
ški druščini. Po pravem debaklu v Veržeju prejšnji vikend, so jih tokrat doma pričakali nogometaši Čar-de, sicer tretjeuvrščene ekipe na lestvici. Največji se poberejo, ko je najtežje, in prav to so storili ru-meno-črni, ki so tokrat povsem na-digrali domačine in dokazali, da je bil »razpad sistema« proti Veržeju le slab dan. Kako si drugače razlagati dejstvo, da smo tokrat gledali povsem drugačno predstavo od tiste pretekli teden?
Gostje so pričeli odlično in si po zadetku Kokota že v 6. minuti zagotovili odlično izhodišče za preostanek srečanja. Tudi v nadaljevanju prvega polčasa so povsem nadzirali potek dogajanja na zelenici in Čardi onemogočali konkretnejše priložnosti. Stojncem je v nadaljevanju na njihovi poti k zmagi izdatno pomagal še domači nogometaš Pavel, ki je prejel rdeči karton (drugi rumeni), kar so fantje izpod Borla s pridom izkoristili in dosegli še tri zadetke. Za goste je zaradi težav z vratarji po daljšem času branil David Veselič, ki je sicer še rahlo poškodovan, toda tokrat se mu na srečo ni bilo treba preveč naprezati. V naslednjem krogu bodo Stojnci gostili ekipo Odrancev.
Tadej Podvršek
Štajerska liga: štirje zadetki Požegarja
Ali bo Šmarje vzdržalo do konca? V 21. krogu so Šmarje pri Jelšah po visoki zmagi nad Šoštanjem prevzele vodilno pozicijo (Pesnica je bila prosta). Ali bo trenutno točka prednosti dovolj tudi za naslov prvaka, se bo videlo ob koncu prvenstva, do katerega je še pet krogov. Podvinci in Drava sta še vedno visoko na lestvici, medtem ko se bo Boč do konca boril za obstanek. V najslabšem položaju je Ormož, ki je v tem krogu doživel visok poraz v Podvincih.
REZULTATI 21. KROGA: Mar-les hiše - NŠ Drava Ptuj 1:1 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Šoštanj 5:0 (3:0), MU Šentjur - Koroške gradnje 1:3 (0:1), Boč Poljčane - Peca 2:1 (1:0), Kovinar Tezno - Pohorje 2:6, Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož 6:1
1.	ŠMARJE PRI J. 20 15 4 1 56:14 49
2.	TEH. PESNICA 20 15 3 2 53:22 48
3.	POHORJE 21 14 1 6 51:30 43
4.	PODVINCI B. K. 20 13 3 4 45:18 42
5.	NŠ DRAVA PTUJ 21 11 5 5 54:25 38
6.	MARLES HIŠE -1 21 10 4 7 34:29 33
7.	PECA	20 9 2 9 31:38 29
8.	ŠOŠTANJ 20 6 5 9 36:41 23
9.	KOVINAR TEZNO 21 7 1 13 28:48 22
10.	MU ŠENTJUR 20 5 1 14 30:56 16
11.	KOROŠKE G. -120	4	4	12	24:42	15
12.	BOČ POLJČ. 20	4	3	13	19:43	15
13.	KRŠKO B 13	4	1	8 11:22	13
14.	C. O. ORMOŽ 21	3	1	17	19:63	10
PODVINCI BETONARNA KUHAR - CARRERA OPTYL ORMOŽ 6:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 Požegar (3.), 2:0 Požegar (26.), 3:0 Požegar (29.), 4:0 Vindiš (45.), 5:0 Požegar (45.), 6:0 Zagoršek (54.), 6:1 L. Mlinaric (87.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen, Šebela, Lah (od 69. Juršek), Marinič, Topolovec, Belšak (od 46. R. Petrovič), Zagoršek (od 84. Čeh), Požegar (od 63. Kokol), Vindiš, Hauptman (od 45. D. Brumen). Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Ko-sič, Babšek, L. Mlinaric, Panič, Kir-biš, Šeruga, R. Mlinarič, Strmšek, Govedič (od 46. Kardum), Trste-njak, Srša (od 78. Fijavž). Trener: Milivoj Jamnik.
Domača ekipa je dosegla pol ducata zadetkov, ob tem pa zapravila vsaj še enkrat toliko zrelih priložnosti. Po prikazanem Ormožanom ne uide zadnje mesto. Pri domačih se je posebej izkazal Aleš Požegar, ki je v dobri uri, kolikor je prebil v igri, dosegel štiri zadetke.
Danilo Klajnšek
Prvo ime tekme vratar Mlaker: MARLES HIŠE -NŠ DRAVA PTUJ 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Turjak (72. iz 11-m), 1:1 Ljubec (85.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Topol-nik, Horvat, Rakovec (od 82. Gori-čan), Ljubec, Wagner (od 62. Leva-nič), Antolič, Zdovc, Krajnc (od 77. Furh), Nežmah, Druzovič. Trener: Tomi Grbavac.
Članska ekipa Nogometne šole Drava bi glede na prikazano in glede na število zrelih priložnosti morala iz Limbuša prinesti vse tri točke, a je domačine reševal vratar Gregor Mlaker. Domačini so v prvih 20 minutah prevladovali na igrišču ter si ustvarili tudi eno lepo priložnost. Po njej so počasi pobudo na sredini igrišča prevzeli Ptujčani, medtem ko so bili nogometaši iz Limbuša do konca prvega dela povsem nenevarni. Nogometaši Drave so si po izdelanih kombinacijah ponovno ustvarili kup lepih priložnosti, ki so jih iz ugodnih situacij zgrešili ali so nastreljali vratarja Mlakerja.
V drugem polčasu so se domačini osredotočili na protinapade in na preskok igre. Po enem izmed takšnih izbijanj je po dvoboju žoga v kazenskem prostoru zadela v roko
Topolnika in glavni sodnik Boškič je pokazal na enajstmetrovko (podobne situacije pred tem na drugi strani ni označil za najstrožjo kazen za Dravo). Sledil je popoln napad in ofenziva mlade ptujske ekipe, ki si je ponovno pripravila nekaj imenitnih priložnosti. Končno je v 85. minuti izenačil zelo aktiven Danijel Ljubec, ki je z zelo natančnim strelom s kakšnih dvajsetih metrov le premagal razpoloženega Mlakerja. Slednjemu se lahko igralci Marles hiš zahvalijo za točko, medtem ko so lahko v ptujskem taboru ponovno nezadovoljni zaradi slabe realizacije.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
remi Gorišnice v Središču
REZULTATI 21. KROGA: Apače
-	1A Avto Gerečja vas 1:2, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Rogoznica 1:1, Središče - Gorišnica 2:2, Lovrenc - Skorba 0:3, Videm - Ma-kole 1:4, Podvinci Agrocenter Ptuj
-	Hajdina 1:4, Bukovci - Oplotnica 4:1
1. SREDIŠČE	21 15	5	1	60:19	50
2. 1A GER. VAS	21 14	a	4	51:2a	45
3. HAJDINA	21 12	2	7	45:a7	a8
4. VIDEM	21 12	1	8	48:48	a7
5. OPLOTNICA	21 11	a	7	4a:a7	a6
6. BUKOVCI	21 9	4	8	4a:a8	a1
7. APAČE	21 7	7	7	42:a5	28
8. ROGOZNICA	21 7	6	8	29:29	27
9. SKORBA	21 8	a	10	a7:49	27
10. GORIŠNICA	21 7	4	10	a7:4a	25
11. PODVINCI A. P. 21 5		5	11	a5:4a	20
12. DORNAVA V. K 21 5		5	11	a6:5a	20
1a. MAKOLE	21 4	a	14	2a:49	15
14. LOVRENC	21 a	5	15	1a:a9	14
APACE - 1 A AVTO GERECJA VAS 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Novak (8.), 1:1 Fruk (17.), 1:2 Leben (83.)
SREDIŠČE - GORIŠNICA 2:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Osterc (32.), 2:0 Lesjak (40.), 2:1 Mar (43.), 2:2 Mur-šič (65. ¡z 11-m)
LOVRENC - SKORBA 0:3 (0:2) STRELCA: 0:1 Brodnjak (7.), 0:2 Vogrinec (8.), 0:3 Brodnjak (76. ¡z 11-m)
BUKOVCI - OPLOTNICA 4:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Habrun (26.), 2:0 Kramberger (44.), 2:1 Ozimič (86.), 3:1 Roškar (88.), 4:1 Ostroško (90.)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -HAJDINA 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mlinarič (39.), 1:1 D. Petrovič (52.), 1:2 Pal (63.), 1:3 Štumberger (80.), 1:4 Pal (88.)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-ČEC - ROGOZNICA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Rižnar (14.), 1:1 Kukovec (35. iz 11-m) VIDEM - MAKOLE 1:4 (1:3) STRELCI: 0:1 Gajser (8.), 0:2 Stojnšek (10. iz 11-m), 1:2 Milošič (28. iz 11-m), 1:3 Gajser (42.), 1:4 Avguštin (75.)
2. liga MNZ Ptuj:
Majšperk ne popušča
REZULTATI 18. KROGA: Slovenja vas - Cirkulane 1:2, Prager-sko - Tržec 2:3, Spodnja Polskava - Hajdoše 3:2, Zgornja Polskava -Majšperk 1:6, Grajena - Markovci 1:4, Leskovec - Podlehnik 1:1
1. MAJŠPERK	18 17		1	0	62:11	52
2. TRŽEC	18 16		1	1	79:14	49
3. CIRKULANE	18 11		2	5	5a:a5	a5
4. HAJDOŠE	18 10		1	7	40:a7	a1
5. MARKOVCI	18	9	1	8	50:a6	28
6. SP. POLSKAVA	18	8	a	7	29:a4	27
7. PODLEHNIK	18	7	5	6	aa:a0	26
8. SLOVENJA VAS	18	7	a	8	26:27	24
9. PRAGERSKO	18	4	a	11	27:45	15
10. LESKOVEC	18	2	a	1a	19:55	9
11. GRAJENA	18	a	0 15		15:55	9
12.ZG. POLSKAVA 18		1	a	14	18:72	6
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev so v nedeljo takole veselili enega od štirih zadetkov, ki jih je dosegel Aleš Požegar (drugi z leve).
LESKOVEC - PODLEHNIK 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Jelen (43.), 1:1 Trafela (86.) SLOVENJA VAS - CIRKULANE
1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Skaza (24.), 1:1 Kelc (59.), 1:2 (86.) PRAGERSKO - TRŽEC 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Bezjak (15.), 1:1 Pečnik (45. iz 11-m), 1:2 Pečnik (52.), 2:2 Joras (58.), 2:3 B. Emer-šič (59.)
GRAJENA - MARKOVCI 1:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Vnuk (28.), 0:2 Vnuk (42.), 0:3 Strelec (49.), 0:4 Strelec (56.), 1:4 Vrečar (59.)
ZGORNJA POLSKAVA - MAJ-ŠPERK 1:6 (1:5)
STRELCI: 0:1 Pompe (10.), 0:2 Tominc (12.), 0:3 Škrabl (21.), 0:4 Škrabl (25.), 0:5 Pompe (39.), 1:5 Klajderič (45.), 1:6 Frlež (58. iz 11-m)
SPODNJA POLSKAVA - HAJDO-ŠE 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Glažar (3. iz 11-m), 1:1 Koren (51.), 2:1 Tropan (63.), 2:2 Glažar (68.), 3:2 Kos (85.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 15. KROGA: Borovci - Skorba 3:2, Hajdina - Pohorje Oplotnica 0:3, Boč - Polskava 3:0, Grajena - Dornava 4:1, Cirkulane -Videm 2:3
1.	VIDEM 15 13 1 1 53:18 40
2.	BOROVCI 15 10 3 2 59:31 33
3.	POHORJE - OPL.15 9 2 4 31:17 29
4.	HAJDINA 15 7 3 5 38:20 24
5.	SKORBA 15 6 4 5 31:26 22
6.	GRAJENA 15 5 3 7 18:37 18
7.	POLSKAVA 15 4 3 8 31:37 15
8.	BOČ	15 4 1 10 20:46 13
9.	CIRKULANE 15 2 4 9 22:47 10
10.	DORNAVA 15 2 2 11 20:44 8 VETERANI 40
REZULTATI 15. KROGA: Zgornja Polskava - Ormož 2:1, Lovrenc -Pragersko 75 1:1, Leskovec - Markovci 3:2, Gorišnica - Podlehnik 1:1, Tržec - Podvinci 1:1
1.	ORMOŽ 15 9 3 3 32:19 30
2.	ZG. POLSKAVA 15 8 3 4 24:17 27
3.	PRAGERSKO 75 15 7 3 5 32:29 24
4.	GORIŠNICA 15 6 4 5 29:19 22
5.	PODLEHNIK 15 6 4 5 20:19 22
6.	LOVRENC 15 5 5 5 19:23 20
7.	PODVINCI 15 5 4 6 27:31 19
8.	LESKOVEC 15 6 1 8 20:28 19
9.	MARKOVCI 15 4 2 9 22:32 14
10.	TRŽEC 15 2 5 8 20:28 11
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SŽNL
še druga zaporedna zmaga Dornave
Nogometašice Pomurja imajo deset točk prednosti in so si praktično že zagotovile naslov prvakinj. Preostale tri ekipe iz lige za prvaka so zelo izenačene in se bodo borile za preostala mesta.
Zadovoljni pa so tudi v Dornavi, saj so njihove nogometašice premagale ekipo iz Maribora in tako dosegle še drugo zaporedno zmago. Domače so odlično pričele to srečanje ter hitro povedle z zadetkom reprezentantke Katje Nežmah. Do konca prvega polčasa so nadaljevale v enakem tempu ter še dvakrat zadele v polno. V drugem delu srečanja so Mariborčanke relativno hitro dosegle prvi zadetek, na drugega pa so morale čakati skoraj do konca. To je bilo premalo, da bi preprečile veselje domačih nogometa-šic ob drugi zmagi v letošnjem prvenstvu. S tem so zadnje mesto na lestvici prepustile ekipi Velesovega.
Liga za prvaka
16. KROG: Jevnica - Slovenj Gradec 3:2 (2:1), Teleing Pomurje - Rudar Škale 3:0 (2:0)
1.	TEL. POMURJE 16	13	1 2	85:26	40
2.	SLOV. GRADEC 16	9	3	4	62:25	30
3.	RUDAR - ŠKALE 16	9	3	4	47:17	30
4.	JEVNICA 16	9	2	5	49:31	29
Liga od 5.-8. mesta
16. KROG: Dornava - Maribor 3:2 (3:0), Krka - Velesovo Kamen Jerič 4:3 (1:1)
1.	KRKA 16 8 3 5 36:35 27
2.	MARIBOR 16 4 1 11 24:46 13
3.	DORNAVA 16 2 2 12 21:74 8
4.	VELESOVO K. J. 16 2 1 13 25:95 7
DORNAVA - MARIBOR 3:2
(3:0)
STRELKE: 1:0 Katja Nežmah (11.), 2:0 Daša Veličkovič (21.), 3:0 Saša Ljubec (39.), 3:1 Anisa Rola (54.), 3:2 Maja Koren (89.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Nuša Pernat, Urška Pavlec, Martina Potrč, Maja Skaza, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Daša Veličkovič (od 77. Gabrijela Milec), Lucija Hameršak (od 64. Marina Baklan), Jana Mohorko (od 89. Tjaša Šalamun). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž) - liga za prvaka
6. KROG: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje Gen-I (četrtek, 10. 5., ob 19.30 v dvorani Ljudski vrt)
Nogomet • Kvalifikacije za UEFA pokal regij
V torek, 8. 5., se bosta ob 17. uri na ptujskem Mestnem stadionu v 3. krogu kvalifikacij za pokal regij UEFA (Region's cup) pomerili reprezentanci MNZ Ptuj in MNZ Celje.
DK
Kikboks • Svetovni pokal
Luka Vindis v Avstriji na stopničkah
Ena največjih tekem za svetovni pokal WAKO, tako imenovani Avstrian Classic, ki je od 20. do 22. 4. potekal v Innsbrucku, bo ostal zapisan v zgodovino ptujskega kikboksa z osvojitvijo 3. mesta člana KBV Ptuj Luka Vindiša.
Luka je v Innsbrucku tekmoval v kategoriji mladincev do 84 kg in premagal tekmeca iz Grčije in Avstrije. Šele v pol-finalu je izgubil s tekmovalcem iz Italije. Osvojitev 3. mesta je velik uspeh za Vindiša in ptujski kikboks. V Avstriji je nastopal tudi Simon Kaisers-berger, ki je z lepimi borbami osvojil 5. mesto med mladinci do 74 kg. Oba naša tekmovalca sta nastopala v semi kontaktu.
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj redno nastopajo in tudi dosegajo vrhunske rezultate na velikih tekmovanjih, kar je velika spodbuda za naslednja tekmovanja, predvsem za finale državnega prvenstva, ki
Foto: Franc Slodnjak
Luka Vindiš (KBV Ptuj)
bo 26. maja potekalo v dvorani Center na Ptuju. Pred tekmo na Ptuju gredo naši tekmovalci še na mednarodni turnir v Pulj Hrvaškem, v klubu pa bo potekal 3. turnir medobčinskega prvenstva.
Franc Slodnjak
Nogomet • Mladinski pokal NZS - polfinale ALUMINIJ - MARIBOR 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Čolic (58.)
ALUMINIJ: Peršuh, Kajtna, Jus, Dvoršak - Špehar, Sagadin (Kri-stl), Cesar, Strel (Cafuta), Krajnc, Damše, Kirič, Vindiš (Goljat). Trener: Primož Gorše.
MARIBOR: Vidic, Lorber, Kurbus, Vezonik, Pihler, Harl, Čolič, Stres, Peterka, (Filipovič), Bezjak, Rozman (Narič). Trener: Zvonko Breber
RDEČA KARTONA: Harl (30.), Bezjak (87.) - oba Maribor
Mladinci Aluminija so v polfinalnem pokalnem srečanju izgubili proti sovrstnikom iz Maribora. V dobri in borbeni nogometni tekmi so gostje dosegli edini zadetek v 58. minuti, ko so že igrali z igralcem manj. Domačini so imeli namreč že od 30. minute igralca več v polju, številčne premoči pa niso uspeli izkoristiti. V 87. minuti je bil izključen še drugi igralec Maribora, vendar do konca ni prišlo do spremembe izida. Tako so Kidričani ostali brez finalnega nastopa, kjer so dvakrat doslej že nastopali, enkrat so celo osvojili pokal (v Novi Gorici).
DK
Planinski kotiček
Porezen, 1630 m (Škofjeloško hribovje)
13. 5. 2012
Porezen je drugi po višini v Škofjeloškem hribovju, je razgledni vrh med Gorenjsko in Primorsko. Ponosno se dviga nad Davčo, po površini največjo slovensko vasjo, nad Cerkljanskim in Baško grapo. Razgled z vrha je mogočen, kot se za osamelec spodobi. Pogled pritegne veriga spodnjih bohinjskih gora s Črno prstjo in Rodico, v ozadju pa Julijci s Triglavom in ostalimi predalpskimi vrhovi. Globoko spodaj opazimo Baško grapo. Ob lepem vremenu seže pogled vse do morja.
Porezen je bil v preteklosti del rapalske meje med obema vojnama. Na vrhu in pobočju so lepo vidne utrdbe iz tistega obdobja. Tak pomnik je tudi spodnji del doma na Poreznu, ki je prenovljena italijanska kasarna. Zgornji del pa je bil dograjen v kasnejših letih (1980-84). Spomladi in poleti klije pod vrhom vse polno različnega planinskega cvetja. V spomladanskem času pa lahko v ranih jutranjih urah slišimo oglašanje ruševca, nižje v gozdu pa kraljevo ptico - divjega petelina. Tudi planinski orel se prikaže po pobočjih, pod vrhom pa so doma gamsi.
Nas bo pot vodila v Dolenje novake. Po nekaj minutah hoje bomo prispeli do Bolnice Franja, ki si jo bomo ogledali sedaj, ko je obnovljena po neurju v letu 2007. Nadaljevali bomo po nezahtevni poti proti vrhu, kjer si bomo pri koči privoščili daljši počitek. Sestopili bomo na severno stran do Petrovega brda. V kolikor nam bo dopuščal čas, se bomo podali do Davče in si ogledali etnografski muzej.
Oprema naj bo trenutnim vremenskim razmeram in zahtevam ture primerna (dobri čevlji, pohodne palice). Ne pozabimo na rezervna oblačila, v nahrbtniku naj bo dovolj tekočine in pa kak priboljšek. Na koči bo mogoče zaužiti topel obrok.
Ob 5.30 se zberemo na parkirišču pod gradom. Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Skupne hoje bo za cca 5-6 ur. Cena izleta je 27 €. Prijave sprejemamo do 8. 5.
Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna, planinska izkaznica). Vse dodatne informacije dobite v pisarni PD v času uradnih ur ali na 041 237 010. Sedež društva je na novi lokaciji: Dravska ulica 18 (vhod s parkirišča)!
Izlet vodi Miran Ritonja, vodnik PZS
Nogomet • Mlajše selekcije Aluminija
Kidričani v Makarski dvakrat do cetrtfinala
Mladi Kidričani - selekciji U-10 in U-12 - so se v spremstvu trenerjev in staršev udeležili močnega turnirja v Makarski. Kvalitetne treninge je treba nadgraditi s kvalitetnimi tekmami in prav to je bil razlog udeležbe na tem turnirju. Mladi Kidričani so pokazali, da se lahko enakovredno kosajo z močnimi tekmeci. Oboji so svojo pot končali v četrtfi-nalu, kjer so izgubili s sovrstniki hrvaških nogometnih gigantov Dina-ma in Hajduka. Sicer pa bodo mladi nogometaši Aluminija imeli novo priložnost za dokazovanje 16. in 17. julija na velikem turnirju v Kidričevem, ko bodo nastopile selekcije U-7, U-8, U-10 in U-12.
REZULTATI SELEKCIJE U-10: Aluminij - Zmaj Makarska 1:2, Aluminij - Šibenik 1:1, Aluminij - Jadran Ploče 3:0, Aluminij - Višnjevac 1:0, Aluminij - Zmaj Makarska 4:1. Mladi Kidričani so v četrtfinalu izgubili proti zagrebškemu Dinamu z rezultatom 0:6.
REZULTATI SELEKCIJE U-12: Dinamo - Aluminij 5:0, Aluminij -Neretvanac Opuzen 2:1, Aluminij - Jadran 4:0, Aluminij - Tomislav grad 1:1, V četrtfinalu so bili od nogometašev Aluminija boljši vrstniki splitskega Hajduka 0:6.
Aluminij U-10: Gašper Kapelj Polegek, Žiga Miličič, Aljaž Džankič, Domen Štorek, Šefik Muharemi, Jure Svenšek, Dominik Kolar, Aljaž Kovačič, Žiga Gašpar, Rene Čuš, Vita Žolek. Alen Zorec, Žan Jevše-nak, Jure Bušljeta, Jure Puhman. Trenerja: Beno Repič in Drago Oz-mec.
Aluminij U-12: Rene Plajnšek, Urban Tomanič, Miha Pšajd, Rok Pišek Markež, Uroš Krajnc, Jure Perger, Žan Medved, Luka Kovačič, Rok Mohorko, Nejc Pipenbaher, Teo Milič, Tilen Šmigoc, Niko Klinc, Teo Glažar, Žiga Ramšak, Anej Milič, Tis Laufer, Gregor Predikaka. Trener: Dejan Žolek.
Danilo Klajnšek
Selekciji Aluminija U-10 (zgoraj) in U-12 sta uspešno nastopali na turnirju v Makarski.
Beno Repič - vodja NŠ Aluminij Kidričevo: »V
NŠ Aluminij se zavedamo, da so izkušnje iz mednarodnih tekem zelo pomembne, zato smo se turnirja v Makarski na Hrvaškem tudi udeležili. Med drugim želimo igralcem na ta način predstaviti način življenja športnikov. Imeli smo priložnost, da smo se pomerili z Dinamom iz Zagreba ter
Hajdukom iz Splita, ki sta najbolj priznani NŠ na Hrvaškem. Za fante je bila to pomembna izkušnja in motivacija za delo v naprej. Tudi v prihodnje si bomo v NK Aluminij prizadevali, da se bomo udeležili čim več takšnih večdnevnih turnirjev v tujini, saj tudi na tak način zagotavljamo kvalitetno delo v nogometni šoli.«
Nogomet • Finale ŠKL
OŠ Destrnik prvak ŠKL v nogometu
ŠKL (šolska košarkarska liga) je svojo popularnost pridobila skozi osnovnošolsko tekmovanje v košarki, v zadnjih letih pa se je tekmovanje razširilo tudi na odbojko in nogomet. V slednjem zadnjih nekaj let odlično nastopa OŠ Destrnik, ki se je že petkrat uvrstila v finale in je tudi trikrat osvojila nogometni naslov ŠKL. Novega so osvojili ob koncu meseca aprila, ko so pred kamerami Kanala A v športni dvorani Bonifika v Kopru premagali Šmartno ob Paki. A pot do finala je bila dolga, saj so učenci in učen-
ke redno vsak teden trenirali po tri ure v sklopu izbirnega predmeta šport in interesnih dejavnosti. Sicer pa je bilo tekmovanje ŠKL v predtekmova-nju razdeljeno na dve skupini, ljubljansko in štajersko, v kateri je bila OŠ Destrnik prva. Sledil je polfinalni obračun na dveh tekmah z Dobravo, ki jo je Destrnik po dobri igri dobil. Pod vodstvom trenerja učencev Draga Preloga in trenerja učenk Gorazda Voglarja so se destrniški osnovnošolci fizično, taktično in tehnično pripravili za finale. Tekme ŠKL
Nogometna ekipa OŠ Destrnik:
dekleta: Anja Fladung, Nina Milošič, Nina Sluga, Laura Karo, Aneja Lorbek, Nuša Drevenšek, Nina Brumen, Tjaša Vrhovšek, Ines Horvat, Valentina Muršec, Nika Ma-tjašič. Trener: Gorazd Voglar;
fantje: Alen Karo, Žan Si-monič, Simon Koser, Nejc Pesek, Tomaž Pesek, Matic Krajnc, Blaž Potrč, Žan Vrečar, Sergej Polanec, Tilen Lacko Kolar. Trener: Drago Prelog.
v nogometu namreč potekajo štirikrat po 12 minut: po dve četrtini igrajo dekleta in fantje. V velikem finalu med OŠ De-strnik in OŠ Šmarje ob Paki so bolje začela dekleta iz Šmarja in prvo četrtino dobile z 1:0. Fantje iz Destrnika so v drugi četrtini dosegli dva zadetka in obrnili rezultat na 2:1. Zelo zanimiv je bil tretji del tekme deklet, v katerem so bile Šmar-čanke na krilih odlične mlade Lare Prašnikar (gre za hčerko znanega slovenskega trenerja Bojana Prašnikarja, op. a.) boljše, vendar svoji šoli niso priigrale prednosti. V zadnjih 12 minutah pa smo spremljali pravo malo dramo in napeto tekmo, v kateri so nogometaši iz Šmarij hitro dosegli dva zadetka in povedli 4:3. Nato se je zgodil popoln preobrat v režiji OŠ Destrnik, ki je dosegla pet zaporednih zadetkov in na koncu zmagala 8:4.
Sledilo je veliko slavje ob tretjem naslovu prvakov ŠKL v nogometu, za katerega so učenci in učenke OŠ Destrnik prejeli prehodni pokal, medalje in simbolična darila. Strokovna komisija je za najboljšega igralca izbrala Žana Vrečarja iz OŠ Destrnik, za najboljšo igralko Laro Prašnikar iz OŠ Šmarje ob Paki in za naj športnika Alena Kara iz OŠ Destrnik. Novega velikega uspeha so bili zelo veseli tudi v občini Destrnik, saj gre za vzorno sodelovanje na relaciji med šolo in lokalno skupnostjo, ki zelo podpira mlade pri njihovih športnih aktivnostih.
David Breznik
Prejeli smo - Odgovor na članek v Štajerskem tedniku dne 13.4.2012
Nova šola - eden od prednostnih projektov (3.)
OS dr. Ljudevita Pivka je zadnjega pol leta medijsko odmevna zgodba. Pogosto tudi zlorabljena zaradi različnih interesov. Ne glede na vse, želimo, da standard izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v našo šolo, dosega takšen nivo, kot ga imajo ostali osnovnošolci v MO Ptuj in okoliških občinah.
Od leta 2006 poteka projekt za izgradnjo nove šole na lokaciji pri Dijaškem domu Ptuj. Različne ovire so prihajale in tudi odhajale, pričetek gradnje se je vedno odmikal. 18. 1. 2012 je izdano gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno. Ovire, ki se sedaj imenujejo finančne, se nadaljujejo. Zgodb, kje iskati krivca, je veliko (stroka, vodstvo šole, sostanovalci, občine...). A vendarle je treba pogledati naprej in storiti vse, da se zgodba konča s srečnim koncem.
Ptujski župan v enem od prejšnjih izdaj (13. 4. 2012) Stajerskega tednika operira s številčnimi podatki nekorektno in zavajajoče, pri čemer tako zaposleni kot starši čutimo ogorčenje in prizadetost.
V želji, da bi bila širša javnost objektivno informirana o kadrovskih zadevah, obnovi oz. finančnih vložkih v jav-
nem zavodu OS dr. Ljudevita Pivka, posredujem sledeče obrazložitve.
Stavba, v kateri se nahaja šola, je stara več kot 100 let. Ker se že od leta 2006 učenci nameravajo »v kratkem« preseliti v novogradnjo, vanjo MO Ptuj od takrat ni vlagala potrebnega investicijskega denarja. V času po veliki ujmi, kije s točo prizadela tudi našo streho, je bilo obnovljeno celotno ostrešje. Leta 2005 je bilo dograjeno eno stranišče za invalide. V šolski kurilnici, ki nudi ogrevanje tudi prostorom Upravne enote Ptuj in obrambnega ministrstva v stavbi čez cesto, je bil zamenjan gorilnik peči. In to je bilo tudi vse!
Medijska odmevnost pa je vendarle prinesla tudi veliko dobrega. MO Ptuj je na pobudo staršev in zaposlenih priznala, da je kljub skorajšnji preselitvi v nove prostore, treba vložiti minimalna sredstva v vzdrževanje stavbe. V znesku 25.000 € (investicijski vložek za leto 2012) so bili tako v času zimskih počitnic prebeljeni skoraj vsi prostori, zamenjana so bila 4 najbolj kritična okna, napeljana je bila voda v dve učilnici in nameščen nov pisoar v sani-
tarijah. Zamenjan je bil dotrajan štedilnik in pokvarjen grelec v kuhinji, prav tako je bila sanirana preperela cev na podstrešju. Garderoba pri telovadnici je bila pregrajena s predelno steno, tako da imamo končno garderobo za dečke in deklice posebej. Slikople-skarstvo GORIČAN je izvedlo 1600 m2 pleskanja brezplačno, ostalo po konkurenčni ceni, prav tako je barve v tem deležu doniralo podjetje TEH-BO iz Slovenske Bistrice. V do-natorsko akcijo pleskanja se je vključil tudi ptujski obrtnik KRAMBERGER. Solska notranjost je sedaj mnogo prijaznejša in vrednost že teh 25.000 € je neprecenljiva, kljub temu da je to bila osnovna naloga lastnika stavbe - MO Ptuj, ki je dolžan investirati v stavbo, za katero mesečno prejema več kot 3000 € najemnine, prav tako pa plačuje šola še stroške stavbnega zemljišča, ki znašajo 4057 € na leto. Res je, hvaležni smo tudi za tisto, kar bi pravzaprav moralo biti samoumevno.
Navedba ptujskega župana, da je v šoli 72 učencev in 51 zaposlenih, ki skrbijo za njih, in iz tega izračunan 1 učitelj na 1,5 učenca, je zavajajoče in manipulativno, zato bom
Ptuj • OŠ Ljudski vrt Ptuj
Čarali smo z besedami
V torek, 17. aprila, so šolsko jedilnico OŠ Ljudski vrt Ptuj obiskali ljubitelji lepe slovenske besede. Na zelo dobro obiskani prireditvi Čaramo z besedami so učenci predstavili novo številko literarnega glasila Čar besede moje, ki je letos že sedemnajsta zapored. Ob številnih literarnih je glasilo bogato tudi z mnogimi likovnimi prispevki učencev.
Kot vsako leto so učitelji tudi letos zbirali likovne in literarne izdelke skozi celotno šolsko leto, izbor najboljših pa je izšel v glasilu Čar besede moje 2012, v katerem tudi letos sodeluje okoli sto učencev.
Med likovnimi smo lahko priča najrazličnejšim tehnikam, temam in motivom - od živali, figur, pokrajin, zgradb in še česa. Žanrska raznovrstnost pa je opazna tudi med literarnimi prispevki, med katerimi je vrsta pesniških besedil, pravljic, kratkih zgodb, kri-minalk, literarnih fragmentov in drugih sestavkov. Kratek sprehod med besedili pokaže tudi široko paleto tem. Med temi so tako preprosti opisi hišnih ljubljenčkov, prvih izletov, družine in domačega okolja, katerih avtorji so zlasti učenci nižjih razredov, starejši učenci pa so se letos lotili tudi družbeno zelo angažiranih tem. Očitno tudi najmlajši predstavniki naše družbe niso imuni na dogajanje v neposrednem političnem, kulturnem in občem okolju. Tako se srečamo s svetovi nasilja, social-
Jure Pišek in Eva Petrovič sta prireditev odlično vodila.
ne krivičnosti, sovraštva med ljudmi in še marsičesa.
Veliko od objavljenih besedil so učenci predstavili na literarni prireditvi, ki sta jo vodila Eva Petrovič in Jure Pišek, njihova branja pa so popestrile še plesne in glasbene točke, seveda pa tudi ni šlo brez pevskega zbora. Nastopajoče in vse učence, ki kar koli objavljajo v glasilu, je na prireditvi pohvalila tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je v glasilu med drugim zapisala: »Beseda ima
že sama po sebi magično moč. Prava beseda ob pravem času lahko ima zdravilne, tolažilne učinke. Kdor zna ob pravem času pričarati prave besede, lahko stori veliko dobrega zase in za druge. Znati uporabiti prave besede ob pravem času - z njimi vzpodbuditi, pohvaliti, usmeriti, potolažiti, razveseliti - je velika umetnost življenja, ki jo želimo razvijati tudi z vašim pisanjem v naše šolsko literarno glasilo. Mislim, da nam je uspelo.«
David Bedrač
zaradi javnosti navedla naslednje podatke, s katerimi je bil g. župan ob letnem poročilu zavoda tudi seznanjen.
Javni zavod OS dr. Lju-devita Pivka v šolskem letu 2011/2012 v skladu z aktom u ustanovitvi in Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraže-valnih programov za otroke s posebnimi potrebami, izvaja 3 osnovne programe:
•	prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
•	osebni program vzgoje in izobraževanja,
•	mobilno specialno pedagoško službo za program dodatne strokovne pomoči.
Programa pod številko 1 in 2 se izvajata v matičnem zavodu v Raičevi ulici 2 na Ptuju, program mobilne službe pa poteka v 17 osnovnih šolah v MO Ptuj in sosednjih občinah, tudi v Staršah in Benediktu, ter v Vrtcu Ptuj in vrtcih na območju sosednjih občin ter Gornje Radgone in Kapele.
Za potrebe vseh treh programov je v skladu z normativi in standardi zaposlenih skupaj 49 delavcev, od tega je 38 strokovnih delavcev (učitelji defektologi, svetovalna delavka, delovna terapevtka, knjižničar), 3 varuhinje in 8 teh-nično-administrativnih delavcev (čistilke, hišnik, kuharica, računovodkinja in poslovna sekretarka). Dva delavca svojo obveznost dopolnjujeta iz drugih šol.
Prejeli smo
Podali predlog za nadzor delovanja občine Ormož (2.)
Pod tem naslovom je novinarka Viki Ivanuša v Štajerskem tedniku 24. aprila 2012 podala na videz alarmantno sporočilo ormoške opozicije. Tej namreč ni uspelo z izredno sejo, ki je bila sklicana za petek, 21. aprila, vzbuditi večje pozornosti v domačem okolju. Od 20 svetnikov OS občine Ormož jih je na izredno sejo prišlo le 6. Vsi ostali so svoj prihod zaradi zadržanosti in bolj pomembnih opravil, kot je politiziranje nekaterih ormoških opozicijskih svetnikov, svojo prisotnost opravičili. To opravičilo ormoška opozicija, ki ne loči med opravičilom za sejo in obstrukcijo, sicer proglaša kot beg pred zanje edino dovoljeno resnico, to je pogledom njihovega vodje g. Trofenika na dogajanje v občini. V prizadevanju za večjo verodostojnost svoj nastop v stilu epp g. Tro-fenik začinja s poskusom zastraševanja tako župana kot svetnikov in občinske uprave, in sicer z napovedanimi prijavami na vse mogoče držav-
Od strokovnih delavcev je na področju mobilne službe v letošnjem šolskem letuzaposle-nih 16 strokovnih delavk, kar znaša 39,02 % vseh strokovnih delavcev zavoda (ali 32,65 % vseh zaposlenih v zavodu), le da te delavke opravljajo strokovno delo izključno izven matičnega zavoda in torej NE z učenci na naši šoli. Izvajajo dodatno strokovno pomoč (DSP) učencem s posebnimi potrebami na rednih OS in v vrtcih na podlagi izdanih odločb o usmeritvi. DSP prejema 200 učencev, skupaj se izvaja 430 ur DSP: (vrtci: 24 otrok -60 ur; osnovne šole 176 učencev - 370 ur.) V skladu s 50. členom (merila za določitev števila oddelkov mobilne službe) Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami to predstavlja kar 16 oddelkov. V povprečju mobilni učitelj izvaja 26,87 ure individualnega dela na teden. Zaradi pomanjkanja kadra in večjih potreb po DSP so mobilni učitelji primorani opravljati ure prek obveze, vendar še vse v zakonsko predpisanih okvirih. Nekateri naši mobilni učitelji se vozijo vsak dan tudi do 30 in več kilometrov v oddaljene šole in vrtce, da bi lahko pokrili potrebe posameznih šol in vrtcev. Torej skoraj ena tretjina naših delavcev strokovno obravnava učence s posebnimi potrebami izven naše šole.
Vmatičnemzavodu vRaiče-vi ulici 2 se izvaja program OŠ z nižjim izobrazbenim standardom in poseben program vzgoje in izobraževanja; v oba je vključenih 72 učencev. V skladu z normativi opravlja strokovno delo 22 strokovnih
delavcev in 3 varuhinje, kar predstavlja 60,98 % vseh strokovnih delavcev, zaposlenih v zavodu (ali 51,02 % vseh delavcev v zavodu). Za nemoten vzgojno-izobraževalni proces pa dodatno skrbi še tehnično-administrativni kader 8 delavcev (16,33 % vseh delavcev).
Vsi delavci so sistemizirani po normativih, ki je seveda za OŠ s prilagojenim programom drugačen od večinskih šol in njihove plače niso v breme občine. Normativno se razredi oblikujejo glede na težavnost motenj otrok, in sicer od 6 do 12 učencev na oddelek. Vsa leta pa narašča število otrok, ki potrebujejo pomoč mobilnega specialnega pedagoga v večinskih šolah.
Tako kot pri normativih je g. župan posplošitve izvedel tudi v navedbi o tem, da je šola prejela v enem letu skoraj 1,5 milijona evrov za nemoteno delo. Nato je to številko delil na število učencev ter navedel strošek 20.000 € na učenca. Moj profesor statistike bi se le prijel za glavo in takšno sklepanje iz podatkov bi g. župana pripeljalo do padca na izpitu iz statistike. Izmed vseh postavk pa vendarle vsaj kurilnega olja, ki ogreva Upravno enoto v stavbi čez cesto, ne moremo računati kot strošek na učenca s posebnimi potrebami, ki se šola v OŠ dr. Ljudevita Pivka, kajne! Res ne vem, zakaj je treba zavajati javnost, konec koncev želimo le pogoje, ki si jih ti otroci zaslužijo in imajo do njih pravico, mi vsi pa dolžnost, da jim to omogočimo.
Borislava Munda, namestnica ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka
ne inštitucije. Tega seveda g. Trofenik ne počne prvič, ampak že nekaj let, tako da smo nekateri na tovrstno zastraševanje že imuni.
Čeprav se najprej nisem mislil oglasiti, sem se vseeno odločil, da zaradi opozicijskega vznemirjanja javnosti, to pomirim z izjavo, da nič od tega, kar trdijo, ni res. Problem odlagališč, iz katerega skušajo kovati politične točke, je vseslovenski in splošen in je o njem javnost sproti in vsakodnevno obveščena. Izredna seja na to temo ne bi pomenila nobene dodane vrednosti razen stroška za občinski proračun, torej davkoplačevalce. Problem odlagališč se mora rešiti na državnem nivoju za celotno državo in presega kompetence in zmožnosti petih članov ormoškega OS, ki zahtevajo o tem razpravo v OS občine Ormož.
Javno izjavljam tudi, da proti meni kot županu kljub številnim prijavam in ano-nimkam, napisanim na isti način in najbrž na isti računalnik, ne poteka noben sodni postopek, razen enega, v katerem me nek posameznik iz Sodincev obtožuje v zvezi z gradnjo čistilne naprave v Sodincih, češ da mu pripada odškodnina, ker da sem mu
to obljubil, če umakne tožbo iz upravnega sodišča.
Z mojim odgovorom na omenjeni članek se ne želim ukvarjati z nedomišljenimi in ponavljajočimi grožnjami bivšega poslanca in samozvanega liderja ormoške opozicije g. Vilija Trofenika, ker če bi se, bi postal tudi sam politikantski, kot je on; javno pa pozivam mag. Boštjana Štefančiča, da prekliče svoje izjave, da je občina Ormož nenamensko porabila 2,9 milijona EUR, sicer bomprisiljen proti svoji volji ukrepati za zaščito časti in dobrega imena vseh zaposlenih v občinski upravi, ki pošteno opravljajo svoje delo in so ravno zaradi tega deležni pritlehnih napadov, kot je omenjeni. Kot iz konteksta zapisanega in povedanega razumem, naj bi šlo za zbrana sredstva pri opravljanju gospodarske javne službe zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov.
Njegovo opravičilo pričakujem na istem mestu, kot je bila neresnična obtožba objavljena. To je tudi razlog, zaradi katerega sem se javno oglasil, ker se sicer, samo zaradi nikoli uresničenih groženj Vilija Trofenika, ne bi.
Alojz Sok, župan občine Ormož
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Zimska avantura (2.)
Končno Flensburg
Zjutraj sva si naredila kavo in čakala, da odprejo delavnico. Nekako nisva vedela, kaj naj pričakujeva od njihovih mehanikov, če imajo dele in kakšna je sploh procedura. Tudi pri sosedih so imeli mehanike, vendar so bili zaposleni, zato sva na vrsto počakala kar pri prvi firmi. Možakar
v lični recepciji naju posluša in vrže vse skupaj na papir, računalnik pa mu takoj natisne predračun. Znosna cifra, tudi v delavnici nama obljubijo, da bo avto danes pripravljen. Super.
Medtem sva lepo šla še enkrat v center na kebab k nekemu Turku, obiskala pa sva tudi njihov
muzej in ugotovila, da od tam prihaja kar nekaj znanih osebnosti, kot npr. Uwe Bein, nogometni reprezentant in svetovni prvak z Nemčijo leta 1990; Konrad Duden, ravnatelj kraljeve gimnazije, po katerem se imenujejo nekateri nemški učbeniki v slovenskih in nemških šolah, ter Konrad Zuse, pionir računalništva. No, njihova zgodovina poroča tudi, da so se precej upirali različnim gospostvom in da so tu potekali tudi eni večjih kmečkih uporov. Krasno, že sva se počutila kot doma ...
Ob enih me mojster že kliče, da je avto gotov. Všeč mu je bilo, da sva midva nekaj vedela o avtih, čelo pa je našpičil, ko sva povedala, da sva iz Slovenije. Ko je še eden izmed njegovih delavcev nekaj pripomnil glede tega, pa sva obema zabrusila, da Slovenci itak pokupimo polovico nemških avtomobilov in skrbimo za njihovo gospodarsko rast. Pa je bil mir. Vožnja je potem spet potekala skoraj nemoteno, z Matejem sva pa vseeno napeto prisluškovala, da naju spet ne preseneti kak nezaželen zvok iz avtomobila.
Z juga proti severu Nemčije se pot zelo vleče. Kmalu sva uzrla tablo za Hamburg, kjer je pisalo, da je treba do tja prevoziti še slabih 300 kilometrov, ko pa sva bila že mimo, pa je bila naslednja točka Kiel, kar je pomenilo dodatnih 200 kilometrov. Saj sem bil vajen takšnih razdalj z drugih celin, tu v Evropi pa mi je šlo to kar na živce.
Končno prispeva v ta presneti Flensburg. Mesto bi se nama zdelo kar prijazno, če vreme ne bi bilo tako oblačno in temno. Ko sva gledala neko cerkvico na bregu, se nama je zdela ko počivališče grofa Drakule, ne pa kot božji hram. Kakorkoli, v nekih penzionističnih blokih je živel najin kolega Oto, skupaj z nekim Etiopijcem. Lepo smo si naredili nekaj za pod zob in skovali načrte za naslednje dni. No, tudi kako pivce je bilo fajn spiti ... Na obisk je prihitel tudi en Španec, Igna-
cio po imenu, klicali smo ga pa kar Nace. Kljub temu da je bil tak suhcen drobižek, so se mu strašno dopadle naše kulinarične dobrote. Zraven sva namreč prinesla nekaj domače kapljice, domače zelenjave, potico, gibanico in še kaj. Najbolj se mu je svetila domača zaseka. Odrezal si je štor kruha, nanj pa je namazal za dva prsta debelo zaseke. Oči so mu žarele od zadovoljstva, masten pa je bil do kolen. Morali smo mu pokazati, da se zaseka pač maže bolj na tanko, gor pa sem mu narezal še malo domače čebule. Seveda mu je bilo super okusno, a naslednji kos si je spet namazal, kot da gre na pašo. Brez pretiravanja je v pol ure potamanil vsaj pol kilograma zaseke, če ne še več. Zvečer smo se kar hitro skobacali v posteljo, ker sva bila midva utrujena, sva pa zato drugi dan rogovilila že ob šestih zjutraj. Vreme je bilo spet mulasto. Ko sva pripomnila nekaj glede tega, so se vsi samo nasmihali, češ da kaj boljšega itak ni pričakovati.
Oto nama je pokazal svojo „delovno" mesto in povprečnemu podeželskemu občanu je bilo takoj jasno, da se tu ne dela nič. Pač neka organizacija, sama sebi namen, da se zapravi državni denar. Tako kot pri nas. Nekaj ur sva šla raziskovat tudi sama, a naju je dež vsake toliko pognal v gostilno na pivo. Kljub turobnemu in depresivnemu vremenu so ti severni Nemci kar posrečeni, veseli in dobrovoljni, za spoznanje drugačni od npr. svojih bavarskih rojakov. Seveda imajo tudi svoje fraze, kot je na primer njihov pozdrav „Moi!", vendar vseeno nismo imeli prevelikih težav z razumevanjem.
Zvečer se nam je spet pridružil Španec Nace in skupaj smo navalili na kuhano vino. Kar precej dolga ulica se je šibila od stojnic, ponujali pa so tudi grog in različne „domače" žgane pijače. Stojnice smo izbirali zelo prebrisano, namreč tam, kjer je stregla kakšna brhka deklina. Izkazalo se je, da naš Nace vsako drugo celo pozna, zato je tudi naša slovenska enota hitro padla v pogovor z njimi. Le ko smo se poslavljali, je edino naš Španec tu in tam zabeležil kakšno telefonsko številko. Baraba španska ...
Foto: D. Zorko
Ena bolj znanih pivovarn v Flensburgu
Foto: D. Zorko
Kvartet kuhanih: Dani, Oto, Matej, Nace
Foto: D. Zorko
Za Božič lahko kupiš celo hiško za majhen denar...
Midva • Partnerski odnosi
Po 26 letih ne vidim več smisla
Sva v petdesetih in imava težave s spolnostjo in odtujenostjo. Poročena sva 26 let. Zadnjih nekaj let med nama skoraj več ni fizičnega stika. Ženo vedno boli glava ali pa je utrujena in nezainteresirana zame. Pri štiriinpetdesetih se počutim osamljeno in se sprašujem, kaj sem naredil narobe, da me žena zavrača. V vsem tem času je bilo veliko stresa in težkih trenutkov, ki sva jih nekako premostila. Umrl nama je en otrok in moja žena ni bila več nikoli ista oseba. O tem fantku tudi nikoli ne želi govoriti. Sicer je od tega že deset let, vendar midva kljub vsemu morava živeti naprej. Meni je vse to že tako naporno, da bi včasih najraje odšel in ji to tudi povem. Zdi se mi, da živi v nekem svojem svetu in da smo vsi ostali nekje zunaj. Velikokrat sem ji že svetoval, naj si poišče pomoč, nekaj let je sicer jemala tablete, vendar vse skupaj ne gre več nikamor. Denarja za terapijo nimava, ker sem jaz trenutno brezposeln, zato vas prosiva za nasvet.
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Lepo pozdravljeni!
Izpostavili ste zgodbo svojega življenja, hkrati pa opisujete najbolj ranljive in težke trenutke vajinega odnosa. Življenje riše svojo zgodbo in vajina je bila do sedaj vse prej kot lahka. Vendar sta se v tem na nek način povezala. To so trenutki, v katerih sta se najgloblje začutila in se še vedno čutita. Smrt je boleča in stresna in v človeku povzroči globoke notranje transformacije, ki jih včasih sam ne zmore predelati do konca. Ob vsem tem pa opisujete, da žena ni bila nikoli več ista in da bi vi želeli živeti naprej. Predvsem spolnost vas bremeni, ker ne veste več, ali so razlogi v njenih stiskah ali vas zavrača, ker vas ne ljubi več. Ko se odnos ustavi pri spolnosti,
se pojavi nešteto dvomov in vprašanj, na katere nimate odgovora. Vsekakor pa je spolnost del vaju, del vajinega odnosa in vaju odraža. Težko je reči, zakaj se vaša žena ob vas ne sprosti. Težave pa so najverjetneje psihične. Oba sta s smrtjo svojega otroka doživela globok pretres in kot pravite, ste vi prišli do točke, ko bo treba živeti naprej. Ni besed za krivico, ki se vam je zgodila pred desetimi leti in ne vem, ali je vaša žena že prišla do točke, ko spet vidi sijati sonce, cveteti rože ..., s čimer bi njeno življenje zanjo ponovno dobilo smisel. Predvsem bi vam svetovala veliko potrpežljivosti in pogovora, ki ni vsiljen. Poiščite kakšno literaturo, preberite knjigo na to temo, iščite odgovore in ji dajte sporo-
čilo, da vas zanima njena stiska, ona vas zanima, ker jo imate radi, ker je vaša in si želite biti ob njej. Pomagajte ji; če se bo počutila varno, bo začela govoriti o sebi in svojih bolečinah. Najverjetneje je „pogoltnila" veliko solz, ni izjokala svoje bolečine, sedaj pa se to odraža na njeni odsotnosti in nezainteresiranosti do življenja. Ob tem pa se prebuja še veliko jeze in krivde, ki je nima nikomur zaupati. Vse to pa zelo globoko biva v njej in ji ne da živeti.
Najprej torej vzpostavite varno, ljubečo komunikacijo, v kateri se bo počutila sprejeta. Ne delajte iz tega težave, na način, „s teboj nekaj ni v redu, pustil te bom, poišči si pomoč, jaz ne morem živeti več s teboj" ...
Vzemite to kot nekaj, kar je del vaju in ji bodite blizu. To je vajina zgodba, vajino življenje, poiščita v tej stiski stik, začutite ženo v njenem svetu, kajti ko bo ona skozi pogovor sprostila svoje telo, se bo tudi spolnost uredila.
Vaša žena torej potrebuje le dovolj varen prostor, brez pritiska, da bo lahko govorila o sebi in o svoji bolečini izgube in bo v teh svojih čutenjih sprejeta. Poskušajte čim manj obsojati in groziti z odhodom, saj sedaj ni čas za vaš obup, temveč da prebudite svojo moč, s katero ne čakajte, da bo ona prišla do vas, temveč ji vi pridite naproti, tako da jo v celoti sprejmete in ji stojite ob strani. Povejte ji na miren, topel način, da si želite biti ob njej tudi brez spolnosti, povejte ji, da težko živite brez nje, ter da si želite ponovno začeti drugače in znova. Postopoma se bosta sprostila, s tem pa se bo prebudila tudi strastna spolnost.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Torek, 8. maj Danes goduje Viktor.
Danes je mednarodni dan Rdečega križa. 1828 se je rodil v Ženevi humanist Jean Henry Dunant, idejni ustanovitelj Rdečega križa.
1884 se je rodil 33. predsednik ZDA (1945-53) Harry Truman. 1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihailo Pupin v New Yorku prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.
1903	se je rodil nepozabni francoski komik Fernandel.
1906 se je rodil režiser Roberto Rossellini, eden najbolj vplivnih
ustvarjalcev Italijanskega filma po drugi svetovni vojni.
1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji nemških
oboroženih sil.
Sreda, 9. maj
Danes goduje Gregor.
Danes je dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom. 1740 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello, avtor okoli stotih oper, med katerimi je najbolj znana Seviljski brivec. 1867 so na konferenci v Londonu priznali samostojnost Luksembur-gu, vendar pod pogojem, da ostane nevtralen. 1873 so začele naglo padati vrednosti na dunajski borzi. Paniko, ki je nastala, so imenovali »črni petek na dunajski borzi«. 1876 je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem, ki je kmalu postal najbolj razširjen pogonski agregat.
1926	sta Američana Byrd in Bennett z letalom prvič preletela severni pol.
1927	je postala Canberra glavno mesto Avstralije. Četrtek, 10. maj
Danes goduje Izidor.
Danes je svetovni dan možganske kapi.
1497 se je italijanski pomorščak Amerigo Vespucci odpravil na svoje prvo potovanje v novi svet. Po njem je dobila Amerika svoje ime. 1526 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana I. zavzeli Budimpešto.
1878 se je rodil nemški politik Gustav Stresemann, v letih 1923 do 1929 nemški zunanji minister, leta 1925 dobitnik Nobelove nagrade za mir.
1933 so na Opernem trgu v Berlinu po zgledu inkvizicijskega sežiganja krivovercev na velikanski grmadi sežgali 25.000 knjig, ki so jih razglasili za nenemške.
1940	je Nemčija napadla Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, istega dne je postal predsednik britanske koalicijske vlade Winston Churchill.
Petek, 11. maj Danes goduje Žiga.
330 je bil posvečen Konstantinopel, edino mesto, ki leži na dveh celinah. Ime je dobilo po ustanovitelju.
1189 se je nemški cesar Friderik Barbarossa s 100.000 možmi odpravil na tretjo križarsko vojno.
1720 se je rodil nemški plemič in pustolovec Karl Hieronymus Mün-chausen , po slovensko je znan kot »lažnivi Kljukec«. 1811 sta se v Siamu rodila Čang in Eng, prva znana siamska dvojčka.
1854 se je rodil Ottmar Mergenthaler, ki je leta 1884 izdelal »linotyp«, tiskarski stavni stroj, podoben pisalnemu za strojno postavljanje črk.
1904	se je rodil španski slikar Salvador Dali, vodilni predstavnik nadrealizma v slikarstvu.
1974 je potres v Sichuanu na Kitajskem zahteval 20.000 življenj. Sobota, 12. maj Danes goduje Pankracij.
Danes je dan medicinskih sester.
1664 so v Versaillesu prvič uprizorili Molierovo komedijo Tartuffe. 1803 se je rodil nemški kemik Justus von Liebig, eden največjih učiteljev kemije vseh časov.
1828 se je rodil angleški slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti Bil je soustanovitelj in najpomembnejši član bratovščine prerafaelitov, to je slikarjev pred Rafaelom.
1842 se je rodil francoski skladatelj Jules Massenet, ki je znan po
operah Werther, Thais in Manon.
1899 je umrl francoski dramatik Henry Becque.
1906 se je rodil ameriški geolog William Maurice Ewing. Leta 1956
je ugotovil, da se podmorski greben sredi Atlantika nadaljuje okrog
Afrike v Indijski ocean in okrog Antarktike v Pacifik ter tako ustvarja
pas okoli sveta.
Nedelja, 13. maj
Danes goduje Servacij.
Danes je svetovni dan pravične trgovine in svetovni dan hipertenzije (previsok krvni tlak).
1598 so v Nantesu, pristanišču ob ustju Loare v vzhodni Franciji, podpisali nantski edikt, s katerim so vzpostavili v Franciji versko strpnost. 1717 se je rodila nemška cesarica, češka in madžarska kraljica Marija Terezija.
1792 se je rodil Pij IX., papež z najdaljšim pontifikatom - 31 let in 7 mesecev.
1810 je Janez Nepomuk Primic v Gradcu ustanovil Slovensko društvo, ki si je zastavilo nalogo odpraviti brezbrižnost do materinščine. 1898 se je rodila v Mačah gledališka igralka Vika Podgorska, s pravim imenom Hedvika Čus-Nučič.
1941	je prišlo na Mali gori blizu Ribnice do prvega spopada po italijanski okupaciji Slovenije med člani TIGR-a in italijansko vojsko. Ponedeljek, 14. maj
Danes goduje Bonifacij.
Mučenca Bonifacija skupaj s Pankracijem in Servacijem, ponekod tudi z Zofijo, častijo kot »ledenega moža«. 1643 je sedel na francoski prestol »sončni kralj« Ludvik XIV., ki je s svojo vladavino zaznamoval ne le Francijo, ampak tudi vso Evropo tistega časa.
1686 se je rodil nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit, izumitelj prvega resnično zanesljivega termometra.
1727 se je rodil angleški slikar Thomas Gainsborough, eden najpomembnejših portretistov in krajinarjev 18. stoletja. 1771 se je rodil najbolj znan utopični socialist Anglež Robert Owen. 1796 je angleški podeželski zdravnik Edward Jenner prvič opravil poskusno cepljenje proti črnim kozam.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Začel se je najlepši mesec v letu - veliki traven
Maj se je začel najlepše, s sončnimi prazniki, verjamem, da ste jih mnogi izkoristili tudi za delo. Na srečo se je zemlja ravno med prazniki tudi dovolj ogrela, da ste lahko posejali vse vrtnine, ki jih do sedaj še niste, in presadili tudi plodovke.

Upam, da ste sadike kupili pri vrtnarjih, ker me je v tednu pred prazniki, ko je bilo še zelo mrzlo, dobro pogrelo, ko sem videla, da imajo sadike plodovk v vrtnih centrih kar zunaj na hladnem. Čeprav jim ni videti, so se te sadike prav gotovo prehladile. To pomeni, da bodo v začetku rasle počasneje, prizadeti pa znajo biti tudi njihovi prvi plodovi, saj je bilo zanje predvsem ponoči absolutno prehladno. Tisti, ki ste jih kupili v vrtnarijah, pa se zdaj sprašujete, kaj narediti, da bodo ostale zdrave.
Prvih 14 dni po presajanju poskrbite samo za dovolj vlage. Plodovk ne zalivamo po listih, zagotovimo jim ka-pljično namakanje. Vsi, ki še imate dovolj v denarnici, lahko posebne, preluknjane ali porozne cevi v ta namen kupite v vseh vrtnih centrih. Drugi pa si lahko za silo pomagate z navadnimi plastenkami kot vidite na sliki - plastenki odstranimo dno in zamašek ali pa zamašek samo pošteno, večkrat preluknjamo. K vsaki rastlini do polovice v tla zakopljemo vsaj eno, v primeru večje suše pa dve 1,5-litrski plastenki. Poskrbimo za to, da je v njej vedno na razpolago dovolj vode.
Enakomerna preskrbljenost z vodo je namreč za vse plodovke, posebej pa za paradižnik, izrednega pomena. Z njo je namreč povezan sprejem kalcija v rastline. Če je preskrba z vodo neenakomerna, med posameznimi namakanji rastlini vode zmanjka, potem se na paradižniku in papriki pojavijo velike črne (rjave) lise na spodnji strani plodov, plodovi kumar in bučk pa se pričnejo sušiti. Zato je zalivanje z zalivalkami običajno nezadostno, saj ne moremo namočiti v globino. Vendar kalcij ni povezan samo s kvaliteto plodov. Če rastlinam primanjkuje kalcija ali pa je preskrba z njim neenakomerna (v primeru nepravilnega namakanja), potem rastlina tudi ni odporna na bolezni in škodljivce. Odpornost ji pade že veliko prej, kot se pomanjkanje pokaže na plodovih. Če suša in visoke temperature trajajo dalj časa, potem je potrebno redno dodajanje kalcija prek listov - listno ali foliarno gnojenje. Vsekakor
Zdravstveni nasveti
Posledice pomanjkanja kalcija na plodovih paradižnika
začnemo z listnim gnojenjem takoj, ko se oblikujejo prvi plodovi, najkasneje pa takrat, ko se prvi plodovi paradižnika pričnejo barvati, pri papriki pa debeliti. V primeru visokih temperatur (nad 30 oC) počnemo to vsaj enkrat na teden. Ampak do takrat je še daleč. Za paradižnik je zelo pomembno tudi odstranjevanje zalistnikov. Veliko ljudi to opravilo opušča, kar je povsem narobe. Tudi papriko in jajčevec vzgojimo na tri vrhove in ostale odvečne poganjke odščipnemo vsaj do tretje etaže. Zalistnike odstranjujemo, ko so še majhni, največ pet cm dolgi. Bolje jih je odšči-pniti, kakor odrezati. Tega ne počnemo zjutraj, dokler so
Pravilna uporaba proti-bolečinskih zdravil (3.)
Velikokrat je že bilo povedano in zapisano, da ni nobene potrebe, da bi bolnik trpel bolečine. Vsako zdravilo sicer nosi tveganje za pojav neželenih učinkov, vendar je to tveganje sorazmerno majhno, če se zdravila uporabljajo v skladu z navodili. Zdravila so tako tista, ki se predpišejo na recept, kot tista, ki so na voljo brez recepta. Želela bi poudariti pomen opozorila, ki se pojavlja ob reklamah: »O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.« To opozorilo je zares namenjeno vsem uporabnikom zdravil in ima svoj pomen in namen, to je zagotoviti varno uporabo tudi teh zdravil, ki jih proizvajalec reklamira.
Analgetiki so v obliki tablet, kapsul, sirupov, šumečih tablet, svečk ter v obliki obli-žev. Farmacevtske oblike, ki
jih zaužijemo skozi usta, popijemo s kozarcem vode. Svečke v ležečem položaju vstavimo v danko. Sirup je namenjen otrokom in odraslim, ki težko požirajo. Odmeriti ga je treba s priloženo dozirno žličko. Protibolečinske obliže namestimo na neporaščen in suh predel kože (hrbet, nadlaket) in menjamo mesta nanosa.
Zelo uspešni so lahko tudi analgetiki v obliki za nanos na kožo, neposredno na obolelo mesto. To so kreme, geli in mazila. Pri uporabi slednjih pazimo, da nanesemo zdravilo na suho in čisto kožo in da po nanosu skrbno umijemo roke. Možni neželen učinek teh pripravkov je lokalna alergična reakcija in kožna reakcija ob izpostavljenosti UV-žar-kom (sonce in/ali solarij!).
Vsakemu zdravilu je priloženo navodilo za uporabo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Svetujem, da zdravilo hranite v originalni embalaži (v temnem in suhem prostoru s sobno temperaturo in nedosegljivo otrokom) skupaj z navodilom za uporabo vse do izteka roka uporabe zdravila. Po pretečenem roku uporabe zdravilo oddajte v lekarni ali komunalni službi pri zbiranju nevarnih odpadkov. Zdravilo namreč ni komunalni odpadek!
Izobražen bolnik, ki aktivno sodeluje v procesu zdravljenja, lahko sam zelo veliko prispeva k uspešnim izidom zdravljenja z zdravili. Lekarniški farmacevti z različnimi aktivnostmi spodbujamo bolnike s boljšemu spoznavanju svojih zdravil in hkrati nudimo vse potrebne informacije. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
rastline še mokre od rose. Cepljene sadike vzgojimo na dva vrhova, kasneje pa jim vseeno odstranjujemo zalistnike tako dolgo, dokler jih dosežemo. Gre za to, da koreninski sistem rastlin ni sposoben prehraniti več plodov, kot jih zraste na enem (v primeru cepljenega paradižnika pa na dveh) steblih. Rastlina, ki ni dovolj in primerno prehranjena, pa je tudi bolj občutljiva na bolezni. Tudi kumare vsaj do višine enega metra vzgajamo na enem steblu, če so seveda na opori. Vendar je pridelovanje kumar na opori zelo priporočljivo, saj so tako manj v stiku z zemljo in zaradi tega dalj časa ostanejo zdrave. Opora za kumare je seveda mreža, vendar je treba od začetka rastline vpenjati v mrežo, saj se same ne vzpenjajo po njej. Pri tem pa vsaj v začetku odstranjujemo tudi stranska stebla.
Vsekakor pa svetujem, da ob plodovkah neposredno ob steblu posadite rastline bazilike, ognjiča ali kapucinke. Med paradižnik, papriko in jajčevec lahko posadite sadike solate, ob njih pa tudi drobnjak ali nizek stročji fižol. Slednji je primeren predvsem kot sosed jajčevcu. Takoj ko se rastline dobro vrastejo, jih lahko pričnemo škropiti z domačimi ali kupljenimi pripravki. Med domačimi so to kamilični, rmanov, timijanov čaj, namočene koprive ali preslica, pripravki iz regratovih ali ognjičevih cvetov. V trgovini pa lahko kupite koprivni izvleček, česnov izvleček ali pripravke z izvlečki morskih alg. Delovanje bo dobro, če pričnete pred pojavom bolezni in počnete to redno vsaj vsakih 10 dni v suhem vremenu in vsaj enkrat na teden v vlažnem vremenu.
Tekom sezone je zelo priporočljivo, posebej pri paradižniku v rastlinjaku, tudi odstranjevanje listov. Ko se pričnejo plodovi barvati, lahko odščipnemo vse liste razen tistega, ki je tik pod plodovi, ki se barvajo. Tako bo nasad
Foto: Miša Pušenjak
Če bodo prvi plodovi paradižnika taki, potem je to posledica mrzlih dni in noči v aprilu.
zračen in s tem bo manjša možnost za širjenje bolezni. Če se bolezen pojavi, je smiselno najprej odstraniti vse obolele liste in plodove, nato pa rastline poškropiti z domačim žajbljevim čajem ali pa kupljenimi bakrenimi listnimi gnojili. Oboje je brez karenčne čakalne dobe. Nato pa v razmiku treh dni še dvakrat poškropimo s česnovim izvlečkom ali rmanovim čajem, lahko pa tudi z izbranim bakrenim listnim gnojilom. Pri zadnjem je vseeno dobro upoštevati tridnevno čakalno dobo pred zaužitjem plodov, čeprav ni predpisana. V trgovinah lahko dobimo še druga uporabna listna gnojila, ki vsebujejo fosfor v prav posebni fosfitni obliki, ki naredi rastline bolj odporne. Ta gnojila je dobro uporabiti zdaj tudi na čebuli, posebej mladi, pa tudi na plodovkah nekje v razmiku 14 dni.
Drugi nalet čebulne muhe in prvi nalet kapusove muhe
Pred nami je še en nalet čebulne muhe, prav gotovo pa ste mnogi že srečali tudi ličinke kapusove muhe. Nujno je, da ukrepate. Za čebulo imamo registriram pripravek, to je perfekthion, pri poru in kapusnicah pa žal ustreznega pripravka ni. Na vrtu tudi kapusnice raje pokrijte z ustrezno prekrivko.
Balkonsko cvetje
Mnogi ste praznike, tako kot jaz, izkoristili tudi za sajenje balkonskih rastlin. Nekateri ste uporabili počasi topna gnojila, sama nisem ravno njihov pristaš, zato jih ne uporabljam. Po presajanju jih tri tedne ni treba gnojiti, saj je hranil dovolj v substratih. Po treh tednih pa pričnemo z gnojenjem. Sprva gnojimo enkrat na teden s polnim odmerkom gnojil. V začetku junija pričnem sama gnojiti dvakrat tedensko s polovičnim odmerkom gnojila, proti koncu junija pa z zelo malimi odmerki - nekaj kapljic ali noževa konica gnojil za cvetenje pri prav vsakem zalivanju. Vse rastline, posebej pa modri čudež, milijon zvončkov, brahikome in seveda surfinije, so hvaležne tudi za redno dodajanje železovega gnojila. Vsaj enkrat na 14 dni zamenjate običajno gnojilo z železovim gnojilom. Zanj vam bodo hvaležne tudi hortenzije in predvsem vsi rododen-droni in azaleje.
Za konec
Z zalivanjem oziroma namakanjem je nujno pričeti zdaj, ko zemlja še ni popolnoma izsušena. Namakati je treba tudi krompir, čebulo in česen. Večjih padavin ni na obzorju, nevihta pa zamenja samo eno namakanje. Tega nikakor ne pozabite.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Odstranjevanje zalistnikov paradižnika je nujen ukrep, ki lahko prepreči zgodnje napade bolezni.
S svetovne
glasbene
scene
Do največje športne prireditve v letošnjem letu, poletnih Olimpijskih iger v Londonu, nas loči le še nekaj tednov (27. julij). Med številnimi športnimi dogodki pa organizatorji napovedujejo tudi spektakularen »olimpijski koncert«. Glasbeni spektakel se bo odvijal v znamenitem londonskem Hyde Parku in bo potekal sočasno z uradno slovesnostjo ob odprtju olimpijskih iger. Organizatorji koncerta so k sodelovanju povabili predstavnike vseh štirih britanskih držav. Anglijo bodo zastopali člani legendarne zasedbe Duran Duran, škotski predstavnik bo Paolo Nutini, Severne Irce bodo zastopali člani zasedbe Snow Patrol, iz Walesa pa prihaja še slovita
zasedba Stereophonics.
®®®
Super uspešna britanska pevka Adele s svojim zadnjim studijskim izdelkom 21 še naprej podira glasbene rekorde. Zadnji med njimi ji je uspel v Veliki Britaniji, kjer je s 4.274.300 prodanimi izvodi omenjenega albuma na prvem
Foto: wordpress.com
Adele
mestu prehitela legendarni album Thriller, ki ga je v osemdesetih posnel pokojni kralj pop glasbe Michael Jackson. Na prvem mestu omenjene lestvice v Veliki Britaniji še naprej ostaja skupina Queen, ki je svoj album Greatest Hits prodala v 5,87-milijonski nakladi.
Popularna ameriška rock skupina Offspring za letošnje poletje napoveduje izid svojega novega studijskega albuma. Na zgoščenki, ki bo nosila ime Days Go By, bo 12 novih skladb, vključno s prvim istoimenim singlom. Člani zasedbe Offspring pa se bodo kaj kmalu podali tudi
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
2.	WE ARE YOUNG - Fun Ft. Janelle Monae
3.	PAYPHONE - Maroon 5 ft. Wiz Khalifa
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CALL ME MAYBE - Carly Rae Jepsen
2.	LET'S GO - Calvin Harris ft. Ne-Yo
3.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
NEMČIJA
1.	TOO CLOSE - Alex Clare
2.	TAGE WIE DIESE - Die Toten Hosen
3.	DRIVE BY - Train
na veliko svetovno koncertno turnejo; najbližje Sloveniji bodo koncertirali 8. junija v avstrijskem Nickelsdorfu, 13. avgusta pa na festivalu Rock
in IdRho v Milanu.
®®®
Ameriška glasbena revija Rolling Stone je pred dnevi objavila najnovejšo lestvico 500 najboljših albumov vseh časov. Na omenjeni lestvici je prišlo do kar nekaj zanimivih sprememb. Tako sta recimo z nje izpadla albuma Changes One in Music takšnih legend, kot sta David Bowie in Madonna. Med novimi člani v klubu 500 pa zagotovo najbolj izstopa popularni ameriški raper Kanye West, ki je mu je uspel velik met, saj je na lestvico uvrščen s kar tremi svojimi albumi. Med drugimi bolj zvenečimi glasbenimi imeni, ki so se uvrstili na lestvico 500 najboljših albumov vseh časov, najdemo še tale imena: Ra-diohead, Bruce Springsteen, Arcade Fire, Arctic Monkeys,
Bob Dylan in druga.
®@®
Člani kultne britanske elek-tro-pop zasedbe Depeche Mode Dave Gahan, Martin Gore in Andrew Fletcher za prihodnje leto napovedujejo izdajo svojega novega studijskega albuma in veliko koncertno turnejo. Trenutno se še vsi člani te popularne zasedbe ukvarjajo s samostojnimi projekti, zadnji album Sounds of
the Universe pa so Depeche
Mode izdali pred tremi leti.
®®®
Bobnar legendarne zasedbe The Beatles Ringo Star in kitarist slavnega dueta Eu-rythmics Dave Stewart sta združila svoje moči in pripravljata glasbeni film z naslovom Hole in the Fence. Film temelji na resnični zgodbi o glasbeni zasedbi iz majhnega rudarskega naselja. Oba omenjena sta nazadnje skupaj sodelovala pri Ringovem 17. samostojnem studijskem albumu Ringo 2012.
®@®
Avgusta letos bo izšel novi že težko pričakovani studijski izdelek svetovno znane kanadske pevke Alanis Mor-issette. Album bo nosil ime Havoc and Bright Lights in bo že njen sedmi studijski album. Na zgoščenko je pevka uvrstila 12 novih skladb. Znan je že tudi prvi predstavitveni singel novega albuma: to bo skladba z naslovom Guardian. Producenta albuma sta Guy Sigsworth, znan po sodelovanju s takšnimi zvenečimi imeni, kot so Björk, Madonna in Seal, ter Joe Chiccarelli, ki je prav tako že sodeloval s številnimi zvezdnik s svetovne glasbene scene, med njimi so Tori Amos, Elton John in U2. Album je bil posnet v Los Angelesu in bo prvi njen album po štiriletnem premoru. Alanis Morissette je v svoji izjemno bogati karieri osvojila številne glasbene nagrade, med njim kar 12 kanadskih glasbenih nagrada juno, 7 nagrad grammy, po celem svetu pa je do danes prodala več kot
60 milijonov albumov.
®®®
Britanska pevka Cheryl Cole je potrdila, da bo na njenem novem albumu A Million Lights, ki bo izšel 18. junija, tudi skladba, ki jo je napisala popularna Lana Del Rey. A Million Lights bo njen tretji studijski album, prvi po albumu Messy Little Raindrops iz leta 2010. Hkrati bo to tudi prvi album, ki ga bo bivša članica skupine Girls Aloud objavila zgolj pod svojim imenom Cheryl.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
______________________________________i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Propaganda
Lepo, pa mnogokrat tudi popularno je govoriti in modrovati o tako imenovanem establišmentu in propagandi, ki gre zraven. Tem, ki na to opozarjajo, se potem ponavadi pojavijo pravi alternativa A kar se pozablja, je to, da tudi te skupine velikokrat zganjajo propagando, le v drugi preobleki. Vendar ker nasprotujejo čemur koli, se jih naenkrat dojema brez kančka kritičnosti. Kljub temu da pogosto prav tako pridigajo „večne resnice".
Ene takšnih skupin se mi občasno zdijo recimo vegetarijanci in ostali še bolj ortodoksni jedci, protikadilci ter nasprotniki globalnih podnebnih sprememb z večino „zelenih" zraven. To pa predvsem zaradi velikokrat precej nasilnih nastopov. Protikadilci, ne nekadilci, kajti to sta dva povsem različna pojma, bi te gnusobe kadilske najraje strpali v kakšna taborišča, saj so že njihova telesa toksični odpadki, nevarni za to družbo.
Prenekateri vegetarijanec (jasno pa, da ne vsak) se zgraža nad mesojedci. Slednji se nekaterim celo gabijo, smrdijo in tako naprej. Kajti najbolje bi bilo, da bi vsi v sožitju z živalmi radostno plesali (po možnosti v krznenih plaščih) in rož'ce sejali. Razni aktivisti proti podnebnim spremembam pa bi človeštvo tako ali tako verjetno brez zadržkov vrnili v srednji vek. Glede onesnaženja se sicer popolnoma strinjam, vendar je to nekaj povsem drugega in primerno za kdaj drugič.
Gre predvsem za to, da se vsi ti nazori ali pa morda včasih odločitve sprevpračajo v politične stranke ter ideologije, občasno tudi precej nasilne do drugih. Tega ne maram. Zdi se mi, da morda ne bi bilo napačno tudi na ta gibanja včasih gledati z distanco, konec koncev, ekstremizem je še zmerom ekstremi-zem, kakršno koli nalepko že nosi. Vse več dejanj v družbi, ki pa se po eni strani odpira, namreč postaja delinkventnih, posamezniki pa do neke mere stigmatizirani, če že ne kriminalizirani. Me zanima, če se bodo v prihodnosti pojavile kakšne „zvezde", s katerimi se bomo delili na čiste in nečiste. Torej tiste, ki ne preživijo po nekaj ur dnevno v fitnesih, kadijo, ne štejejo kalorij in ne preračunavajo obrokov, ne plazijo po gorah, niso eno s kozmosom, se ne zdravijo s kristali, otroka po riti, namesto da bi meditirali z njim in tako naprej.
Tak način razmišljanja je vera in je propaganda, ki ne vodi k ničemur konstruktivnemu. Je nevarno, saj se kar tako na hojla-ri sprejemajo dogme. Edina jasna pot je spet in še zmerom pot posameznika. Kaj pa jaz mislim? Misliti in razmišljati zase. V vsaki grupi, še tako alternativni, namreč s časom zavlada eno-umje. In tu se vse ustavi. Ostane propaganda. Magari zelena in zdrava.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
l_es t Vi
1. SOME feat. Kii
NAJ
EBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye Umbra
2.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
3.	I WON'T GIVE UP - Jason Mraz
4.	DRIVE BY - Train
5.	NEXT TO ME - Emeli Sande
6.	WE ARE YOUNG - Fun FT. Janelle Monae
7.	DANCE AGAIN - Jenifer Lopez ft. Pitbull
8.	CALL ME MAYBE - Carly Rae Jeps
9.	BORN TO DIE - Lana Del Rey
10.	PART OF ME - Katy Perry
11.	CHARLIE BROWN - Coldplay
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
zelena solata s klobaso, polnozrnat kruh, sladoledna
kupa
SREDA
mesna lazanja, kumarična solata ČETRTEK
kisla juha, pražen krompir PETEK
testenine v omaki s tuno, solata SOBOTA
čufti v omaki, pire krompir, sadje NEDELJA
flam na žaru, popečena zelenjava, mlada čebula, redkvice, lepinje, pohorska omleta PONEDELJEK
korenčkova juha, sojini polpeti, krompirjeva solata, kompot
Testenine v omaki s tuno
Sestavine za 4 osebe: 225 g testenin (lingvinov), 1 žlička soli, 4 žlice olivnega olja, 1 strok česna, 250 g gob, 4 češnjevi paradižniki, 400 g paradižnika iz pločevinke, 425 g tune v slanici, 1 ščepec mletega črnega popra, 1 ščepec soli, 1 žlica nasekljanega peteršilja.
Tuno odcedimo. Češnjeve paradižnike operemo in razrežemo na polovice. Peteršilj operemo in nasekljamo. Gobe očistimo, na hitro operemo, osušimo in narežemo na lističe. Pristavimo lonec osoljene vode in počakamo, da zavre. V krop vsujemo testenine in jih kuhamo 8 minut. Kuhane testenine dobro odcedimo in shranimo na toplem. Česen olupimo in nasekljamo. V večji ponvi segrejemo olje, dodamo česen in gobe in med mešanjem pražimo 5 minut. Dodamo paradižnik iz konzerve, zavremo in pustimo, da vre 3 minute. Dodamo še tuno, češnjeve paradižnike in testenine. Dobro premešamo, segrejemo, solimo in popramo. Razdelimo na krožnike, potre-semo s peteršiljem in ponudimo vroče.
Mariniran flam na žaru
Sestavine: 1 kg flama, 1 dl olja, 5 strokov stisnjenega česna, 3 čajne žličke gorčičnih semen v vinu, 1 čajna žlička mlete sladke paprike, sok polovice limone ali sok ananasa, 1 čajna žlička kečapa, sol, poper, origano.
Flam narežemo na 1 cm do 1,5 cm debele kose. Posebej pripravimo marinado iz navedenih sestavin in vsak kos mesa potopimo vanjo ter ga položimo v posodo, na koncu ostanek marinade prelijemo po mesu, zapremo posodo in postavimo v hladilnik vsaj dan pred peko. Flam popečemo na žaru po vsaki strani 5 minut. Zraven ponudimo svež paradižnik, mlado čebulo in zelenjavo z žara po izboru.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SMOKING
Policijski minister je bil na konferenci, ki je potekala v tujini, povabljen na večerni sprejem. Ko je vstopil v sprejemno dvorano, so ga vprašali: »Kje imate pa smoking?« »Saj ga ne smem imeti!« je rekel minister. »Kar tjale na steno poglejte, kjer piše: No smoking!«
»Res čudno! Vi ste danes že peti, ki je zamenjal to znamko!«
GRADNJA
Politik je rekel arhitektu: »Če ne bi bil politik, bi tudi jaz gradil hiše.«
Arhitekt pa mu je odgovoril: »Če vi ne bi bili politik, bi jih jaz tudi.«
KRATEK STIK
Blondinka je pripeljala avto v avtomehanično delavnico, ker ni deloval, kot bi moral. Mehanik ga je pregledal in rekel: »Za cukanje avta je kriv kratek stik.«
Lotil se je popravila. Blondinki pa je bilo čakanja kmalu dovolj in je rekla:
»Koliko časa pa boste še potrebovali, da boste stik podaljšali?«
PRESENEČENJE
»Zelo lepe rokavice ste izbrali,
gospod.«
»Za mojo ženo so. Presenečenje.«
»A tako?«
»Ja. Za rojstni dan namreč pričakuje krznen plašč.«
PRSI IN ELEKTRIČNI VLAKCI »Kaj je skupnega ženskim prsim in električnim vlakcem?« »Oboje je narejeno za otroke, igrajo pa se očetje!«
PRVI MOŠKI
»Draga, ali sem jaz res tvoj prvi moški?«
»Seveda si! Sicer pa ne razumem, zakaj vsi moški to vedno sprašujete.«
ČUDNA ZNAMKA Peter je na pošti kupil znamko. Ko jo je polizal, je ugotovil, da na njej ni snovi, ki bi omogočila, da bi se znamka prijela na pismo. Pritožil se je poštnemu uslužbencu, ta pa mu je rekel:
GLISTE
»Oprostite gospa, toda pri vas
sem našel gliste.«
»Kaj? Pa ravno pri meni ste jih
našli?«
»Saj ni tako hudo. Predpisal vam bom sirup, ki jih bo sigurno uničil.«
»Ne, tega pa ne! Sem predsednica društva za zaščito živali!«
Štajerski TEDNIK
MUSLIMANSKI VERSKI VODITELJ
AMERIŠKI DŽEZOVSKI PIANIST
SPONE, VEZI
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAŠ KIPAR (FRANC)
DEL LJUBLJANE
NAŠ PESNIK
ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (CHRISTIAN)
ORANJE
OPREMA, POHIŠTVO
ZMOŽNOST NESENJA JAJC
NAŠ HOKEJIST (MILAN)
EDO GROM
NASIČEN OGLJIKOVODIK
GOLMAN (OLIVER)
PISATELJ KONFINO
ANTIČNO NASELJE Z ILIRI
PUNČKA IZ CUNJ, ČEČKA
■v « ■ _ . '<
T
ZNAČAJ, NARAVA, ČUD
Štajerski TEDNIK
FORMAT PAPIRJA
MERA ZA TEKOČINO
PIANIST (PRIMOŽ)
NAŠ PEVEC PESTNER
POLPRODUKT
PRI DESTILACIJI LESA
UMETNI IZDELEK
TEMELJIT ČLOVEK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RAY)
SODNIK
NEMŠKA IGRALKA WERNER
TRINOŽNO STOJALO, TRINOG
ENAKOST
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBLOGE V
USTIH DOJENČKOV
SEVERNOAMERIŠKI PLES STEP
AMERIŠKI ASTRONAVT (JAMES)
TISOČ WATOV
NEON
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MESTO V INDIJI
REVIJA, KI IZHAJA NA PTUJU
URADNI SPIS
PEVKA HESSE
SVETNIŠKI SIJ
VATEL, LAKET
KIP, PODOBA
KONICA
VRSTA HRASTA
ESTONSKI PIANIST (RALF)
KROŽENJE, OBTEK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TELIČKA
KIP, PODOBA
PETRA NARKES
PLAČILO ZA UČENJE, UKOVINA
MAČJA DLAKA
MATI, MAMICA (ZASTAR.)
IZ BESED ALGA + GOLK
ATEK, OČKA
APNENEC (ZASTARELO)
Štajerski TEDNIK
POVEČANJE, PORAST
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BUTEN = nasičen ogljikovodik, KAHN = nemški nogometni vratar (Oliver, 1969-), LIOTTA = ameriški filmski igralec in producent (Ray, 1955-), RIF = vatel, laket, SOR = bele obloge v ustih dojenčkov, tudi soor, gobice, TAAL = estonski pianist in glasbeni pedagog (Ralf, 1974-), TAP = severnoameriški ples, step, VIERI = italijanski nogometaš (Christian, 1973-).
■}soieu 'ejei 'e^ieiu
'^uaude '}sjs 'eiuugn 'e^pi '^aioSoj^ '|eex f '^aso 'euo|| tye 'aN Ibao^ 'ssoa 'de} 'isoujeipSe 'Souoji 'janqje 'zauie^ipej 'e|od 'uney 'e|0}efe 'eornegejo 'uejA '3!iu\/ 'sinjd 'o|qzo :ouAejopoA DINVZIdM 31 A3HS3d
Govori se ...
... da so predlagani varčevalni ukrepi poleg vlade postavili na resno preizkušnjo tudi javni sektor. Da o obubožanem delavskem razredu ne govorimo. Ti imajo že dovolj tako enih kot
... da se znana poetovionska pevska kombinatorika kljub svoji odličnosti žal tokrat ni izšla. Tako je pač, če sedijo v žiriji taki, ki delajo po svojem, bolj skromnem, očitno amaterskem okusu.
. da si je ob praznovanju osme obletnice vstopa Slovenije v EU v stari Poetovioni tudi evropski poslanec o boljši Evropi lahko privoščil - le sanje.
... da se holermoški občinski svetniki še vedno prerekajo, kateri ima bolj prav, čeprav je vlak za odlagališče na Dobravi baje že odpeljal mimo njih.
... da so lepe in hrabre poe-tovionske redarke pri svojem delu dosledne do potankosti. Oni dan so zaradi napačnega parkiranja sredi mesta baje oglobile celo lastnega šefa.
... daje poetovionska uopoko-jenska železna lady spet dokazala svojo neustavljivo moč (in močno zaledje), saj je na zadnji seji sveta sicer javnega zavoda zaradi domnevne stroge zaupnosti obravnavanega javnost enostavno izločila. Mogoče pa niso več javni zavod?
... da se šterntalski fabriki spet obetajo boljši časi. Še posebej po torkovem skrivnostnem snemanju spota za nov model nemškega proizvajalca prestižne znamke avtomobilov, za katerega naj bi izdelovali tudi butične izdelke.
. da se ljubitelji nogometa sprašujejo, ali se bodo v Šumi letos vendarle odločili za 1. ligo. Več je skeptikov kot optimistov, pa vendar.
Vidi se ...
... da so bili ob nedavnem že-gnanju konjev nekateri lastniki postavnih štirinožcev tako hudo žejni, da so bili pozneje organizatorjem hvaležni, ker so konjem ponujali le kruh in sol. Tako so lahko svoje gospodarje varno pripeljali do njihovih domov.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Nuša Moravec, Runeč 43a, Ivanjkovci.
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat smo med prejetimi fotografijami spet izbrskali eno tistih, ki nam jih je poslal Ivan Švajgl. Takole pravi njegov ptiček: »Ko bom velik, bom načelnik na železniški postaji. Kapo že imam ...«
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
s		9		1	S		s	
					2		i	e
	s	2			s	9		
9	4		2			1		
S			4		s			i
		e			i		2	9
		s	s			S	4	
4	1		S					
	i		s	e		s		1
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	CCC	O
Bk	VV	©	CC	OOO
Dvojčka	VVV	©©	C	OO
Rak	V	©©©	CC	O
Lev	VVV	©	CC	OOO
Devica	V	©©©	CCC	O
Tehtnica	VV	©©	C	OOO
Škorpijon	V	©©©	CC	OOO
Strelec	VV	©©©	C	OO
Kozorog	VVV	©©	C	OOO
Vodnar	VV	©©©	CC	O
Rbi	VVV	©	CCC	OO
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. maja do 14. maja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
"kick
»Laž je vera sužnjev in gospodarjev, resnica je bog svobodnega človeka.« Maksim Gorki
•kick
»Kdor laže zate, bo lagal tudi proti tebi.« Srbski pregovor -k-k-k
»Borba in trpljenje, kot sem sprevidel, sta bistvo življenja, ki ga je vredno živeti. Če ne greš prek točke udobja, če od sebe nenehno ne zahtevaš nečesa več... si izbral obstoj v otopelosti. Onemogočaš si izjemno popotovanje.« Dean Karnazes •k-k-k
»Velike bolečine so neme.« Luc de Clapiers, marquis de Vauvenar-gues
-k-k-k
»Kaj so naposled tvoje lastne bolesti? Šele kadar se tvoja bolest razširi in združi z bolečino naroda, človeštva, takrat poj o nji. Sicer si smešen in to po pravici.« Oton Župančič -k-k-k
»Za občutek nesreče obstaja samo en vzrok; vaša zmotna prepričanja, kijih imate v svoji glavi, prepričanja, ki so tako zelo razširjena in tako običajna, da nikoli ne pomislite, da bi o njih podvomili.« Anthony de Mello -k-k-k
»Kako malo imamo domišljije za bolečine, ki jih povzročamo drugim!« Friedrich Nietzsche -k-k-k
»Daleč sega senca bolečine in ugleda jo človek, ko še komaj sluti bolečino samo.« Ivan Cankar -k-k-k
»Resnični sovražnik sreče so kompleksi in zablode uma. Poglejte na neko situacijo drugače, spreglejte resnico, in trpljenje bo postalo manjše. Če je vaš um pravilno naravnan, lahko premagate prav vse - lahko ste srečni, ne glede na okoliščine.« Neznan avtor
Podravje • Nesreče v gozdu vse pogostejše
Lani 19, letos že štirje mrtvi
Marca letos so pri sečnji lesa v gozdu umrle štiri osebe, lani je bilo teh žrtev kar 19. Število ponesrečenih in umrlih ob delu v gozdu je skokovito poraslo, razlogov za to pa je več; med njimi tudi sedanja vsesplošna kriza, zaradi katere se zlasti manjši (in neuki) lastniki gozdov lotevajo podiranja drevja, s čimer si poskušajo zmanjšati stroške ogrevanja.
Foto: SM
Vodja ptujske enote ZZG Andrej Kovačič se boji, da bo zaradi pričakovanega vedno večjega poseka lesa nesreč v gozdovih v prihodnje še več: „Ljudje niso vešči dela z žago, nimajo opreme ali pa je ta zastarela, pri tem pa se ne zavedajo, kako zelo nevarno je delo v gozdu! Slovenci bistveno premalo naredimo na področju ozave-ščanja, osveščanja in preventive, kar zadeva delo v gozdu!"
Iz raziskave Gozdarskega inštituta Slovenije (1980-2005)
Pri tretjini nezgod je ponesrečeni delal sam (32 odstotkov), najpogostejše pa so bile nezgode, ko sta bila pri delu prisotna dva (40 odstotkov). Štiri ali več prisotnih pri nezgodah je bilo v 28 odstotkih primerov. Med poškodovanimi je bilo štiri odstotke žensk. Povprečna starost ponesrečenih moških je bila 44 let, žensk pa 49. Skoraj polovica nezgod (48 odstotkov) se je zgodila v prvih štirih mesecih leta. Če gledamo po dnevih, se je tretjina nezgod zgodila ob delavnikih dopoldne (34 odstotkov), le nekoliko manj (30 odstotkov) se jih je zgodilo po 14. uri. Skoraj četrtina (24 odstotkov) nezgod se je zgodila ob sobotah, preostale (12 odstotkov) pa so se zgodile ob nedeljah. Največ nezgod je bilo na območju Ljubljane.
Vir: GIS
Vodja ptujske enote Zavoda za gozdove Andrej Kovačič se strinja, da se je število nesreč povečalo sorazmerno z večjim posekom lesa, saj je bilo do lani smrtnih žrtev veliko manj: „V Sloveniji imamo dejansko zelo neugodno bilanco glede nezgod pri delu v gozdu. Žalostno povprečje zadnjih let je bilo devet smrtnih žrtev v zasebnih gozdovih. Na tem področju smo med najslabšimi državami v Srednji Evropi. V lanskem letu pa je bilo res kar 19 smrtnih žrtev, spet v zasebnih gozdovih, od tega tri na našem področju. To je absolutno preveč za tako maloštevilen narod, kot smo Slovenci. Vsaka takšna nezgoda poleg družinske tragedije povzroči tudi veliko škodo v samem okolju," je najprej povedal Kovačič in dodal, da praktično edino evidenco o smrtnih žrtvah v gozdovih vodi Zavod za gozdove: „Te podatke si pridobivajo revirni gozdarji, kolikor pač najbolj lahko. Prave uradne evidence pa mislim, da ne vodi nihče, zato tudi ne vemo, koliko je dejansko nesreč s hudimi ali lažjimi poškodbami. Po statistiki, ki so jo zelo natančno izdelali v Avstriji, pa naj bi se na vsako smrtno žrtev pri delu v gozdovih zgodilo 100 nesreč s hujšimi ali blažjimi posledicami za poškodovanca!"
Kovačič: Bistveno premalo osveščanja in preventive
Po prepričanju Kovačiča se za preprečevanje nesreč pri delu v gozdu v Sloveniji naredi veliko premalo glede osveščanja in preventive: „V prometu
Premrl je v svoji jedrnati razpravi izpostavil predvsem ekonomske oz. finančne prednosti ogrevanja z lesno biomaso, torej prihranke pri kurjenju lesa, peletov, polen, briketov, sekan-cev itd: „Prednosti izrabe lesne biomase so zlasti v našem okolju, v katerem imamo več kot dovolj gozdov, velike. V prvi vrsti imamo torej energent pred nosom, ni ga treba uvažati ali voziti na daljše razdalje, s čimer so manjši tudi stroški prevozov, manj je škodljivih emisij v okolje, še kako pomembno pa je tudi dejstvo, da z izrabo lesa kot energenta nismo odvisni od kriznih razmer, ki so se pred časom pojavljale zaradi ustavitve dobave plina iz Ru-
se kar naprej izvajajo kakšne preventivne akcije, zelo veliko pozornosti se posveča tem prometnih nesrečam, število žrtev se zmanjšuje. Recimo, letos je že potekala velika preventivna akcija za varno prečkanje železniških prehodov, kjer je bilo 10 smrtnih žrtev. V gozdu jih je umrlo 19, pa se pravzaprav ne premakne nič! Slovenci se premalo zavedamo številnih nevarnosti, ki prežijo na človeka pri sečnji in spravilu dreves."
Pred desetimi leti se je na ptujskem območju v zasebnih gozdovih posekalo okoli 20.000 kubičnih metrov lesa letno, v zadnjih dveh letih pa že 50.000 kubičnih metrov, rezerve pa je še vedno dovolj, vsaj 30.000 kubičnih metrov letno. Ker se tako pričakuje v prihodnje še večji posek lesa, zlasti v zasebnih gozdovih, se je bati, da bo tovrstnih nesreč v prihodnje še več: „Da, tega se res bojimo, ker kriza prisiljuje
sije. Ob vsem tem pa je treba še vedeti, da se je kurilno olje v dobrem letu dni, od januarja lani do marca letos, podražilo za 57 odstotkov, plin pav istem obdobju kar za 67 odstotkov!" Po Premrlovih ugotovitvah se izraba lesa v Sloveniji sicer povečuje, saj znaša ocenjena proizvodnja za prejšnje leto 850.000 nasutih metrov lesnih sekancev, pri čemer pav količini daleč izstopa savinjska regija, sledita pa ji osrednjeslovenska in pomurska regija: „Registriranih imamo tudi 120 strojev za lesne sekance. 27 odstotkov sekancev sicer izvažamo, največ v Italijo in Avstrijo, 40 odstotkov se jih porabi doma, 31 odstotkov pa je še vedno okroglega
ljudi, da se vračajo v gozdove. Največ med njimi je majhnih lastnikov, ki sploh niso vešči dela z motorno žago, nimajo znanja in pretežno tudi zastarelo opremo, kolikor je sploh imajo. Nevarnost za nesrečo je pri teh največja."
Andrej Kovačič vsem tistim, ki se nameravajo lotiti sečnje v gozdu, priporoča v prvi vrsti, da naj se najprej „priučijo" tega dela skupaj z nekom, ki je strokovno usposobljen za sečnjo in se udeležijo kakšnega tečaja, ki ga prireja Zavod za gozdove ali kdo drug: „Vsekakor pa je prvo pravilo, da morata vedno biti pri sečnji vsaj dva človeka, nikoli en sam. Poleg znanj in vsaj nekaj veščine pa je nujno potrebna še dobra oprema, ki vsebuje čelado z glušniki in zaščitno mrežico, hlače z zaščitno podlogo, telovnik, delovne rokavice za motorno žago in primerni čevlji, ki varujejo pred urezom in zmečkanjem.
Ta oprema se lahko kupi tudi na ptujskem območju. Sicer res ni zelo poceni, se pa lahko do-kupuje postopoma,"pravi Kovačič in dodaja: „Če pa ljudje niso vešči sečnje ali nimajo opreme, pa je vsekakor bolje, da sečnjo opravi nekdo drug, ki je za tako nevarno delo ustrezno usposobljen in izkušen. Vsekakor je neprimerno ceneje plačati posek usposobljenim osebam kot plačevati zdravljenja, pogreb ali trajno invalidnost ..." Cena za posek enega kubičnega metra lesa se v našem okolju giblje okoli 30 evrov.
Družbena škoda zaradi nesreč 12,5 milijona evrov ...
Poleg same sečnje dreves se nemalo hudih nesreč dogaja še
pri traktorskem spravilu lesa, najpogosteje zaradi tehničnih pomanjkljivosti traktorja; bodisi gre za slabe zavore bodisi za okvarjeno hidravliko itd. Bistveno manj pa je nezgod pri samem prevozu in nakladanju, ker se je tehnologija zelo razvila.
Kot rečeno, pa so posledice smrtnih nesreč v gozdovih veliko širše kot le družinska tragedija, ki globoko prizadene najožje člane. Direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Mirko Medved je že javno opozoril tudi na finančne posledice: „Avstrijska zavarovalnica, ki zavaruje kmete prav za dela v
lesa. Po zadnjih podatkih se v Sloveniji na lesno biomaso že ogreva okoli 30 odstotkov stanovanj, letno pa porabimo 1,3 milijona kubičnih metrov lesa za proizvodnjo energije. Posek lesa se je dvignil na 3,9 milijona kubičnih metrov letno, a bi bil še vedno lahko višji. Težava, ki jo opažamo, pa je v tem, da se veliko preveč neobdelanega lesa, ki ima posledično nižjo ceno, izvaža: hlodi za žago gredo največ v Avstrijo, les za kurjavo pa v Italijo."
Les je veliko cenejši od vseh ostalih energentov
Premrl je v nadaljevanju poudaril, da je domača lesna biomasa prava priložnost za Slovenijo kot državo, še posebej pa za kmetije kot osnovna ali dopolnilna dejavnost: „Ta se lahko na kmetijah izvaja kot pridelava biomase iz gozda, kmetije pa si lahko uredijo tudi biomasne centre ali pa se povežejo v energetskem pogodbe-
gozdu, zelo natančno spremlja statistiko. Na podlagi primerjalnih analiz s statistiko v Avstriji, ob upoštevanju vrednosti posekanega lesa v Sloveniji in ob upoštevanju t. i. družbene škode (stroški družine, zavarovalnic, pogrebnin, invalidnin, rehabilitacij in podobno), smo ugotovili, da škoda znaša skoraj eno tretjino posekanega lesa v naših gozdovih. Kar s številkami pomeni okrog 12,5 milijona evrov, zato je popolnoma jasno, da je treba bistveno več denarja usmerjati v usposabljanje ljudi za delo v gozdovih."
SM
ništvu, kar praktično pomeni, da več kmetij skupaj investira v skupno kotlovnico."
Sicer pa je lesna biomasa -vsaj zaenkrat - v Sloveniji daleč najcenejši energent za ogrevanje. Po analizah in raziskavah, ki so jih opravili na Gozdarskem inštitutu je za gospodinjstva cenovno (in ekonomično) najugodnejše ogrevanje s poleni, na drugem mestu s sekan-ci, na tretjem s plinom in na zadnjem s kurilnim oljem: „Za 1000 litrov kurilnega olja se ekvivalentno porabi 5 do 6 nasutih metrov polen listavcev, 7 do 8 nasutih metrov polen iglavcev, 10 do 15 nasutih metrov lesnih sekancev ali pa 2,1 tone peletov. Če pri teh primerjavah vzamete realno ceno nasutega metra polen, ki se giblje okoli 60 evrov, potem vidite, da so prihranki ogromni!"
Premrl je za konec zbrane Že-talčane še spomnil, da živijo v idealnem okolju za pridelavo in predelavo lesne biomase in naj to svojo prednosti izkoristijo.
SM
Lani je v slovenskih gozdovih zaradi nesreče pri delu umrlo 19 ljudi, letos v enem mesecu štirje. Najpogostejši vzrok nesreč je neusposobljenost ljudi za sečnjo, pa tudi zastarela oprema ali sečnja brez opreme...
Žetale • Ob robu letošnjega gozdarskega praznovanja
Prednosti uporabe lesne biomase
V okviru letošnjega gozdarskega praznovanja, ki ga strojni krožek Žetalanec pripravlja že več let, je bilo izvedeno tudi zanimivo predavanje Tineta Premrla z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Po raziskavah, ki jih je predstavil Tine Premrl z Gozdarskega inštituta Slovenije, so najcenejši energent za ogrevanje gospodinjstev (zaenkrat) polena.
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Rozine Šebetič v blagovnici
Na stopnišču blagovnice Mercator na Novem trgu so na ogled dela ptujske likovne pedagoginje in slikarke Rozine Šebetič. Na 88. samostojni razstavi prevladujejo slike s pokrajinsko motiviko v oljni tehniki, ki so nastale v zadnjih dveh do treh letih. Izbor 19 del je opravil prof. Jože Foltin, ki je tudi vodja razstavišča v blagovnici. Pogled
Foto: Črtomir Goznik
v slikarkin opus je izjemen; ob že omenjenih samostojnih razstavah je sodelovala na kar 373 skupinskih razstavah, številnih slikarskih kolonijah in ex temporih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Več let je vodila likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj in organizirala tudi več slikarskih kolonij in razstav. Trenutno je strokovna mentorica likovne sekcije DU Ptuj. Za svoje likovno ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, še najbolj pa je ponosna na certifikat Združenja likovnih skupin Slovenije, ki ga je prejela leta 1999 in oljenko MO Ptuj iz leta 1994.
MG
PIUJSKA TELEVIZIJA
peaa
Torek 8.5. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnih TV Maribor - pon. 9:25 Smeha polna skleda -1, oddaja -10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Infohanal 11:00 Modro -pon. 11:25 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Cista umetnost -pon. 17:25 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani - pon. 19:20 Info kanal
11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon.
2]:00 Ptujska hronáha - pon.
—"" Mofo--------
ojram
21:25 Povabilo na kavo"
20:20 Moto scena - non. 20:50 2. nogometna Tip
2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik-pon. 13:45 Info kanal
15:35 Smeha polna skleda - 2. oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16=20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no) 17:30 Moto scena 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Kultura na dlani-pon. 13:16 Info kanal 13:25 Zemlja In mi-pon. 20:66 Ptujska kronika-pon. 20:20 Sport(no)-pon. 20:55 Moto scena - pon. 21:25 Gospodje PtujsKi- pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 9.5. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnih TY Maribor - pon. :25 Smeha polna skleda - 2. oddaja - pon.
9:56 Info kanal 10:66 Ptujska kronika 10:20 Info kanal 1100 Modro - pon. 11:25 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrir
ip -Mu i
pon.
pon.
22:00 RegiTV GoriSnica
23:00 Info kanal
Četrtek 10.5.
6:30 Prodajno okno
3:00 Dnevnik TV Maribor - pon.
9:25 Smeha polna skleda - 3. oddaja - pon.
9:55 Info kanal
16:20 Modro - pon.
10:45 Info kanal
11:45 Prodajnn okno
12:00 Ptujska kronika
12:20 Info kanal
2:50 Prodajno okno
3:05 Povabilo na kavo - pon,
3:40 Info kanal
5:30 Smeha polna skleda - 4. oddaja - pon. 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:25 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Sport(no) - pon. 13:502. nosometna lip-pon. 13:20 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslansk utrip - pon. 21:15 Ptujske odrske deske - pon. 21:35 Zemlja in mi-pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
14:00 Prleki-Med 14:45 Info kanal 15:30 Smeha polna skleda - 3. oddaja 16:66 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno
Iura in Dravo 2 - pon.
pon.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in od 13-17. Telefon 041 631 027.
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
KMETIJSTVO
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRAŠIČE, težke od 25 kg, prodam. Tel. 031 222 490.
PRODAM trda mešana drva, cena za kubik je 45 €. Tel. 031 848 466.
V OKOLICI JURŠINCEV oddam 7 ha košnje, silaže ali sena. Tel. 030 652 905.
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg, prodam. Tel. 02 688 19 11 ali 051 215 245.
NEPREMIČNINE
Vir - Zadar, Hrvaška, oddam apartmaja za 5 oseb in 3 osebe s parkirnim prostorom, do morja je 120 metrov, peščena in kamnita plaža. Telefon 041 748 327.
DOM STANOVANJE
V Ptuju takoj oddam renovirano opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 432 002.
Koper - center - apartmaji za dopust do 4 osebe. Cena 245 €/te-den, do 6 oseb od 315 €/teden. Tel. 041 337 744.
KIDRIČEVO - zaradi odhoda v dom pod ceno prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju: nova streha, okna, kopalnica, balkon, klet, garaža. Tel. 051 609 943 ali 02 796 10 87.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
MOTORNA VOZILA
BREZPLAČNO odpeljem vaš dotrajan avtomobil, kombinirano vozilo ali tovorno vozilo na moje stroške. Tel. 041 635 840
RAZNO
PRODAM lepo ohranjen raztegljiv kavč in novo mizico za dnevno sobo. Telefon 041 915 368.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
Osrednje teme majske številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, so: na šklup odporne
jablane, zaščita pred jabolčnim zavijačem, šibke podlage za češnje in spomladanske pozebe v sadjarstvu. Pišemo tudi o obnovi vinogradov in varnosti vina pri spontanem biološkem razkisu, pri vrtninah pa o gojenju solatnih kumar, endivije in radiča.
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Ugasnil je dan,
je sonce zašlo,
zdaj gorijo ti svečke v slovo.
V SPOMIN
7. maja sta minili dve leti, odkar si nas za vedno zapustil
Janez Belšak
IZ PRVENC 4 a
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. maj 2011, ko nas je za vedno zapustila naša draga
Pepca Klinc
IZ LANCOVE VASI
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, ter hvala za prižgano svečko v njen spomin.
Pogrešamo te, tvoji najdražji
Prireditvenik	u	
Torek, 8. maj		
17:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka: igralna
ura s knjigo, za otroke 18:00 Draženci, dom vaščanov: predavanje dr. Marka Dobriloviča Urejanje
okolice na podeželju, v organizaciji TD Mitra Hajdina 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča, razstavišče: odprtje razstave Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi avtorjev mag. Zvezdana Markoviča in dr. Blaža Torkarja; gost Aleš Hojs, minister za obrambo RS
Sreda, 9. maj
17:30 Ptuj, Mestno gledališče: baletna produkcija Glasbene šole Slovenska
Bistrica in Zasebne gl. šole v samostanu sv. Petra in Pavla 19:00 Ptuj, dvorana Šolskega centra: pohodniško-literarno-fotografsko-glas-
beni večer z gostom Janezom Medveškom 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: odprtje razstave akademske slikarke Tine Dobrajc
Četrtek, 10. maj
19:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: Starobistriški večeri kulture, Večeri Jožeta Groblerja in gostov - dramska igralka Milena Zupančič 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: produkcija gledališkega studia, premiera predstave Franeta Milčinskega Ježka Zvezdica Zaspanka
Petek, 11. maj
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: Vizije - festival mladinskih gledaliških skupin
Slovenije, do 19:00, JSKD 19:00 Cirkovce, dvorana: Pod lipo, 1. del območnega srečanja folklornih skupin, JSKD
19:00 Oplotnica, Kulturno-turistični center: območna revija komornih skupin, JSKD
20:00 Ptuj, CID: Rock vizije, Festival mladih rock skupin
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 10. maj: 19:00 Art: Sramota
Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. maj: 17:00 Kupili smo živalski vrt; 19:30 Hudič v nas; 21:00 Art: Sramota
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
RADIOPTUJ
KO, ¿file&c www.radio-ptuj.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za veCje objave predhodno pokličite.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
8:00 Ljudski pevci v Trnovski vasi
se predstavijo 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbeni utrinki 20:00 Revija Odraslih pevskih skupin 2. del 21:20 Destmik - Iz domaČe skrinje 22:35 Polka in Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
ČETRTEK 10.5.
SREDA 9.5.
8:00 Gerečja vas - Predavanje o hrani 9:35 Kronika iz občine Hajdina 10:30 ŠKL 11:20 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 OS Hajdina - Projekt Comenius 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
8:00 Mesečna kronika iz Občine Domava 10:00 Ujemi sanje 11:00 Utrip iz Ormoža 12:10 Video strani
18:00 Seja sveta Občine Dornava - V ŽIVO 20:00 Koncert GIM Ptuj in gostov iz Filipinov 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Gornja Radgona • Pred 50. sejmom AGRA
Urejajo permakulturni biodinamicni vrt
Čeprav je do odprtja letošnjega jubilejnega 50. gornjeradgonskega kmetijskega sejma Agra še dobre tri mesece, organizatorji že pripravljajo program in novosti na razstavišču. Med njimi je tudi urejanje novega vzorčnega nasada rastlin, ki so ga poimenovali permakulturni biodinamicni vrt.
Tako se, kot sporočajo organizatorji, gozdno-parkov-nemu nasadu, v katerem so lahko obiskovalci že preteklo leto spoznali 29 vrst dreves in grmovnic, dodali še sejemsko učno pot s 50 novimi vrstami dreves, vzorčnemu nasadu rastlinske proizvodnje, ki ga ureja Biotehniška šola Raki-čan, pa se letos pridružuje permakulturno-biodinamič-ni vrt.
„Permakulturni načrt novega vrta na sejmišču zajema izboljšanje zemlje z uporabo virov, ki so prisotni v bližnji okolici, ustvarjanje vetrne zaščite vrta in učinkovitejše akumulacije sončne energije s pomočjo sadnega drevja in grmovnic, razpolovitev običajnih potreb po zalivanju z uporabo zastirke, energi-zacijo prostora s pomočjo oblik ter nenazadnje estetski presežek. Permakulturna popotnica biodinamiki bo z upoštevanjem luninih in koz-mičnih ritmov ter z uporabo zeliščnih pripravkov vzgajala
Foto: arhiv sejma
V okviru razstavišča gornjeradgonskega sejma Agra že urejajo novost - permakulturni biodinamicni vrt.
zdrave, okusne in energetsko polne vrtnine," pojasnjuje Mateja Jaklič.
V nov, približno 400 kvadratnih metrov velik biodina-mični vrt, bo Pomurski sejem
vabil otroke iz šol in vrtcev ter druge zainteresirane obiskovalce na različne delavnice in izobraževanja, obenem pa bo to tudi učni poligon za semenjenje rastlin. V vrtu
bodo sejali ekološko pridelana semena, pred jubilejnim sejmom AGRA pa bodo še dodatno uredili njegovo okolico s sadovnjakom. Urejanju bio-dinamičnega vrta se je med
drugimi aktivno priključilo tudi Društvo za biološko-di-namično gospodarjenje Po-murja. Celoten projekt pa je podprla švicarska fundacija za eko sisteme in naravno pridelavo, v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
Petdeseti jubilejni sejem Agra bo letos odprt od 25 do 30. avgusta, organizatorji pa glede na dosedanje prijave pričakujejo prek 1700 razstavljavcev iz najmanj 25 držav na 67.000 kvadratnih metrih površin. Ob tradicionalnih (in novih) razstavah bodo letos posebno pozornost posvetili mednarodnemu letu zadrug in 140-letnici zadružništva v Sloveniji, 50-letnici skupne kmetijske evropske politike, slovenski blagovni znamki živil, ekološkemu kmetijstvu in ekološkim živilom, pre-hranski oskrbni verigi, zaščiti kmetijskih površin in kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje.
SM
Žetale • 14. gozdarsko tekmovanje
Niso važne le točke, ampak znanje
Strojni krožek Žetalanec je tudi letos v sodelovanju s ptujsko enoto Zavoda za gozdove pripravil in izpeljal že 14 zaporedno gozdarsko tekmovanje. Letos se je tekmovanja udeležilo 23 tekmovalcev in tekmovalk, kar je več kot lani, pa tudi obiskovalcev in navijačev je bilo po oceni organizatorja krepko prek 400.
Na žetalsko tekmovanje v spretnostnem rokovanju z motorno žago se sicer lahko prijavijo vsi, ki imajo vsaj osnovno znanje. „Zelo zaželeno je, da bi se na tekmovanje prijavili vsi, ki se nameravajo lotevati podiranja lesa. Osnovni namen tega tekmovanja namreč ni le izbrati najboljših tekmovalcev, ampak tudi ali predvsem, da se posamezniki lahko čim bolje priučijo spretnosti rokovanja z žago, da bodo lahko lažje in zlasti bolj varno delali v gozdovih," je ob robu tekmovanja povedal vodja Strojnega krožka Žetalanec Izidor Štajnberger.
Vsi prijavljeni tekmovalci so se sicer lahko pomerili v šestih standardnih disciplinah: precizni rez, kombinirani rez, zasek in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon ter še v dodatni disciplini menjava verige in obračanje meča, katere rezultati pa niso bili všteti v skupni rezultat. Med tekmovalci sta bili letos le dve ženski; prvo mesto je zasedla Veronika Furman, drugo mesto pa Kristina Štajnberger. Med tekmovalci pa je največ točk in s tem prvo mesto dosegel Avgust Pulko (1229 točk), drugo mesto Slavko Širec (1212) in tre-
tje Izidor Štajnberger (1207).
Ekipna zmaga je šla v roke Cepinov v postavi Slavko Širec, Izidor Štajnberger in Toni Butolen. Drugo mesto si je prižagala ekipa Gozdnega gospodarstva Maribor (Avgust Pulko, Gregor Mlakar in Viki Žerak), tretje mesto pa je osvojila ekipa Grče (Mitja Širec, Klemen Butolen in Franc Stojnšek). Sledile so še ekipe: Kajle, Desni hlodi, Levi hlodi, Čarli in Marjetice.
Zmagovalna ekipa Cekinov je v trajno last prejela prehodni pokal Haloz, saj je letos zmagala že tretjič zapored, sicer pa se bo ta ekipa udeležila tudi državnega prvenstva, ki bo že tradicionalno avgusta v sklopu sejma Agra v Gornji Radgoni.
Ob zaključku tekmovanja je Štajnberger povedal še, da se je letos merjenja spretnosti z žago udeležilo kar šest novincev, ki se na tekmovanje še
Osebna kronika
Rodile so: Brigita Galinec, Tržec 54, Videm pri Ptuju - deček; Doroteja Gregorec, Graješčak 25 c, Ptuj - deklica Eva; Petra Družo-vec, Spodnja Senarska 24, Sv. Trojica v Slov. goricah - deček Jan; Estera Čuček, Poljska c. 3, Ptuj - deklica Anaja; Lidija Kun-dih, Tovarniška c. 2. Kidričevo
-	deklica Pia; Maja Klemenčič, Sršakova ul. 10, Hoče - deček Marek; Bernardka Viher, Gradišče 9, Sv. Tomaž - deklica Sara. Umrli so: Ivan KRAJNC, Ciril-Metodov drevored 15, Ptuj, roj. 1924 - umrl 17. aprila 2012; Jakob ŠKRJANEC, Ulica Lackove čete 3, Ptuj, roj. 1939 - umrl 17. aprila 2012; Irena KORNIK, roj. Bernhard, Golobova ulica 26, Ptuj, roj. 1934 - umrla 22. aprila 2012; Alojz OBREHT, Starošince 13 a, roj. 1957 - umrl 23. aprila 2012; Stanislav VELDIN, Ulica 5. prekomorske 17, Ptuj, roj. 1954
-	umrl 22. aprila 2012; Marija MODRUŠAN, roj. Hebar, Mihovci pri Vel. Nedelji 34, roj. 1926 -umrla 22. aprila 2012; Dimitrij POŽAR, Kanalski Vrh 15, Kanal, roj. 1983 - umrl 24. aprila 2012; Alojz GOJKOŠEK, Krčevina pri Vurbergu 145, roj. 1952 - umrl 26. aprila 2012; Terezija PLAJN-ŠEK, roj. Bolčevič, Mestni Vrh 97, Ptuj, roj. 1930 - umrla 24. aprila 2012; Ljudmila FEGUŠ, Ar-bajterjeva ulica 2, Ptuj, roj. 1920
-	umrla 25. aprila 2012. Poroke - Ptuj: Andrej CIGULA, Dornava 96, in Bernarda KUKO-VEC, Prvenci 18; Matjaž MUZEK, Zgornja Pristava 9, in Jasna PRE-MZL, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Miran KRALJ, Gorišnica 41, in Lidija PETERŠIČ, Dornava 64/a; Boštjan ARNUŠ, Rimska ploščad 3, Ptuj, in Patricija REPIČ, Cvetkov trg 3, Ptuj.
Poroke - Ormož: Igor SOK in Tatjana TRUNK, Cvetkovci 8, 2273 Podgorci; Dejan MAJHE-NIČ, Lešnica 56/a, 2270 Ormož, in Manuela TOT, Mihovci pri Veliki Nedelji 58, 2274 Velika Nedelja.
nikoli niso prijavili: „Priznati moram, da so pokazali zelo solidno znanje, kar dokazujejo tudi rezultati, saj so se vsi uvrstili na sredino lestvice. Upamo in želimo si, da bo novih tekmovalcev vsako leto več."
Posebnost letošnjega tekmovanja je bila tudi nagrada za vsak predrt balonček v disciplini podiranja drevesa na balon; organizatorji so namreč pripravili kar 20
šampanjcev, če bi prav vsakemu tekmovalcu z nekaj sreče uspelo podreti deblo točno tako, da bi padlo na majhen balonček; a je to uspelo le trem ... Razlog je bil, kot je kasneje izdal Štajnberger, v tem, da je bilo letošnje deblo za podiranje zelo suho in tako precej lažje kot običajno, zato je bilo toliko težje zadeti tisti „nesramni" drobcen balonček na trati ...
Tudi letos pa so v sklopu tekmovalnega dne za vse obiskovalce pripravili še razstavo sodobne gozdarske tehnike in strojev.
SM
Napoved vremena za Slovenijo tra^aonpsobnoevkačenr°hnn!ž!i0nnach,!megiua
-'---— ali nizka oblačnost. Sredi dneva in
Mainika dosti dežja -	7'M	popoldne bodo nastale posame"
, . ..	A | fZ,nn J	zne kratkotrajne plohe. Najnižje
obeta jesem dosti vsega.	\	jutranje temperature bodo od 5 do
11, v alpskih dolinah okoli 3 ter ob morju okoli 13, najvišje dnevne pa od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblač" nostjo. Popoldne bo predvsem v severnih krajih lahko nastala ka" kšna nevihta. Topleje bo.
14. žagarskega tekmovanja v Zetalah se je letos udeležilo 23 tekmovalcev, med njimi tudi šest novincev, ki so pokazali solidno znanje, zmaga pa je že tretjič zapovrstjo pripadla domači ekipi Cepinov.
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: S M